89. štrollka. I LinbljBH!, i fotrtrt. 15. aprila 1915. XLVIII. lelo. l^^^^^^r ^^^^^^H ^^^^^F ^^^b ^^^^^^^1 ^^^H ^^1 ^^^^^^m ^^^H^^^H ^l^^l KSbB VB IBEhJ^^BI 91991 S9H ^wH^y w%£SBi3BSr .Slovtnsid Narod* velja v IifnUIfanl nt dom dostavljen: ćelo lete mprej . . • • K 24*— pol leta m • • • • » 12*— aio v tem, da pripravjja M'.nden-burg nov silen udarec. To je ntzvi-deti zlasti iz dejstva, da je dal gubernator v SuvalKih izprazniti več inest. Zadnje tedne je opažati med ncmško vojsko v Avgustovsktm lesu živahno deiovanjc. Tndi ob jezeru Wigry. juži'io cd 5uva!kov. deluje nem.ška vojska ViiTZiično. Nerad so postavili prav mnojro novih močnih utrdb ter za njimi postavi'i poirtožne postaje. Ce!o f;elc7i«ico so 7%r resno zbolel. Poklicali so neke^ kirurga. Domncvra se, da jrre za raka. Ogromne ruske feube v Karpatih. Berolin, 14. aprila. Koresponden-ca • Heer und Politik« poroča. da so izgubili Rusi v Karpatih od novembra I. 1. do začetkom aprila 500.000 mož mrtvih in ranjenih. • » Ruske izgube častnikov. Ruske liste izgub navajajo do sedaj imena 71.608 častnikov, od ka-terih je 18.6Z2 mrtvih, oziroma jih pogreša i o. * BOJI V KARPATIH. Uradno se konstatira, da se je ruska ofenziva v Karpatih ustavila jn da se vrše izvečine samo artilje- rijski boji. Toda ne samo, da se je ! ofenziva ustavila, naše čete so dosegle ceio prav kp uspeh ter potis-Ie Ruse precej daleč nazaj. Tuđi v jugovzhodni (lali^iji in v sevcrovzhodni Bukovini, kjer so Rusi opetovano naskočili naše pozicije, vlada sedaj mir. V Karpatih zopet sneži, vsled česar so operacije vc-j ali mani u stavljene. »Berliner Ta^eblatt^ peroča: Položaj na fronti v Karpatih je še nadalje ugoden, dasiravno ovira dežev-je operacije. Sneg šega doli do niž-jih vrhov. Južna yrmada stoji v boju. Zahcdno od Uzsok a in vzhodno od Virave so zavezniki odbili sovražr.e napr.de. Nadvojvoda Friderik je obi-skal boiujoče se čete pri Dukli. Silni ruski napadi izored Sofureda so uspeli do naših žičnih nvir, tam pa so se popoinoina razbili v rasem ognju. Na drugih deiih fronte v komi-tatu Saros 50 be vršili samo artiljerijski boji. * * Italiianska sodba o bitki v Karpatih. Milanski list »Corriere della Se-ra« piše o položaju v Karpatih, da se je ruski naval, ki se je razvi! po padcu Prsemvsla, predno je še do-i šege! kak večji uspeh, razbil. Oči-vidno se nagiba vojna sreča sedai zavezniškim nemškim in avstro-ogr-skim četam. Boji v Karpaiih, ki so jih boievali Rusi po že leta izkuše-nem sistemu, so bili najstrašnejši, od-kar je izbruhnila vojna in so bile izgube največje. Zgodovina ne pozna še nobene tako krvave bitke, kakor je ta. Položaj je za Rusijo še tein težji. ker je v zadnjem času armadno vodstvo poroča!o o velikem napredovanju v Karpatih, med tem. ko je v resnici stvar bila povsem dru-gačna. V zadnjih poročilih armadne-ga vodstva se že govori o odbitih napadih nemšk'h in avstro-ogrskih čet, kar je znamenje, da se nahajajo Rusi na nekaterih ročkah že v obrambi. »Rieč- piše v daljšem članku, da so Nemci iznašli najpopolnejšo obliko strelskih iarkov. List hvali brezprimerno odporno silo nemških in avstro-ogrskih čet. Tako pravi list. da so zavezniške čete po sedem-na?stkrat naskakovale ruske pozici- je, tako da so jim končno iztrgalc važne pozicije iz rok. * * * Švicarska kritika o biiki v Karpatih, Vojaški sotrudnik .Baseler Nachrichten govori o vojnih dogod-kih na vzhodu. zlasti v Karpatih. Na podlagi uradnih poročil obeh strank je sestavil pregled vojnih dogodkov zadnjega tedna ter prišcl končno do tega zaključka: :>Bitka v Karpatih še vedno ni odločena. Res je. da so Rusi na zanodnjem krilu na boljšem; vendar se avstro-ogrsko-nemški od-por vedno veća. Celotni poK>žaj pa ne bi dovolieval brezobzirnega pro-j diranja Rusov na crti Košice-Ungvar I niti tedaj, če bi morale zavezniške j ćete pcpolnonia izprazniti del Kar-: patov. Do tja je treba napraviti se I več kakor 6f> km. Zavezniške pozici-] je v zafiodnji Galiciji ob Dunajcu in i v vzhodni Galiciji bi naravnost vabi-! le K obictiu. Tuđi ni militi, da se bo j armadno vodstvo zavezniških Čet j omejilo samo na to, da ustavi ruski i sunek. Nasprotno je pričakovati, da bo armadno vodstvo poskusilo najti kak izhod iz napetega položaja Kako, se seveda sedaj še ne da povedati. • « i i Pomen bojev v Karpatih. V uvodnem članku pišeio -Times- o napredovanju vojne: Boj v Karpatih bo trajal najbrže še tedne. Izid je mogoč samo eden, a ne sme-rno si misliti, da bo tako] nastopila velika ruska invazija na Ogrsko, če bodo vsi vrhovi doleih Karpatov \-ruskih rokah. Rusi imajo tuđi drug je še težke naloge. Misliti morajo na I Krakov, čigar posest zahtevajo nji-j hovi nacrti. Morajo tuđi prepo-J diti iz Poljske in iz Suvalkov zavez-i nike in za vse te operacije bodo ra-j bili mnogo časa. Za zaveznike ob zapadni fronti so te operacije Rusov i zato velikega poinena, ker Nemci ne morejo zapustiti vzhodne fronte. j Nemci ne morejo svojih armadnih i zborov posiljati kar tako od ene ! fronte do druge. i * * * Przemvsl. Iz Krakova poročajo, Cim manjša je hiša, tem večji je mir.« Ta mir mi je da-nes dragocen, pripušča mi časa za dobra dela, za čitanje in razmišlje-vanje. Da ni usoda drugače nanesla, ničesar bi ne spremenila v svojem življenju. Priznam, da bi mi bilo muč-#o videti. da se v teh prostorih na- stani sinaha, ki je ne morem ljubiti, toda ti ... to mi povzroča resnično radost. — O, kako ste dobri! je odgovorila mlada žena ginjena. Nečesa vas hočem prositi, je pristavila po kratkem pomišljevanju. — Česa? — Ničesar ne poznam, niti vaših navad, niti kako imam voditi franco-sko hišo. Bojim se, da zagrešim ne-rodnosti in nikakor ne bi hotela, da me ima Jacques za neumnejšo kakor sem. Ali bi mi hoteli pomagati in me podučiti? — Prav rada. Annino lice se je razjasnilo. — Hvala. Kadar pridem v za-drego. vas vprašam za svet. Ne bo vam neprijetno? Prav gotovo ne? — Prav gotovo ne. Zanesi se na - me kakor na kako staro prijateljice. Sedaj, draga moja. te zapu-ščam, da se opraviš, vrnern se do-mov. Pridem k vam na obed in vam predstavim vaše uslujbence. Pod ste-klom sem jih izbrala. Poznajo svoj posel: vse pojde. kakor želita. Annie je prva poljubila svojo taščo, česar se dotedaj ni upala sto-riti. — Zelo srečna sem, da vas imam, je dela prisrčno. Ko je bil Jacques sam v stanovanju svojega očeta — od sedaj svojem stanovanju — se ga je polastil čut, ki ga je globoko pretresel. Zdrk-nil je v naslanjač in nekaj časa se je I ves ginjen oziral okoli sebe, nato je vstal. poln nežnosti tipal zdaj tapete, zdaj bronze. orožje in druge predmete, ki bi mu jih bili skoro ugrabili. Tedaj se je markiza prikazala na pragu vrat; hitel ji je nasproti, jo prijel za roke in jih poljubi!. — O, mama, kako si morala tr-peti pri vseh teh spominih! Ne bi bil smei dovoliti. da se ukvarjaš z naji-no nastanitviio. — Pripravil bi ine bil ob veliko veselje. Sedaj nimam po ničemur več žalovati. — Kako čudno je življenje! je del Jacques. Prisiljeni smo bili zapustiti to nišo in sedaj nas usoda vodi zopet nazaj. Zakaj vse te spre-membe? — Morda zato, da postanemo popolni. fcakor pravi Annie. Teh pre-teklih šest let ni bilo za te izgubljenih. Pridobil si na skušnjah in mo-drosti, upam. — Da. — Ne išči torej drugih razlogov. In sedaj, moj sin. Bog nai te vodi... in naj te varuje pred teboj! — O, tako sem srečen, da ti morem obljubiti, da ne grešim nikdar več. — Tega niti ne zahtevam, je dela markiza smehljaje. Samo ne pozabi, da sreča ravno tako nalaga dolžnosti kakor plemstvo. — Nočem pozabitt, je odgovoril Jacques s trdnim glasom. V. »Pozabila bodem,« je deiala Kri-stijana. A pozabiti ni mogla. Povrnivša se v Blanzac. se je skušala raztresti z vsemi sredstvi. ki jih je slučaj nanesel. Po ćele dneve se ji je posrećilo pozabiti na njeno bolest, kakor hitro pa je bila sama. i ji je Jacques znova obvladal dušo in telo. Izredno živo se je spominjala njunih razgovorov. njegov glas ji je zvenel v ušesih in na misel ji je prišlo, kako je med njima nastopil po-gosto mučen molk. ln čudno, začutila je zopet njegove poljube na rokah, njegove polne in mehke ustnice, njegove brke, nežne kakor svila in streslo jo je ... Prav na tem je že bil. da jo ljubi! Ali bi ji bil žrtvoval bogastvo gospodične Villars? Ali bi mu bila ona žrtvovala premoženje svojega moža? . . . Da. oba sta bila sposobna zagrešiti tako neumnost... in oba bi se je morda nekega dne ke-sala. Ta gotovost jo je bolj pomirila kakor vse drugo. Njena mogočna domišljija je postala za njo prava muka. Razločno — o, tako razločno! — je videla, kako se novoporočenca ljubita, se Ijubkujeta in drug drugemu prodirata v najskrivnejše kotičke nji-hovega bitja. Videla ju je sprehajati v tem lepem parku Saint - Michel-skem, ki ga je poznala, počasi, tesno drug na đrugega naslonjena. Blazna vsled teh predstav je tu in tam hotela kar uiti, odpeljati se v Cannes, da iz kakega skrivališča opazujc mladi par in njegovo srečo, Kristiiana se ie kmalu vrnila v Pariz, da je bližje doktorju Moreau, Po njenein mnenju ji je edini on mo-jxel pomagati, da prežene to smešno in bolestno iiubezen iz srca. V Petit-Portu se ie doktor sam prepriča! o intimnih odnošajih vojvodinic « Jacquesom d* Anguilhon. Uganil je, da se vojvodinja nahaja v veliki ne-varnosti in najrajši bi jo bil poslal na drugi konec sveta. Ko jo je zopet vide!, je spozna!, da se je njegov strah uresničil in rekel je sam pri sebi: •>Zgubljena je; Ijubezcn v tridesetem letu je neozdravljiva.« Kakor vsa nova zdravila. je tuđi ta sprememba Kristijani sprvra neko-liko pomagala. Cim bolj pa se je pri-bliževat čas, ko se je imel Jacquex vrniti, tem večji strah jo je obhajal. Leta in leta je preživela poleg palače Anguilhon. ki se je dotikala njene, kakor bi bila živela poleg katerekoli druge niše; danes pa so ji ta vhod, to z drevesi poraSčeno dvorišče, ti levi pod verando in vse te kamenite in lesene stvari povzročale neumlji-vo vznemirjenje. Večkrat je vstopila, da vidi, kako daiec so dospele poprave. Nekcga dne je ćelo prišla v prvo nadstropje in kakor da jo žene čut, proti kateremu z vso svojo voljo t ne premore ničesar, se je zmuznila v markijevo sobo in si jo polna bolesti in radosti ogledala. Ko je opazila, da Stran 2. .^LUVtN^Kl NAkult, dne io. aprila iyia. 84 stev, }e*. »RusskiJ Invalid« poroča, da so pričeli v Przemyslu z deli, da trd-njavo zopet popravijo. Przemyslski dopisnik lista »Ber-Iingske Tidende« brzojavlja svojemu listu, da je Stanlev VVasiiburnovo poročilo v listu »Times« o dogodkih pred predajo Przemvsla popolnoma zlagano. Trditev Washburnova, ki je bil obenem z danskim dopisnikom v Przemvslu kratko pred in po predaji. o življenju avstro-ogrskih častnikov je infamna laž, trditev, da so častni-k' prebili skoro ves čas po ka var-nali, je najzlobneiše obrekovar.;e. * • Iz Lvova. *Prikarpatskaja Rus« poroča \z Lvova, da je železniska uprava do-volila prosti uvoz živil tuđi z osebni-mi vlaki. Za osebni promet je sedaj 23 postaj odprtih. Sedaj funkcijonira 8 finančnih zavodov v Lvovu in si-cer: Deželna banka. Obrtna banka, Gališka hranilnica, Hipotečna banka, Trgovska banka, ena posejilnica, Zemljiškokreditna banka in Ljudska banka. Zadnji čas se je pojavilo v Lvovu in okolici mnogo steklih psov\ ki so oklali mnogo ljudi. Sploh so sanitarne razmere slabe. NEMŠKO BRODOVJE NA RU-SKEM OBREŽJU. Iz Kopenhagena Javljajo »M. N. Nachrichten« z dne 13. aprila: Po uradnih poročilih iz Petro-građa je neka nemška križarka ob-streljevala vas Bovenšov ob izlivu reke Svente na ruskem baltiskem obrežju (35 kilometrov severno od Memela). Nemška vojna ladja je iz-strelila kakih 20 granat proti so-vražnim pozicijam. NEMCI SO NA FRANCOSKEM BOJISČU ZAVRNTLI VSE NA- PADE. Beroiin, 14. aprila. (Kor. urad.) Poročilo \VoIffovega u rada; Veliki glavni stan dne 14. aprila. Zapadno bojlšče: Sovražen nočni naoad pri Berry au Bacu se je ponesrečil. Severo - zapadno od Verduna so Francoz*e proti našim bojnim crtam uporabi jati mine. ki so razvifale moč-no rumenkast dim in dušeče oline. Med rekama Maas in Mosel se vrše nadaljni boji. Pri nekem tnočnem napadu proti crti Maizerey - Marcheville, so Francozje na neki ozki točki prodrli pri Marchevillu v našo pozicijo, a smo jih s pro^napadora kmalu zopet potisnili iz njih. Na ostali fronti se *e napad raz-bil že pred našo pozicijo. Med Combresom in St. M?*?e-lom so se včeraj vršili samo artiljerijski boji. V Aillvskem ?ozdu smo po brez-uspešnih sovražnfh raz^trelittCTTih poskusih odbili tri sovražne napade. Napad ob o*»eh s+raieh ceste Essev - FHrev se je ponesrečil zapadno od tod in je dovedel vzhodno od te ceste boje mož proti možu, v fcaterih so si naše čete priborile nadmoć. V gozdu Le Pretre ni bilo nobe-nih bojev. V Vogezifi se Je ponesrečil fran-cokl naval proti Schepfenrtethkopfu, jugo - zapadno od Metzerafa. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski kontunike. Iz Pariza javljajo »Miinch. N. Nachrichten« z dne 13. aprila: Jo Ioči od Annine sobe hodnik, je od veselja zarudela. Tisto jutro, ko sta se vrnila mar-kf in rnarkiza d' Anguiihon. se je Kristijana zbudila, predno je napočil dan in ni se mogla premagati. da ne vleče na ušesa, je - li ropot ne nazna-nja njunega prihoda, Kakor hitro je začutila, da sta tu, že se je je polasti-la želja, vldeti mlado ženo. jo vpra-šatu zvedeti... kaj? Niti sama ni ve-dela kaj, upala pa je, da bode po tem sestanku mirneja. Sla je najprej v Bon Marchć, kjer se je zamudila kr> maj nekaj minut, potem se je spreha-jala kar na slepo in slednjič po dol-gem ovinku — se je ob enajstih ustavila pred Anguilhonovo palačo.Vsto-pila je pod pretvezo, da povpraša, kedaj se povrneta mlada zakonca. Hišnik ji je povedal, da je gospod &' Anguilhon ravnokar z doma odšel — prav to Je pričakovala. Naznanila se ic torej markizi. Vsa srečna. da more zopet vi-deti vojvodinjo in se ji pokazati, ji je Annie takoj hitela nasproti. Ko je Annie, dasi še zelo sloka, prihajala skozi vrsto salonov, je gospa de Blanzac takoj opazila, da Je v intere-santnem stanju. Začutila je krepek udarec in s tresočimi ustnicami Je poljubila mlado ženo. (0«U« prUKKUtflft*> I Uradno poročilo franeoskega generalnega štaba z dne 12. aprila ob 3. popoldne se glasi: Od 11. aprila nimamo poročati o nobeni pehotni akciji. V Belgiji, ob reki Ancre, med rekama Oise in Aisne in v Cham-pagni artiljerijski boji. Med rekama Mas in Mosel smo se utrdili v pozicijah, ki smo jih v zadnj h bojih osvojili. Sovražnik ni izvršil nobenega protinapada. Dne 10. aprila smo uplenili v Aillvskcm gozdu in v lesu Le Pretre 5 strojnih pušk in 1 metalca min. • • Sovražni zrakoplovec nad Schwarz-waldom. Karlsruhe. 14. aprila. (Kor. ur.) Tekom včerajšnjega dopoldne se je prrkazal sovražen zrakoplovec nad različnimi kraji južnega Schwarz-vvalda ter je vrgel štiri bombe na Stockach. NemSki letalet. Iz Rotterdama poroča.fo: Danes z'utraj se je spustil neki lemški le-ta!ec na nizozemska tla. Pnročnika VVehrn^anna in mehanika Donetzkija so internirali. NOVA FRANCOSKA OFENZIVA. »Dailv Ne\vs« poroča iz Franco-ske o bejih pri \erdunu: V'se gorovje za franeosko fronto ob crti Fro-mezev (pri Verdunu) - St. Mihiel-Pont-a-Mousson je pokrito s transporti vojnega materijala in čet. Od srednje in severne franeoske fronte prihajajo preko Reimsa in čez dru?:e kra]e neprestano vojaki, ki tih poši-Ija franeosko armadno vodstvo v fronto južno od Verduna. Silne množine streliva in mnogo lopov je na poti proti utrdbam južno od Verduna. Tam je franeosko armadno vodstvo pripravHo forte Tavannes, Monlainvilies. Rozellier. Genicourt in Trovon kot artiljerijska skladišča. Baje stoje pri Verdunu tuđi angleške čete. Fronta na tem delu bojišča se razteza glasom poroči-a *Daily Nevvs od Ercmezcva na levem bre-gu reke Orne do Monlainvilla. potem skoraj direktno proti jugu preko Les Mpargesov. Dompierra. LamorviHa in Maizeva, Čez reko Maas zahodno od St. Milirela ter gre nato v jugo-vzhodni smeri zahodno od Camp-des-Rcmainsa preko Apremonta, Bouconvilla in Regnievilla do Pont-a-Moussona. Iz Burga (Hautes Pyrćn(*es po-ročajo: Od 9. marca ni nobenega poročila veČ o franceskem pehotnem polku, ki je imel v Burgu svojo gar-nizijo. Polk se je bojeval v Vogezih. Sedaj ni znano, ali je bil poTk unicen ali vjet. ali pa je bil odrezan od glav-nega dela armade. Pred revolucro v Indiji. Mtlan, 14. anr'la. »Corriere della Sera« poroča: V Indiji pestnia položaj od dne ćo dne opssnej'i. H'nclu in Mohamedanci so se zvezali proti Angležem. Revolucijonarno gibanje se veđno bol] širi zHsti v rrovincah Lahore, Delhin in Bengalija. DELO NEAl^KIH PODMORSKIH COLNOV. Francoski parnik »Frćderic Frank«, ki ga je v nedeljo torpediraj nemški podmorski čo!n, sta privlekli dve vladni bnrkasi v Plvmcuth. Mo-štvo se je resilo. Kapitan ladje ^America^ poto-ča, da ;e dobil na poti iz Novega Jor-ka v Neapolj, južno od kapa Fini-sterre, od nekega iaponskega parni-ka radiotelegrafično brzojavka, v ka-teri ga ta prosi za pomoč proti ne-kemu zasledujočemu nem^kemu pod-morskemu čolnu. Parnik je oddal brzojavko štaciji na G'braltarju, ki je odgovorila, da takoj odpo^lie ne-kega torpednega ru^ilca. Kakor se domneva, ie japonski parnik preva-žal municijo in topove iz Liverpoola v Marseille. Afera dveh ameriških ladlj. London, 13. aprila. (K^r. urad.) »Central News« javljajo: Angbške križarke so ustavile ameriški ladjl »Josef Wilhelm Fordney« iz New Yorka in »Navaja* iz Galvestona, ki sta pluli v Bremen ter ju spravile v Kirkwall, kjer prideta pred sodišče za pomorski plen. Lastniki so prosili ameriško vlado za intervencijo. Mine. Po zadnjih poročilih so potopili pri Iielderju 4 naplavljene mine, devet pa so jih uničili ob nizozemski obali na suhem. Od teh je bilo pet angleškega, ena nemškega in ostale neznanega izvora. Med Helderjem in Hock van Hollandoui so Dotopili 66 min. Od teh je bilo 41 angleških, pet nemških. ena franeoska in ostale neznanega izvora. Od pričetka vojne je bilo naplavljenih 259 angleških, 54 franeoskih in 28 nemških min. V cc-lem ie bilo naplavljenih 487 min. PlratL *Cournnt« poroča iz Londona: 6. t. m. je izdala angleška admirali-teta ukaz, da morajo vse trgovske ladje, ki bodo zapustile angleška pri-stani^ča. imeti na krovu topove in strojne puške. Večina paroplovnih družb v Liverpoolu se je branila iz-polniti ta ukaz, Delo nemških križark. Neki ćianek »Timesa*f ceni vrednost ladij, ki jih je potopila po-možna križarka »Kronprinz Wil-lielm^, na 1,165.000 funtov šterlin-rov. Na ta način je prišla pomožna križarka »Kronprinz Wilhelm« na tretje mesto, ker je »Emden« povzro-čila ško^o 2,211.000 in ».KarNruhe* Škodo 1,662.000 funtov ^terlingov. Pomožna križarka ^Prinz Eitel Fricdrichv: je povzročila škodo 885.000 funtov, križarka »Konigs-berg« škodo 275.000 funtov, križarka »Presden« istotako 275.000 funtov in križarka »Leipzig« 235.000 funtov sterlingov. V celem so te križarke potopile 67 ladij v skupni vrednosti 6.601.000 funtov šterlingov, to je nad 160 milijonov kron. Kronprinz VVilhelm.« »Times« poroča iz Novega Jor-ka t dne 12. t. m.: Kapitan »Kronprinz VVilhelma* je pripovcdoval američkim poročevalcem listov: Parnik se je bojeval z angleškimi križarkami »Bervvick^, »Suffolk« in »Bristol«. ravrno ko je hotel prevzeti od križarke »Karlsruhe^ rnoštvo in tonove. »Kronprinz VVilhelm* in vKarlsruh^ sta se morali umakniti. Pomorska bitka. »Dagbladet j poroča iz Kristija-nije z dne 14. t. m.: Včeraj se je vršila v blizini mesta Bergen v pozni nočni uri pomorska bitka. Natančno se je lahko slišalo grmenje topov. Vo aško poveljstvro v Bergnu je razglasilo, da se je tamkaj samo slišalo grmenje topov« da pa o boju ni nič znanega. Norveške ladje poročajo, da so opazovale pomorsko bitko, ki je trajala skoraj do polnoči. * r: [TALIJANSKA SODBA O VOJU-JOCIH SE DR2AVAH. Iz BcroPna poročajo z dne 13. aprila: Vola^ki kritik nacijonalistič-ne revije »Idea Nazionale« polemizira, kskor javlja »Vossische Zei-trng«, napram 'zvaranjem anglešk-e-era polkovnika Renirrrtona in nagla-s.a. da vel.fa nncelo o padanju nnpa-dalne sile pri Nemcih in Avstrijch tuđi za njihove na-"rrotnike. Rnčuna-ti je treba s tem, da bo razmerje mo-Či osta;o isto, da. motroče je ćelo, da se spremeni na korist Avstriji in Nemčiji. aVo poVIv'f« NemČita pod orožje zrdnje črnovojnike in še naj-stareise letnike, kar bo se gotovo z^o^ilo, č;m hodo ugrožene nem^ke rre'e. Za fedat ni znnn^na nemška fronta omajana niti r>o silneisih na-snrotnikih. Za to fronto je še druga zelo moćna obrambna crta. ki se rnzteza iz Flandrije preko Lilla, Manbeuge, reke Mas. Montmedvja. Lonprwyja, Diedenhafena. Metza v NeiTbreisach. in tretia crta, ki se razteza od Antwerpna preko Namuria in Arden k Reni. in končno še ena močno utrjena obrečna obrambena crta. Tu se tore! nmajo Nemci prav ničesar bati, prav tako je tuđi na vzhodni fronti, ker ne more ruska premoć učinkovati vsled nemožno-sti primernega izponolnievanja čast-niškepa zbora. — Vojaški kritik zaključuje svoja izvaianja: Odločilna premac ene ali dri^e vojuioče se stranke se bo pojavila šelet ako po-sežejo v vojno nevtralne države. To si naj zavezniki dobro zapomnijo. — Ttpfija ne caka na to, da bi »junaško prihitela na pomoč zmagovalcu«, marveč da bi napravila konce vojni, ki bi sicer trajala brezkrajno in bi povzročila splošno izmučenost in oslabelost. • • Sođba TiSfen Ita1f?anske?a častnlka o splošnetn vojneni položaja. Curili, 14. aprila. (Kor. nrad.) ZOricher Zeitung« objavlja izvleček značilnega pogovora vojnega poro-Čevalca trojnemu sporazumu prijazne »Oazette del popolo«, CipoIJe. z nekim višjim italijanskim Častnikom, Čegar ime se mora zamolČati, o položaju na bojiščih. ki je ćelo poroče-valcu presenetljiv. Vpada na Ogr&ko po častnikovem mneniu nikakor ni pričakovati. Oovorice o posebnem miru med Avstrc-Ctersko in Rusijo i označuje kot absurđne. Voja^ki položaj Rusije je resno ogrožen od av-strijsko-ogrskega krila pri Uzsoku. Ni izključeno, da je mogel liinden-burg svojo pozicijo ob vzhodno-pru-ski meji tako močno utrditi, da je mogel z nemškimi četami prihiteti na pomoč avstrijsko-ogrskim četam. Teži^če vojaškega položaja se naha-ja v Belgiji, ki so jo Nemci izborno utrdili. Izid vojne je odvisen od ma-terijalnega in moraličnega položaja v notranjščini dežel, ki so udeležene na vojni. NAPAD NA DARDANELE. Tursko poročilo. Carigrad, 13. aprila, (Kor. urad.) »AgeiKe Mi!!i■■• javlja: Glavni stan poroča: Nekatere sovražne opazo-valne ladje so včeraj zunnj Pnrdanel pol ure brezuspešno obstreljevale naše baterije pri vhodu v morsko ožino. Naši streli so zadeli eno oklop-nico in eno torpedovko. Na ostalih frontah ni nobene spremembe. * Zavezniki in Dardanele. Kopenhagen, 14. aprila. Francoski zunanii minister Delcassč izjav-Ija v nekem interviewu, da Francija in An^lija niste napaJIi Dardanel le v sporazumu z Rusijo, temveč narav-nost na inicijativo ruske vlade. Ćas ne dovoiiuje nikakih intrij? in Rusija ter Anglija ste edini v tem. da morate svoje stare orijentalske spore pokopati. Po!ožaj v Egiptu. Stockholm, 14. aprila. vAfton-blad^ poroča iz Kahire: Položaj v Egiptu je jako nezadovoljiv. Gospodarsko življenje je ponehalo. dragima postaja vedno večja. V deželi so ?■? pojavili nemiri in nekak tajni komite je izdal proklamacije, ki pozi-vajo na pokol Evropejcev. Oblasti so konfiscirale mnogo skritega orožja. Juristična fakulta Ie centrum nemir-nega valovanja; dijaki so priredili demonstracijo proti sultanu. Radi tega so relegirali J/« vseh diiakov. Sultan je sicer osebno dober človek in je prepustil ćelo svojo civilno listo v dobrodelne namene. Kakor poročajo iz Kahire se Je preseli! sultan Husein Kiamil iz Kahire v Aleksandrijo. Proklamacija Džemala paše. Tz Berlina poročajo: Vrhovni poveljn:k turš'ce armade, ki operira proti Egiptu. Džemal paša, je izdal na prebivalstvo v Siriji proklamacijo, v kateri pravi med drugim: Molitve, ki kipe v neho na napadni strani Nila. se bodo izrekale, o tem sem prepričan, prav krnalu tuđi v Kahfri. Vsakdo mora bit: uver-jen, da bcm z vso vnemo nadrJjeval oneracije, ki merijo na to, da osvojim Egipt. Armnđa. kateri noveliuiem. se sedaj pr>rav!ja na odločilnv^) bitko. Vse akcije se vrše 7 največjo toč-nastjo in hitrostio. Med našimi četami vlada najživahnej^a aktivnost. Pričaknjem, da bo vse prebivalstvo v Sirili mirno in z vsem zaupanjem zrio v bodočnost v krepki zavesti, da bo zmaga na w^\ strani. Ako pa bi se našli Ijudje, ki bi z razsirjanjem "cr^sničniri vesti raz^nrjali in vzne-mirjali ljudstvo, i'7'avljam, da čaka-jo te ljudi najstrožje kazni. Sveta vojna v Afganistana. Zeneva, 14. aprila. Tz Petrogra-đa poročajo: Afganistanski emir je odredil mobiblizacijo armade ter je proklamira! sveto vojno. IZJAVE BOLGARSKIH DRŽAVNI-KOV O POLITIKI BOLOARIJE. Pariz, 14. aprila. »Temps« pri-občuje razgovor z boćarskim mini-strskim predsednikom Radoslavo-vom in bivšim ministrom Genadije-vom. RađosTavov izjavlja: »Trdi se, da nam je TurČija ponujala Tracijo, ako ostanemo nevtralni. To ni res. Za slučaj pa. da bi se nam taka po-nudba stavila, ne smete pozabiti, da naš glavni cilj ni Tracija. temveč Macedonija. — Naši odnošaji na-pram Romuniji so se izboljšali. Kar se tiče naših odnošajev na-pram vo.skujočim se državam, me-nim da tripleententa, ki je tako silna, pač ne potrebuje pomoći naše male Bolgarije. Vojna lahko sicer še dolgo traja. Bolgarija pa bi dolgo trajajoče vojne financije'no ne izdržala. Mogo-če je vsekakor. da ne bodemo mogli ostati do konca nevtralni. toda prepričan sem. da šc ni prišel trenutek za spremembo našega dosedanjega stališča. Genadijev poudarja: »Prepričan sem, da Bolgarija nima povoda spre-meniti svojo politiko, Troini spora- zum zahteva seđaj. đa se Bolgarija zopet pridruži oni skupini, iz katere je bila 1. 1913. z brcami pregnana. Dokler ne garantira tripleententa Rolgariji, da bo dobila vse to, kar fi je dolžna dati Srbija po pogodbi iz 1. 1912. in grške okraje Seres. Drama in Kavala, tako dolgo ne bo mogla nobena bolgarska vlada naroda prepričati, da se mora boriti na strani Srbije, Grške in tripleentente.« * Rusija in Bolgarija. Iz Berlina javljajo >Miinchener Meueste Nachrichten* z dne 1^, aprila: Vse snubljenje Rusije za Bolga-rijo je ostalo brezuspešno. Vsi posku-si, napotiti Bolgarijo sedaj s sladkor-čki, sedaj z bičem, da bi opustila svojo nevtralnost, so se izjalovili. Tuđi do tega se Bolgarija ni dala pripraviti, da bi mirno trpela kršenje bolgarske nevtralnosti s tem, da bi se ruske čete iz-krcale na bolgarskem nzemlju. Rusi so baje pri Odesi zbra-li veliko armado. ki šteje 50.000 mož, po drugih podatkih pa 100.000 mož. To armado nameravajo izkrcati proti Turčiji na bolgarski vzhodnji obalu Ne glede na to, da ima pri tem pod-jetju tehtno besedo tuđi tursko bro-dovje. srno prepričani, da bi Bolgarija ne ostala mirna*, ako bi Rusija na ta način hotela kršiti bolgarsko nevtralnost. GRŠKA IN TROJNI SPORAZUM. Grški zunanii minister o statišču Grške. Kodanj, \4. aprila. (Kor. urad.) Atenski dopisnik lista »Politiken« je govori! z grškim zunanjim ministrom Zogranhosom, ki je izjavil, da se ustavlja skušnjavi. zasledovati politiko, ki bi imela za hip sijajno zuna-njo plat. Mada uravnava politiko po-vsem z ozirom na dve točki, namreč z ozirom na bolgarsko nevarnost in z ozirom na usodo Grkov. ki se na-hajajo pod tujim gospodstvom. Minister je izreke] svoje veliko obžalo vanje nad politiko, ki je povzročila odstop Venizelo.sa iz političnega življenja, ter izjavi!, da bodo on in vsi njegovi tovariši vse storili. da pomi-rijo javno mnenje v sedanjem kritič-nem trenotku ter povzročijo, da se zeđinijo vse stranke. Toda vznemir-jeno pisanje časopisov, kako-r tuđi Venizelosova nervoziteta otežkoču-jeta stremljenje vlade. GrŠka je definitivno odklonila dovo-IJenje za nadaljlne mnnicijske transporte v Srbijo, Berolin, 14. aprila. Iz A ten poročajo; Na zadnjo intervencijo posla-nikov rrojnega sporazuma, ki so za-htevali, da prekliče Grška svojo pre-poved nadalinega prevoza vojnega materijala preko Soluna za Srbijo, je odgovori! ministrski predsednik Gu-naris, da je ministrstvo odločno od-klonilo to prepoved preklicati. Gr-ska vlada tuđi ne dovoli. da bi se prepeljal vojni materijal, ki je v Solunu že izkrcan, v Srbijo. Oficijelen grski dementi. Atene, 14. aprila. (Kor. urad.) »Agence d* Athenes^ priobčuje na-slednie sporočilo: Iz dobrega vira se nas obvešča. da so v Atenah razšir-iene govorice, kakor da bi bile tro-sporazumne sile izvršile pri grški vladi novo demaršo, napačna, • • • Grsko posolilo na Francoskenu Curih, 14. aprila. Grška vlada se pogaja s franeosko glede izplačila nadaljnih 11 milijonov kot predujem na drugo polovico dovoljenega ji franeoskega posojila. • * • BOLGARIJA TN SRBIJA O MAKEDONIJI. Sofija, 12. aprila. (Kor. urad.) »Agence telegraphique bulgare* po-reca: Tiskovno vodstvo objavlja sle-deči nadaljni komunike: Tiskovni urad v Nišu nadaljuje s svojimi ob-javami, ki jih nazivlje argumente in dokumente k dogodkom v Valando vu. Vsa ta srbska poročila izgube svojo navidezno vrednost, kakor hitro se jih porazdeli v kategorije. Faktično se dele v več kategorij. Pr-vič bolgarski dokumenti, ki so se baje našli pri trupHh usmrčenih. Važna okolščina, ki se mora poudarjati, leži v tem, da izvirajo ti dokumenti iz preteklih let. Trajno preseljevanje bolgarskega prebivalstva v Makedoniji v Bolgarsko je splošno znano dej-stvo. Kar se drugič tiče dozdevnih avstro-ogrskih vojaških mezdnih knjižic, tedaj se je takiri pač dovolj našlo pri avstro-ogrskih vojakih, ki so padli ali ki so bili vjeti v Srbiji. Kar se tretjič tiče izpovedi nekega muzelmanskega vjetnika, ki ne zna niti pisati niti brati, in pa izpovedi većih Srbov, tedaj so vsa ta izpriče-vala, ki izvirajo od srbske strani* na* ,.:;/'..... ■ ■.. i '■ l", L'iiL- . : .'.■": !j i jt ~> pačna m se ne more na te opreti ni-kakoršne nepristranske sodbe. Srb-ski tiskovni urad Čuti slabost svoje pozicije, vsled česar pridno razširja izmišljena poročila o dozdevnih vpa-dih četašev, ki so se dog xlili pred in po vstaji v Valandovu. In da dokaže, da 50 se ti vpadi izvršili po dobro premišljenem nacrtu, razširja vest. da so četaši obenem vpadli v grško Makedonijo. To prav posebno radi raz-širjajo v franeoskem časopisju. Pričakujoči grški dementi moremo izjaviti, da je grški ministrski pred-sednik Ounaris te dni povdarjal šte-vilna obrekovanja proti Boćarski, ki so v zvezi z afero v Valandovu, ter izrekel svoje zadovoljstvo zaradi miru, ki vlada na grško-bolgarski meji. Pričakovati je, da bo zdaj ino-zemsko časopisje sprejelo srbske informacije z največjo skepso teT analiziralo srbske dokaze, kar po-menja ravnotoliko, kakor če bi za-vrglo te dokaze. Berolin, 14 aprila. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger- poroča iz Carigrada: Srbski-bolgarski obmejni boji so vsled vmešavania srbskih čet. ki so baje dobile grško pomoč, zavzele drug značaj. Pred šestimi dnevi ie bila, kakor poroča »Turan«, ena srb-ska četa v Solunu, kjer se ji je pridružilo mnogo grških orožnikov, ki jih je organiziral Venizelos. V Ko-čani so sestavili štiri srbske čete po 25 mož, od katerib ima vsaka en voz jnunicije s seboj. Ražen tega je srb-ski major Popović organiziral posebne čete. Da se dokaže srbski značaj cbmejnega ozem!ia, hočejo pomoTiti vse mohamedance. Bolgari. ki so dezertirali \z srbske armade. podajajo grozne slike o grozovitostih Srbov. Algeciras. —- Madridski poročevalec »Kdtn. Ztg.« peroča: Neka nevtralna država prve \TSte, ki je do sedaj napravila Angležem mnogo uslug. se že delj časa pritožuje, da se Algeci-ras vedno boli razširja kot nekako skladišče za Gibraltar. Tamkaj ?e je v zadniem času nakopičilo mnogo premoga, ki ga bodo Angieži vpora-bili za svoje ladje. Ta velevlast je pozvala Špansko vlado, da naj zase-de Tanger, ker bo to sicer storila sama, ker bi si drugače osvojili to mesto Angieži sami, tako da bi An-gliia imela na obeh straneh vhoda preveliko moč ter bi prevec obvla-dala Sredozemsko morje. Vojni davek v ŠvicL Bern, 14. aprila. (Kor. urad.) Stanovski svet in narodni svet sta soglasno sprejela predlogo glede švicarskega voinega davka na do-hodke čez 2500 frankov in na premo-ženja čez 10.000 frankov. Z davkom bodo deloma pokrili mobilizacijske stroske. O predlogu bo glasoval se narod. Amerikanska vlada in dobava ameri-kanskega orožja za tripleentento. Ženeva, 14 aprila. »New York Herald« poroča: Na opetovano vio-go odličnih Nemčiji prijaznih in za strogo nevtralnost se zavzemajočih senatorjev in poslancev, da naj bi Amerika končno vendar prepoveda-Ia izvažanje orožja in drugega vojne-ga materijala za države trojnega sporazuma, je odgovorila amerikanska vlada negativno, češ da nima nika-kega povoda ukreniti v tem oziru kaj posebnega, ker amerikanski interesi nišo prav nič ogroženi. ako se vojskujočim državam prodaje orožte. Dnevne vesti. — Odlikovan? slovenski častni- ki. Vojaski zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo so dobili: rezervni poročnik 47. pc^~o:ka fhistav D o 1 i n š e k, nadpor.. 59, pp„ .1. Ko-s e r, rezervni poročnik 1. trdnjav-skega topničarskega bataljona Vik-terr H o r v a t i č. Pohvalno priznanje armadnega poveljr.tva sta dobila: nadporočnlk - provijantnik SI. peš-polka Emanuel Kosar in rezervni asistenčni zdravnik pri vojni bolniš-nici 9/10 dr. Mirko Cer nič. Vo-iaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo so dobili: rez. po-rečnik l. bosansko - hercegovinske-ga^ polka Lovro Sušnik, rez. poročnik 2. bosansko - hercegovinske-ga pešpolka Starko M a t i č in poročnik 32. pešpolka Karei S t i p I o -š e k. Ponovno r.ajviš;e pohvalno priznanje je dobil stotnik 24. lovskega bataljona Josrp J a k 1 i č. Sigmim faudis na belo - rdečem traku so dobili : rez. poročnik dr. Ernest G a -m i I š e k, nadporočnik 30. pe'poHra Adolf Jež. poroenik 24. pešpolka Henrik M a j c e n in stotnik artilje-rijskega st?ba Karei Pečen ik. — Odlikovani slovenski vsjfki. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda sa dobili: korporal Vinko Pečnile:, infanteristi Josip Antonič, Lo\to Ko-bau in Anton Steflič; bataljonski hor-nist Ivan Rubinik, vsi pri 7. pešpol-ku: računski r>vxlčastnik I. razreda Anton Ribič, četovodji Franc Munda in Mihael Pšeničnik ter korporal Josip Gobec, vsi pri 87. pešpolku; četo-vodji ^tefan Plesničar in Franc Zore, oba pri 97. pešpolku; nadlovec Gre-gor Skaza, četovodja H. Mačinek in podJovec Pavel Kveder, vsi od 7. lov-skega bataljona. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: četovodja Martin Kozmič, korporala Si-mon Radišnik in Josip Krabina, desetnik Valentin Mikl, enoletni prosto-voljec - medicinec Ferdinand Rak, infanteristi: Josip Vakovnik. Bernard \Tavnik in Josip Černej, vsi pri 7. rešpolku; računski podčastnik I. raz-reda Alojzij Travnar ter infanterista Franc Lepenik in Anton 2unko, vsi pri 47. pešpolku; četovodja Martin Fekonja, korporala Anton Moćnik in Ciril Paj, infanteristi: Franc Bezjak, Florijan Drolc, Rafael Kolar, Anton Leskošek. Martin Stropnik in Anton Tržan, vsi pri 87. pešpolku; četovodji Urban Leban in Jaroslav Setvin-Km, infanteristi: Franc Bačič, Franc Kc5, Josip Klanšček, Franc Marinič, Avgust Pakor, Ivan Pavlovec, Ste-fan Petrovčič, Ivan Poropat in Josip Kozma, vsi pri 98. pešpolku; podlov-ca Josip Hodnik in Franc £koda ter lovca Anton Blaznik in Ivan Kocijan, vsi pri 7. lovskem bataljonu; četovodji Josip Cernelič in Ivan Čibej ter korporala Franc DoboviŠek in Ed-vard §kiber, \r?i pri 22. municijskem oddclku. — Sis^ium !audis je dobil nadporočnik Egon K u 11 e r e r , o kate-rem 5mo nedavno poročali, da je bii vjet v Karpatih. — Na veJikonočno neđelio je padel na 5evernem bojišču kadet-aspirant stud. tech. Anton M a j e r -1 c, brat S. septembra 1. 1. pri Grode-ku padlega dr. Ivana Majerla. Njegov poveljnik, stotnik Zwirn, je pisal ?iarsem, da ga je zadela pri juna-skem naskoku na sovražne posto-janke krogla v srce. Pokopan je bil dva dni pozneje in sicer na nekem pokopaFšču. — Pogreba se domobranec Ljub-ljančan Henrik V i cl m a r. Lir. Nr. 27. III. Marsch Comp., vojna pošta 48. Od 15. septembra ni bilo o njem ni-kakeiaspcročila. Kdorkaj ve o njem, naj sporoči njegovi svakinji Marici Viumarjevi v Ljubljani, Kolezijska ulica št. 22. — Pespolk št. 97. Poroča ?e: Še sta vsem v spominu 8. in 9. februar, dneva pred Kiskurimo, ko je polk po večurnem Ijutem boju z dosti moc-neišim sovražnikom zavzel važne višave, in že si je ta polk pridobil nove lavorike. Polk je prebil več tednov v snegu in v ledu — huda stvar za ljudi z juga — potem je dobil nalog, da na vsak način ohrani važen hrib pri K. Vzlic silnomu naporu in teža\am vsake vrste, nasta-lirti vsled terena in slabega vremena, so se z veliko premočio storjeni napadi 191. in 192. ruskega polka razbili ob sicer slabi, a vztraini brambi našega 97. polka. Komaj 3 in pol kompanije je držalo to važno posto-janko. Poveljeva! ie stotnik Bude. Dne 24. irarca je začela ruska artiljerija naše posto-janke s šrapneli in granatami hudo obstreljevati in temu je ob pol 5. popoldne sledil napad. V gostih kolonah so jurišali Rusi, krepko podpirani od svojih strojnih pusk. Naši so pustili, da je prišel nasprotnik prav blizu, dn bi ga toliko sigurnejše uničili. Po dnevi so Rusi trikrat jurišali, a so se morali vse-fcj umakniti. Poživljaioč trenotek je bil, ko je prišel zapovednik polka, major iM^koli, v prve vrste in pod žiga! vojaštvo v slovenskem in itali-janskem jeziku. Navdušeni živio-'-in vhura-c klici so gs pozdravliali. Poldrugo uro je trajal ta nemali boj, nakar so se Rusi umaknili. Ob 2. po-noči so Rusi zopet začeli napadati. Ruski poik je bil čisto uničen. Ko je m še trajal boj. je napadel drug ru^ki polk višavo, kjer so bili oddelki našega 97. polka. Tuđi tu so bili Rusi poraženf in so naši napravili proti-nanad. Prapnrščak Prokop je s 40 možmi dri za Rusi in jih je 40 po kratkom boju vjel. Drti^o pozicijo Rusov ie zavzel samo s 4^ mnžmi in \\le! daljnih 120 mož. Ostali sovraž-niki co zfcežali. Oba ruska polka sta štela po 5000 mož, po hnju pa so šte-le kompanije Ie še .10 do 60 mož. Na bojišču je obležalo polno ranjenih in mrtvih. Pomagali sta pri tem boju era stotnija lovskega batnljona Št. 7 in ena kompanija domobranskega polka št. 3. Že drugi dan je dobi! polk pohvalo in bo, kakor se kaže, krmlu imel priložnost, posvedočiti hrabrost in zvestobo Primorcev in Kranjcev za cesana in domovino. — Vojaški dopusti. Določbe o vojaških dopustih v svrho zagoto-vitve pravočasne setve si ljudstvo mnogokrat napačno razlaga. Treba je znova na to opozoriti, da moštvo armade jo? hoiišču sĐioh ne m°rc dobiti dopusta, vsled česar so tuđi prošnje v tem oziru brezpomembne. Da se bodo polja vojakov, ki se na-hajajo pred sovražnikom, obdelala, zato je dovolj preskrbljeno z obvez-nostmi, ki jih imajo občinc. Dopusti v svrho setve in sicer za najdaljši čas 14 dni se rnorejo dovoljevati Ie moštvu, ki pripada poljedelskemu stanu in ki služijo pri formacijah, nadomestnih četah, v zavodih itd„ ki se nahajajo v zaledju. Dopuste te vrste si more dotičnik sam izprositi ustmeno pri svojemu komandu ali pa njegovi sorodniki potom politične oblasti. — Cesar Fran Josip in cesar Viljera — botra. Stotniku 87. pehot-nega polka Karlu Reussu v Celju sta se na dan mobilizacije rodila dva sina, ki sta bila v celjski protestantski cerkvi krščena na ime Verner Karei Fran Josip in Kurt Volfgang Gvidon Viljem. Botrstvo za Vernerja je pre-vzel cesar Fran Josip, kakor piše ce-sarska vojaška pisama z dne 31. marca »iz posebne milosti in v Naj-višje priznanje očetu, ki je bil že opetovano ranjen na bojišču, botrstvo za Kurta pa nemški cesar Vi-ijem, o čemer je očeta obvestilo nemsko veleposlaništvo na Dunaju v dopisu z dne 23. februar ja 1915. — šestdesetletnico svojega roj-stva bo dne 21. aprila praznoval vpo-kojeni šoi^ki voditelj Janko Leban, znan kot pesnik, pisatelj in skladatelj. Rojen je bil v Kanalu na Goriskem in je službo^/al kot učitelj v raznih kra-jih na Krasu in na Kranjskem. nazad-nje v Bukovici nad Skofjo Loko, kjer živi še sedaj. Pisateljevati je začel že v mladih letih in je že v starosti 15 let priobcil svojo prvo pesemeo v tr-žaški >:■ Jadranski Zarji■<. Leta 1871. je izdal Pesmi in povesti za posku-šn\ox in od teđaj ic pridno sodeloval pri različnih slovenskih časopisih ter napisal več kniig, zlasti mladinskih. Lehan je s slovensko in ncmško knjigo opozoril širso javnost na znnrne-nitega Andreja Cehovina, ki si je kot oficir poleg drugih odlikovani, pridobil tuđi baronstvo in Lebanova zasluga je, da je bil Ćehovinu v Branici postavljen spomenik. Tuđi na glas-benem polju je bii Leban uspešno delaven in je nasla zlasti njegova ^Zbirka cerkvenih pesmi za mešnni zbor*-? naitoplejše priznanje. L. 1911. je bil Leban predčssno vpokojen; današnje razmere nam ne dopuščaio, da bi vzeli to vpokojitev v pretres. KJičemo pa zaslužnemu pisatelju in skladatelju ob njegovem jubileju: Na mnoga leta! — Ravnateljski naslov je pođe-lil naučni minister nadučitdju v Sp. &ški, Francu Lavtižarju. — Surovo ma«lo na Kodalovem bo še enkrat predmet zanimivega razpravljanja. — Za'ec 5: Horn. V torek se je vršilo pri Iiubljanskem dezelnem so-dišču nadrJje\artje porn\malne£ra po-stonanja za betonsko firmo Zajec 6c Horn. Zastopnik ^Ljudske posoiilni-cct je đcsegel poravnavo na 40°^. a treba Iz še počakati, če odobri sodi-šče to porsvnavo. — Malo gledališče. Današnja predstava ^Hipnoze^ se preloži na nede'jo 18. aprila. — Ćlani Kreditneca društva Me^tne hranilnice iiuhlianske se tem poiom opozarjajo na obč. zbor, ki se vrši jutri. 16. anrila ob 3. popoldne v hranilnicni posvetovalnici. — Zbor delegatov SIov. planin-skega društva se vrši v nedeljo, 18. aprila ob 2. popoldne v veliki dvorani Narodncga doma v Ljubljani. — Konkurz je napovedal M?te S t r k o v i č . trgovec in hišni po-sestnik v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. V Škofii Loki so bili obsojeni dva posestnika in dve posestnici na globo od 80 do 120 K, ker so prodali krompir po 20 K, namesto po maksimalni ceni 10 K 50 v. Iz Litsie. (DndatcU V sobot-ni naši notici se je vsled nemile pogreške izpustilo: dar šolskega vodstva v Litiji s 26 K 03 vin., kot zbirka šolske mladine, kar bodi s tem popravljeno. — Nadalje nam je šolsko vodstvo v Poleh pri Litiji darovalo ražen že izkazanega, še 2 zaboja jaje. — Naknadno nam je župni urad na Sv. Gori dostavi! tuđi 1 zaboi je-stvin. — Vsem srčna hvala! — Odbor podružnice »Rdečega k r i ž a« za I i t i j s k i o k r a j. Umrla ie v Sevntci po kratki mučni bolezni gospodična Mimika R o b e k , stara sele 17. let. N. v m. p.! Gradec za gališke bejrunce za-prt. Štajerska ces. namestnija je za-prla mesto Gradec za gališke be-gunce. Nadaljno prisel.ievanie nesre*-nih žrtev vojne v štajersko glavno mesto je prepovedano. Dalmatinska relernica. Kliub vojni se živo nadaijujeio dela na Hr-vatskem dela za gradbo dalmatinske železnice, ki nai veže Dalmacijo z n\ je že dograjene 60 odstotkov že-lezniške proge od Ogulina do Pribu-diča. Prvi del te proge, Ogulin - Pla-ški (35 kilometrom) je že izročen prometu. Vesti iz Dalmacije. Dalmatinski listi poročajo: Na Uzkrs prolaze sinjskom pijacom muž i žena po svoj prilici iz Drvenika. Najednom stade muž vikati: »Vidi kruha, vidi kruha ...« Prignu se, zdiže sa tla koma-dičak kruha od kakva dva deka i stade ga pohlepno jesti. Kako je djelovalo to na prisutne, možete pomisliti. — Na Uzkrs su zaklienili u Splitu mnogo kruha, kolača i bielog peciva svake vrsti, ukupno 5 q. Zaplie-njeno pecivo ste bilo porazdieljeno medju mjestne vojnike rekonvalescente i djecu zabavišta Magjer te Javnu Dobrotvornost. I tako se oku-siše bieloga kruha oni. koji niiesu očekivali. — Iz Zadra javljaju, da je u biljanima kod Zemunika obolio neki kočijaš od njegovoga tifusa. Od iste bolesti umrle su u istoj kući još 4 osobe, dok ie peta u osamici u Zadru, te se bori smrću. — Iz Splita javljaju, da su ondješnje škole zatvorene na vrieme od devet dana. jer je učiteljstvo zaposleno priredljivaniem cedulja za kruh. Hrvatski ban na Dunaiu. Hrvatski ban baron Skerlecz je prispel na Dunaj, kjer je konferiral z raznimi merodajnimi osebami. Posvetovanje hrvatskih poslancev. Hrvatski poslanci so imeli v ponedcljek v Zagrebu posvetovanje o nameravani ustanovitvi ogrske denarne centrale. Posebno odposlan-stvo se je podaio v Budimpešto, da konferira o tej zadevi z ogrskimi ministri. V Zagreb so v torek pripeliali 253 ranjenih in bolnih vojakov. Med njimi ie bilo 13 častnikov. Boiezni v Zagrebu. Koncem zadnjega tedna je bilo v Zagrebu bolnih na davici 15, na škrlatici 54. na ošpi-cah 66, na trebušnem legarju 117 (113 vojakov), na disenteriii 17 in na pegastem Iegarju 15 oseb. Zupanska kriza je zopet izbruh-nila na Reki. Radi raznih aprovizač-nih vprašanj je nastal med županom Corossacom in občinskim odborom konflikt, ki ie dosedaj še neporavnan. Zastavo 79. pešpolka je prinesel v nedeljo neki praporščak tega polka na Reko. Zastava je popolnoma raz-streljena. Ta zastava je bila od začetka vojne šestdesetkrat v ognju. Polk dobi novo zastavo; razstrelje-na zastava pa se shrani v vojaškem muzeju na Dunaju. Kinematograf »Ideal«. Spored za petek obsega tri točke in sicer »Saksonska Švica-. naravni posne-tek: »iMilijonar Robinzon-, drama v treh dejanjih: in sijnjna vojaška hu-mereska v treh delih: -Gospodična poročnikt. V seboto orjaški senzacionalni detektivski roman v treh delih: »Baskervilski pes-■. Za občinske predstoinike. C. kr. name^tništvo v Inomostu je prekli-calo samskega rudarja Jakoba Pari-sija, roj. 1S74. v Premionu na Tirol-skem in ravnotjekaj pristojnega, ki se potepa po svetu in izvaMia na račun svoje dorrovne občjne pri raznih žu-partstvih podnore. Županstva ?e opo-zarjaio, da mu, ako zares ni nujne potrebe, ne izptečnieto ničesar. mar-več. kjer bi se pojavi!, posfepajo z njim po odcronskih predpisih. Posfedica predragesa krompina. Včeraj je rrišel neki obrtnik na Cesana Jožefa trg, da bi kupil 100 kg krompirja ter se obrnil do pri vozu stojeće posestnice s Posavja. Ko mu ga je cenila krompir na 30 K in n'ka-kor ni hotela cene znižati. je to mo-ža upravičeno razburi^o. da :e ženski povedal par gorkih. To pa je zopet žensko tako razburilo. da ie pograbila za biče\Tiik in z njim freščila obrtnika po crlavi. da je bil trpkoj ves krvav. Tuđi dve drugi ženski sta ga hoteli ^šturmatK- in ko bi se mož, ki je vse tri hotel začeti bombardirati s krompirjem. ne bil zadržal. bi se bila vsem trem preklicano slaba godila, toda rnnel je položaj in se mirno odstrani! na resilno postajo, da ga je zdravnik obveza!, nato je pa straž-nik »vrlo« Posavko odvedel na c. kr. policijsko ravnateljstvo. Ženska menda ne bo imela več poguma na ta način svojih pridelkov prodajati. Semenj. Na včerajsnji semenj so pricrnali 106 glavr živine in sicer 36 volov, 17 krav in 53 prašičev za rejo. Izgubljeno. Od šišenske pošte do hotela Union je bil izgubljen mal zlat uhan z briljantom. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v uprav-ništvu »Slov. Naroda«. Zrebanje razredne loterlie. Za-dele so te - Ie številke: Po 5000 kron št.: 5387, 17.660, 34.120, 59.053, 85.461, 95.515, 118.019. Po 200 kron št. 2524, 3634, 7271, 760S, 17.873, 18.139, 31.810. 37.122. 40 754. 60.2S8, 60.929, 77.038, 91.866, 105.349, 107.088, 111.212, 120.289, 126.451, 134.364, 154.150, 156.995, 157.319. Razne stunrL * Izvozna prepoved. Španska vlada je prepovedala izvoz valne. * Vlak grofa Claryja št. 40 se lo. ponesrečil. V Szatmar - Nemetiju je osebni vlak od zadaj zavozil v vlak grofa Claryja št. 40. Osem vozov je bilo razbitih, dve osebi usmrćeni, 8 težko, 30 na lahko ranjenih. * V Tešinu v Sleziji je dne 6. aprila umri hrvatski pesnik in književnik Musa Ćazim C a t i ć, mo-hamedanec iz Bosne. Sodeloval je pri »Beharju« in »Biseru« ter bil na glasu kot izredno nadarjen in plodo-vit pesnik. * Tuđi posledlca vojne, Gorner-gratska železnica v švicarskem kantonu Wa!lis, ki je že več let donašala štiri do pet odstotkov dividende, je imela 1. 1914 Ie 74 frankov čistega dobička. Akcijski kapital znaša 2 milijona frankov in bo letos ostal to-rei brez dividende. * Ogromna brzojavka. Nai da li ša brzojavka, ki je bila dosedaj poslana, je bila brzojavka, ki jo ie poslal leta 1905. grof \Vitte ruskemu carju pri pegajanju za mir z Japonsko v Portsmouthu na Angrleškem. Brzojavka je imela 15.190 skapin siier. Veljala pa je 2S.000 kron. *" Pivo za nemško Južno arrnado. Polaer Ta^hlatt • javlja: Dne 11. t. m. je dosnelo v Linč S vagonov piva iz Monakovcga za etapno intendatu-ro v Berej^szaszu na Ogrskem. Pivo je namenjeno za nemško južno ar-mado. V vagonih je 920 zabojev, v katerih je 46.000 steklenic piva. * Izgredi avstraiskih čet v Ka-hiri. Na Velikonoč je dobilo mnogo avstralskih vojakov dopust za Ka-hiro. Tam so pričeli v nekem zloc:las-nem delu rr.esta ekscedirati. Policija je morala nasiopiri z orožjem. Ubitih je bilo mnogo voiakov in preko 40 ranjenih. Tud: v Helipolisu so se vršili veliki izgredi. * Srečno mesto. Iz Budimpešte poročajo: Mesto Aronvs - Marot je uvedlo maksimalno ceno za 1 kg govedine z 1 K 60 vin. Imajo tam naj-ceneiše meso v ćeli državi. Uradi strogo gledajo na to, da se ta maksimalna cena drži. Neki mesar, ki je prodajal kilogram po 2 K, je bil kaz-novan z globo 100 K. * Generalni polkovnik p!. Molt- ke, bivši načelnik nemškega gcneral-nega štaba, ki je zaradi boiezni od-šel z boiišča, ie sedaj, kakor poročajo -Miinchener Neueste Nachricb-ten-, popo^noma okreval in je zopet sposoben za vojno službo. Vse na-sprotne neugodne vesti o njegovem stanju, so neutemeljene. * Nizozemsko ženstvo ima veliko organizacijo, ki se ie že večkrat oglasila v različnih političnih \T>ra-šanjih. Ta organizacija se ie pred kratkim cbrnila na društvo za ženske pravice v Parizu s predlogom, naj se v Haagu zbero zastopnice organi^i-ranega. ženstva vseh narodov in dr-žav in naj slovesno manifestirajo za mir. V predlogu je rečeno, da naj bo na tem r/anifestacij?kem zborovciniu strogo zabranjeno vsako razpravija-nje o mirovnih pogojih. Društvo za reii5lce provice v Parizu pa je ta predlog odklonilo, češ. da sicer želi mir. da pa zanj r.eče manifestirati, dokler so ne^ski vojski na frances-kih in bel^iiskin tleh. * Vojaške besede. Beseđa re-krut izvira od franeoske besede re-erue. ki znači naraščaj. Granatnik je bil oni, ki je metal ročne granate. Beseda granata prihaja iz latinske sramim, zrno. ker je bi-a to krokija, napolnjena z zrni smodnika. Pionir prihaja od franeoske besede pion, kar znači pešca. Huzar ie madžarsko dvajseti, ker ie ogrski kralj Ma-tija Kcrvin ukazal, da mora biti vsak dvajseti vojak iezdec. Dragonci so srednjeveški dragonarii, papeški su-ličarji, ki S43 imeli na kopju prapor-Ček z zmajem. Hulan pomenia tatar-sko niladenič. Kirazirji so imenovani po franeoskem cuirasse. Cuir je koža in kiras je bil prvotno oklep iz kože. * Race rešiie angleško ladjo. V pismu, ki ga je pisal neki angleški mornar svoji rodbini, omenia ta. čudni način, s kakršnim so ušli nemške-mu podmorskemu čolrru. Ladjc. na kateri je bil. — bila ie skoro gotovo pomežna križarka, kaj li govori o to-povih, — so vsak dan spremljale race, ki so Čakale na kuhinjske odpad-ke. Popoldne so se vedno umirile, kakor bi se hotele po obedu nekoliko odpočiti. Nekega dne so opazili mornarji, da ro bile race v času, ko so bile sicer vedno zelo mirne, nena-vadno nemirne in prestrašene. Začela so frcati v srneri, kjer je neka stvar vzbujala njihovo posebno rado-vedr.ost. Mornarji 30 pričeli stvar zasledovati ter zagledali periskop podmorskega čolna. Nato se je ladja resila. * Sest3?!e!c nalsl^v^e^ih vojsko-vodij sedanje vojne v Švicl. Nedvom-no bi se dal ta sestanek prirediti. Po-vabiiu bi 3e ocvali Hiiicieabur^i in Stran 4 .SLOVhiNSKI NAROD-, dne l5. aprila 1915. 84. Stev. Jaffri, Frenchi in Hdtzendorfi, Hee-ringeni in Putniki in Še mnogo drugih znamenitih generalov. In sicer ne Je po eden, temveč od vsakega imena kar po tucatih. Stvar je namreč ta, da je izbruhnila v Švici, in zlasti v bemskem kantonu nekaka epidemija, krstiti inoške novorojenčke na ime kakšnega slavnega generala. Koncno se je švicarska vlada odlo-čila, nastopiti proti neokusnemu iz-rabljanju generalskih imen in ie opo-zorila matrične urade, da ni dopnst-no, vpisavati vr rojstne knjige rodbinskih imen se živečih oseb kat predimena. švicarjt bodo morali tore] Čakati, da slavni generali — po-mrjejo. * Generalni štrajk v GenuL V Genui je izbruhnt! generalni štrajk pristaniških delavcev. 2e napoveda-m generalni štrajk v Milanu pa je bil zopet odpovedan. * »Cavalleria rusticana«. Ta krasna opera, ki smo jo tolikrat sii-šali v slovenskem gledališču. je se-daj stara 25 let. V Rimu so ta jubilej slovesno obhajali. Skladatelju Mas-cagniju je ta opera iz mizernih raz-mer pomagala do velikega bogatstva. * Zlati vednjak v Ogleju. Pri iz-kopavanju starin v Ogleju so odkrili bajni »zlati vodnjak«, o katerem se pripoveduje, da je Atila, ko je oplenil in porušil Oglej, zakopal v njeni zlato in drage kamne, ki jih je bil naplenil v mestu. Zgiadba odkritega vodnja-ka odgovarja načinu, po katerem so Rimljani za časa Atile gradili vod-njake. V velikem tednu so izkopava-nje prekinili, a bodo sedaj takoj kopali dalje. Pričakuje se velikih najdb. Kopanje je zeio težavno.kerje valjča-sri vodnjak jako ozek. Kakor znano, je Atila razdejal Oglej leta 4o2. K temu poročilu je pripomniti, da živi legenda o »zlatem vodnjaku« v Ogleju od rodu do rodu in dolgo dobo so dostavljali v kupnih pogodbah pri prodaji zemljiše, da nišo veliavne, ako se najde na kakem dotičnih zemljišč »pozzo d'oro«. * Perzijski recept. Češki »Svč-tozor« priobčujc sledečo zgodovin-sko anekdoto: Ko je bilo 1. 996. v Perziji vsied vojne pomanjkanje ži-vi I, je izdal tedanji perzijski vladar 'Abdul Azud-al-Daulah originalno odredbo. Kakor vedno in povsod so bili tedaj tuđi v Perziji oderuhi, ki so višali cene živilom. Denar, ki ga je vladar delil med ljudstvo, ni poma-gal. In tako je vladar izdal sledečo originalno odredbo: »Mi Abdul Azud-al-Daulah, kralj kraljev, gospodar sveta, naznaniamo s tem, ker snio prepričani, da so morebijimi (trgovci z dežeinimj pridelki) v naši državi skoro številnejši, nego siro-maki, da smo se namenili izravnati to razliko. Zato ukazujemo, da se za vsakega siromaka, ki se najde v naši državi, prime enega merebija ter pri-bije za usesa na vrata njegove hiše. To se ima ponavljati tako dolgo, da •se število izravna.^ To originalno sredstvo je delalo čudeže, cene živilom so čudovito padle itd. Seveda v Perziji! * Obsojen ruski vjetnik. > Dan-zinger Zeitung« poroča: Te dni je bila pred tukajšnjim vojnim sodi-iščem obravnava proti ruskemu vjet-niku Osipoviču. Osipovič je pisal svoji ženi pismo, ki se je končalo z besedami: »2ena. spominjaj se citro-ne. ki sem ti jo pokazala Te besede so vzbudile pozornost cenzorjev in preiskava je dognala, da je Osipovič napisa! tri strani svojega pisma s ci-tronovim sokom, česar na prvi pogled ni bilo mogoče opaziti. V pismu, pisanem s citronovim sokom, je ja-vil svoji ženi, da je bil vjet 31. avgu-sta pri Tilzitu v vzhodni Prusiji. Nemci ravnajo z vjetniki slabo, daje-jo jim malo hrane: vietniki dobivajo samo pol funta kruha za ves dan, meso vsak četrti dan, delati pa morajo pri kanalu. Vojna z Nemčijo se v kratkem konca, ker bo Nemce prisilila lakota, da sklenejo mir. 2e dva tedna pošiljajo Nemci čete v K6-nigsberg. Tako je pisal Osipovič, do-čim so drugi vjetniki izpovedali, da dobivajo meso vsak dan in da imajo rudi kruha zadosti. Sodišče je obso-dilo Osinoviča na dve leti ječe. * Ljubica v kovčegu. V Danzigu ie rzginila ISletna Margareta Car-stzn. Starši in policija so jo iskali za-man in splošno se je mislilo, da je postala lepa deklica žrtev kakega zločina. Te dni pa se je oglasila pri policiji neka gospodinja ter prosila za asistenco, češ, da se nahaja v sobi pri njej stanujočega natakarja Frin-da velik kovčeg, s krivnostno in morda nevarno vsebino. Policijski komisar je dal sobo in kovčeg nasi-loma odpreti... Presenečenje ie bik) veliko, ko se je dvignila iz obširnega kovčega postava mlade deklice, ki je kmalu izpovedala, da je — izgubljena hčerka, Margareta Carstenova. Lepa Marjetica se je bila zaljubila v natakana Hinda. Ker pa so bili starši jako strogi, je nekega dne zbežala ^ §vojgmu ljubč^u ki §e o$tffc fifi ' njem. Ko Je pričela policija Marjeti-co iskati, se je znala In preprosila Frinda, da jo je, kadar Je odšel od doma, skrival v neki omari, ali pa položi! v svoj veliki kovčeg. Oospo-dinja je nekoga dne pri pospravljanju sobe zapazila, da se kovčeg pregib-Ije in je bežala v strahu na policijo. Požrtvovalno ljubico, ki se je dala čez dan shranjevati na tako orrgina-len način, so oddali staršem. Frinda pa so izročili sodišču. * Boji v dukelskfh sotestah, ki so za potek karpatske bitke toUkega Ipomena, nišo prva krvava borba, kl se odigrava v tej pokrajini. Že v XV. stoletju so se vršili tam ljuti boji za habsburško dinastijo. Po smrti AI-brehta Habsburškega so zavladale, kakor znano po habsburških deželah velike homatije. Ogri so si izbrali poljskega kralja Vladislava. čehi pa so končno ostali verni Albrehtovemu posmrtnemu sinu Ladislava Posthu-mu. Albrehtova vdova si je pridobila pomoČ husitskega voditelja Jiskre z Brandvsa, ki je zbral nekaj svojih čet ter je ž njim udaril na Ogrsko. V razmeroma kratkem času so osvojili Husiti ćelo gorenje Ogrsko. Poznere so Ogri priznali Ladislava in Jiskra z Bran-Jvsa je dobil v dar grofijo t>a-rvs. Sezidal si je v Alako\ ici trden grad ter je zavaroval svojo oblast proti vpadom Poljakov z nioenimi utrdbami v Dukelskem prelazu. Vsi poskusi sovražnikov vdreti po tem prelazu v oblast husitskega vojsktv vodje, so ostali brezuspešni. Husiti so ta del karpatskega gorovja kolonizirali in današnje slovaško prebi-valstvo med Duklo in Užokom ie po-tomec Jiskrovih kolonistov. Tri sto let pozne.c je igral Dukelski prelaz zopet važno vlogo. Po dukelskih oc-stah je udaril L 1849. ruski general Paskijevič na Ogrsko, da ukroti uporne Madžare. Znano je, kako katastrofalno se je takrat končala madžarska revolucija. * »Kosmati državljan«. Pariški pisatelj, Tristan Bernard, ie preslab, da bi vzel moč v roke, vzel je pa v roke pero in đela ž njim na svoj način za vojno. Iz nekaj časa izdaja list »Kosrnati državljana in krtači v njem svoje rojake z resnobo in 5 satiro. Tristan Bernard poje sicer v tem lrstu francoskim civilistom veliko slavo, seka jih pa tuđi z bičem, kar se da. V vseh mogočih vari-iacijah jim dopoveduje, da morajo mirno in dostojanstveno prenašati te-žave izrednih razmer in pomagati vsak po svojih močeh domovini. Uči jih, da nimajo pravice, kritikovati načrtov in delovanja vodstva arma-de, da si ne srne vsak krojač domišljati, da ima generalske zmožnosti, da morajo opustiti vse politične kontroverze in tako pripravljati tla, da nastanejo po miru boljše notranjc razmere. A Bernard se ne omejuje samo na to, da gladi in biča kosmate državljane, razveseljuje jih tuđi z opombami in prorokovanji. Tako graja oštro, da kavaJerija, ki jaha Pe-gaze, doslej še ni nič znamenitega ostvarila, ter obeta, da bo težka artiljerija razstrelila stolp franeoske akademije in bo znanost m umetnost organiziraJa po vojaškem vzorcu. Znanstveniki, pesniki, umetniki in pi-satelji se bodo asentiraJi kakor top ničarji in kavaleristi. se bodo morali tri leta vežbati in če bodo velike manevre srečno prestali, bodo stalno nastavljeni. Clani akademije r>a bodo na polju vede in umetnosti igrali isto vlogo, kakor generalni štab v ar-madi. * Vila Malta. Med najznamerri-tejše in umetniško najpopolnejše palače v Rimu spada pač vila »Malta*. Danes se takorekoč pogledi vsega sveta obračajo na to palačo, kajti tu je stalno prebivaJišče nekdanjega nemškega kancelarja kneza Bulo\va, ki je med sedanjo vojno prevzel di-plomatično zastopstvo Nemčije in zastavi ja vse svoje moči, da ohrani ItaJijo nevtralno. Vila »Malta« je bila v starih časih last franeoskih mino-ritov. Leta 1789. je bila lastnica te palače vojvodinja VVeimarska, Ama-lija, potem je postala last svedskega kiparja Bystr6ma in je leta 1827. prešla v posest bavarskega kralja Lud-vika I. Ta je tekom svojega življenja 5Zkrat obiskal Rim, kier je rad poza-bil na svoje kraljevsko dostojanstvo ter se je udeleževal vseh norosti. ki so jih uganjali nemški umetniki in je z njimi pohajkoval tuđi po zakotnih krčmah. V tej vili je bil marsikak umetnik do več mesecev gost bavarskega kralja in prihajaii so na kraljeve oficijalne priredbe tuđi papeži: Pij VIIL, Gregor XVI. in Pij IX. Ravno za to palačo je stanoval znameniti kipaT Thorvaldsen in zgodilo se je vsak čas, da je kralj pri oknu žvi-žgal Thorvaldsenu in ko %t ie ta prikazal, ga je povabil na obed. To-da ti veseli čaši so minuli. Kralj Lud-vik je leta 1851. izgubil krono in vila | -snj irepoJđ TZ81 ^\^\ oi os i>f 4aozo| | je prišla v posest reda malteških vi- ; kemu grofu Ronrinskemu. Od tega i jo je kupil leta 1909. knez Bulv-)w, ki ■ ss jfi ĐQ &M0BJ Ottotfitm Qd KaĐCfi- i larstva, stalno naselil v Rimu. pač tuđi iz ozirov na svojo žen<\ ki je rojena Italijanka. Zopet afera Thaw. BrezkonČ-no sodno postopanje, ki se vodi zaradi znane afere Harrv Thavva, ki je, kiikor znano, na koncertu ustrclii ljubimca svoje žene, velike krasoti-ce, je imelo zopet novo epizodo. Svo-ječasno je Thawoya rodbina storiia vse, da hi se milijonar protrlasil za blaznega, kar se je končno tuđi zgodilo. Oprosčcn je bil smrtne ka/ni, vendar pa ie prf^el v norišnLo. Od tam je s pomočjo svojih prijateljev pobc-gnil. Kinalu nato so ga vjeli in obtožili, da je izvrši! zločin zarote, ker je v zvezi s sv^ijimi prijatelji po-begnil iz norišnice. Kazprava se je bila vršila v Novem Jorku pred poroto, ki je soglasno izrekla, da Tha-\va ne smatra krivega omenjenega rločina. Porotniki so med tem v pri-vatnem ra^^ovoru izjavili, da sma-traio Tha\\ a 7a duševno popoinoma zdrave^a, \cndar pa tej;a nišo ino^li uvrstiti v svojo razsodho, ker je so-dišCe to preprečilo. V krogu Thawo-ve rodnine je ta oprostitcv povzroči-la veliko veselje. Obencm pa je rodbina napravila nove korake, da se uvede novo postopanje, ki bi omofto-cilo, da se Thavva proglasi za duševno popoinoma zdravega, kar hi značilo, da je popoinoma prost. Ko je bil pravorek izrečen, je državni pravdnik zahteval od sodišča. naj Ihaua takoj pošljejo v norišnico. Tcxla njegov t>dvetnik je izjavil, da ima Thaw pravico vrniti se v drža-\o Neu■-Hampsire. ker je ta država izročila Tha\v a državi Novi Jork samo v to svrho. da gfa obsodijo ozi-roina oproste v zadnji zadevi. Ker ]e bil pa oprožJen. ima pravico zopet se vrniti v državo Nevs/-Hai'npshire. Sodnik Pagc ni takoj resil tega važ-nejra vprašanja, ne^o jt Thav.a za-časno interniral v to svrlio, da hoče slišati mnenje obtožhe in obrainbe. Ako se zadeva dobro resi za Tha\va, tedaj se no milijonar-morilcc vrnil zopet v državo New-Hampshire. Ako bo sodnik uvaževal zahtevo ob-tožbe. da naj ga zopet internirajo v norišnico, dc^Ier se njegovo duševno zdravjc zopet ne proglasi za zdravo, tedaj bodo pa milijonarjevi zagovorniki uvedli novo postopanje, da se potom sodišča dokaže, da je duševno zdrav. In če se to posreći, tedaj bo Thaw popoinoma prost. * Izumite!! strojne pusice, Miram Maxim, mora biti še v grobu hvale-žen, da ga ni zadela nsf.da franeoske-ga zdravnika Guillotina, katerega znana iznaldba je ostala za vedno žalostno spojena z njegovim imenam. Krvava giljotina je proti Maximovi iznajdbi nedolžna stvarca, saj je Maxim izumitelj najstrašnej^šega nio rilncga stroja — mitraljeze ali strojne puške. Hiram Maxim je potomec stare franeoske hugenotske rodbine, ki se je v 18. stoletju preselila v Amerifco. Hiramov oče se je najprei lotil pol.iedclstva in je sele moral les posekati, da si je mogel urediti svoje polje. Pozneje je opusti! polje-delstvo in se je bavil samo z žago, ki je dala mlađemu Hiramu povod, da se je lotil raznih tehničnih poiz-knsov, za katere je imcl poseben dar in tuđi prav posebno veselje. Oče ga je dal zato v vk v majhno tovar-no za vozove. Toda Hiram ni dolgo vzdržal tu. Še! je v uk k loščarju Danijelu Flvntu. kjer je imel več časa za svoje tehnične poizkusc. Prva njegova iznajdha v tem času je bila mišja past. Pozneje je šcl na poto-vanje in se je preživljal z najrazlič-nejšim deiorrt Bil je natakar, tkalec, pomivalec posode v restavracijah. skratka, lotil se je vsakega dela, ki mu je prišlo pod roke. Naenkrat mu je šinilo v glavo, da h'f postal slaven bokser. ^e! je v solo za boks in je prosi I za sprejern. Toda profesor inu je refce! po amerikansko odkrito: Imate preveč izbuljene oči in kedaj je še vide! kdo horilskega mojstra s tako veliko glavo? lzhijte si boksanje iz glave!- Maxim je ubogal in se je kmalu popoinoma posvetil mehaniki. Splošno pozornost je ohrnil naše s plino-vim strojem. Napredoval je sčasoma toliko, da je postal inženir v razsvet-Ijavnem zavodu Schnvlerjevem. Pozneje je ustanovi! lasten zavod za razsvetljavo. Leta 1881. je odše! v London, da vnovČi svoje patente na električnom polju. Fznajdbe so bile — kakor pravi sam — njegova »kronična bolezen«. Vrnivši se iz Angle-škejra. si je domislil. da bi sestavil avtomatično puško, ki bi oddala več strelov vT sekundi. Oprijel se je dela v delavnici vr Hatton Gardenu in ni odneha!. dokler ni imel gotovega pr-vegra modela strojne puške. O teh novih r>oizkusih prinoveduje sam: »Ko so se mi posrečiJi prvi poizkusi. sem de!al in mislil noc in dan, dokler ni bil nacrt puške gotov v vseh po-drobnostih. Potem sem napravil mode!, ki je oddajal po deset strelov v sekundi. Ko je časonisje objavilo nq- j ročilo o tej iznajdbi »znanega Maxi- i I maTo je puška bodoenosti, nobena druga.^ Kitajs-ki državnik Liting Čang je bil navdušen za to iznajdbo, toda vnrašal je previdno, koliko stanejo patroni za to puško v minuti. Ko je slišal, da nad 3000 kron. je vzkliknil prestrašeno: »Za Kitajsko strelja ta puška preveč hitro , Perzijski šah pa je hotel stroJLok- kar seboj vzeti, toda iMaxirn mu je pojasnil, da puška ni njegova last, temveč akcijske družbe in da potemtakem nima pravice, da bi odloceval o njej. Kakor znano, so rabili Francozi Maxi-movo puško že v vojni s Prusijo leta IS70./71. Strojna puška pa takrat ni prišla do prave veljave. Še !e moderna vojna s svojimi strelskimi jarki je pokazala vso strahovito učinkovitost znoljšane in spopol-njene Maximove iznajdbe. * Katarina I. Polna pravljičnih slučajev človeške usode ie zgodovi-na Rusije. Slučaj Ie povzdignil ne-šteto moškili in zensk iz bede in revščine in iz neizobraženih siojev na vrhunce sreče in moči. Nobena izmeti teli usod pa ni tako čudovita, kakor ona carice Katarine, druse so-proge carja Petra Velikega, ki je hotel Rusijo priklopiti kot enako\ redno državo zapadni Evropi. Bila je kniečko dckle, sama ni vedela od kod. V vojni med Švedsko in Rusiio je živeia v vojnem tahorišču, a umrla je kot carica, ljubljena in obiokana od vsega naroda, kateremu je bila po smrti Petra Velikega po njegovi volji vladarica. In to kmečKo dekle, o kc'iterem pravijo, da niti lepo ni bilo, marveč si je osvojilo srce carja samo s tem, da mu je kazala vedno prijazno lice brez vsakih trenotnih razburjenj, je bila pradedinja vse se-daj živeče carske rodbine ter velikega števila drugih sedaj vladajočih rodbin v Evropi. Mnogo se je pisalo o življenju prve carice Katarine, kljub temu ima vedno izneva svojo privlačno silo. Iz knjige »Russische Hofeeschichten-r, ki jo je izdal Joa-ehim Delbriick posneto po historiku Magnusu Jakobu pl. Crusenstolpu, lahko posnamemo posamezne prav zanimive podrobnosti, ki sicer skoz in skoz nišo historično podprte, vendar pa nam podajajo prav iepe de-tajlc. Dasiravno tem podrobnostim ni pripisovati historične veljave. jih priobčujcmo po tei knjigi. V stari Rusiji je vlada! običaj, da so pripe-ljali pred carja, ko je dosegel polno-letnost. najlepša dekleta iz ćele države, da si izbere izmed niih svojo ženo. Tako se je zgodilo tuđi, ko ie bil Peter I. proglašen za polnoletne-ga. Izbral si je takrat bojarko Jevdo-kijo Feodorovno Lapukinovo, s ka-tero je ime! pozneje dva sina, Aleksandra PetroviČa. ki je umri še kot otrok, in Alekseja Petroviča. Ta drugi je v zgodovini ruske vladarske hiše cna najnesreČnejših oseb. Ob-dolžili so ga zarote proti življenju in prestolu očeta in poginil je v ječi. Jevdokija Lapukinova ni znala carja Petra privezati na sebe. Bila je sebična, odurna in silno Ijubosumna, Peter pa je bil nezaupen, nestanovi-ten, nagle jeze in trmoglav. Ko se ie zaljubil v neko mlado lepo dekle Ano Monsovo, je napravil konee tiran-stvu Jevdokijc. Da! je svojo ženo zanreti v samostan, kicr je umrla sele leta 1731,, pozabljena in neopažena. Pctcr pa se je vrgel sedaj popoinoma nebrzdano v vrtinec strasti do onega dneva, ko je videl ono krneč-ko deklico, ki živi kot carica Katarina I. v spominu ruskega naroda. V svoji, — malo zanesljivi, — zgodovini ruskega plemstva piše knez Dol-gorukij: »Katarina I., druga žena carja Petra L, je bila hči ubGgega Ii-vonskega kmeta. Najprej je siužila v hiši luteranskoga pastorja Glucka ter se je omožila nato z nekim švedskim dragoncem. Pri zavzetju Ma-rienburga 50 vjeli Rusi tuđi ujo. Bila ie nato ljubica generala Baura, ki jo je odstopil feldinaršalu groia Sere-metovru, ta jo je prepustil knezu Mcn-šikovu, ki jo je dal končno Petra I. Car se je potem z njo poroci!.« Peter Veliki je izvršil ta korak, ko se je pripravljal na vojno proti Turčiji in Crusentolpe in Dolgorukij porocata prav malo verjetno anekdoto da je Katarina resila carja pred peginom. Zahtevala je namreč osebno od vsakega vojaka denar ter s tem denar-jem podkupila turškega vdikega ve-zirja, da je sklenil Kriikor toliko zi Rusijo ugoden mir .In Crasenstolpe poroča nadalje, da so našli nekega dne brata carice, mlađega kmeta, ki se ie v krčmi bahal s svojim sorod-stvom. Petru je ugaja! zaradi njegove priprostosti in naravnega vede-nja. Knez [>olgorukij oiše o tem: Ko je bila Katarina carica, je začela I iskati svojo rodbino in 00 dolgem i iskanju so našli leta 1723. oba njtna 1 brata in obe njeni sestri. Oba brata sta dobila plemstvo pod imenom Skavronskij in sta bila povišana pozneje pod vlado njune sestre 5. jami-arja 1727. v grofovski stan. Starejša sestra ju bila omožena s sergeantom Mihajlom Jefiniovom in njeni otroci so dobili plemstvo pod imenom Jefi-movskij. MlajŠa se.stra je bila žena delavca Sirnona Hendrika, njeni otroci so dobili plemstvo pod imenom Hendrikov. Gospode Jefimovske in Hendrikove je njih sestrična, carica Elizabeta 25. aprila 1742. povzdignila v grofovski stan. Po nekih listinah, baje najdenih v Upsali pa ie bil oče carice Katarine Ivan Rabe. kvartir-mojster v polku iz Elfsborga, ki je umri leta 16S4. Mati je imela dekli-ško ime Elizabeta Moritz in Katarina je bila rojena na Svedskem v Oer-munderidu leta 16S2. Skavronskij ni drugega, kakor rusko označenje za vrana. Brez bojev in strastnih do-godkov pa tuđi zakonsko življenje med Katarino in Petrom Velikim ni bilo. Tako poročajo o tragičnem koncu Ijubezni Katarine do nekega plemiča s Francoskega. Car ga je dal obtožiti. obsoditi in usmrtiti. Dan nato je prisilil Katarino. da si naj* gre pogledat trunio nienega ljubimca na morišču in Katarina ni baje niti po-hledela. Peter Veliki je umri dne 8. februar ja 1725. in dve leti je sedaj vladala po njegovi volji Katarina. Bila je popoinoma pod vplivom Menši-kova, ki se je povzpel od pekovske-ga učenca do kneza uemške in ruske države, do feldmaršala in, dasiravno ie znal komaj pisati in brati, do naj-vplivnejšega moža v ćeli državi. On je tuđi povzdignil Katarino do njene tedanjc slave. Ko je Katarina I. dne 17. maja 1727. umrla, je ruski narod resnično žalova! za svojo carico. £nzQi3V!?o poroci!*. Nadvojvoda Leopold Salvator. Dunaj, 15. aprila. (Kor. urad.) NTadvojvoda Leopold Salvator ie od-potoval noči 7, Dunaja na severno bojišče. Nemški in angleski Castnikf. London. 14. aprila. (Kor. urad.) V poroldanski zbornici je vpra^al Dalziel, kaj bo ukrenila angleška vlada z ozirom na namen nemške vlade, da hoće kot represalijo na postopanje z morilci iz podrnorskih čol-nov postopati z angleškimi častniki kakor z navadnimi vjetniki. Državrni podtajnik Primrose je odgovori!: Ko smo videli včeraj to izjavo v čašo-Disju, snio naprosili anieriskega ve^ leposlanika v Londonu, da na] brzojavi ameriškemu veleposlaniku v Berolin, da naj u^otovi, koliko res-nice je na tem poročilu. Odgovora še nismo dobili. Ce je poročilo resnično. moremo Ie upati. da bodo ravnali 5 temi vjeriiiki ravno tako dobro, kakor z moštvom podmorskih čolnov na An^leškem. Angli.ii primanjkiiie voiakov. London, 14. aprila. (Kor. urad.) Times < poročajo: Kakor se zatrjuje. bodo dobili vsi za orozje zmožni državni uradniki v kratkem poziv, da naj vstopijo v armado. Pogrešan! ribiški parniki. London. 14. aprila. (Kor. urad.) Osem ribiških parnikov iz Orimsbv-ja z 10 do 12 mož posadke pogrešajo že precej dol^o. Uradno pa jih še ne smatrajo za izgubljene. Angleške zakladne nakaznice. London, 14. aprila. (Kor. urad.) Londonska »Gazetta« poroča, da se bodo od 14. aprila naprej izdajale zakladne nakaznice, ki bodo potekle v 3, 6 in 9 mesecih in se hodo fiksno obrestovale. Finančni pisatelji pravijo, da je to fiksno in neomeieno iz-dajanje zakladnih nakaznic najvaž-nejša odredba od početka vojne. Pri-čakovati je, da bo dobila vlada na ta način za dolgo potrebna sredstva. Zato je skorajšno najetje novega posojila neverjetno. Ameriški škof proti vojni. London, 14. aprila. (Kor. urad.) »Tirnes priobčujejo brzojavko iz Se-verne Amerike, glasom katere je iz~ javi! nadškof Moller v Cincinnatiju, da mora biti prvi korak miru na-sproti prepoved izvoza vojnega materijala. Draginja na Angleškem, London, H. aprilu. (Kor. urad.) »Times« poročajo, da bo cena kruha v Londonu poskočila s prihodnjim ponedeljkom na 8 in pol pensa za 4 funte. Profesor Rontgen odlikovan. Berolin, 14. aprila. (Kor. urad.) Kakor poroča »Lokalanzeiger«, je dobil profesor Rontgen povodom svoje sedemdesetletnice železni križ na črnobelem traku. V cesarjevi čestitki se pravi, da nemški narod ne more biti dovolj hvaležen njemu, ki je ođkril Rontgenove žarke, katerih neprecenljiva uporaba se more po-sehno zda'.v. v^oJni izyaxxv&ds& fifiniti 84. Stev. »61OVEN5KI NAROD- ane 13. aprila 1915 Stran 5. austrijska odlikovanja in redovi. Vsak dan Čitamo, da so razni *astniki in vojaki radi hrabrosti na bojišču odlikovani $ tem ali onim redom. Ker mnogim ni znana vred-nost, niti postanek mnogih redov in odlikovani, prinašamo v naslednjem kratko zgodovino važnejših redov: 1. Red zlategaruna — jebi! ustanovljen 1. 1429. in si cer od vojvode Filipa Dobrega burgundskega. VladajoČi cesar avstrijski je suveren tega reda in imenuje svojim vitezom neomadeževane plemiće sta-rodavnega katoliškega plemstva. Avstrijski prcstolonasleđnik postane vitez tega reda že takoj pri porodu, ostali nadvojvode pa sele z nasto-rom polnoletnosti. Ker morajo biti vitezi tega reda katoliki, nima n. pr. cesar Viljcm te naše najvišje dekoracije — 2. Red Marije Tcrc-z i j e — je ustanovila cesarica Marija Terezija v spomin na slavne anage feldmaršala Dauna. Vladar Iavstrijskc hiše je šef in veliki rnoi-5ter tega reda, a dobiti ga zamore vsak častnik — ne oziraje se na njegov Čin, vero in druge okolnosti — ako se izredno izkaže v vojni. NTa redu se nahaja z zlatimi Črkami geslo tega reda: »Fortitudini«. na nasprot-ni strani pa se nahajajo črke MT—F (Marija Terezija, Franc). Trak je rdeče-belo-rdeče barve. Vitezi tega reda in njihove vdove dobe pokoj-nino tega reda, V sedanji vojni še ni bi! ta red nikomur podeljen. — 3. Kraljevski ogrski red Sv. 5tefana — ustanovljen od ce-1iu se nahajajo zlate črke F. J. (Franciseus Josephus) in geslo: ^Viribus »jnitis«. Trak: temnordeč. — Civilni redi se podeliujejo tuđi za zasluge pred so-vražnikom. V tem slučaju so opremljeni s posebno »vojno dekoracijo*. — Vojni križec za zasluge, ustanovljen na predlog srrofa Rađe-ckega leta 1849.. kot od'rkovanle za izvanredno pohvalna dela pred neprijateljem, toda samo za častnike. Ta red se podeljuie z vojno dekoracijo. — 8. Vojaška kolajna za zasluge, kot Najvišje pohvalno priznanje, je ustanovi! cesar leta 1890. za izvrstno službovanje in se nahajajo napisane 5?cdeče besede: *S:«mum lauđis*. Trak za zasluge Je rdeč, za zasluge pred neprijateljem pa bel z rdečkastimi progami. — 9. Kolajna za hrabrost Je Mla ustanovljena od cesarja Jožefa II. leta 17K9. za moštvo. ki se je izredno hrabro borilo. Kakor znano, se podeljuje to odlikovanje v trch razredih. — 10. Z1 a t i i n s r e b r n i križec za zasluge — je usta-novil sedanji cesar Franc Jožef I. leta 1849. V sredini se nahajajo črke F. J. (fetnica 1849) in okoli črk» Vi-ribus unitis«. Trak je temnordeč. Za zasluge civilnih oseb pred neprijateljem se podeljuje zaslužni križec tuđi na belo-rdečem traku hrabrostne međajfe. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. aprila: Marija Skot, po-sestnikova žena, 68 let, Rečna ulica 8. — Pavel Krašovec. sin železni-ikega delavca, 9 mesecev. Velika čolnarska olica IO. — Avgnst Cdvard Kohler, podčastnikov sin, 3 mesece, Dolenjska cesta 22. Dne 14. aprila: Josip Ojster, po1-zemljak, hiralec, 44 let, Radeckega cesta 9. V dcžclni bolnici. Dne 10. aprila: Josip Zavašnik, posestnikov sin, 1 dan. Dne 11. aprila: Marija Prrnat, poljaka dninarica. 69 let. Dne 12. aprila: Josip Krasnv, peSec 13. nešpolka. Sanafnj list ebssga 6 strani. Irdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnlfta in thk »Narodne tiskarne«. %*hnm Wp#-~« 70 vinar!**- Meteoro?o§Kno voročllo. Vtfli** »«J ■•rfea SM-* ' 'rptfal xratm\ tl«» 71« «» TaRja i mm £S 1 14. \7. pop' 727 l[ !2 8 moč.jrah 'dtl. jssno r. ! 9. iv. ; 729 6 ' 6 0 sr. jvzh. | oblačno 15. 7. ij. 732-6 71 i sr iz ah. | ?!rrdnia vČcrajšn« emneraTiir« ^*3, norm. 9 5. Padavina v 24 urah mm 0*0 2 qosv co v dobi do 35 let tmoino desetnik ;e» Zikov t n*koi'l-o crrmo* fen/em J^eTne conuabs 959 5" Viko S? rrosijo ced .,J}odcčro59't offno tei.. Ljubljana Di^kre-čija častno zajamčena. Koniiiia sprejme 9r. fraro Kosina, odvetalk ▼ Maribora. 952e*o Krasne 352* I II f L fcrll«t kottmn«, LIIlL110"-"-11-* M U li Li moda© preSmate. /elo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Ltublfana, SUri trg •. Lasta« hite. Neprekosliiva v otroških oblekcah 18 in krstni opravi, n Pocenl! Pocenl! Soklcr traji U zaloga o)5ajaa S>i?^^r lepe slanike 100 kMMđov U kr*a, «al|« SIR, lepi hlebi vležaoo blago, hlebi po 12 do 16 kg k k'on 2 4() kg. Zunan a o«iročiU se isvriujejo to^no po povcetju Priporofta se sa eenjeoa narcCila 963 A, Kušlan, Ljubljana. bmi iaj u zauii min BfilftL Kuverte s firmo prlporoCa „Narodna tiskama". Samo neka] đul! Več vrst railićnih ^45 znstorou posrln Jol se pod roko proda za polovico vrednosti. Pojasnila daie ie prtiaznosti Maček & Ko., Ljubljana, Fraaea Joiola csita iiav. 3. MMolos. Spoinl&đaittki in poletni sezija 19!5. nnon m 3*10 dooiaj navedeni viski po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem Totnem reda. Teh riakov se lah^co rosluJujejo tsi civilni potniki brez prisilnoga legitimlraiila« Civilni potolki, kt se pelfefo v Pnlfv moralo lmoti legiflmaolla od 0. i. kr. povelfahra vojne iuke ▼ Pol a. 01109 li L|nbl1«n« glsvnl kolodvor, tamo oaebal tlakl: ••OO Kjutrmj v Kranj (Tržič), Jesenicc, v Trbiž. 8*09 dopolđn« v Grosupije Kofevje), Trebnje (St Jani?), Kovo mesto, (Strtža- Top'ice). Bubnjarci. 11*10 tfonoldn« v Kranf, Jesenice. Tiblž. 12*52 popoldn* v Grosuplje, Trebnle, Nnvt> mesto (Straža-Toplice), Bubnja rci. a-90 ivtčer v Kranj, Tržič, Jesenice, Ce- tovec čez Saicburg na Dunaj. a-se iwo(er v Grosurije (Kočevje), Treb- i-ie. Novo mesto, Bubnjarci. MUHO* v Li«MiMo glavsl kolodvor, OMtal viakli 7"S9 dopoldn« 12 Jesenic, Kranja (TržiČa). S-56 dopoltfn« iz Nove ga rresta, Tieb- mcga \St JanZa). Grosupija (Ko'evja). 11-1S dopoldneiz Trbi?a, Jesenic, Kranja 2*35 popoldna iz Bubnjarcev, Novela mesta (Stra'e-Toptic)f Trebnjega, Grosupija 8-20 ponoći Iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (TTžiča). 9-29 ponoći tt Novega mesta, Straže- Topiic). Trcbnjega (St Janža), Grosupija, (Kočevja). Kamniška železnioa« 0DH0D1 tfria vnega kof od ?ora v Kaaudk 1 me&animl vlakl 7-40 dopoldne, 230 popoldne in eh 7*15 xveč«is PB1H0D U Eamntka v Llnblfaao 0» 6'42 ajutraj, 11-00 dopoldn« in oh 8"15 if«čera Ckr. dria-mo-železnisko ravnatelistvov Trsta. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD" dne 15. aprila 1915. —^------------ __ ________________________________________„____.___ 84. šfev. Tslofon ftt«v. 1t. Tolofo« *t«v. 1*. 139 mm- Lmtm 1«7S. »stam-fjoM tfofatlftfca 4r-*fc« "•• I Krauska stavbiDSka dmžba v Lilii Stavimo podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniika dela; tesarstvo in miatarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeši in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsa xe vrste. Ovčjo volnc v$tx\z vr$\€> oprane m neoprane l^upin) po najui$ji eeni! PrtvMmem vsako maožino proti gotovini. %2 Vonino po železaftcl ali pošti plaiaai Mak J. GROBELNIK, SR Narodna knjigama v Ljubljani priporoča sleđeče knjige: JI Mi* ■ 4«ATI1II(| rvoman. rvubKi spi- Ana &areiiina. ^ Lev rOf ton jtoj. Cena broS. 6 K 40 vi«., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več. Bela krflanterna. §£& ^ bro§. 1 K 60 v, v«. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več P*ll miofri Povesti. Spisti E. Gang ĐB11 Iiljd&l. Cena broš. 2 K 50 vin. vex. 3K,s pošto 20 vin. več D_.ft Hfflii Roman iz Krlstusovin časov. ĐUtt UUl. Spisal L. Wallace. Cena vti. 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Đrajset let pozneje. Istro. Trst ia Štajerska K -.80. XIII. in XIV. zvezek: Predpiil • netarsidh pri-itejbinali ia zapereianib n^UrskiB tptsib K -.80. XV. zvezek: Žapanston iiročeaa •prarfla $♦- dišč K —40 XV!, zvezek: PUstofbliie • ntnšdinth K —-80- Prešernov album. &C.AćŽE .: K 40 v, ;. nošto 2 K 60 vin. fiiifl V^fiiG? Zgodovinski roman H ^UU Vdllla f Sienkiewicza.C«navei 5 K S0 vin.. >■ pošto 30 v več. Rodbina Polaneškib. z& roman H Sienkiewicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več. Slike in revolucije.,^! M. AreibaSev. Cena broš. 1 K60v, vez. 2 K 50 v. s pošto 20 v več. Slo?ensko gledališče. s,p;r A. Trstenjak. Cena 2 K. s pošto 20 v več. Socijalizem. ffi^S^/fe Trife mušketirji. SB*r%i A. Dnmas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v. s pošto 20 v več. fTiiftwif»a Povest iz 18 stotetja. Spisal UUUflCa. |. p Tom\L Cena 1 K 60 v. s pošto 20 v več. Viflioia Spisa) Ivan Cankar. Cena broš. ¥1U|CIC 3 K60 v, vez. 4 K 60 v, s poSto 20 vin. več. Vnlfa in mn^ sPisaI !van c*nk*r V Uliti IH UUlt. Cena broš 2 K, vez. 3K,s pošto 20 v več. 7 a Vin7om ^P^1 'v. Cankar. Cena «« KriZeilL broš 3 K, vez 4 K 50 vf s po?to 20 v več. Zanhlifiho Povest Hrvatski spisal F. ZiaUUlJUUa. Bedč. Cena broš 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 80 v več. Zbirka citato? in aforiz- ntfi v Uredil Slavko Klepec. Cena broš. U1IP V. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s poSto 20 v več. Z ognjem in mečem zvtt roman H. Sienkiewicza. Cena 4 K 50 v s poSto 30 v ve€ Zbrani spisi Janka Kers- n:kn Pet knjia:. Cena broš. 25 K, i MllKdL vez. 30 K. s pošto 20 v več. I Zbrani spisi Frana Lev- 0fiV* Pet knji^. Cena broš. 21 K, Oil&d. vez 27 K, s pošto 20 v več. Zgodbe iz doline Sentflor- IfinoVu Spisal Ivan Cankar. Csna janSJLB. broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več. 71 a Xi *t i«a IViiuAvi Roman. Ruski /iiociii in Kazen. sPis«i p. m. Dostojevski. Cena broS. 10 K 50 r, vez. 13 K, s pošto 20 v vtč. Narodna knjigama ima v zalogi tuđi vte draga slovenske knjige ter posije na zahtevo najnovejii oenik ćele zaloge. bANy\TORIUM • EMONA / PtJRODfsnGNICA /LuTJBLiJANA komenkke-g>. ulica ^l f flEr-zDR**« FPM*^kJ DR FR DERGANC Kavani Mu\\ Oanes in ?sak im koncert dnnafske damske salonske elltae Isapele pofl vodstvom Ane Eisenhuber. Ob aedel ah ćn prazni&h od 4, are popoldne napre], ob deiivntkih oH 8. do pol I ure. Vstop prost. yftrija orogenja in jotomannjaktnra Ljubljana, Selenburgova vi 5 priporoo« velika salogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolinf Formalin, Forraalinove pastilje, karbolova kis- linat karbolovo apno. Potrebiilae sa postrsibo bolnikov in ranjencev, ' obf/#x la gamasiega blaga, konjaka, ruma in čaja. ^ero/ona, fi htinin. perolin. v3i*^1 irfriTBiSkf) priporočene»9> /i tvereCe v/fn* daje uiaft i-; xdravl©. V*orec 3 staklenice 5 kg franko po poŠt-nem povretju K 4 80 — Edina raloea: Br. Novaković, fektrgoviot vint, Vermootht. Maršale, -------Miltgc, Konjaka, Zdanja itd.------- ^^^ U ^^^ a£^ JL-i w ^3^ -J-^J ^E^.« Modni salon priporoča eenienim đamam 3314 ; slaninike le najfinejše izvršbe. : V Zabit hlofmki čedno na razpolago. Ljubljana. Prešeruova ulica. Palača Mc6lne hrantlmce. 0 ~ ■ ~ *-« 5 m V^akemu, ki ima slabe živce, bi iad pnposial poizkušnjo svoiega sredstva. Jači živce in ;. tem toliko zboljša zdravje. da se kmalu čutimo tako sve;:e, zdrave in pod-jetne, kakor bi od narave morali biti. Kola-Dult* naj vrh tega tuđi ^ivce v bodočnosti varuie oslabelosti. V lastno korist vsakega braica tega ir.serata, ki nima perfektnih 2ivcev, ali ki se hitro utrudi aSi postane pobit, ali pa trpi na glavobolu ali pomanjkanju snama, želim, ć& bi poizkusil Kola-Dultz m najbrž bi potem kmalu kakor mnoti drusri mo«l reci: Nimam već živcevS Najboljši živci so oni, ad katerih najmanj opazinift. Kola-Dultz je prijatelj Živeev. Prijetno se zauživa in je njegov učinek trajno jačenje. Kola-Dultz je absolutrio neškodljiv in se oriporoča moškim, žens^am in otrokom. Starost pri tem ne pomeni nič. Reelen preparat je to za jačen e živcev Kola-Dultz je na mestu povsod. kjer opešajo živci ali se čutijo bolesne ali se sicer opafajo za neprijetne. — Edini svoje vrste je In br« prhiere. Pišite mi takoj dopisnice in zahtevajte brezplačno dopošiljatev poizkusne škatljice 730 Heilige Geist-Apotheke, Budapest VL Abt, 418. VABILO na x z z v nnpm 7nnr AAAI. UUulil LUlIi Kmetske posojilnice ljubljanske okolice p. z. z n. z. v Ljubljani ki se vrši dne 29. aprila 1915 ob 4. uri popoludne ¥ poso^ilnični pisare! Dusa^slsa cesta št 18, Dnevni red: f. Nagovor predsednika. 2. PoroČiIo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Ođobritev letne^a računa. 5. RazdeliteT čistega dobička. 6. Dopolnitcv pravil za pokojnioskl 7aklad. 7. Volitev predsednika. podpredsed-nika, 3 članov načelstva in 3 članov nadzorstva. 8. Predlogi zadiužnikov. V LJrtljMl, dne 14. aprila 1914. Načelstvo. ( 948 Prešernove slike jnlaja h nfflia n ptitiii nratii Iv. Bonač v Ljubljani. f«BS illkl S kras. 372 I Sprejema zavarovinja ČIove&kegm £iv- i I ljenja po najraznovrstnejfih kombinA-I cijah pod tako ugodnim i pogoji, ko noben« druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovtnj« na do-živetje In smrt z manjUjoCimi se 11 vplaCili. „SLAVIJA^ .•••••. Vzijemno zavarotalna banka v Pragi. .-•-•% Umili tom* s M,7i0.7261S, - IspUćaM oiikoteiai« te kapitailj* K 129,§35 304 25. P# velikosti drnca vzajemna zavarovalnica niše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. fonlM zaMii t Liifcliaii —-------------------■----------------- čigar pisarne so v tasrni ban-------------čn\ hi5i =-------— i fioJDOSki nlid štn. 12. i Zavaruje poslopja in premičnine proti I požarnim "kodam po najnižjih cenah j Škode ten' takoj in najkulantneje. Uživa najbol 5i sloves, koder posluje. Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod-1 nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. I ___________________________________i