200. iteiillni. V Ljubljani, i torek 3. septembra 1918. Ll. leto. .Slovenski Narod" velja po polti: za ATitio-OgrsJco: za Nemčijo celo leto skupaj naprej. . K 50 — pol leta „ H . . . 25: — četrt leta m » • • . 13 — na. mesec ■ « • • • 4 50 celo leto naprej . . . :\ 55 za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej .... K 60* Vprašanjem glede imeratov se naj prilcii za odgovor dopisnica aH znamka. gsr&vniitTO (spodaj, dvorišče levo). Kaallora ulica AL 5, tslefon at SS. Izhaja vsak dan sne?ar iavaaaili naJaJja In praznika. laserati se računajo po porabljene n prostora in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. °oaiano (enak prostor) 30 vin., parte in znv.ile (enak prostor) 20 vin. Pri večjih InsercM^h oo dogovoru. - - Novi naročniki naj pošljejo aaroćuaj ve4*u js aattisatol. '**BQ Ns samo plsiaeae aaročbe brez pjslatve denarja se ae moreao aiiukor ozirati „rfarodaa tiskarna" talefoa ii. $S. ,Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo v. pol leta .prej < 48-_ I četrt leta = 1 . 12.- Paian^ma Številka valja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo« Oredalatvo : Knallova ulica AL 5 (v L nadstr. levo), telefon AL 34 Dr. J. Hočevar: Vojno - kreditni imi m južno vojno okrožje. Iz sto in sto ran krvavi vsled vojnih dogodkov gospodarstvo m Goriškem, v Istri, v Trstu, Dalmacji. na Kranjskem, na Koroškem in V faŽni Tirolski. Vojska z Italijo je opustosla cele pokrajin^ uničila mesta, trge h va->i, porušila domove, razbila, onerrogočila in obtežila eksistenco ljudi vseh slojev, zanesla smrt in razvaline tja, lier je prej cvetelo življenje in delo. Ka~ pa jeklena pest vojske ni dosegla neposredno, t j. z obstreljevanjem, rarstrelie-njem, zračnim napadom itd., je dosegla vsaj posredno z navalom sovražnika, nasilno izpraznitvijo (evakuacijo) ali z omejitvijo prometnih razmer, ki so veljale za navedene dežele kc-t ožje okrožje, Prebivalstvo prizadetih pok-ajin po ogromni večini ni v stanu iz lastne moči zaceliti si rane, ki jih jim je b-ez njih krivde vojska zadala, popraviti ali na novo zgraditi svoje domove in vzpostaviti svojo uničeno prejšnjo eksis:enco. Zato je vlada sklenila tem nesrečnim državljanom na dvojen na3in priskočiti na pomoč. Prvič je dala namestništvorr. oziroma deželnim predsedništvom (oddelek za zopetno zgradbo) na razpolago primerne fonde, iz katerih dobijo poškodovanci premoženju in škodi primerne podpore, katerih ne bo treba vrniti. Z dovoljenjem ministrstva za javta dela in za poljedelstvo presegajo te oodpore lahko tudi 10.000 kron. Ali ta pomoč je nezadostna Zato je vlada ustanovila tudi z ukazorr finančnega ministrstva z dne 16. d?cembra 1917 št. 492 drž. zak., po vzo-cu enakega, že od leta 1915. delujočega zavoda v Galiciji, vojnokreditii zavod zajnžnovojnookrr. ž je, ki ima sedaj svoj sedež v Celovcu, ki se pa more premestiti tudi drugam. O tem zavodu so še danes razširjena nejasna, napačna domnevanja in mnenja, vsled česar naj mi bo torej dovoljeno, da podam zlasti v prid prizadetih strank nekoliko kratkih po asnil o namenu in sredstvih tega zavoda, in o pogojih, pod katerimi daje posojila. Točna, vsestranska natančna pojasnila dobijo stranke pri zanje pristojnem tajništvu cenzorskega kolegija našega zavoda, ali pa pri ravnateljstvu zavoda. Omenjena tajništva uradujejo, in sicer za Goriško - Gradišćansko v Gorici, via Seminario 5, za T r s t z okolico ter Istro v Trstu, via del Campanile 13, za Kranjsko v Ljubljani, Poljanska cesta 2, za Koroško v Celovcu, Villacherstrasse 6, za. Dalmacijo v Dubrovniku in za ji žno T i -rolsko v Bočnu, Silbergasse 5. Namen in naloga vojnok-editnega zavoda je »s posojili omogočiti in olajšati popravo škode, ki jo je utrpelo prebivalstvo v južnem vojnem okrožju vfcled vojnih dogodkov neposredno ali posredno« ; in sicer neposredno vsled obstreljevanja, razstrelitve, zračnega napada itd., posredno pa vsled navala sovražnika, evakuacije, omejitve prometnih razmer itd. Sredstva za to pomožno akcijo je dobil zavod od države same. ki je za sedaj v ta namen posvetila 30 milijonov kron. kateri znesek se ob potrebi poviša: lahko pa dobi nadaljna srećstva tudi iz denarnih vlog, s katerimi se udeležijo lahko rudi delniške banke in zavarovalne družbe, ki delujejo v ožjem vojnem okrožju. Vojnokreditni zavod za j. v. o. daje torej proti primerni varnosti bankovna posojila v svrho zopetne zgradbe ali poprave poslopij, vzdrževanja obrata izvrševanja poklica, vzdrževanja gospodarenja in poslovanja itd: hišnim posestnikom, kmetovalcem, trgovcem, obrtnikom, industrijcem, podjetjem za promet s tujci (hoteli penzijoni gostilne itd.), pripadnikom prostih poklicev (odvetniki, notarji, zdravniki civilni tehniki itd.), občinam in občinskim zavodom, okrajnim bolniškim blagajnam, kreditnim organizacijam, distributivnim in produktivnim zadrugam, zdravilišč-nim komisijam in priznanim zvezam za pospeševanje tujskega prometa, * Zavod pa ne daje posojila za nabavo ali popravo poškodovane ali uničene hišne oprave, osebne oprave, živii sploh za porabne namene; tudi ne za plačilo davkov, zaostalih obresti, posojil ali za fatpcetoH spekulativna namene. Za nabavo uničene ali poškodovane hišne in osebne oprave, rokodelskega orodja itd. daje, kakor že gori omenjeno, namestništvo ali deželna vlada primerno podporo iz doti^nega fonda. Posojilo pri tem zavodu dobijo sploh le oni. ki so bili sami oškodovani in so že pred vojsko imeli v tem kraju dotično posestvo ali podjetje ali eksistenco; ne dobijo ga pa oni. ki so šele potem si nakupili ali se preselili. ^ Prošnje za posojilo je vložiti pismeno ali pa na zapisnik pri tajništvu krajevno pristojnega cenzorskega kolegija, torej za Goriško-Grad. v Gorici, via Seminario 5» za Trst z okolico in za Istro v Trstu via del Campanile 13, za Kranjsko v Ljubljani, Poljanska cesta 2 in za Koroško v Celovcu. Villacherstrasse 6. Dotično tajništvo predloži potem prošnjo, ko jo je kolegij cenzorjev presodil, ravnateljstvu zavoda v odločitev. Samo o prošnjah za posojilo do 5000 K odločuje kolegij cenzorjev v lastnem delokrogu. V teh prošnjah za posojilo je navesti: a) visokost škode in kako je nastala {neposredno ali posredno); b) visokost zaželjenega posojila; c) namen, za katerega se rabi posojilo; d) premoženjske razmere; e) varnost, ki jo za posojilo nudi in f) način, kako misli posoiilo vrniti. Prošnjam je priložiti potrdilo okrajnega glavarstva o škodi, posestne liste, zemljeknjižne izvlečke, zavarovalne oo-iice. ter oziroma prošnjam trgovcev, obrtnikov in industriicev mnenje trgovske in obrtne zbornice aH obrtne zadruge, prošnjam občin in občinskih zavodov predlog deželnega odbora, prošnjam podjetij z, 4%, 5% in več. Obresti po 3% imajo plačati: hišni posestniki, pripadniki prostih poklicev, zakupniki kmetijskih posestev od posojil za setev, zdravilišču e komisije, deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa, v gotovih slučajih tudi kreditne zadruge, slednjič, ako rabijo posojilo za investicije, tudi trgovci, obrtniki, podjetja za promet s tujci in industrijci. Obresti po 4% imajo plačati: občine in občinski zavodi, okrajne bolniške blagajne in v svrho vzdrževanja izplačevanja kuponov tudi kreditne organizacije. Veleposestniki, veleindustrijci, industrijske delniške družbe ter kreditne organizacije (slednje le pod gotovimi pogoji) imajo plačati najmanj 5%, vsaj pa za 1/9% nad obrestno mero avs'tro-ogrske banke. Ravno te obresti V->% nad obrestno mero avstro-ogrske banke najmanj pa 5%) plačuje se pa od posojilaza obrat (za zvišanje obratne zaloge ali za nakup obratnih sredstev, torej pri kmetovalcih n. pr. za. nabavo živine, nakup gnojil, za upravne stroške itd., pri industrijcih za nakup surovin ali drugih neobhodno potrebnih jnaterijalij itd.). V posebnega ozira vrednih slučajih pa se — kakor že omenjeno — obresti za čas do preteka petsga leta po sklepu miru z Italijo sploh spregleda, za nadalj-ni čas pn navedene obrestne mere za posamezne pekjice tudi zniža. Posoiilo se pri tem zavodu vrača po osebnih in gospodarskih razmerah prosilca, navadno pa v 15 zaporednih letnih obrokih, katerih* prvi pa navadno zapade v ptečilo šele po preteku petega leta po sklepu miru z Italijo. Da se prosilec obvaruje tudi drugih stroškov, ki so drugače spojeni z najetjem posoiita. je c. kr. finančno m:ni-stistvo z naredbo od 13. februarja 191S. št. 12 249, odredilo, da so razun meaic vse listine, ki se jih izda?a povodom tega posojila (t. j. dolžna pisma, odstopna pisma, izbrisna dovoljenja, zastavna pisma, vknjižbe zastavne pravice) koleka in pristoibin proste. Iz vašega tu navedenega je tore; rnz-\ »dno. da vc;nokreditni zavod nudi bodisi glede obrestovanja, bodisi glede vračevanja posojila toliko ugodnosti, kakor iih noben drug zavod nuditi ne more. V prizadetih krajih je razširjen strah, da bo tisti, ki dbbi ori tem zavodu posojilo, postal politično odvisen od kake narodnosti aH stranke naše države. Tak strah ni upravičen. Odvisen bi namreč bil. ako se to sploh sme reči, od celotne države, ki pa jo tvorijo vse avstrijske narodnosti "bi ne kaka posamezna. Zavod daje v zmislu pravil posojilo ne glede na narodnost itak dovolj nesrečnega poškodovanca in nima v nobenem oziru raznaroduiočega namena. Čuje se tudi, da se priprosto ljudstvo boji jemati posojilo in raje trpi. češ. da bo moralo posojilo vrniti svoječasno morda v drugi denarni veljavi in sebi na škodo, kakor v kateri ga je prejeio. Tudi ta strah ni utemeljen. Ako res dove-deio naše velikanske obče znane finančne težave do kake preureditve, bo leta zadela enako vsakega državljana, torej tudi vsakega upnika in dolžnika in ne bo radi tega dolžnik utrpel nobene posebne škode. Moje mnenje in prepričanje je končno torej, da se vsak, ki je bil iz teh pokrajin po vojnih dogodkih v svojem premoženju in gospodarstvu, v svojem podjetju in poklicu posredno ali neposredno poškodovan, lahko z mirno vestjo za posojilo obrne na voinokreditni zavod. Pristojno tajništvo kolegiia cenzorjev mu bo dalo rado vsa potrebna posojila in mu bo šlo tudi pri sestavi prošnje na roko. Pa tudi ravnateljstvo zavoda, ki je v Celovcu. Villacherstrasse 6, bo prizadetim strankam vedno rade volje postreglo s pojasnili in vso potrebno pomočjo, vsako prošnjo fa, seveda v okviru določil svojih pravil, blagohotno presojalo. Ha slouansbe univerze. Med našimi visokošolci se opaža novejši čas sramoten poiav. Nemško univerze na Dunaju, v Gradcu in Ino-mosiu so polne jugoslovanskih študentov, medtem ko so naše slovanske: zagrebška i n praška, v tem oziru boli slabo obiskane, a na krakovski in lvov-ski dobiš komaj enesra oašeea človeka. Jugoslovanska akademiška omladina v Pragi enodušno obsoja tako postopar nje in se obrača na vse abiturijente. da ne slede svojim koleeom. Kar se tiče naš graških akademikov se bomo, upam. kakor ie bilo sklenjeno na sestanku, videli skupaj z druaimi na slovanskih univerzah. Poglejmo samo na Nemce. Koliko iih študira izven meje Nemške? Zelo. zelo malo. In s polnim pravom, ker prva in najsvetejša dolžnost je spoznati svojo iakost in učvrstiti se v nacionalnih in kulturnih težnjah in mislih svojeera naroda. Koliko je treba nam Slovanom solidarnosti in» medsebojnega spoznavanja, i© pokazala sedanja strasna vojna. V nemški.*) mestih nas gledajo, kakor >miuder-wertisre Elemente«. Na slovanskih univerzah nas bratje dočakajo bratski, odpirajo pristop v najodličneje svoje kroge. Razen tega so vsa slovanska vseučiriška mesta obenom centri naci-jonalne kulture. Ves duševni organizem, ki dviga narod, se nam razvija tu pred očmi. medtem ko y nem«kih mestih dobivamo v najboljšem -lučaju samo senco >Praterkulture«r. j1* ^Posebno poudarjamo Prago, eeda-njo'Prago, mozg in srce naroda, kateri je v sodbonosnih krizah tega v vsej zgodovini edinstvenega svetovnega zvanja pokazal toliko heroizma. f-mi-seljnosti in discipline, da ie pred ,\sem svetom iz težkega in obupnega položaja dviernil n& površino ne samo svojo nacionalno stvar, ampak osigural priznanje in izvojeval jamstvo za naci-jonalne težnie ostalih narodov, kateri delč ž nuni isto usodo. Morda skrbe nekoii nnši ljudje radi prehrane. V pomirjenje lahko rečem to. V zadnjem času je >Češko sree< ju-?o.-lr,y; !.-;kim študentom dajalo kosilo za ceno 3 K. V teku je akciia naših ljudi in kakor v vsem ostalem so tudi v tem Tprasaniu neobično postrežliivi od!iN. W. Ta-gblattac o sedajnem stadiju poljskega vprašanja. Članek ne pove sicer ničesar novega, je pa značilen dokaz, kako zaslepljeni so še vedno nekateri nemški kroeri. kako malo so se naučili med vojno in kako tuje so iim ostale moderne, svet preobrazujoče ideje. Zato priobčujeino v naslednjem glavne misli, ki jih razvija dr. 1 riedjung. Centralni državi hočeta z ustanovitvijo nove Poljske popravili krivico, ki ie bila pred poldrugim stoletiem storjena Poljakom z razdelitvijo njihove domovine. Najboljše glave med nemškimi, avstrijskimi in madžarskimi politiki in znanstveniki so na delu, da sestavijo ustavo za novo državo. Dunajska in berlinska vlada sta že predložili svoje načrte. Dunaj predlaga znano avstro - poljsko rešitev, ki naj bi priključila zGaliciio povečano kongresno Poljsko avstrijski in ogrski državi in spremenila današnjo dualistično monarhijo v trialistično. Armada in zunanja politika bi ostali v rokah skupne vlade. L*e pod temi pogoji moreio Po-Ijati računati na Galicijo. — Berlin je postavil svojo nemško - poljsko formulo. Kongresna Poljska naj postane samostojna in se pridruži ali kot zvezna država ali pa v kaki drugi obliki Nemčiji, ki bi določala zunanjo politiko in upravljala armado. Zato pa bi dobi! Poljaki proste roke, da se razširijo proti vzhodu, in dobili gospodarski dohod do baltiškega morja. Avstro - ogrske interese bi zavarovali s tem, da bi postal Habsburžan poljski kralj. Pod temi pogoji bi se nemška vlada odrekla od vojaških in vsenemških krogov zahtevanim >mejnim korekturam«, dočim bi v slučaju avstro - poljske rešitve vztrajala na njih. Tako se pogajata Dunaj in Berlin. Poljaki pa poslušajo, gledajo in molfe. Tudi njihovi govori so molčanje. Nihče ne ve, kaj pravzaprav hočejo. Poljski zunanji minister princ Radzivill te bil na Dunaju in v Berlinu. On bi bil v prvi vrsti poklican, da razjasni poljsko stališče, a vedno znova je razglašal, da ni prišel z namenom, staviti kake konkretne predloge za bodočnost Poljske, ampak da se hoče samo informirati o namenih in naziranjih nemških in avstro - ogrskih vladnih in političnih krogov. Na vprašanja, kako si mislijo njegovi poljski prijatelji razmerje nove Poljske do centralnih držav, ni mogel ali ni hotel dati nikakeera odgovora. Poljska politika ie deljena. Skupina takozvanih aktivistov je za zvezo s centra&iimi državami, skupina pasivistov meni, da je treba počakati konca voine in še le potem odločiti o usodi Poljske. Seveda npajo pa-sivisti na poraz Nemčije in se nadejajo, da jim bodo ustvarili Wilson. Llovd Georere in Clemenceau na račun centralnih držav Veliko Poljsko, ki bo odgovarjala njihovim sanjam. Ta zahrbt-nost vpliva na prijatelje Poljakov v Srednji Evropi celo slabše, kakor nastop poljskih oddelkov v sovražnih armadah. Metoda pasivistov ne more roditi moderne države in Poljska bi nikdar ne dosegla državnosti, če bi bi hi navezana samo na te ljudi. K sreči pa ji jamčita državnost osrednji državi, ki bosta na vsak način držali svoje obljube. A tudi aktivisti se ne morejo odločiti javno in brez pridržka, Razdrapa-nost v njihovih vrstah se je posebno pokazala o priliki debate v poljskem državnem svetu o programu Steczkow-skega vlade, ki ie izjavila, da bo delala za razvoj Poljske v tesni zvezi s centralnima državama. Predlog, ki odobrava ta program, ie dobil komaj osem glasov, dočim je glasovala velikanska večina za predlog, da se preid preko vladine izjave na dnevni red, da si torei državni svet ne veže rok. Samo osem glasov ie bilo odločno za Nemčijo in Avstro - Ogrsko. , Lep je nauk o narodni samoodločbi. Vedno pa je treba naglašati, da leži poudarek na prvem delu besede: s a-m o — odločba. Vsak narod more iz lastne inicijative in moči storiti vse. da to načelo uresniči, da si pribori svobodo. To velja tudi za Poljake. Oba cesarja sta sicer mogočna vladarja, vendar pa ne tako. da bi lahko obdarila s samoodločbo tudi narod, ki tega darila ne zna porabiti. Poljski narod se mora zato zdramiti in si sam poi-'; : mesto, ki ga hoče zavzemati v Srednji Evropi ali ob stranH Nemčije ali pa ob strani Avstro - Ogrske. Tako Friedjung, ki ne more razumeti zakaj se Poljaki ne odločijo, ko jo glavno delo vendar že za nje v Berlinu in na Dunaju opravljeno: tam so jim določili obliko države, začrtali približne meje, izdelali glavne poteze državne ustave. Samo to še morajo Poljaki sami povedati ali hočejo iti z Nemčijo ali z Avstro - Ogrsko — a niti do take lahke samoodločbe se ne moreie po-vzpeti. Spominjajte se političnih preganjancev Prispevke pošiljajte na: dr|a Viktora S ni nI ka, pisare dr. Trillerja, Dalmatinova nL it. 7. Stran 2. .SLOVENSKI N\KUU'. dne 3 septembra iyio. 200. Stev, 01 Vpresa do Soisjonsn. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolln, 2. septembra. (Kor. ur.) Z a-padno bojišče. Armadni skupini prestolonaslednika Ruprehta in go. v. ^ohna. Boji na sprednjem polju na obeh straneh Lyse. Med Scarpo in Somrao ie Anglež nadalieval na 45 km široki irontl vvoje napade. Artiljerijsko učinkovanje *a pripravljene pozicije sovražnika jugovzhodno Arrasa In na obeh straneh Ba-pauma je bistveno pomagalo njihovi obrambi. Žarišča boja so bili Hende-court, NoreulI. Rupe vzhodno Bapauma in med Rancourtom In Bouchavesne-sem. Sovražnik, ki je severno Hende-ctvurta in Cagnicourta pridobil neka! tal, je bil s protisunkom vržen zopet na flendecourt. Za Noreuill se ie bil boj dolgo časa. Ostal ie v naši posesti. Na obeh straneh Vaulx-Vraucourta prodirajoči oklopni napadi so se izjalovili. Pri tem je p^adka nekega letala letalskega odde!1 j št 252 — poročnik Schwert-feger ia podnarednik Giinter — vžgala neki oklopni voz, strojno, puško In uni-čxia drugega z dobro merjenim artiljerijskim ognjem. Jugovzhodno od Bapauma smo zavrnili s težiščem proti Viliers aux FIos naperjene sovražnikove napade. Severno Somme smo ustavili sovražnika, ki je od zgodnjega jutra suval ;z močnimi silami v črti Sal!Iy-Bols-SL Pierre-Vaast in vzhodno Boucha-vesnesa-Mont St. Ouentin. Perronne ie sovražnik zasedel. Na obeh straneh Nesla ie Francoz nadaljeval svoje napade. Po najmočnejšem bobnajočem ognju je skušal ponovno z globoko razvrščenimi infanterijsklmi boji predreti kanalsko pozicijo. Severno železnice Ne-sle-Ham je rezervni infanteriiskl polk št. 56 pod vodstvom svojega poveljnika majorja Lobeka preprečil vsak sovražni naskok. Pri ponovnih napadih zvečer Je vrgel v družbi s hešklmi oddelki vdr-lega sovražnika iz njegovih črt zopet ven. Artiljerija, ki je prodrla na protinapad z najsprednejšo infanterijo. je znatno pripomogla k uspehu. Južno železnice Nesle-Ham so zavrnili Brande-buržani in ŠlezljcI sovražnika do zadnjega pred svojimi črtami. Tudi Južno Libennonta so se zvečer francoski napadi zlomili. Na obeh straneh Novona je ostala sovražna artiljerija po težkih In za njo izgub polnih bojih 31. avgusta včeraj brez delovanja. Med Oiso in Ai-sno je ostalo bojno delovanje omejeno največ na artiljerijski bo). Delni oddelki sovražnika v nižini Ailette in severno Soissonsa so bil zavrnjeni. — v. L. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolln. 2. septembra. (Kor. urad.> Angleški napadi med Scarpo in Sommo jugovzhodno od Arrasa in severovzhodno od P e -r o n n a- s o pridobili tal. Rezerve so v jele sunek. Na obeh straneh Bapauma smo sovražnika zavrnili. Med Oiso in Aisno so se popoldne po silnem streljanju razvili f rancoski napadL Vas N o r e u i 1 leži 9 km sev.-vzh. od Bapauma, en kilometer vzhodno od ceste Bapaume - Douai, dobra 2 km južno od Bullecourta. — Vasi R a n c o -urt in Bouchavesnes ležita ob veliki cesti Bapaume - Peronne, od Pe-ronna proti sev.-zapadu oddaljeni 9 ozir. 6 km. — Vas Cagnicourt leži dobra 2 km južno od sredine velike ceste Arras - Cambrai. — Vas Viliers a u x Flos leži kakih 5 km juž.: vzh. od Bapauma. — Vas Saillv leži ob veliki cesti Bapaume - Pčronne. od Bapauma proti jugo - vzhodu oddaljena 9 km. — Gozdič Bois S t. Pier^ re - Vaast stoji na vzhodni strani pravkar imenovane velike ceste (šo-seje), komaj 2 km juž.-vzh. od Saillvja. dobre 3 km natančno vzhodno od vasi Combles. — Gora in vasica M o n t S Q u e n t i n sta od Peronna oroti severu oddaljena komaj en kilometer. — Železnica Nesle - Ham je del velike železniške proge Amiens - La Fere-Laon - Reims itd. — Vas Libre-m o n t leži dobrih 12 km severno od mesta Novon. Berolln, 2. septembra. (Koresp. urad.) Odstop naših čet od sovražnika v okolici Bailleula se je izvršil do načrtu in popolnoma neopaženo od sovražnika. Slabotne patrulje, ki smo jih zapustili v prikritje našega gibanja, so premotile sovražnika, da je mislil, da ima pred seboj še popolno posadko jarkov. Šele čez več dni je sovražnik napadel naše poslednje čete v gorati pokraj.ini vzhodno od Bailleula. Zelo .spretni obrambi se je posrečilo zadržati < prodiranje sovražnika tako, da je šele v večernih urah dospel do črte Dranoutre-Ravetes. Postaja r^illeul, ki so jo nam Angleži meseca aprila prepustili skoro nedotaknjeno, je popolnoma razdejana. Enako je tudi drugo ozemlje, katero smo prepustili sovražniku, pusto in prazno. Nobenega kritja ni več. Ceste so na najvažnejših točkah razstreljene. Noben most ni več uporaben. Zaloge lesa, Žic, tračnic, cementa in drugega, ki so nam jih Angleži pri našem prodiranju prepustili, so spravljene v zaledje. Prepustili smo Angležem samo razvaline in rupe. Dunaj, 2. septembra. Veliki napadi Angležev in Francozov na obeh straneh Somme tudi včeraj niso izpremenili operativnega položaja. Kljub silni uporabi materijala in kljub zastavljanju močnih čet se napadalcem ni posrečilo, prebiti nemških črt na obeh straneh ceste Bapaume - Cambrai. Tudi v odseku ob Somml pri Peronnu ln Hamu ter ob kanalu Crozat držimo črte, ki smo jih preložili za reke in proti katerim sovražnik ne opravi ničesar več s svojimi oklopnimi vozovi. Veliki pehotni naval na Oiso in Aisno se po porazu Francozov dne L septembra ni več ponovil. Tudi tu so položili Nemci v odseku Ailette reko med sebe in napadalce. S tem, da so se umaknili Nemci za reke, so preprečili, da Francozi in Angleži ne morejo več uporabljati svojega najuspešnejšega napadalnega orožja, tankov. Vsled tega so izgubili svojo materijalno premoč, ki edina jim je omogočila uspehe zadnjih tednov. Položai bramtelia se je vsled tega močno izboljšal. Sedaj bo Nemcem mogoče Izmen ta ti svoje rezerve in pripraviti defenzivo. Tudi s kraj lani e fronte ustvarja boljši položai, ker daje na razpolago nove rezerve. Pri presoji položaja na zapadu se zato ne sme prezreti- da se drži nemško armadno vodstvo slej kot prej načela, da je treba sovražnika stred in mu prizadejati kolikor mogoče izgub. Opustitev posameznih delov ozemlja in tudi taktično važnih točk pri tem ne igra več tolike vloge. Berolln, 31. avgusta. (Koresp. urad.) Izmikanje pri Bapaumu je bilo ie deli časa pripravljeno. Izvršilo se je na ukaz in ne da bi bili izgubili kaj vjetnikov aH kaj vojnega materijala. Enako tudi pri Croisillesu. Sovražnik ni dobil v roke ničesar, kar bi mu utegnilo koristiti pri vojskovanju. Glavno vlogo v opustoSeni pokrajini ob Sommi Igra težka preskrba z vodo. Vodnjaki so bili vsi zasuti. Tudi električni motorji in stroji, ki so dajali luč za reflektorje, so bili uničeni, ozfroma odpeljani. Že 14 dni so Nemci spravljali po železnici stran municijo in vojni materijal. Zaloge živil so bile prenesene in lazareti premeščeni. Bapaume in Croisilles, ki sta zadnje dni ležala pod silnim sovražnim ognjem, sta samo še kup razvalin. Nemško armadno vodstvo je s tem umikom prihranilo na četah ter pripravilo vojakom za zimo ugodnejše pozicije. Kako bo - mogel sovražnik prenašati svoje silne krvave žrtve in zagovarjati to krvavo prodiranje, je veliko vprašanje. Berolin, 2. septembra »Vor\varts« poroča dne 31. avgusta: Včerajšnja obrambna zmaga med Ailetto m Aisno je eno glavnih bojnih dejanj zadnjih tednov. Tri divizije poročajo neodvisno druga od dru^e, da ie bil ta dan najtežji v celi voinl. Zamorci in Amerikanci, tanki, mlnomcti, ognjemeti, letalske flotilje do 50 letal, vse to je podpiralo francoske čete, katerim na čelu so jahali častniki. V nasprotstvu z naoadom z dne S. avgusta, je uvedel bitko silen ogenj artiljerije. Sovražnikove izgube so glasom njegovih lastnih izpoved silno težke. Mnogo tankov je bilo uničenih s tem, da je nemško moštvo splezalo na tanke od zadaj ln vrglo v odprtine ročne granate. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 30. avgusta popoldne. KHub razbitim mostovom so na?e prednje čete prekoračile Sommo južno in zapadno od Peronna. Zavzeli smo Clery sur Scmme in Ccmbles. Samo v tem odseku smo vlell včeraj nad 2000 mož in vplenili nekaj topov. Severno od Bapauma so napredovale čete Iz Londona in Lancashife. Zavzele so Billecourt in Hendecourt po trdem boju in kljub mogočni nemški mreži jarkov^ ki je ščitila te vasi. O napadu kanadskih čet, izvršenem danes zjutraj med Nendecourtom in cesto Arras - Cambrai, poročajo, da se dobro razvija. Za Scarpo so angleške in škotske divizije včeraj napredovale ter j pridobile tal v smeri Eterpignv, Hamblein, j Pelves in Plouvain. Vas Remy držimo. Pri tem podvzetju smo vjeli več sovražnikov, j V dolinah Lave in Lvse so naše čete na- i predovale. 30. avgusta zvečer. Vzhodr.o la severno od Bapauma naše operacije j kljub naraščajoči sovražni obrambi ugodno i napredujejo. Ljut boj se je vršil na večjem j delu te fronte. Sovražnik je izvršil več j protinapadov. Naše čete so vdrle v Rien- ! court, Bapaume in Bancourt. Tam so se ■ vršili ves dan silni boji s sovražnikom. Za-vzeli smo Fremicourt in Voulx - Vrancourt. Dospeli smo do zapadnega roba Deugn^a. j V pokrajini Ecoust St. -Viain se sovražnik ; še drži ter se "trdovratno upira našim četam. Pri Boulecourtu in rlendecourtu je so- i vražnik izvršil z veliko odločnostjo proti- j napade. Močne sile so prisilile naše čete, j da so se umaknile do zapadnih robov teh vasi in nemškega sistema jarkov med njimi, kjer je naš ogenj sovražne napade zadržal. Severno od teh vasi so izvršile kanadske čete danes zjutraj uspešne napade na obeh straneh ceste Arras - Cambrai. Zavzeli smo sovražne obrambne črte med Hendecourtom in Haucourtom. Južno od Bapauma so naše čete močno pritiskale na sovražnika ter napredovale. Naoredovali smo tudi vzhodno in severo - vzhodno od Clerya. Tu smo vjeli 300 mož. V odseku Lyse se sovražnik še nadalje umika ter mu naše čete slede tik za petami. Mesto Bail-leule je zopet v naših rokah. Špansko - nemški konflikt. Madrid. 1. sentembra. (Kor. ur.1 Ob koncu ministrskega sveta ie izdal minister Dato poluradno noto, ki pravi, da je ministrski svet sklenil poslati brzojavno pritožbo Nomčiii. .Poleg tega ie ministrski svet izpremenil živilski komisarijat v ministrstvu. Madrid. 31. avgusta. (Kor. urari V ministrskem svetu je zahteval zunanji minister podrobne informacije o torpediranju ladie >Casara<. Parnik ie last neke španske paroplovne družbe ter se je vozil v službi španske vlade Pariz. 31. averusta. (Kor. urad.) Listi poročajo iz San Sebastiana, da je imel nemški veleposlanik princ Ratiw daljši razgovor z ministrom Datom in predsednikom zbornice Villanueva. Pariz. 1. septembra. (Kor. urad.") Minister Dato potriuie uradno, da ie bil španski parnik >Aleksii Mendi«, ki je vozil premoč na Špansko, ob irski obali potopljen. Madrid, 1. septembra. (Kor. ur.) >Liberalc priobčuje izjrvo ministra Dato o sedanjem položaju. Kakor prejšnja vlada se drži tudi sedanja vlada j stroge nevtralnosti. Zarodilo se ni nič, | kar bi moglo izpremeniti to smer v politiki, ki je obenem tudi zelo popularna. Kar se tiče zaplembo trgovskih ladij je bil načrt vlade ta da napravi zvezo z onimi državo mi. ki razpolagajo s produkti, katerih Španska nima. Zato bi te ladje izvažale železo in premog, ter uvažale bombaž in petrolej. Madrid. 1. septembra. >Libera!c piše o seji ministrskega sveta: Minister Dato je podal aliko o torpediranju Oa-sare. Ministri so bili edini, da nai minister Dato še nadalje vstraja pri popolnoma istem nastopu, kakor dosedaj. da varuje nacijonalne interese in da zlosti prepreči vsako oslabitev španskega trgovskega brodovja in prekmorskega prometa. Dato je predlagal, da naj se zboro v«e primerne informacije predno stori ministrski svet kak sklep, da bo na ta način odločitev ministrskega sveta podprta s pozitivnimi argumenti, ki ne bodo dali povoda za nobeno pritožbo in bodo pokazali, da španska vle- I da, dasiravno se drži stroge nevtralno- j sti niti za trenutek ne nušča iz vidika j življenjskih interesov Španske, • Boli zo TrMMt. NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 2. setpembra. (Kor. ur.) NIC novega. — Šef gen. štaba. Bol ia Trident. Bojno delovanje Italijanov na flrorakt fronti kaie. kako se pripravljajo na zavoievanie Tridenta. Švicarski maior Taner ^niše o tem naatopno: Da se da Trident vzeti celotno aU skoro frontalno iz Judikari-je. Lagarine. od Arsiera ali Aeiaea in da bi bilo le težko na to Trident držati, je gotovo dobro mano na italijanski strani, Obkolitev a jugovzhoda hi zadela na sedat daleč ležečo prej&nie pozicije v Dolomitih, torei ni to ni kak neznaten problem. Ne smemo pozabiti, da so Avstrijci vsled pomanjkanja raznovrstnih sredstev spomladi 1915. odstopili mnogo svojih sorskih tal, ne da bi se bila snustili v boie. Dandanašnji za tako umikanje ni nikakega vzroka več. Za samoobrambo zadoščajo avstro ogrske sile in na to so pa zlasti prebivalci gorovja odločeni, da ne odstopijo prostovoljno nobenega kamna. Očividno skuša italijansko armadno vodstvo z olenzivo na krilih, torei v visokem gorovju Ortlerskih planin in Adamella, kukc.r tudi ob Spodnji Pil prisiliti branitelje, da bi svoje moči -le lili. italijanska operativa more svoje ćete in druga bojna sredstva razmeroma lahko in hitro premikati na črti Treviso - Vicenca - Verona - Breaeia-Bergarno - Lerco - Colir-o - Borinio in zadaj za črto Treviso - Leeo paralelno, torej od izliva Piave do štilfskega pre-laza^na švicarski meji Položaj za, Avstrijo ni tako ugoden, ker snodnii del železnice po Suganski dolini ni prost. Za'.o pa sta popolno vnrna Pustrska dolina ip Viin^ohgau. Kaka vloga je namišljena bodočemu delovanju na asi-aškem sektorju z italijanske strani, bomo kmalu razvideli iz poročit Znamenja za večja vojna prizadevanja so poleg bojev za tonalski prelaz zapore meje proti Švici, italijanski izvidni polet: Adiška dolina - Inomost - Gorenia [nska dolina - Imst - AVinschgau - Judi-kariia, poročila iz Veltlina in tako živahen izvid ob Plavi. Zračni napadi na Kotor. Iz vojnega ministrstva, mornariške sekcije dne 2. septembra: Dopoldne dne 30. avgusta so poskusila štiri angleška letala napasti na >rave in ladje v Kotorskem zalivu. Njihove bombe so bile brez učinka in so oadle večinoma v morje. Iz'iicd štirih le1al je zbežalo samo eno; ostala tri so padla na tla in so se razbila ob skalah. En ranjeni letalec je rešen, drugi so mrtvi. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 2. septembra. Na vsej fronti po samezno ognjeno delovanje in delovanje izvidnih oddelkov. Naša artiljerija je Izvajala učinkovit koncentracijski ogenj v gorski zoni. Ob Piavi je bila poškodovana do vozne nezmožnosti neka' barka, polna sovražnikov, ki so poskusili nenaden napad. Ob koncu Gonfa, ob StiJfskem prevalu in na asiaški visoki planoti so bili sovražni oddelki zavrnjeni z občutnimi izgubami za nje. Tekom dneva so napadli italijanski in aiiirani letalci prve sovražne črte ponovno z uspehom. Močna italijanska skupina je šla vzhodno Livcnce in bombardirala z vidnimi uspehi sovražno letališče. Številni sovražni aparati, ki so vzleteli, so bili pognani v beg in razpršeni po naših spremljevalnih aparatih. izpolnila svojo zavezniško dolžnost ' napram ententi. Ženeva. 2. septembra. Pariški zunanji urad naznanja stroge korake proti boljševikom zaradi njih nastopa napram francoskim državljanom. Grozi se celo posebno Ljeninu in Troo-kemu. Ruska fronta. RUSKO URADNO POROČILO. Moskvi, 1. septembra. (Kor. ur.) Na celi fronU čez dan cela vrsta za nas u.-pesnih bojev. Povsod se je sovražnik umaknil pred pritiskom način čet. Na severokavkaški fronti med neprestanimi boji napredujemo. Severozapadno od Oumraka smo zasedli postajo Kotlubare ln tri vasi. Sovražnik, ki smo ga vrgli iz teh pozicij, je izgubil tri topove, pet strojnih pušk in nad 200.000 pu&k. Na Na vzhodni fronti smo potisnili sovražnika nazaj v smeri na Alabajevsk. Vplenili smo več strojnih pušk in vjeli mnogo sovražnikov. V okraju Kazanj smo na levem bregu Volge vplenili 10 strojnih pušk in mnogo municije. Na severni fronti smo napredovali. Moskva, 1. septembra. Iz Vladikavka-za poročajo: Začetkom avgusta so napadle protirevolucijonarne čete pod vodstvom kavkaskih Častnikov mesto. Po lldnevnem trdem boju so bili protirevoluctjonarji pregnani. Ves čas so se borile Rdeče garde z največjo hrabrostjo. Moskva. 1. septembra. Begunci lz Murmana poročajo, da so Angleži večji del Štioce iita spravili. V Arhangelsku je sestavljena vlada iz članov konstituante za gubernije Olonec, Perm, Vologda in Vjatka ter iz poveljnika 12. armade Ljhača. Ob pričetku delovanja nove vlade se Je razpisalo posojilo 10 milijonov rubljev. Zborovanje ie naročilo na Angleškem ruski papirnati denar v stari obliki. Vojaške sile Angležev so baje precej slabe, pridružilo se jim Je 2000 ruskih prostovoljcev. Zavezniki so pričeli sestavljati slovansko - angleški bataljon pod temi - le pogoji: Službena doba do konca vojne, najstrožja disciplina, angleške uniforme. Organizacija armade se pospešuje, ker zaveznikom manjka pomožnih sil in ker dosedaj važnih postaj niso mogli zasesti, da bi se nato združili s čeho - Slovaki. Tudi občutno primanjkuje živil. Fr^nkmrt, 2. sentembra. Iz Moskve poročajo, da so se baje Čeho - Slovaki naveličali vojne. Njih armada ob Volcri raz-nada. Vlade južnega Urala ,v Omsku in S?.mari eredo svoia uota, V rlavnem stanu ^ovjetovih sovražnikov v Samari vlada razpor. »* Berolln, 2. septembra. >BerIinetr Tas-blatt« poroča Iv Lugana: Položai v Vzhodni AiHi je negotov zaradi intrig nrl sibirskih legijah v Harbinu in VUdivostoku. Čete entente ne opravfo niče^^r proti bolj-ševiknm, ki štejejo 80.000 mo?. Amsterdam. 2. septembra. (Kor. vr,) Times« izvedo, da je več boljSeviških voditeljev v Vladivostoku zbežalo iz ječe. Romunski dvor ln ententa. Berolln, 2. septembra. »Vcssische Zci- ■ ttmg* pravi, da je romunski dvor še vedno ! središč© ententnih intrisr. kralj je popolno- • ma v rekah entente. Takozvano očiščenje romanska politike je ena največjih kometi ; svetovne zgodovine. Največja napaka je « bila ta, da zavezniki niso odstranili romunskega kralja in kraljice. ~ "T^. I P©M«ne vem. Berolin. 2. septembra. (Kor. ured.) O smrti Ljenina, o kateri ie poročal Reutenev urad, ni na merodajnem mestu ničesar znanega. Poroča se, da ie njegovo zdravstveno stanje še vedno resno, da pa ni neposredne nevarnosti. Krize ie pričakovati tekom dveh do treh dni. Povodom atentata ie bilo mnogo oseb aretiranih. Pri dveh prei: županih Moskve fo bile izvršene hišne preiskave. Škof v Vjasmi ie bil aretiran. Sicer je Moskva mirna. Berolin. 2. septembra. Včeraj so iz-Tezali Iijeninu kroglo, ki mu je obtičala v vratu. Splošno njegovo zdravstveno stanjo se jo zbolišalo. Pričakovati je. r^a kmalu okreva Ljenin slej kot prej vodi državne posle. Kakega na-mesfnika nima Berolin. 2. septembra. V noči po umoru Urickega je bilo samo v Petro-gradu aretiranih nad 500 oseb. Aretirani so bili izključno pripadniki ententnih krogov, med njimi mnogo žensk. Stockholm. 2. septembra. Pravda poroča, da ie bil atentat na Ljenina glavna orogramna točka velike proti-boljševiške zarote, ki se razširja preko vse Rusije in ki zahteva energične pro-tikorake sovjetske vlade. Organizator vsega boja s protirevoluciio ljudski komisar Bruievič ie dognal, da je središče zarote v Nižnjem Novgorodu. Kakor hitro bi bilo iz Moskve dano znamenje naj bi bili nrotirevolucijjnarji pričeli z vojaškimi akcijami iz Nižjega Novgo-roda in Knsanji. Sovjetska vlada ie sklonila takoi ko io odkrila zaroto iztrebiti socijalno revolurijonarno gibanje v Rusiji. Sklenila ie v to^ svrbo uporabiti najstrožja sredstva Ukazano je bilo aretirati vse socialno revolucionarne organizatorje. Vsakega, ki i se branil z orožjem je na mestu nstre liti. Dognano je. da podpiralo francoski generali v Petrogradu gibanje proti boljševikom. Voditelji proti revolucije so v deželi se mudeči člani francoske vojaške misije ter angleški diplomati. Objava boljševiške vlade pravi, da ie nrovzročila ententa vse protirevoluci-jonarno gibanje. Ruske čete samo izpolnjujejo ukaze entente. Končnega obračuna z nekdaniimi zavezniki ni več mogoče preprečiti. Boj z entento bo odločil tudi o eksistenci boljševikov. Ljenin je dosedai skušal preprečiti, da bi prišlo do oboroženega konflikta z entento. Ta ovira pa ie sedaj najbrže padla. Preiskava glede atentata na Ljenina ie dokazala, da ie ententa skušala že meseca avgusta izzvati lakotne kravale in splošni preobrat. Istočasno naj bi bile murmanske armade korakajte proti Petrogradu. Petro grad nai bi se bil odtrgal od Moskve ter progJn»r! za drž. mesto reorganizirane Rusije. Na čelu nove Rusije nai bi stal Kenen-skij. Brest - litovska pogodba nai M bila preklicala ter nai bi bila Rusija .. = t stavna reforma. Krščansko-so-c alna korespondenca »Austriac in nem-sk-o-naciionalni »Salzburger Volksblatt* potnujejta vesti, da pripravlja vlada nacrte za ustavno reformo. Vendar pa zatrjujeta, da so poročila o nameravani federalizaciji pretirana m da £re samo za narodno avtonomijo ožjega obsega. Reformno komisijo je sestavil vitez Seid-ler; sedaj ji načcluie prof. Lamrnasch. Del ustavne komisije se je svojčas intenzivno udeleževal tudi minister dr. /olger. = »Nova sprememba kurza.« Pod tem naslovom javlja »Grazer Tagblatt«, da bo justični minister Schauer v najkrajšem ča;u odstopil in da bo za njegovega naslednika imenovan predsednik fcraškega višiega sodišča vitez P i t -r e i c h. »G. T.« pravi, da se tako govori v ljubljanskih slovenskih krogih ter protrlaša Pitreicha za zaščitnika Slovencev, češ da ie nasprotnik kurzovcev in prijatelj dvojezičnih tiskovin. Graškim redakterjem se očividno kisajo možgani. problema. Oficijosno se »trjuje, da je pričakovati popolnega sporazuma nemške in avstro-ogrske vlade in da se bo sestala lahko že v najkrajšem času na Dunaju konferenca nemških, avstro-ogrskih in poljskih zastopnikov, ki bo prinesla končno rešitev poljskega vprašanja. z.- Poljska himna in nemški oficir"" Pri procesu proti poljskim legijonarjem v Mtrrnaroški Sihoti Je bil vpra&an general Zjelinski kot priča, ali so lenijo-naiji peli novo poljsko himno »Roto* cd Marije Konopnlcke. Na vprašanje ali so-peli »Roto« tudi v Variavi. je odgovoril priča, da so jo peli vselej in povsod! ob vsaki priliki. Predsednik je nadalje vprašal, »in kaj je storil general Bese-le/?« Vselei je vstal v počeŠffenje himne in vstajali so vsi nemški oficirji, se je glasil odgovor. Tekst »Rote« velja v pruski zbornici skoraj za zločin in general Beseler bi moral tam pevce pob-skt himne dati najmanj zapreti. = Zborovanje italijanskih socialistov. Iz 2eneve 4. septembra: Včeraj je bilo otvorjeno zborovanje italijanskih sociialistov. Za izključitev Turauja je glasovala samo rimska stranka. Socijalisti za sedaj ne preidejo v ostro pozicijo. r*= Kako govore v Italiji? Iz Luga- na: »Tribuna« piše: Mi govorimo kakor da bi bila vojna že končana, kakor da bi bila. Avstro-Ogrska že premagana in razkosana, kakor bi bilo Že razprostrto pred nami zeleno sukno v svrbo podpisa mirovne pogodbe in oddelitve delov Avstrije tej ali oni državi in kakor da ne bi nasprotno stala Avstro-Ogrska s svojimi 72 divizijami v polnem orožju v Furlaniji proti nam. ~ Kako nabiralo češko - slovaške legijoparje v Italiji? Iz vojnoporočeval-skcarr- stana navajajo za primer nabiranja tole: V taboriščnem kazinu se prikaže dr. Hlavaček v civilu. Spremljata ga poveljnik taborišča in oficir propagandne družbe. Poveljnik je zaukazaJ. da se zberejo vsi vjeti oficirji. Dr. Hlavaček govori, pozdravi čete in jih odveze njihove, prisege, zahtevajoč, da vstopijo v legijo. Nekateri, že od malega z veic-izdajruškim varanjem zapeljani, kličejo: »slava«, drugi pa jih prekričiio s klicem »Abzug«. Ako je končno nekai slabotnih mJaderičcv zapeljanih v legijo, se jim prečita nastopna formula: »Mi ne pripo-znavamo avstro-ogrske monarhije v njeni sedanji obliki, negiramo ukaze svojih prejšnjih predstojnikov in se pokorimo prostovoljno ukazom italijanske vlade.« =a Odgovor nemškega cesarja na manifestacijo berolinskega mestnega odbora Dovodom spominskega dne na Se-dan. B ero lin. 1. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Na manifestacijo magistrata in mestnih odbornikov Bero-lina j v teddl cesar nastopni odgovor: Z največjim veseljem sprejmem vzvišeni izraz mogočnega zaupanja državnega stolnega mesta in izrekam magistratu in mestnim odbornikom v Berolinu svojo srčno zahvalo za krepke besede nezlomljivega zaupanja. Kakor skala trdno sem tudi prepričan, da noben sovražnik ne more streti krepke zgradbe nemške države. Nikdar ni bil Nemec premagljiv, ako je bil edin, in vem. da je vse hrabro, požrtvovalno ljudstvo edino z menoj v trdni, nepremagljivi volji, da vzdržimo rjo konca, da se borimo do konca z božjo pomočjo do Častnega miru. To, kar izvršujejo vsi Nemci na fronti in v domovini po ž rt oval no sti in dejanske zvestobe do smrti v obrambi našega življenja, naše najsvetejše pravice, tega ni zmogel nikak drug narod. Neomajno pogumni, jeklenotrdni zremo vsi edini v xbodočnost. Mi hočemo in bodemo tudi njihove juriše prestali srečno in slavno V to pomozi Bog! — Viljem. = Zakaj VVilson ne pride v Evropo? »Kolnische Ztg.« poroča, da predsednik VVilson za to ne pride osebno na Angleško in Francosko, ker bi za čas odsotnosti moral vso vladno oblast izročiti v roke podpredsedniku. Ker izredno pooblastila, ki jih ima VVilson, veljajo samo .njegovi osebi, bi naj njegov namestnik med potovanjem VVilsona v Evropo opravljal samo tekoče posle in sicer pol nadzorstvom sosveta, ki bi ga določal NVilson in bi prava vladarska oblast ostala v njegovih rokah. =s Kdo postane skupni finančni minister? £e v najkrajšem Času je pričakovati definitivnega imenovanja skupnega finančnega ministra, katero mesto ima še vedno grof Burian. Listi prihajajo vedno z novimi kandidati. Kakor vselej, kadar je bilo treba v zadnjih desetletjih zasesti skupno finančno ministrstvo, se imenuie tudi sedaj zopet dr. p!. Baernreither. kt pa bo najbrž vnovič propadel. Nov kandidat je sekcijski šef baron Kuh. govore pa tudi o bivšem trgovskem ministru dr. Urbanu, ki je obenem kandidat za avstrijsko finančno ministrstvo, če bo imenovan sedanji minister Wimmer za guvernerja avstro-ogrske banke. = Graškl delavci za mir In narodno samoodločbo. Gra?ki socijalni demokrati so priredili v nedeljo manifestačnrjffzbo-rovanje. na katerem so sprejeli med drugim sledečo resolucijo: Delavstvo zahteva skorajTen konec vojne in mir na podlagi sporazuma in samoodločbe vseh narodov. Zaveda se, da bi nadaljevanje vojake še poostrilo bedo in povzročilo propad širokih ljudskih plasti. = Poljske konference. Dunaj, 2. septembra. Danes dospe na Dunaj nem-Ski državni tajnik za zuname zadeve von Hintze, da se dogovori z avstro-ogrsko vlado o podrobnostih rešitve poljskega Začetek šolskega leta na Ciril-Me-todovi deški ljudski ln meščanski šoli v Trstu. Vpisovanje se bo vršilo od 12. do 14. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne pri Sv. Jakobu in na Acquedottu. Nemška ljudska šola v Pulju na deželne stroške. Kam vede politika avstrijske centralne vlade na jugu, nam predočuje bližnja otvoritev deželne nemške ljudske sole v Pulju." katere ustanovitev je sklenil c. kr. deželni Šolski svet za Istro z odlokom 21. avgusta t. 1., štev. 1787/17/16. Pričakujemo prav odločnega upora proti germanizaciji v Istri. V Pulju že obstoji nemška državna moška in ženska ljudska in meščanska Šola. Begunci na Ogrskem. »Osrednji odbor« na Dunaju, Bankgasse 2. poroča: Veliko je naših beguncev raztresenih no Ogrskem, ki ne prejemajo begun, podpore. »Osrednji odbor« je posredoval njim v trid na vseh pristojnih mestih, dognal je to sporno vprašanje tudi in-stančnim potom ter poroča o končnem uspehu sledeče: Ni krivda avstrijskih ablastij, ako begunci na Ogrskem ne dobijo begunske podpore, ki bi jim tikala po zakonu 31. decembra 1917. D 2, št. 15/18, marveč edinole ogrskih. Ogrska je država zase in ni prisiljena, sprejemati avstrijskih beguncev na svoje ozemlje. Na avstrijski strani tolmačijo sicer merodajni krogi to begunsko vprašanje za skupno vojno zadevo držav, zato ima tudi § 1. begunskega zakon.' določbo, da imajo vsi begunci pravic do podpore, brez ozira na konec-no ureditev zaračunanja teh 3380 .£00 štev. .SLOVfcNšKI NAKOD\ aue 3. septembra 1918. Stran 3 vojnih izdatkov. Zakonodaja je mislila na morebitno zaračunanje po vzgledu drugih skupnih vojnih izdatkov po običajnem ključu med Avstrijo hv Ogrsko. Toda ogrska vlada noče o takem skupnem podpiranju beguncev nič vedeti in je na stališču, naj skrbi vsaka država za svoje begunce. Da je Ogrska spočetka sprejela na svoje ozemlje večje število beguncev iz Avstrije, je bilo treba z vlado posebnih dogovorov. Ogrska vlada je pozneje hotela te begunce poslati nazaj v Avstrijo. — ali centralno transportno vodstvo ni imelo železniških voz na razpolago. In le tako so ostali ti begunci na Ogrsk2m. Posamezne begunske rodbine, ki so se na svojo pest naselile na Ogrskem, bi mogle doseči begunsko podporo le tedaj, ako ogrske oblasti v to privole, sicer — ne. Avstrijska vlada je že mislila na to, da bi pošiljala begun, podporo po — pošt- ; nih nakaznicah, ker bi jej bilo ljubo, da bi ostalo kolikor mogoče velike beguncev na Ogrskem, kjer je prehrana lažja in bi za vse te naše oblasti ne morale skrbeti Ali Ogri ne marajo *tujih« jedcev in se upirajo, da bi jih avstrijska vlada z begunsko podporo vzdrževala na ogrskem ozemlju. Ako bi torej avstrijska vlada pošiljala begunsko podporo na Ogrsko, bi tamošnja vlada begunec iztirala. To se zadnje čase itak že godi v čedalje večji meri. posebno gali-ške žide pošiljajo čez mejo. Na ta način je končno dognano vprašanje begunske podpore za našince na Ogrskem. Kdor hoče ostati tam, ne sme računati na begunsko podporo; kdor pa ue more brez bcuunske podpore izhajati, se mora preseliti v Avstrijo. Mnogi begunci so tako storili, drugi morajo biti lepo tiho, ako hočejo tam ostati, ker jim to kaže iz različnih osebnih in rodbinskih razlogov. »Osrednji odbor« prosi, da se begunci na Ogrskem ne obračajo več nanj v taki zadevi, ker je to vprašanje s tem končno rešeno. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči sta odlikovana rezervni nadporočnik Fran Poljak 26. strel, polka in poročnik Ivan K 1 i s a n i č 17. pešpolka. Znova je dobil cesarsko pohvalno priznanje z meči rezervni poročnik Ulrik V r i č-k o 1. strel, polka. Z vitežkim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo je odlikovan rezervni vojni kurat Jakob Me-j a k. Znova je dobil cesarsko pohvalno priznanje z meči rezervni poročnik Miroslav Šinkovec 2. strel, polka. Z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo je odlikovan rezervni nadporočnik Rudolf Grošelj. — Šestič odlikovan, in sicer to pot s srebrnim križem s krono je Ljubljančan Jos. Zajec, rezervni podčastnik, bivši pFi-vatni uradnik iz Ljubljane, sedaj nekje na tirolski fronti. — Imenovanja v sodni službi na Štajerskem. Deželosodna svetnika Hubert \V a g n e r v Celju in Josip S t e r g e. r v Mariboru sta dobila naslov in značaj višjega deželnosodnega svetnika. Prvi državni pravdnik dr. Ferdinand Ducbatsch je imenovan za višjega deželnosodnega svetnika v Mariboru. — Draglnjske doklade za nčlteljstvo, ki jih priobčtije državni zakonik v smislu svoječasnega sklepa državnega zbora in o katerih smo že poročali, se bodo nakazale za celo leto 1918 nazaj. — Sestanek vpokojenega očlteljstva. Vpokojeno učiteljstvo ima v petek, dne 6. septembra ob 4. popoldne v telovadnici druge mestne deške šole važen sestanek. Vsakdo naj prinese s seboj toliko kron, kolikor ima družinskih članov ter kavine karte. — Predsednik Jnžne železnice dvorni svetnik baron E g e r je umrl v nedeljo, dne L septembra na Dunaju po večmesečni bolezni. — Pomanjkanje zdravil. Z Dunaja poročajo, da je obljubila nemška vlada, da bo dala potom novo ustanovljene centrale za zdravila tudi Avstriji na razpolago večje množine najpotrebnejših zdravil. S tem bo znatno olajšano dosedanje občutno pomanjkanje zdravil in drugih zdravniških pripomočkov. — Izboljšanje položaja privatnih nas ta vijence v. Glede na slabe plače privatnih nastavlieneev je ministrstvo za socijalno oskrbo izdelalo zakonski načrt, po katerem se ustanove tarifne komisije, ki bodo imele nalogo urediti službeno razmerje vseh privatnih na-stavljencev. Upati je, da bo imela akcija ugoden rezultat^ ' — Na sporedu iutraišnjega koncerta »Ljubljanskega Zvona« v Narodnem domu so tudi moderni samospevi, predvsem krasna >G orska bala-da< \ilka Novaka, A. Laiovčeva >Cveti, cveti rožica«, S. Santlovi >G a-1 e b i« ter dr. G. Krekova, času primerna, >Pogodbac. Mešani in moški zbor zapojeta več lepih narodnih pesmic, med njimi čutapolno >Pojdem v rute<. Konec koncerta tvori E. Adamičev velik zbor: >Deklica in ptič«. Zanimanje občinstva za koncert ie veliko. sedežev še malo na razpolago. Dobivajo se v trafiki v Prešernovi ulici. — Zvišanje postnih pristojbin. Od L septembra t. L naprej se zvišajo razne poštne pristojbine. L Pisma: Za pismo do 20 gr se bo plačalo 20 v, za vsakih nadaljnjih 20 gr 5 vin. poviška. Pisma so dovoljena začasno samo do 250 gr. 2. Poštne dopisnice: za navadno 10 vin., za dvojnato 20 vin. 3. Zalepke: 20 vin, 4. Tiskovine: v prometn z Nemčijo, Odrsko, Bosno-Hercegovino do 50 gr 5 vin., do 100 gr 11 vin., za vsakih nadalniih 50 gr 3 vin, več. V inozemskem prometu ni nobene izpremembe. 5. Vrednostna pisni a (zaprta) raz ven pristojbine (za težo), kakor pri priporočenih pismih za vsakih 300 K 10 vin, vrednostne pristojbine. 6. Poštne nakaznice: do 50 K 25 vin., za vsakih nadalniih 50 kron 5 vin. več. 7. Zavitki (se morajo v bodoče frankovano predajati): do 5 kg 100 vin., do 10 kg 220 vin., do 15 kilogramov 320 vinarjev, do 20 kg 420 vin, Za razsežie zavitke do 5 ke 1 K 40 vin, do 10 ker 3 K 20 vin., do 15 kg 4 K 70 vin., do 20 ke: 6 K 20 v; zavitke z označbo vrednosti se plača vrednostna pristojbina 1U vin. za \ aa* kih 300 K navedene vrednosti. 8. Nujno dostavljanje: nujnostna do--lavnina v ožjem nujnostnem dostav-ljalnem okraju znaša i K za vsak zavitek in 60 vin, za vsako drugo pošiljko; v dahnem nujnostnem dostavljalnem okraju 2 K brez razlike. Prebivalstvo se opozarja na ta zvišanja s pripombo, da se tudi tokrat ne določi nobenu prehodna doba, tekom katere bi se morebiti za nezadostno frankovane poši- liatve pobirala samo navadna manjkajoča poštnina. — Za one, ki so oškodovani vsled vojne. Ker se zelo širi napačna govorica, da tisti vojni oškodovanci, ki dobe posojilo pri vojno - kreditnem zavodu za južno vojno okrožje, nimajo pravice do morebitne vojne odškodnine, naznanja s tem vojno - kreditni zavod za južno vojno ozemlje vnovič, da dotični vsled vojne oškodovani nikakor ne izgube svojih pravic do vojne odškodnine, ampak da so le delžni, ako so pri tem zavodu prejeli posojilo, tisto vojno odškodnino predvsem porabiti za poravnavo tega posojila. — V slovensko hišo slovenske slike! V svojem stremljenju, nuditi lepe in dobre slovenske umetniške reprodukcije domačih umetnikov ter oprta na mnogobrojne simpatije zavedne slovenske- javnosti, je založila Umetniška propaganda v Ljubljani ^Ciklus petih slovenskih slik« po originalu akademi^nega slikar Fr. Klemenčiča in Henrike Santlove. Uvcrjeni smo, da se te v krasnem barvotisku in prikupliivem formatu 24X30 cm izvršene slike, ki se od originalov malodane nič ne razločujejo, splošno priljubijo in vsaj v skromnem začetku pripomorejo, da postanejo naši domovi res pravi slovenski domovi. Prvo-tiski teh slik, ki prav v kratkem izidejo, so razstavljeni v izložbi »Umetniške propagande«, Sodna ulica 5. — Prospekti vsako-, mur na razpolago. — LTmrl ie v Ljubljani rodbini g. Salrniča Tonček v starosti 5 H let. Pogreb se vrši iutri. —Makrova hiša prodana. Mahrova hiša, v kateri se je nahajala noinška trgovska šola z internatom ie bila prodana Kakor se zatrjuje, jo ie kupila graška trgovska tvrdka Kastner & 6hler, govorilo se je pa tudi. da se z Mahrom poeraia kanonik Lampe. Lastnik Ar tur Mahr naznanja, da svoje šole prihodnje leto ne bo več odprl. Ureditev vporabe petroleja in prometa s petrolejem po zimi 1918 19. C. kr. deželni predsednik za Kranjsko priobčuje v uradnem listu ukaz o ureditvi vporabe petroleja. Zahtevo do prejema petroleja v druge namene kakor za razsvetljavo je naznaniti ori petrolejski centrali na Dunaju I. vViplin-gerstrasse 29, ravnotako rudi zahtevo do prejema petroleja za razsvetljavo, ako znaša mesečna potreba več kakor 20 litrov. Prošnjo ie treba podari najprej pristojnemu političnemu okrajnemu uradu. Petrolej za razsvetljavo pri mesečni potrebi do 20 litrov se odda iz množine petroleja, ki je nakazana političnemu okraju po posebnih navodilih. Veletržci in prodajalci na drobno so dolžni imeti zabeležne knjige, katere zaključijo konrem vsakega meseca. Veletržci so dolžni vsako došlo pr>-siljatev petroleja naznaniti tekom 24 ur politični oblasti. Vsak prodajalec na drobno jo dolžan vsako poslano mu množino petroleja se na dan prihoda naznaniti politični oblasti. Ta petrolej se sme pričeti oddajati še le 48 ur po znanilu. ako politična oblast ne določi krajše dobe. Prestopki ukaza se kaznujejo z globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Vojaški dopusti za visokošolce in dijake srednjih šol v Študijske svrhe. Izla je nova naredba glede vojaških dopustov v študijske svrhe. Visoko-šolci in absolvirani srednješolci, iz-vzemši gažiste po poklicu, potrebujejo za inskripcijo vojaškega dovoljenja^ ali vojaška služba ne sme nič trpeti radi tega. Dopusti za pripravo in izvršitev visokošolskih izpitov, poklicnih izpitov ali za absolviranje semestra se morejo dovoliti, za štiri tedne, za semester 12 tednov; študijski dopust dobo le oni, ki so bili vsled vojnega službovanja zadržani glede inskripcije oziroma študijskega nadaljevanja. Na visokih šolah in višjih učnih zavodih se vrše izpiti tekom vsega studijskega leta. Dajejo se dopusti oo štiri do šest tednov od 1. oktobra 1918. do 15. julija 191^. Za dvanajstedenski dopust za absolviranje semestra veljajo začetni termini 1. okt„ 1918„ L jan. in L maja 1919. Naredba obsega še razne obširne podrobnosti. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Boh. Bistrici priredi na Malo gospod-nieo dne 8. sept. v prostorih >Grand hotel Triglav« veselico s petjem godbo, plesom in šaljivo pošto, v prid Ciril in Metod, podružnice kakor i tudi z 10% od čistih dohodkov za v voini oslepele vojake. Pri veselici sodeluje tamburafcko društvo iz Ćešnjice. Začetek ob 4. uri popoldne. Narodna čitalnica v Novem mesto ie priredila v dvorani Nar. doma v soboto 24. avg. Govekarjevo igro >Legi-tonarji>, ki se ie na splošno željo ponovila v nedeljo zvečer. Uprizoritev ie v vsakem oziru uspela. Igra sama na sebi ie nad vse zanimiva in privlačna, zato ni čudno, če se ie občinstvo odzvalo povabilu v tako mnogobrojni udeležbi. Dejanje se vrši v Napoleonovih časih, v viharnem razdobju. Na pozorišču pridejo do visoke veljave rta j pestrejše scene, kakor odhod legi-jonarjev na vojsko, ali pa taborišče vojakov-legiionarjev v romantično divji soteski. V te razburljive scene je vpletena ljubezen inženerja Basaja do Lavre. a to mehko razpoloženje uniči naposled zločinska roka Rrnjača, vsled česar se dejanje Mopnjuie celo do do trafike. Kar se tiče igralcev, so ti vestno izpolnili svojo nalogo. Posebno pa je treba omeniti za diletanta nenavadno izborno predstavljanje Basaja, ki je mnogo pripomogel do razveseljivega uspeha uprizoritve. Občinstvu bo gotovo dolgo ostal v spominu Jež, ki ie s svojokrasno vlogo izvabil pri vsakem svojem na stopu bučen smeh in pritrjevanje. Priporočajte, da bi se vztrajno vprizariale podobne igre. in bi se s tem razširilo vsepovsod nagnjenje in zanimati ie zii gledališče. S tem bi imeli pa tudi igralci priliko izpopolniti se v dramatični umetnosti, oprostiti se napak, ki se diletantu rade primerijo in dobiti veselje za uprizarjanje slovenskih iger. Zato toplo pozdravljamo podobne pojave po vseh naših mestih. Tz Krškega. V prid skladu slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani priredi krški orkester dne 8. septembra t. 1. ob 8 .uri zvečer v dvorani hotela Gregorič zanimiv koncert z bogatim vsporedom. Med drugimi točkami se bo izvajala Rossinijeva uvertura Viljem Teli, ki zahteva veliko glasbenega umivanja in tehničnega znanja sodelujočih, nadalje Dvofakov slovanski ples št. 8. Bizetov Carmen. potem svira gdč. šantlo-va na gosli dve skladbi in sicer r, Sanje< Rusa Oslisla in ' >Kuvavviak< Poljaka Wieniawskega. Z ozirom na nujno dolžnost vsakega posameznika, da prispeva čim največ za bodoče gledališče v Ljubljani pričakujemo častno udeležbo. Vtihotaplianje živil iz Hrvaškega. Kr. hrvatska-slavonska in dalmatinska deželna viada je dognala, da iz naše monarhije potujejo razni krogi na Hrvatsko ter vtihotapljajo sem-razna živila. Ker je vsled tega na Hrvatskem glede aprovizacije ogroženo domače prebivalstvo, je navedena deželna vlada proti temu početju izdala najtrožje naredbe, ki se bodo morale energično izvrševati. Varnostni organi imajo nalog na Hrvatskem zavrniti vsakogar, ki bi prišel tja po živila Komur bi se jih posrečilo pa le prinesti čez mejo. se bodo tudi tu brez izjeme zaplenila. Občinstvo se vsled tega opozarja, da vtihotapljanie živil s Hrvatskega v lastnem interesu opusti. Nemško posestvo na prodaj. V Kočevju ie na prodaj obsežno mestno in kmetijsko posestvo za svoto 200.000 F Prodajalec zahteva, da se kupi posestvo >hitro ali sploh ne<\ kakor čitamo v današnji >Laibacherici«. Savinjska podružnica S. P. D. obhaja letos 2oletnico svojega obstanka. Na večih krajih so se ustanovili posebni odbori, ki hočejo društvu Tnotno pomagati s tem. da nabirajo ustanovnike, letne nove člane in častna darila. Usta-novnik plača enkrat za vselej 100 K, letnik pa 6 K in 2 K vstopnine. V zavedno narodnem trgu Žalec je nabirala gdč. Angela Hodnikova in ie dobila sledeče ustanovnike: g. Janko Soster, trgovec: g. Vilko Kukec, veleposestnik: g. Vinko Kveder, veleposestnik: g. Vinko Vabič mL, veletržec; gospica Angela Hodnikova, vsi v Žalcu; gosp. Lojze Sribar ml. v St. Petru. Kot letniki so pristopili: g. Franjo Piki, veleposestnik; g. Ivan Vizovišek. trgovec; g. Rudolf Lorber, poštar: g. Vilko Se-nica; g. Eduard Kukec, veleposestnik; č. g. dr% Josip Jeraj, kaplan: gdč. Mali-ka Vargazon, poštna uradnica; ga Mi-ci Pilih, trgovka; g. dr. Rib. Berg-mann: zdravnik g. Jos. Kodre, živino-zdravnik; ga. Julka Kodre, soproga živinozdravnika: g. Albin Mikus, občinski tajnik; g. Fr. Hodnik mL; g. dr. Kunst. zdravnik, vsi v Žalcu in g. Ivan Naraks, veleposestnik v Zgor. Ložnici ter ,ga. Mtnka Detičkova v Krak Vvno-hradih. Častno darilo je plačal gosp. Franjo Roblek. veleposestnik v Žalcu 10 K, ravno tako g. dr. Rih. Bergmann, drugi so plačali svojo navadno lernino. Lepa planinska hvala vrli nabiratelii-ei Angeli Hodnikovi za nabrano svoto 766 K. Dal Bog. da bi se tudi drugod našle tako požrtvovalno nabirateljice in pomogle društvu, da lahko svoje plodonosno narodno in planinsko delovanje nadaljuje ter ohrani naše lepe planine v slovenskih rokah. Ciril - Metodova podružnica v št Pavlu ob Prebolda ie priredila v nedeljo, dne 1. septembra v prostorih preboldskega gradu, ki jih je oskrbniStvo radevolje prepustilo, izborno veselico z igro »Cigani«. Skrbno pripravljena igra in živahna prosta zabava sta gotovo zadovoljili tako prireditelje kakor mnogoštevilno občinstvo, Ciril-Metodovi družbi pa prinesli lep dohodek. Iz Pećnice na Koroškem. Iz naše župnije so padli, umrli na zadobljenih ranah v bolnišnicah ali so že toliko časa pogrešani, da se ie bati, da se ne bodo več vrnili, tile vojaki: Iz Pećnice: Andrej Pečnik, Franc Pečnik Bvatin-čev, Jožef Rup Pečnikov hlapec Iz Zgor. Borovelj: Tomaž Pečnik Lesiak, Jakob in Jan. Peenik Kvedrova, Filip Aichholzer Cvancgar, Gregor Aich-holzer Cvancgarjev. Gregor Majer Stanhaveriev. Iz Ledenic: Aloizii Až-gau Lorenc, Vidman Anton Čenjak, Franc Miki Tomelnov, Jožef Koder I Sp. Borovelj: Anton "\Yuzela ftuštar-č-ev, Mešik Jakob. Iz Mahiic: J. Rez-man Rremanov in Simon Božič Skofl-nov. Iz dravske župnije: J. Seisl, n zar, Gregor Aichholzer Hojž, Valer Skoeir Hafnerjev. Matija Trolber. Fuger Smojčev, Viktor Božič Klas jev, Anton Majer, Franc Strnad B irlov, Jurij Trupe Luk, Vincenc Ožbejev, Aloizii Božie Sibirjakov, .Jožef Weber. mlinar, Jožef VVank in Ja kob Lepužir ŽvižgovČev. Obleka za begunce, ki stanujejo v Ljubljani. Za zimsko obleko se bo vpisovalo pri tukajšnjem mestnem magistratu v naslednjem redu: Dne 9. in 10. septembra so na vrsti stranke z začetnicami A in B; dne 11. septembra C; dne 12 septembra C do E; dne 13. in 14- septembra F—H: dne 16. in 17. septembra I—K: dne 18. m 19. septembra L in M; dne 20. in 21. septembra N—P; dne 23. septembra R; dne 24. in 25. septembra S in Š; dne 26. septembra T in U; dne 27. septembra V; dne 28. septembra W—Z. Uradne ure so vsak dan od 8. do 12. dopoldne. Vsak begunec naj prinese s seboj plačilno polo in potrdilo o oddaji starih oblek — Stara obleka se lahko odda vsak dan od 2. do 5. popoldne na stražnici mestnega magistrata; tudi tu se je treba izkazati s plačilno polo. — Begunci, katerim je bila r/stavljena denarna podpora, nimajo več pravice do obleke in čevljev. Zamenjava bakrenih cilindrov od kopalnih peči. C. kr. deželna viada je izmenjavo kopalnih peči začasno sistirala. stranke torej niso dolžne nobenemu dopustiti, da bi ta dela izvršil, tudi ako se izkaže z uradno potrjeno legitimacijo. Priče-tek izmenjalnih del se bo svoječasno zopet naznanil v listih. Kurent. Izišla ie 2. številka s sledečo vsebino; Fran Milčinski; >V gorskem zakotju.< — F. Žgur: Kurentu. — Ferdo Plemič: Pravljice za odrasle: 3. O vreči krompirja. — Pavel Seheer-bart: Jem Baptiste v g^losah. — Manica: Pridi .... — Matija Bahun: Na pojedini. Stara ljubezen. — Vračunal se je. Zmernost. Iz političnih dnevnikov". Dober odgovor. Previsoko cenjena. Vzorno gospodinjstvo. Darilo vojnega dobičkarja. Velikodušen. Ca-s o štetje. Spominska plošča. — V prilogi: Še ni določeno. V brknici. Bistroumni vzgojiielj. Stava. Listnica uredništva. — Sliki: Maksim Gaspari: Novi ministrski predsednik. Modema končnica za panje. — France Podre-kar: Otroci. Naši politiki: Kristan. — Areh Smrekar: Navinje cen. Zaplenjeno! — Kurent izhaja po dvakrat na mesec ter stane do konca tekočega leta 10 kron. Naroča se v upravništvu Kurenta v Ljubljani. Stari trg 19. (Zvezna tiskarna). Zadušil se je v svoji spalni sobi posestnik in krčmar Andrej Praprot-nik v Gornjem Logu. Požar v sobi je bil provzročil s pušenjem tobaka. Današnji spored ▼ »Kino Ideala« je zopet velezanimiv. Predvaja se eden naj-originalnejših filmov cele letošnje sezije, senzacijonalna kriminalna nravstvena drama v štirih dejanjih: »Slučaj Clemenceau«. Peti doživljaj slovečega kriminalista svetnika Anheima. V glavnih vlogah Marta Or-lando in Karel Auen. Spored izpopolnjujejo najnovejša poročila z različnih bojišč ter komična dvodejanka »Ubogi Oton!« Za mladino spored ni primeren. Zmerno povišanje cen. Predstave od 4. popoldne dalje, zadnja ob */*9^ ob ugodnem vremenu na vrtu s spremljevanjem gledališke godbe. »Kino Ideal«. Izgubljen je bfl na poti od Mestne hranilnice do kavarne »Evropa« denar, okoli 100 kron. Pošteni najdUejj naj ga odda proti nagradi na Mestnem trgu št 9 pri ge. Cotmanovi. Pozabljeno. Ubog nastavlienec, ki je pozabil svoj visitie v soboto v knjižnici za dvorski okraj, v katerem se nahaja cela mesečna plača, prosi poštenega najditelja, da visibe odda v knjižnici proti dobri nagradi. Najden dežnik. Na pisalni mizi na glavni pošti se je našel dežnik. Dobi se nazaj v upravništvu »Slov. Naroda«. AproviiacUa. 4- Meso na zelene izkaznice Bit I do 1500. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1500 prejmejo goveje meso v sredo dne 4. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 150. od pol 2. do 2. št. 151 do 300, od 2. do pol 3. št. 301 do 450, od pol 3. do 3. št. 451 do 600. od 3. do pol 4. št. 601 do 750, od pol 4. do 4. št. 751 do 900, od 4. do pol 5.st. 9Q1 do 1060, od pol 5. do 5. št 1051 do 1200, od 5. do pol 6. št. 1201 do 1320, od pol 6. do 6. št. 1351 do 1500. Kilogram stane 2 K SO v ter dobi stranka za vsako osebo 10 dkg mesa. Stranke naj pripravijo drobiž. -f Orehi za IV. uradniško akdphio. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo orehe v sredo dne 4. t m. dopoldne pri Muhleisnii na Dunajski cesti. Določen je tale red: UL uradniška skupina od 8. do 9. IV. uradniška skupina od 9. do 10. Stranke dobe za vsako osebo po pol kilograma orehov, kilogram stane 6 kron. -f- Inozemsko meso. Mestna aprovi-zacija bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 4. L m. od 7. do 9. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. -h Oddaja mesa. Ker se vsle4 nemarnosti železniške uprave ni mogla živina pravočasno dostaviti v Ljubljano, sroji že nad 24 ur na predkolodvoru v šiškl, ne bodo oddajali jutri v sredo 4. t. m. mesarji mesa, temveč šele v čeli ilK v določenih urah. -f Pripadniki ubožne akcije. Vsi begunci iz Trsta, Reke, Istre in Dalmacije, ki bivajo v Ljubljani in so pripadniki ubožne akcije (razredov A, B, C, D in uradniških kategorij), se morajo zgladiti na aprovizačnem uradu. Poljanska cesta št. 13/1. Kdor se tekom tega tedna do vštevšl sobote 7. t. m. ne bo zgla-sil. se bo njegova izkaznica razveljavila. S seboj mora prinesti izkaznico ubožne akcije. Ker se posebnih povabil ne bo razpošilialo. naj se stranke brezpogojno, same javijo, ker bi drugače za posledice same od^c^arjalc. Razne stvnrL * Strupene gobe v Požunu. Tudi v Požunu obolevajo ljudje vsled vživa-nja gob. 11 oseb je umrlo, bolnih je bilo doslej okoli 70. * Plača samo v živilih. Dimni kari i v Kraljevemgradcn so sklenili, da bodo vršili svoj posel samo proti placi v ži-vilih. , , * Zgorela ladja. Iz Londona poročajo, da je zgorel parnik >Lake Mani; tova«. Vozil ie petrolej v vrednosti 800.000 funtov šterlingov. * Zaplenjena Žeultvanjska pojedina. Iz Cm o vic poročajo, da je tamkajšnji mestni magistrat pri neki ženitvanjskl pojedini zaplenil belega kruha, tort in drugih živil za vrednost 20.000 kron. Zaplenjena živila so bila nato razdeljena med reveže. * Po blaznieah mrjeio lakote. Ix Prage poročajo, da je v juliju v blazni-ci v Bohnicih zbolelo vaied lakote 8 oseb, 2 sta umrli, v Vooarami in še v neki drugi blaznici tudi adraviio Itndf z lakoto. * Kdo hoee biti deveti mož? 80 let stara kmetica Madaszar v Hod Me»6-Vasarhelvn ie ubila svojega TOietnega moža. Bil je to- osmi njen mož. Pet mož ji je umrlo naravne smrti, šestega moža je zastrupila ter je bila obsojena rm 7 let ječe. Sedmi mož se ti ie noneem-čil, osmega moža je ubila. Kdo hoče biti deveti mož? Gospodarstvo. — Dunajska bora ie pričela ta teden v dobrem razpoloženju. Knrzi vodilnih papirjev so šli navzgor ta 6 do 17 K. Proti koncu poslovanja, pa je nastopil včeraj preobrat Knrzi so na splošno padli. Oficiozno poročilo borze pravi, da so vzuemirjale vesti iz zapadnoga bojišča vsled česar je privatni dunajski publikum začel prodajati papirje. Vse kaže. da se bo tudi danes v torek tendenca navzdol nadaljevala. Tudi Bntlimpešta ie nastopila kot prodajalka. — Denarni trg. Kakor poročajo uradni izkazi devizne centrale na Dunaju, pada vrednost avstrijskega denarja napram inozemskemu. Po včerajšnjem kurzu se je plačalo za 100 ti i zozemskih goldinarjev 524 K, 100 berlinskih mark 169*35, 100 bolgarskih levov 127*50. 100 švicarskih frankov 250*50 iu 100 švedskih kron 360 K. Ustnica uredništva. F. F. Zabukovca. Naslov se glasi: S. Klara Verhunc, Blindeninstitnt Odill-enheim, Gradec. Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« + Slovenska Matica v LiuMfani naznanja žalostno vest, da je njen velezaslužni bivši večletni tajnik, gospod PodkroBek dne 31. avgusta t. 1. nmrl. 4594 Vrlemu, zavednemu in zvestemu rodoljubu bodi ohranjen trajen in časten spomini V Ljubljani, dne 2. septembra 1918. Potrtim srcem javljamo pretnžno vest, da je naš preljubljeni sinček oziroma bratec Tonček v starosti 51/* let dne 2. septembra 1918 po kratki in mučni bolezni izdihnil ^vojo blago dušico. Pogreb se vrši v sredo dne 4. septembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Skorja ulica št 8. Sv. maša zadušnica se bo darovala v lupni cerkvi sv. Petra. ▼ L|aM]aaI| dne 2. septembra 1918. Anton In Ana Salmic, starši. — Slava, Me! in Anica, sestrice. 4601 t Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da je dne 29. avgusta t 1. preminul njegov velikodušni dobrotnik, gospod Franc nelDbouer •bs. pravnik ln hi Ani posestnik v Kranju. Prerana smrt je doletela idealnega mladeniča — ttia se mu je želja izpolnila: v zemlji domači da truplo leŽ1* 4602 ^tran 4. „SLOVENSKI NAROD" dne b. septemDra 1918. I zoosrev. Pisarniška moč, lice za večerne uce primernega opravila. Vzame delo tudi na dom. Cenj. Ronudbe se prosi na upfay. ^SStoven. aro da« pod: „ Vestna moč 4588". ■ gojenki lleera sprejme še Se ena sojenko. Triaika cesta 11, L nadstr. desno. HEBLIRAKO ŠOBO event tudi s hrano v bližini Vodnikovega trga želi mlad trgovec za takoj ajt pozneje. Pismene ponudbe pod »podjetnost 4595" na upr. »SI. N.< Kupita se dve pisalni mizi. Ponudbo na dobrodelno pisarno, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 4, Alolzlsee. 4570 svilo v štrenah kupi v vsaki množini Weingartsn, Dima], Tli., Ks4-serstr. 90. 4f74 kakor radi druge zaptem&j rje podvržene aeželne in gosdne primke (maline, jagode, med itdjkuguje po najvišjih cenah. M. RAWT, Srani. 2693 K Z00.- nasrade dobi, kdor preskrbi družini (4 osebe) kakršno bodi stanovanje za takoj ali november. — Cenjene ponudbe na upravniStvo »Slovenskega Naroda« pod „Nova oprava 4591M. (Gajev vrelec) priporoča v večji množini ali posamezne zaboje Franc Sitar, zaloga piva Očss, Ljubljana 7. 933$» Prazne vreče vsake vrste in suha gofen kupuje vedno in v vsaki mnoimi. ter.pfecaje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma j Kušlan, Kranj, gorenj., Kupim dobro ohranjene vinske sode te hrastovega lesa. — Ponudbe na1 naslov Ljubljana, postni predal 145 Spreten se spre me tako*'. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Viljem Pfondner, Brani št. U8. 4537 Deček, staj 15 k|, z dvema gimnazijskima raz rer doma in s pripravljalnim razredom trgovske šol«, želi vstopfti kot učenec k mehaniku ali elektro^ahntim. — Prijazne ponudbe s pogoj! do 1$. septembra pod naslovom ,tDcien}o^o St. 3/45SS" na upravn. „Slov. Nar." Kupim "TRI staro dobro vpeljemo trgovsko bis o s nekaf posestvom na Kranjskem ali Spod. Štajerskem. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „dobro vpeljana trgovina 4592«. Proda se moiko kolo Hilferjfv* ttliea 5, I. nadstr. 4572 i ICHlUlli Martelanc, Metelkova ulica št. 19. ? Kalsra manntaktnma alt špecerijska trgovina sprejme 14-letnega fanta iz uradniških krogov kot vajenca v nk? — Naslov v uredništvu »Sloven. Nar.« — 4556 7 HT Spretna, jako poštena KUHARICA se ob visoki plači lšće sa tako! k 2 osebama. Naslov pove upr. SI. N. 4581 Kupi se dobro ohrani en Ur planino* Cenj. ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod: »dober planino 4524". dobro okrsajono pohiStvo (spalnica). — Plačam v živilih ati deloma tudi v denarju. Ponudbe pod: »pohištvo 4154" na upr. »SI. Nar« ABSOLVENTIH J A 5. gimnazijskega razreda išče primerne slutbe. Cenjene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod Absolvontlnja 4590. W Boljša rodo vina išče STANOVANJE za učenko licejske Šole. Ponudbe naj se pošljejo na postajo Videm-Krško. Postrežnica se išće. Vprašanja na WILCHER, Kriievniska ulica štev. 6. — sq dote za fino namizno olie. Kje, pove uppavništvo »Slov. Naroda«. 4564 Mestni učitelj sprejme 2 dijaka na hrano In stanovanje. Strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Plačilo v živilih. Pismene ponudbe na upr. „Slov. Nar." pod: „Sola 4542»«. ABSOLVENTMJA trg. tečaja, vešča slov. stenografije kakor tudi slov. m nem. korespondence, išCe primerne službe v Ljubljani. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 4573 Sinila iii sirajpa event. stanogrsflnlo in strojepisko išče odvetniška pisarna v ubijani. — Pogoj sprejema perfektno znanje stenografije in strojepisja. — Plača po dogovoru. Pismene ponude na administracijo »Slov. Naroda« pod gejio. „Hujno 4574". i učene se spreiđie takoj pri AL. KORSIKA, Blelweisova cesta (Vrtači) stv. 3. Pogoji se zvedo pri lastniku. — 4410 Proda se več litrskih in poUiirsklh sisii Bane esenco in ienof (gorčica) v kozarcih po 1 i kg. — Cene po dogovoru. Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. 4513 Spretne šivilja se sprejme tskof na dom. Na razpolago ima hrano, stanovanje in kopališke kopeli. — Plača po dogovoru. Ponudbe na: a,st. 71, poste restante. Toplice pri Novem mestu. 4589 Enptm večjo ali manjšo množino Kupim hišo v Ljubljani« v dobrem stanju, tudi posestvo ali podjetje na Kranjskem ali Spod. Štajerskem v bližini želez, postaje z živim in mrtvim blagom. — Cena od 50.000 do 250.000 kron. Cenj. ponudbe je nasloviti na upr. »SI. N « pod: ,:Pe£*etie in trgovina 4472". PRODAJALKA v trgovini z mešanim blagem, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi. p remeni t i slnžbOi najraje kam na deželi. Nastop 15. oktobra. — Pismene pod »Prodajalka 4469" na pošta Mokronog- Blagajnllarka In nčenka se takoj sprejmeta. Prednost imajo take, ki stanujejo v Ljubljenj. — Ponudbe natvrdko Fr. Iglic, trgovina s papirjem, L{ubl]ana, Mestni trg ŠL 11. 453o slpv. trg. šole v Ljubljani, zmožna slovenščine ia nemščine, deloma italijanščine v govoru in pisavi, stenografije, strojepisja, eno- in dvostavnega knjigovodstva, želi primerne službe v kaki trgovini ali banki. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4418 Trgovski učni m vzgojevolni zavod ss»~ v Ljubljani. ~«e ' Soia, vnanja in notranja, se v bodočem šolskem letu ne otvori. 4586 ' Arthur Mahr, ravnatelj. KINO CENTRAL v deželnem gledališču. Sreda 4., fetrtefc 3. i« patak 6. septembra 181«: Berač Iz Saverna Dramatična filmska igra, ftW Sestavil: FRANC HOFM. Prvikrat v Avstriji se predstavlja ta film v Ljubljani« Ni mm m ledino. in nedeljo velikanski livaMi Mm: V SVETU ZVERIN. pristopno novega ali starega. Ponudbe: Fr. Iglic, LJubljana, Mestni t* g 11. 4535 DEKLI katera je delovala več let v špecerijski trgovini, ter druga hišna dela rada opravlja, išče primerne službe. Ponudbe naj se oošiljajo na Jozefo Rlm-pel na Vidma, Štajersko. 4544 Proda se takoj dobro ohranjen pisalni stro znamka „Ideal** in ena blagajna št. 2 afWerfheim". Vpraša se na poštni predal 110, Ljubljana. 4538 Prodam vež hskto Cena po dogovoru. Franc Potočnik, posestnik in gostilničar v Dreslvasi: posta Pllberk, Koroško. 4522 deklica za vsa dela poleg kuharice, se sprejmeta v Ljubljani. Naslov pri upr. „S1. Nar." 4532 Prodajo se: telesne postelje, slamnlee, zimnice, odeje, podglavniki, omare, posoda, mize, stoli, klavir, biljard, pisalni stroji, pnr LJubljana,-m Cesarja Jožefa trg štev. 10, od 16.—20. septembra vsaki dan od 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne. 4585 Išče se vešč in zanesljiv za večjo tovarno cementa na Spod. Štajerskem. Poleg dobre plače prosto stanovanje, kurjava in luč. Hrana iz tvorniške Kuhinje odnosno živila iz konzuma po zmerni ceni. — Ponudbe s prepisi spričeval ter navedbo mogočega vstopa, pod: „T. C. 23 4563' na upiavništvo »Slovenskega Naroda*1. se aobi pri tvidki 4580 Fran GuStin v Metliki. Oddajajo se samo cele vreče Cena za klor oglla \e % 1*50. Iščeta se hraste, srbečice, gr&nte in druge koine bolezni odura?i hitro in sigurno Paratol, domače mazilo. Ne umaže, je brez vGnja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5. — , dvojnati K 0.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože škatljica K 3. — . Oboje se dobi prot, vposiatvi zneska od Paratol-Werke Ar»otheker Bimer, v Budimpešti Vll-24. H6zsa : tca 21. ničlarice(nularice) dain S kg prave kave. Po dogovoru zamenjam ■ tudi za drugo blago. 4147 Samuel Perolevlž, poštni pristav VABILO na izredni ni sne mMi » Ljiljani za obnovitev Goriške, r. z. z o. z.. ki se bo vršil dne 11. septembra 1918 ob 6. uri zvečer v prostorih O&rtso-krediine zadruge v Ljubljani, v Se dni ulici. Dnevni red; 1. Pristop k Vojni trgovinski družbi z o. z. za Primorje. 4575 2. Slučajnosti. Načeistvo. r Ciril Vizjak, nadučitelj — c. in kr. kdt. asp. Ljudmila Vizjak roj. Kovač poročena. Ljubljana, dne 31. avgusta 1918. 4571 Za kritje streh najboljša, odbrana STREŠNA OPEKA navodne (Blborschwana) In "rezana strnina lllrnnnfolT) Lastnega izdelka se dobiva v ti izvrstni kakovosti ln vsaki količini pri :: 3^07 ee FROHLICH & BICHLER, tvornici glkiasUh izdelkov KARLOVAC. In odpravo dovoljene s dolenjsko Železnico. DVE SOBI za pisarniška namena eventualno lokal srednje velikosti. Ponudbe pod „J. Z. 457bM na upr. »Slov. Naroda.« novejšo, moderno stavbo v Ljubljani ali na periferiji, kupim. — Rožna dolina izključena. Pismene ponudbe z navedbo kupne cene (do 100.000 K) pod: „vila *t. 45 4576" na upr. „Slov. Nar." '^T čolnoma nova knjigoveznica:: se tskol proda. Ima štiri stroje, rezalni stroj, stroj za lepenko, stroj za zlatenje in okrogle vogale ter vse spadajoče potrebno orodie. Kupim dobro ohranjeno motorno kolo-na dva cilindra. — Izve se pri lastniku — 4582 Alois Zorič, Krško. MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 8'-, 12'-, 20«—, na leta trpežna K 28'— 38, naifinejša pa K 44,— ln E 50'— Poito 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40*— ■ 45*— 3. Po-šiiiatev diskretna. — Hinjen, blaga trgovina SI. Potokv Dunaj, VI. ■lissssssseses 15. 1199 elegsntna, okusna, lepa izvedba. la. ženske št 33—40 K 20-20 Ia. moške „ 41-45 K 22-20 rja. ženske „ 35—40 K 13-50 Ha. moške „ 41-45 B 15-50 Corentca & Pcšlć, Vtounai VII!., Albertg. 14. ;52l£ SsfT Iščem sposobnega intttorji ali MlMo za podučavanje poljskega {ezika za takoj. Predstaviti se je Sodna uL 11, ii nsdstr. desno od 1—2 pop. Kupi se vssKa mno2Ina tDdi nsostalsncsa molinovesn soho tn se prosi za ponudbe sadja za mošt pod „Merkur 4599" na upr. »S. N.« Kupim vsako množino mM in tM iln ter tudi piljen (žagan) les. Ponudbe z navedbo cene fco. nakladalna postaja na: Jos. Samsa, parna sega v Ilirski Blstrirt. 4598 IsT liče se za takol sluzkinia za večje mesto v Slavoniji. Zahteva se da je Čista in da zna malo kuhati in pospravljati sobe. — Plača fn obskrba dobra. Ponudbe naj se pošljejo pod: „Srijem 48C0M na upr. »Slov. Nar.« Mrsi kupuje MARTIN FLEISCHMANN9 Gradec, annenstrasse 49. 4i21 „FAVOfcIT" ■ modni album g za JESEN in ZIMO gj na novo izšel, -m (cena K 2.—.s poštnimi K 2 20). kakor tudi vsi kroji se dobivajo pri tvrdki H ■ M. RANTH, g 3 Lfubllans, Mar«?in trg. Glavno zast. za Kranjsko. Ročne mline za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo 4416 edina češka ivrdka B. FINKEt Praga 18, vodikova 22. Umetno gnojenje največji dobiček! Nujno je, da naroČite takoj 14° , kafnit za jesensko gnojenje. Dobava umetnih gnojil je zelo težavna. Jamstvo za kvaliteto! Kulantna postrežba ! Zahtevajte takoj ponudbo! 4518 VinkO VablČ, veletržec, ŽaleC, iuSnoštaiersko. y Kolesarji, pozor!! Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi prve avstr. patentirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marija Terezije cesti stev. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 4534 WT Ernest Alianiii, Ljubljana. X X X X X X X X X smr Doile so zopet ___■ g..m _ za pogon s silo ter z roko. nHanlnlfO Dalje imam na razpolago tudi IHIIMtll. ■■V^P čistilne mlatilnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakof: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, slamo-reznice, brzdparilnike, kotle za žganje, brane, pluge itd. iz naj-večih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti t«r po najnižjih cenah. mr FRANC HITTIt "Wf taloga poljndnlsklh strojev, uubljana, Martinova casta 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogu priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnjh za vsako mletev. 4442 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> 95 3317 1E