131. številka.
t Liubliant, i torek, 15. junija 1915.
XLVIII. lelo.

.Slovenski Narod* veljj ▼ LJnblianl
na dom dostavljen:                , ceJo teto naprtj   .   •   .   •   K 24 — pol leU       m       .....lfr— ietrt !«ta      „        .   .   • ''•    .    ©•— r    M WMt      •§         *    •   •    •     9    ^—   '
▼ »prav nit Uru pfejenan: ćelo Irto iupr«i   .   ,   .   .   K OJ— pol leta        ^       •   •   •   ♦    # II — ^etrt tete      .       ••••»*» hm ■•••»     m       •   •   •   •    •    1*WJ
DortM Mf te fran kirnjo. RokopM st m vrafflf*. Vrt4nl*trei lAafloTa mlin ŠL ft (r pittt^u levoj fiM— JL M.
lifcata vuk tfaa XT«ćer izvsemif aerfelj« ln praznike.
taserati veliajo:   petn,. tupna   petit   vrsta   za enkrat   po   16 vin., za   dvakrat po 14 vin., za tnkrat ali   večkrat   po 12 vin.   Parir in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin.  Pri ve   ih insercij^ti po dogovoru.
Uptavniltvu naj  se poiitjajo naročnine,  reklamacije,  Inseratl Ltd,
;o je »đmintokativne  stva.,
———   P9UBIUI itevllka ?•!*• 10 vinar) «v.                        i
Ma fisMnana narotMIt brez igt »dobne vpoklaue nsrofninc s« at ciira. ^iritia U*aniaM teltfea *C Si.
.Slovenski Narod" vel}a po poitt:
za Avstro-OgTsko: cc!o leto skupaj naprej      .   K 25*— pol leta        „          „      ♦   •     •  13*— tetrt leta     .         »     •   •    •    6'50 na masec     m          ••      •    >     •    2 30
za N«m£lf»t cek) Uto napr«J         .    .    .    K !•>— za Amerlko in vm dfitg^ daftfllac četo lelo aaprej    .    .    .    .    K %«
Vprd&anjem plede inseratov se na   priloži z« odgovor dophniag aii zotod^. Upravulitvo (spodaj, dvor liče levo). b&ftava Btta« it i, HWm £t ML
I il ruski noraz Dri Jsroslsvu
■ Ufllil    ■ Uillll    uUB Uli    Ul I   iliftsil Ulllil ■ mEm
ZAVEZNIŠKE ĆETE PRODIRAJO NA ĆELI FRONTI. — VČERAJ SMO   VJELI   NAD   16.000 RUSOV.
Dunaj, 14. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašaio:
Zavezniške arraade so včeraj znova napadJe.
Po silno Ijutem boju so predrle vzhodno fn jiižnozvhodno od jaro-slava rusko fronto ter prisilile so-vražnika, da se je z najtežjimi izgu-bami uir.aknil.
Od danes ponoći se umikajo Rusi tuđi proti Mosčiskf in južnovzhod-no od tega kraja.
Včeraj smo vjeli    16.000 Rusov.
Med tem trajajo boji južno od Dnjestra še naprej. Pri Dersowu, južno od Miko!ajowa, so naše čete štiri močne napade krvavo odbile. Sovražnik te končno beže zapustil boušče.
Severno-zapadno od Zurawna prodirajo zavezniki proti Zydaczow*u ter so zavzeli včeraj po iežkem boju Boguzno.
Tući severno od TInir.acza napreduje naš napad uspešno. Naši so vjeli tam mnogo sovražnikov, kate-rih števiio se ni ugotovljeno.
Severno od Zaleszczvkov so nas n2padH Rusi ob 11. penoči na 6 km široki fronti in 4 vrste na globoko. Z velikim! izguhami se «e razhil ta su-nek v mnežicah v našem ognju.
Namestnik načelnika generalnega štaba pi.Hoier, fml.
•              •
*
ARMADA   MACKENSEN   JE   PRI-
ČELA   V   STPTNT   70 km Z NOVO
OFENZIVO.
Beroiin. 14. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Blizu Eucowinie, severozahodno od Szawel. smo zavzeli nekatere so-vražne noziciic ter ^ jeli 3 častnike in 300 mož.
Jngovzhodno od ceste Mariam-pol-Kowno so naše Ćele v naskoku zavzele naispredneišo rusko crto ter vjele dva častnika in 31-3 mož.
Armada generalobersta pl. Ma-cker^ena je v širini 70 km prešla   iz
svojih pozicii med Czerniawo (se-vernozahodno od Moščiske) in S3e-niavo k napadu. Na>koči!a je >o> razne pozicije na ćeli fronti. 16.000 vjet-nikov je prišlo včeraj v na.se roke.
Tuđi napadi čet generala Mar-witza in generala Linsingena ^o napredovali.
Vrhovno arrr.adno vodstvo.
Duma se nredčasno sestane.
Pariz, 14. junija. (Kor. urad.) »Temps- javlja iz Pctroijrada: Vest. da se sestane duma se pred svoj čas dolečenim terminom, se potrjuje.
Srbski vpliv v Rusiji.
Kodani, l.\ junija. (Kor. urad.) »Rječv; z dne 6. t. m. pravi v nekem Članku o balkanskem \T)rašanju, ki ga je cenzura močno skrajšala, da je sedaj že čas. se nekoliko osvoboditi srbskega vpliva in priznati, da bi bilo potrebno popraviti bukareško krivico.
BALKANSKO BOJIŠČE.
PRASKA  PRI  AVTOVCU.
Dunaj, 14. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Južno od Avtovca je zavrnila neka naša poljska straža po krat-kem boju napad, ki ga je izvršilo približno 200 Crnogorcev.
Sicer je položaj na jugovzhodu neizpremenjen.
Namestnik  načelnika  generalnega štaba ni. Hdfer, fm!.
Srbi v Albaniji.
Iz Lugana poročajo: Pohod Srbije v Srednjo Albanijo. okupacija f!!bacana in Tirane, kaknr tndi prodiranje proti Draču je vzbudilo v Italiji velikansko senzacijo. Komaj so s trudom zadr/ali srd zaradi neizpol-nitve nad glede položaia na Balkanu, da bodo nevtralne države pose-gle v boj. pnmcnjn postojanje Srbiie
v Albaniji drugo najtežie razočaranje Italije.
Turinska Štampa« poroča, da se je v soboto vršll italijanski mini-strski svet, v katerem so govorili o pohodu Srbov proti AJriji. Interes rimskih diplomatičkih in političnih krogov za to sr^^ko no^tonanje je iz-\anreden. Vprašujcjo ali hoće Srbija ponoviti poskus, ki se je pred dve-rna letoma penesrečil. Prijatelji Srbije trdijo, da si hočeio Srbi le hrbet zavarovati proti rojarskim napadom Albanccv. da morein bolise na-stopati proti Avstro-Ogrski. toda v rimskih dip!r»matični!i in političnih krogih so druge^a mnenia. Srbija kaže s svojim pohodom, da ji je manj na tem ležeCe, zadeti sovražnika, nego zasledovati osvojevalno politiko ter ustvariti z osvojitvijo Drača končano dejstvo. Vprasanie srbskega pota k Jadranskem morju se mo-
re resiti Ie sporazumno z državami četverozveze in s posebno pritrditvi-jo Italije. Brez te pritrditvije je osvo-jitev Drača od strani Srbov smatrati za brezpredrnetno in kakor da bi se ne zgodila.
Spori med Srbi in Crnogorci.
Sofija, 14. ju ni ja. (Kor. urad.) Semkaj cl*.-sic vesti porc^čajo, da so izbruhnile med Srbi in Crnogorci velike diference radi Albanije. Crno-gorci da so zagrozili se pridružiti Albancem, ako bi prodirali Srbi na Skader.
Nova vstaja v srednji Albaniii.
Albanec Mustafa Hfendi je pro-kiamiral republiko »Centralna Albanija« ter se imenoval za predsedni-ka. Mustafa je že nabral precej vsta-šev.              _________
ITALIJAN! OB SOC^f NE MOREJO
NIKJER PRODRETI. Dunaj, 14. junija.      (Kor. urad.)
V bojih pri Plavi dne 12. junija Je pustil sovražnik pred našimi pozi-cijami ležati nad tisoč mrtvih ter zelo mnogo ranjenih.
Včer-ij, pozno zvečer, so zavr-nile naše čete tu ponovni napad kakor vse prejšnje.
Italijani torei na fronti ob Soči nišo mogli nikjer prodreti.
Na koroškem in tirolskem ob-me.inem ozemlju se ni zgodilo niče-sar bistvenega.
Namestnik   načelnika   generainega štaba r f, fi o f e r, fml.
•            *
»Težkoče« na fronti ob Soči.
Iz Milana poročajo: Bitka ob Srednii Soči se razjeplia v celo vrsto manisih todn izvanredno ljutih bojev. ItaJiianska armada je naletela na utrdbe, ki so zgrajene kakor trdnja-ve in ki razpolngdjo z vscmogočimi silnimi obranibnitni sredstvi. Itali-Lanski general, štab je le pričakoval. da bo našel v največji naglici izko-pane poljske utrdbe. Poražcnje teh vtrdh  nov/roča torej neprieakovane
velike težkoče. Italijani so morali pri-tegniti nova oiačenja in se priprav-liaio zdaj za to težko nalogo. Izgube Italijanov dozdaj nišo neprimerno velike. (»Gr. Montags. 2tg.«>
Italnani    potratno razsipajo granate.
»Biindner Tagblatt^ poroča iz Munstertala, da so strcljali Italjani v soboto zvečer iz svoje trdniave nad Terzo Cantoniero granate proti zna-nemu avstriiskemu hotelu »Ferdi-nandshohe-, ki leži na visini Stilfser-jocha ob italiianski ineii. Od kak;h 30 strelov ni niti eden zadel cilja. Kna granata je letela tik mimo hotela »Dreisprachenspitze«, ki leži na švicarskem ozemlju. V torek je av-stro-ogrska artiljerija z dvema stre-loma razstrelila zgradbe na Ouarti Cantonieri«.
Na Dunaj bi hoteli.
Tako pravi vojaŠki strokovnjak turinske -Štampe«. On trdi namreč, da ne zadostuie. ako zasede italijan-ska armaJa le ozemlje, ki naj postane tast Italije, temvec. da mora so-vražno armado popolnoma prema-gati in zasesti tuđi Dunaj. »Štampa« pravi sama, da je ta misel nekoliko paradoksna. toda osvojitev Dunaja je potrebna, ako se naj Avstriji dik-
tira mir po volji četverozveze. Da pridejo Italijani na Dunaj zato je po mnenju »Štampe« potrebno, da zbe-rejo ob Soči najmanj en milijon voja-kov, sicer tla bo tam že takoj od začetka nastopilo ono ravnotežje, kakor na ostalih bojiščih.
(Pri nas o kakem »ravnotežju« na bojiščih ni ničesar znano; mi ve-mo le, da naše armade na severu ne-vzdržno prodirajo in da se sosedom, ki hočeio na Dunaj dosedaj ni posrećilo dospeti niti prav do Soče.)
»Grazer Montagcs-Zeitung« pri-naša sledečo brzojavko iz Zeneve: General Laoriox pravi v neki studiji v »Tempsu < o Cadorni, da mora za-skdovati dvojen cilj. Napraviti si mora pot na Dunaj in v Budimpe-što (!) z ofenzivo proti Beljaku in Ce-lovcu ter u st variti z invazijo v Istro in z zavzetiem Trsta zvezo s Srbijo in Crno goro (!).
Kako postopajo Italiiani s svojimi brati v Avstriji.
Dunai,    13. junija.    (Kor. urad.)
Kako se bojujejo Italijani v obmejnih krnjih naše dežele, v katerih stanu-jejo njihovi bratje, kažejo sledeči do-godki: Med kraie, ki leže neposredno na italijonski meji in ki so se izpraz-nili. ker se nahajajo pred našo obrainbno crto, spada tuđi mala va-sica Casotto v dolini Astico. 2e 27. maja je prodrla italijanska infanteri-ja. močna okoli ene stotnije, proti po-polnoma nezavarovani vaši. Obenem je pričela tuđi artiljerija streljati, vsled česar je bilo osem hiš poškodo-vanih. Brez motivacije je streljala italijanska infanterija v vas ter ranila pri tem ženske Katko Miinari, Ano in Ester Sterchele ter Massimo Sor-tori. Takoj po vhodu so pričeli Italijani pleniti po vaši, kar se je pri ro-znejsih obiskih vedno ponavljalo. Pri tem nišo detali nikakršne razlike in nišo jemali Ie predmetov, ki so jih rabili za izpopolnitev svoje opreme, rnarveč so oropali vse, kar so smatrali vsaj nekoliko za dragoceno. Tuđi gostilnico Luke Sortorija, čegar oba sina sta že jeseni dezertirala v Italijo. so ravnotako oplenili in demolirali, kakor premoženje cesarju uda-nega nrebivalstva. Veselje Italijanov pa je bilo le kratko. Kajti ko so čez par dni tuđi zadnji prebivalci Ca-sotta. ki so navzlic vsemu do tedaj vzdržali. nribežali k nam, je pričela streljati naša artiljerija in je očistila
L1STEK.
Dmeritanlta.
Francoski spisa!  Pierre de Cou-le va i il
(Dalje.)
Jacquesu je omahnila glava vznak na vzglavje. Dolgo je ležal, ne da se je ganil, zapr'ih oči. Odtod torej ta stran. ; i fra i ' -^učil! Kmirala je nekaj korakov od njega! Pred oči so mu stopile vse posameznosti nju-nega zadnjega sestan-ka. Čutil je Kristijano, kako je sedela poleg njega v vozu, čutil njeno vlažno, toplo te-lo, prožeto z njemu neizrazljivim parfumom, odeto s prozno obleko, katere se je s tako slastjo dotikal. Zcpet je zagledal njen odpeti plasč, blesteče dijamante in nad širokim ovratnikom iz kožuhovine njeno ponosno glavo. Kako so se ji svetile oči v senci zaprtega voza! Kako so se ji širile punčice! . . . rn nikdar več je ne vidi! Ne bode je več nazaj! Ukradli so mu jo med njegovo bo-leznijo.. . ukradii . .. Ah, nikake sanje nišo bile, Kristijana je prišla v Saint - Germain in sklonila se je nad njega. Dolgo je še ležal zatopljen v tvoja mučna premifilievaiija.   Konč-
no je še enkrat prebral vojvodinjino pismo, potem se je z naporom dvig-nil in vlekel do svoje pisalne miže ter zaprl pismo v preda!.
Zdaj pa je mora! govoriti z Annie. Bilo je sicer silno mučno, toda govoriti je mora' ž nio. Odpusti-Ia je Kristijani; ali odpusti tuđi njemu? Ah, da, zahvaliti se ji hoče za to, kar je storila. Kaka dobra duša je bila! . . . Pri tem je Jacques po-zvonil in dal pnklicati svojo ženo k stbi.
Markiza, kateri ni bilo neznano, po kaj je prišel Ouv de Nozav, je nemirno čakala, kedaj jo pokliče njen soprog. Zelela si je tega razgovora in bala se ga je. Zavedaia se ie. da je prav storila in kakor otrck je komaj čakala, da to Iacquesu prizna Z druge strani se ie nahajah v tako težavnem položaju! Vedela je, da bo zmedena in 1a ne najde besedi, da mu pove to, kar mu hoče Dove-dati.
Stopila je pred svojega soproga zelo razburjena, zelo nervozna. Ob pogledu na njegov siino bledi obraz se ji je vlegel kamen na srce.
Jacques ji je ponudil stol poleg chaiselong^.
— Znano ti je, kar sem pravrar zvedel, je del s tresočim glasom. Globoka žalost me navdaja . . . Ni-sem se mogel premagati. Po vsem, kakor si postopzUa, pa bi bilo krivič- '
no, če bi se ti hlinil.    Ne bodi    uža-Ijcna.
—  Uzaljcna? Ne. Nesmiselno bi bilo . . . Kak mož bi bil. če bi te smrt osebe, radi katere si pozabil na toliko drugih   stvari,  pustila    hladnokrvne-S?a? T>a ic gospa Blnnzac ostala pri življenju, našla bi bila pot, da ti vr-nem tvojo prostost, jaz pa bi se bila vrnila v Ameriko.
Jacqups je položil svojo roko na Annino roko.
—  In kdo pravi, da bi te bil pustil odpotovati? ie de! ginjenim glasom. Markiza d* Anguilhon si, polovica mojega lastnega bitja, mati mo-iega sina. To so vezi! Ločen od tebe, bi nikdar ne moeel biti srečen.
Mladi ženi se je veselja razjasnilo lice.
—  Jacques . . .
Obmoiknila ie vsa zardela in očividno zmedena.
—   Obljubila sem Kristijani, da se spravim s teboj, da pozabim . . . Vsa sem pripravljena.
—  Samo ker si obljubila?
—  Ker te ljubim, je odgovorila markiza prostodušno.
Gospod d' Anguilhon. katerega so Annine besede bolj prevzele, kakor je kazal. je pritisni! njeno roko, katero je še vedno držal, na ustnice.
—   Dobre besede so to, Annie, je del.
—  Gospa dc Blanzac me je za-
grotavliala. da mi je pripadel boliši del. Ona je že morala vedeti. Zdaj tuđi žc sama verujem . . . Povedala mi je tuđi, da te je krivično obdol-žila, da me nisi poroci! edino radi de-narja ... da si me ljubil. Ah! debel trn mi je iztrgala iz srca . . . Misel, da si mogel lagati, igrati komedijo, mi je bila mučtiejsa kakor vse drugo.
—  In ti mi hočeš zaupati?
—  Da. Glej. mnogo sem premiš-Ijevala zadnji čas. Morda je res,   da nisi mogel prepreciti tega . . . kar se je zgodilo. Velika strast mora biti neke vrste belezen . . . kakor legar, no-rice. katerih   ne doživiš   dvakrat v svojem življenju, kaj ne?
—  Ne. ne. hvala bogu!
—   Dobro! Zdaj si torej neran-ljiv. Mirna sem.
Te besede je Annie izpregovorila s tako resnobo, da se je Jacques ne-hote nasmehnil.
—  Zares, mirna moreš biti. Za-kaj, če taka stvar soprogov ne loči za vedno, potem jih zbliža. Zdi se mi, da si mi bližia kakor kdaj prej.
—  Nič ne dć, je  dela Annie  po kratkem premišljevanju. Zdi se mi, da edino Francozinja    more    umeti Francoza.
Pri teh besedah je vstopila gospa d' Anguilhon. Ko je zagledala mlada zakonca, ki sta se držala za roke. je hotela oditi.
—  Pridi,   pridi, mama,   je   del
marki. Sporočiva ti novico, ki te razveseli. Gotovo si opazila, da si nisva bila več tako dobra kakor nek-■daj, je pristavi! nekoliko v zadregi.
—  Da. globoko   sem bila   vsled tega potrta.
—  Glej, zopet sva postala dobra! prijatelja. Pregrešil sem se proti gotovi obljubi, veliko žalost  sem   po-vzročil. Annie in odpustila mi je ...
—    Kakor vse   markize  d* Anguilhon, je dela markiza — vdova in položila    svojo roko snahi na ratno. Tvoja zasluga, draga moja, je tem večja, ker si bila vzgojena v drugih idejah   in ker si   svojemu   soprogu mnogo žrtvovala.
O, tega se ne kesam in se nikdar kesala ne bodem, je odgovorila živahno mlada žena.
—  Zdaj pa je najbolje, da gresta oba za nekaj mesecev v   Ameriko. Potovati   moreta   s Keradieujevimi. Odpotujeta še - le 25. junija. Do tedaj Jacques lahko okreva.
Annie je skrbno motrila svojega moža.
—Da, v Ameriko pojdeva. Prav to sem hotel tuđi sam.
Obraz mlade žene je od veselja zažarel. Najrajši bi bila Jacquesu poljubila roko. Toda ni se upala, pritis-nila jo je pa na lica, srečna, da jo ima.
— Tako zadovoljna sem! je dela tiho.                             (Dalje prih.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 15. junija 1915.
134. stev.
vas sovražnih čet. Ti đogodkf kaže- ' jo, kako prav je imel itaiijanski zgo-dovinar Molmenti, ki je pred kratkim pisal v »Corriere dela Sera*, da se laško prebivalstvo v Avstriji manj veseli vojne, nego mislilo v Italiji, marveČ da je vsled dogodkov prestrašeno in zmešano.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Rimske oblasti so kaznovale znani pred vojno avstrofilski list »Popolo Romano* ker ni respektiral cenzure.
»Agenzia Stefani« javlja, da so ivpeljali Italiiani v onih koščekih ozemlja, ki so ga dosedaj zasedli civilno upravo.
V Benetkali so zaprli znani hotel Metropol, ker je   hotelirjeva   žena Avstrijka baje preiskavala   prtljago v   hotelu   nastanjenih   mornariških častnikov.
Italijansko zračno brodovje se je te dni pomnožilo za nov velik zrakoplov, katerega so krstili »Citta di Iiesi«.
V  italijanski armadi služi, kakor poroča    »Giornale    <T    Italia«    nad 18.000 duhovnikov. 700 jih je zaposlenih pri dušobrižništvu,   1000   pri saniteti, ostali se nahajajo na fronti kot navadni vojaki. Papeževa nobel-garda je deloma že na fronti, deloma še caka na vpoklic pod orožje.
V  Genovi   izhajajcči * »Lavoro« objavlja neko korespondenco avstrij-skega obmejnega okraja, v kateri se pravi, na Italija ne izsesava prebi-valstva z italijanskim davčnim sistemom, marveč je pusti veljati obsto-JeČi davčni sistem in avstrijske cene.
Župan in občinski svet v Neapo-lju sta demisionirala, ker Ju je vlada priganjala, naj delata umetno vojno razpoloženje.
Italijansko javno mnenje.
Rim, 13. junija. (Kor. urad.) »Tribuna« priporoča sledeče sredstvo za povzdigo in osigurjenje italijanskega javnega mnenja: Kdor razširja pesimistična poročila o naših bojih, kdor tuđi samo izrazi dvom o naših zma-gah ali govori o velikih težavah in rizikah našega slavnega podjetja. ta naj se proglasi za izdajalca domovine.
Princ Lonis Napoteon v Haićanski armadi.
Đazel, 13. junija. (Kor. urad.) Švicarska brzojavna agentura poroča, da je dobil, kakor porcČa -»Štampa«, princ Louis Napoleon dovođenje, da sledi operacijam italijanske armade. Princ je odpotoval v Benet-ke in ima rusko generalsko uniformo.
ZAPADNO BOJIŠČE.
TEŽAK  FRANCOSKI  PORAZ  PRI ARRASU.
BeroHn, 14. junim. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Na fronti med Lievinom in Arrasom so utrpeli so-vražniki težak poraz.
Ko so bile tekom dne za prodiranje pripravljene 5ovražne naskako-valne čete vsled našega artilierijske-ga ognja prepodene, sta se proti večeru pričela dva močna sovražna napada v gostih crtah proti našim postojan kam na obeh straneh visine Loretto, kakor tuđi na fronti Neuvil-Ie-Roclincourt. Sovražnik te bil po-vsod $ težkimi tzjjubaini odbit. Vse postofanke so popoJnoma ostale v na-Šl pojesti slabejši sovrnžnftovf napadi ob Yzerskem kanalu so bili odbiti. Infanterijski spopad? Jugovzhod-no od Hebuterne so ostali brezuspeš-ni, sovražne šunke v Champagne smo v kali zadušili.
.Vrhovno armadno vodstvo.
Francoske izgube.
Hervć je rekel v četrtek v svo-letn listu, da vlada prikriva Francoske izgube. V petek je pisal »Ba-taille Svmlicaliste«, da so Angleži boljšt na tem. Izvedo vsaj, da so izgubili 300.000 mož. Ce odgovarjajo izgube dolžini frontnih vrst, tedaj mora imeti Francija 3 milijone izgub. Kajti Angleži drže le 50 kilometrov, Francozi pa 600 kilometrov fronte. Vsekakor se smejo ceniti francoske izgube na dva milijona.
FRANCOSKO  URADNO PORO-ĆILO.
Uradno poročilo franeoskega generalnega štaba z dne 11. t. m. ob 11. zvečer pravi:
Utrdili smo svoje pozicije pred Nieuville in St. Vaast. Zapisovanjc plena še ni dogotovljeno. V razvali-nah smo našli m. dr. 3 topove 15 zakopanih ali poškodovanih strojnih pušk, mnogo municije in vojnega materijala.
V okolici pristave Touvent Južno od Hćbuterne smo utrdili pozicije, ki smo jih snoČi in danes zjutraj zavze-
tt. ftfteti smo zooma 160 aovražnitoosi
ter sprejeli v naše ambulance mnogo nemških ranfencev. Sovražnikov je na stotine ubitih. Vdrli smo v so-vražno Crto 2 km na široko in 1 km globoko. Danes zjutraj izvršeni so-vražni protinapad smo popolnoma odbili.
V   Champagni    pri    Beausćjour nas Nemci nišo veČ napadli. Mi držimo svoje strelske jarke  ter smo v neposredni dotiki s sovražnikom.
Požar v arzenalu v Toulonu.
Parii. 14. junija. (Kor. urad.) »Petit JournaU javlja iz Toulona: V arzenalu je izbruhnil požar. Skoda ni velika.
Ru&ka nezadovoljnog.
Petrograd, 12. junija. (Kor. ur.) Novoje Vremja izraza globoko neza-dovoljnost ruskega ljudstva zaradi slabosti napadov ob zapadni fronti, ki so zgrešili prav trenutek za ofenzivo, ko je bil sovražnik vsled ope-racij na vzhodni fronti oslabljen.
m                       •
DELO    NEMŠKIH    PODMORSKIH COLNOV.
London, 12. junija. (Kor. urad.) Mornariški korespondent lista »Mor-ningpost« piše: 45 ladij je bilo v kraj-Šem času kakor v enem tednu potopljenih. To je zelo veliko število. Boj podmorskih čolnov se sele lahko iz-trebi, če se razruši ladjedelnice, v katerih se podmorske čolne izdeluje. — V visine Kinsale je bila zopet potopljena neka angleška ladja. Posad-ka je v čolnih skozi 24 ur plula brez jedi in pijace po odprtem morju. — Iz Londona poročajo, da je bila ladja »Intrepid« od nekega nemškega pod-morskega čelna potopljena.
V  Milfordhaven so prispeli mor-narji angleškega parnika »Ćro\vn oi Indie« in norveške jadernice  »Bell-garde«. Obe ladji je torpedira! in po-topil neki nemški podmorski čoln.
*
Iz ĐelKije.
Bruselj, 13. junija. (Kor. urad.) \VoJtfov urad piše: V četrtek je bil kardinal Mercier pred mestnimi vrati Mechelna zapleten v pocestne demonstracije, v katere se je moralo vmešavati nenisko vojaštvo. Kardinal se je hotel podati v Bruselj in je prišel peš, sledilo pa mu je par sto ljudi. Kardinal je hotel mimo nemških straž. Po prećpisih je bil vpra-Šan vo legitimacijah. Ražen tega tuđi sfraža ni mogla kar tako pusti+i mimo tako mno-zico oseb. Eden izmed duhovnikov, ki so kardinala spremliali, je protestiral proti temu postopanju vojakov in proti zadržanju množice. Kardinal in malo število spremljeval-cev je smelo mimo straž. Zunaj me-sta je kardinala čakal voz, v kate-rem se je peljal naprej proti Bruslju. Tein demonstracijam je bila povod okolnost, da je vsled med tem končane stavke v delavnicah železnice 1 i!o mesto Mecheln za vozove za-prto.
*
Munici]?ko vprašanje na Anrfe^kein.
London, 13. junija. (Kor. urad.) Municijski minister loyd George je rekel v nekem govoru.ki ?ca je imel v Cardiffu: Ne maram govoriti o državnih represalijah, kajti to je nepri-jeten predmet, toda na me^tu je, one, ki se ogibajo vojaški dolžnosti, opo-zoriti, da obstoja že nekak državni obrambni akt, ki daje vladi že gotova dovoljenja za silo. On bi pa gledal raje na to, da bi delo opravil prosto-voljno, ne pa prisiljeno.
Angleške stavke.
London, 12. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Stavka v bombaževski industriji je najbrže prenrečena. Trgovinski urnd je po-zval obe stranki, da predlože vpra-šanje o mezdah vladni komisiji. Spre-jetje tega predloga je zasigurano.
Boj za Carigrad.
Tursko uradno poročilo.
Carigrad, 13. junija. CKor. urad.) Glavni stan. Pri Kedil Bahru je bil sovražnik, ki je 11. junija ponoći po-skusil opetovane napade na naše desno krik), vržen nazaj v svoje prejšnje pozicije in je imel znatne izgube.
Bofl   pri   Sedilbahru In Ami Burmi.
Carigrad, 13. junija. (Kor. urad.) Iz oficielnega vira poročajo Se sledeče posameznosti o bojih, ki so se vr-šMi od 4. t. m. do 6. t. m. pri Sedilbahru in Ari Burnu: Angleži in Francozi so 4. t. m. popoldne preSli k ofenzivi in so se prizadevali podpira-ti napad z močno kanonado. Njihova artiljerija je izstrelila 6000 granat, dočim so se njihove ladje tuđi ude-leževale boja. Iz strahu pred pod-morskimi Čolni so neprenehoma vozile z veliko hitrostfo. Otomanske čete so krepko odgovorile na napad. Levo taraco krilo   te   noraaki   sovražoo
desno krilo. Ta dan Angleži in Francozi nišo imeli nikakršnega uspeha in so pustili pet strojnih pušk v turskih rokah. Naslednjo noć je sovražnik izvršil v odseku Ari Burnu napad. Boj je trajal do drugega opol-dne. Naskok je bil odbit. Turki so za-vzeli par sovražnikovih strelskih jar-kov, ki je imel 3000 mrtvih. V soboto so se tuđi v Sedilbahru vršili boji. Desno otomansko krilo je prodiralo ter zavzelo par sovražnikcTvih strel-skih jarkov. V nedeljo so turske Čete pričele z ofenzivo, ki se je po štiri-urni bitki, v kateri so tur. častniki in vojaki izvrševali čudeže hrabrosti, končala s turskim uspehom. Sovraž-nik se je umaknil v svoje prejšnje postojanke. Turki so vplenili ^e 12 stroinh pušk. Izgube sovražnikove cenijo na 15.000 mož.
Potopljena sovražna ladja pred Dardanelami?
Carigrad, 14. junija. (Kor. urad.) Po sigurnih, a oficijelno še ne potrje-nili privatnih poročilih se je 9. junija velika so\r:i7na bojna ladja med otokom Kolvmnos in azjatsko obaljo vsled eksplozije potopila.
Francoski general padel.
Lijon, 14. junija. (Kor. urad.) »Nouve!liste<' poroea iz Pariza, da je v zadnjih boiih na Galipoliju padel francoski general Caneval.
Talaathej vitez železnejja križa.
Carigrad, 14. junija. (Kor. urad.) Cesar ViMem je odlikoval notranjega ministra Tala at beia z železnim križem I. in II. razreda.
Sultan bolan.
Carigrad. 14. junica. (Kor. urad.) Selamlik se v petek ni mogel vršiti, ker je sultan obolel na kihnem pre-hlajenju. Njegovo stanje se je že iz-noljšalo.
Amerika in Nemčija.
Poročali smo žc, da vtisk ame-riške note ni nezadovoljiv. Berlinski krogi smatrajo, da omogoča izjava amerikanske vlade nova pogrja-nja in daje obema državama prilož-nost. iskati nova pota, po katerih bi se dala doseći primerna poravnava. Toliko v formalnem oziru.
Stvarno pa obstojajo znane dife-rence še naprej. Aireriska nota iz-javlja. da je glavna stvar, da se ladjo, na kateri se nahajafo potniki. ne srne torpedirat;. ako se ni morda unria ali pa skušala prei^kavi uhežati. To sta-lišče amerikanske vlade je pa naper-jeno nrot: samemu histvu hola podmorskih čolnov, kajti podmorski čoln ne more ladij še le preiskati. predno jih napade, ker bi sicer največkrat sploii napasti ne mogel. Predpogoj uspešne akcije podmorskih eolnov, je njihova nevidnost, neopaženo in nenadeno pribli/anje napadeni ladji. Ako bi torej amerikansko stališče obveljalo, potem bi morala velikopo-tezno in tako usnešno znsnovana akcija nemških podmorskih čolnov ve-činnma snloli prenehati. To je velika diferenca, katera se da težko premostiti. Berlinski listi pravijo, da leži edina možnost v onem pasusu američke note, ki izjavlja pn'pravljenost Združenih držav posredovati med Nemčijo in Anglijo, da se spremeni način dosedanjega pomorskega vojevanja.
Operacije remških podmorskih čolnov so le posledica angleškega iz-stradalnega sistema. Ako se Anglija temu sistemu odrove. potem se bo tuđi Nemčija lnhko vrnila na ono stališče. ki ga oznncuje notn Združenih držav za pravično in človeško.
Kakor poročajo nadalje nemski listi, bo odgovorila Nemčija na američko noto v približno 14 dneh.
Zakaj   je   amenškn nota tako niiro-Ijubna.
Berolinski »Vorwarts« se vpra-šuje. zakaj ic ameriška nota Nemčiii nav7lic notoričnemu ostremu4^»roti-nemškcmu razpoloženiu amerikanske javnosti tako miroljubna.
Odgovor na to vprasanje ni težak. Predsednik Wilson je sko-zin-skoz realni politik in le realnopolitič-ni razlogi so bili merodajni za navi-dezno tako koncilijantno stališče Združenih držav.
Predvsem: Kako naj izgleda vojna med Ameriko in Nemčijo? Združene države pač ne morejo poslati v Evropo svojih čet, njihovo brodovje pa ne more zaveznikov proti Nemčiji prav nič podpreti, kajti po jaikosti brodovja nadkriljujejo Nemce že sami Angleži. Poslati ladje samo za to, da se skrivajo v kakem pristanišču pred nemškimi podmor-skhni čolni? Oškodovati nemško prekomorsko trgovino? Ta za en-krat itak ne obstoja.
Sicer pa so se oglašali v Ame-riki tuđi glasovi, da bi vojna z Ameriko NemčrM niti ne bila neprijetna. Kajti v tem slnčaju bi se nemški pod-morski ćotni splofa ne trebali na Diko
gar veČ ozirati m njihove operacije bi bile le še uspešnejše. Zaveznikom bi torej ne bilo prav nič pomagano, narobe, nastale bi za nje nove tež-koče, ker bi jirn Amerika ne mogla več dobavljati municije in druguga voinega materijala, ker bi vse to po-trebovala za se, saj je v tem oziru prav neznatno opremljena.
Vsi ti argumenti, ki so jih forsirali gotovi ameriški krogi, pa le za-krivajo glavni vzrok, zakaj se Združene države »ne dajo izzvati«. Ta vzrok je vseniogočni business. Treba si je ogledati le eksportne številke iz časa od 1. julija 1914 do M. mar-ca 191 o. V teli mesecih so eksporti-rale Združene države v države troj-nega sporazuma z,a 357^ več, kakor pa v normalnem enakeni obdohju. Pksport v Nemčijo in Avstrijo je res nazadoval za celih 90%, toda to nazadovanje je izenačeno z zvišanim eksportom v nevtralne dežele: tako je narasel eksport na Dansko od 12 na 36 milijonov dolarjev, na švedsko od 11 na 66 milijonov, na Nizozem-ko od S4 na 102, v Italijo od 59 na 139 milijonov dolarjev. Samo vojne-ji'a materijala so eksportirale Združene države v prvih devetih mesecih vojne za več kakor pol milijarde do-farjev. Ali si naj dajo veliki ameri-iki podjerniki, katerih vnliv na politiko Združenih držav je ogromen, to sijajim kupčijo uničiti z vojno napo-vedjo?
Pozitivno bi odgovorili na to vprašanje le tedaj, čc bi jim ohoro-ženi nnston Združenih držav obetal še več je kupčiie, še večje dohičke. O tem si sicer še nišo na jasnem in od odgovora na to vpr?sanje bo pac od-visno. ali bodo Združene države pripravljene svr.j soor z Nemčijo definitivno in prijateljsko poravnati ali ne.
Reci se mora. da je argumentacija nemškeera lista, kateri smo v glavnih točkah sledili, jako prepriče-valna.
Odobravanje    \Vilsorove      note      v Araeriki.
Kopenhagen, 13. junija. CKor. ur.) >Berolinske Tidende« poroča iz No-vega Jorka: Amerikanci splošno odobrujejo stal^če note in ne najde-jo v njej ničesar. iz česar bi se mo-^rel razlagati Brvanov ostentativen izstop. Splo-šno naziranje v političnih in finančnih kroanh je to, da prioušča nota navzl'c temu. da določno ponavlja prejšnje zahteve. mnog:o iz-hodov za spravljiva p^ajania. Splo-■^no menijo. da ni resne nevamosti, da bi se prekinile diplomat;čne zve-ze. Na borzi so kurzi splosno stopali.
*
Cincinatf, 14. junija. (Kor. urad.) Nemškega državljana Hardenberga so v zvezi z afero »Lusitanije« are-tirali.
*
Brvan in časopisie.
VVashington, 12. junija. (Kor. ur.) Brvan se je izrazil, da mu je v olai-šavo, da poudarjaio časopisi sedaj prijazno stališče amerikanske note Nemčiji. Neka} se je žc pridobilo, če bodo bojeviti žurnalisti priznali, da dežela ne želi vojne in če bodo pod-pirali trud predsednika, da se najde mirna razresitev.
Angtiia in Br>an.
London, 13. junija. (Kor. urad.) -Morningpost« poroča iz \Yashing-tnna: Če Anrclija odkloni od predsed-nikn ronudeno posredovanje, potem dobi Brvan s tem novo orožje v svoje roke.
Rusija In Romimlfa.
»Az Est« poroča iz Bukarešte: Ruski zunanji minister Sazonov je tekom tedna odposlal romunski vladi spomenico, ki vsebuje nove predlože Rusije. V četrtek se je romunski kabinet posvetoval o ten zopetnih predlogih. Kakor pravi rusofilski list vDimineata*, tuđi ta zonetni korak ni imel nobene^a nspeha. Ruski predlog kaže samo v eni točki popustljivost, toda v ostalih točkah, predvsem v najvažnejših vprašanjih, ni prinesel razrešitve. Nobenega znamenja ni, pravi omenjeni list, iz katerega bi se dalo sklepati, da bo Romunija v bližnji bodočnosti zapustila svojo ne-vtraliteto.
Romunija se ne odpove  nevtraliteti.
»Berliner SUhrblatt« poroča iz 2eneve: Nota Havasagenture z dne 10. junija n Bukarešte (neuradno) pravi: Pogajanja s trojnim spora-zuTnom nišo dovedla do zjedinjenja. Pravi se, da Romunija želi, da bi se v sedanjem trenotku ne odpovedala nevtraliteti.
VOLITVE   NA   GRSKEM.
Atene, 14. junija. Na Orškem so se pričele volitve v parlament. Volit-ve potekajo mirno. Vlada upa, da bo zmagala navzlic strastni agitaciji Ve-Dizelooovib Dusta&ev
V Solunu te zmagala vladina stranka.
Solun, 15. junija. (Kor. urad. Rezultat volitev je v mestu in v solun-^kem okraju za vlado ugodeiL
m
Švicarska   pomoč  vojujočiin se dr-žavam.
Curlh, 12. junija. (Kor. urad.) Po poročilih lista »Osservatore romano« je imela inicijativa papeža, ki pred-laga, da nnj se okrevajoče vojake i>ošlje v Švico, imela popolen uspeh, K temu poroča »Neue Ziiricher Ztg.« iz Berna: Konstatira se, da so taka poročila prezgodnja. Ore tu za tri točke: 1.) da se zopet prične s transporti težko ranjenih. 2.) za sprejet-je za vojno službo nesposobnih, na primer tuberkuloznih, in 3.) za spre-jetje ranjence\. ki bodo najbrže zopet okrcvali. Glede zadnje točke bodo nastala za Svieo pnč težka vpra-šanja, ki jih je treba pač temeljito promotriti. Da je zvezni svet pripravljen tuđi to akcijo podpirati, je pač samoobsebi nmljivo, ker sine švicarska vlada zahtevati pač do-ber del te inicijative zasc. Pogajanja glede teli točk se torej še vrše in rredno se bodo te točke uredile, se bo moralo razpravljati o ćeli vrsti važnih točk.
Mm& naslfi nesprctalHov.
Na severu hite naše armade ođ zrnate do zmage. Kmalu bo zopet Galicija — edina realna vojna prido-bitev tripleentente oziroma sedaj četvero zveze — v naših rokah in položaj je navzlic nastopu Italija danes že tak, da predstavljate centralni državi s svojim turskim zaveznikom ne-zlomljivo ofenzivno silo, med tem ko se nahaja nasprotnik v položaju obrambe. Vse kaže, da bo tako že definitivno ostalo in iz tega spozna-nja pač izvirajo one vedno pogostej-še se pojavljajoče vesti, da bo vojne morda popreje konec. kakor bi bilo to z ozirom na najnoveiši nastop Italije morda pričakovati.
Najresnejsa poročila o narašla-joČi želji skleniti mir prihaiajo iz Rusije. Te dni je javil ćelo neki angleški list, da bi bili Rusi že za-dovoljni, ko bi pregnali sovražnika iz svojega ozemlja. O velikih zavojeva!nih na-črtih ni več govora. Res je zopet. da prihajajo na dru^i strani iz Francije in iz Angrliie še vedno stari glasovi ?>usque ad finem« in res je, da so neprijateljske sile zavezane s skupno pogodbo, Ckateri se je sedaj pridružila tuđi Italija), da bodo sklepale mir le skupno in solidarno. Iz tega bi bilo sklepati, da se miroljubnost, ki nastaja v Rusiji, ne bi mogla uvelja-viti.
TeoretiČno je to res. Praktično pa izgleda stvar vendar - le nekoliko drugače. Neprijatelji so zavezani s pogodbo, toda pogodbe so papir, ki se da raztrgati. Zavezništvo je trdno le tedaj, Če si on i na podlagi velike interesne solidarnosti.
Kakšna interesna solitarnost pa druži neprijateljske sile? Iz ust sovražnih državnikov in politikov vseh držav smo slisali dosedaj le progla-šanje enega skupnega cilja: Germa-nia est delenda. To geslo je seveda garnirano z raznimi devizami, kakor ono o osvoboditvi narodov, o uniče-nju militarizma i. p. Glede tega cilja >^delenda Germania« so si sovražne sile res solidarne, toda ta cilj je zgolj negativen. V pozitivni smeri pa ne-dostaja Četverozvezi velikega skup-nega programa oziroma vojni cilji če-tverozveze so različni in si v mnogih vprašanjih ćelo nasprotujejo. V tem notranjem nasprotstvu pa leži vsa slabost naših nnsprotnikov in iz tega dejstva sklepajo mnogi politični krogi, da ni izključeno, da priđe med centralnima državama in eno ali drugo neprijateljsko velesilo do miru. Tak separatni mir bi seveda usodo svetovne vojne definitivno odločil.
Švedski list, > Aftenposten« po-udarja, da stQ Anglija in Francija pač primorani se boriti do skrajnosti, ne pa Rusija. Francija žrtvuje razmero-rna največ. Velik del njenega ozemlja je v sovražnikovih rokah, vse svoje imetje, vso svojo kri so zasta-vili Francozi, da pridobijo Lotaringi-jo in Alzacijo. Francoski državniki so si svesti, da je ta vojna za Franci-jo boj na življenje in smrt. Francoski narod številno nazaduje in nikdar več bi ne mogel napeti svojih moči tako kakor jih napel sedaj. Tuđi vse njegovo prištedeno ogromno pretno-ženje je angažirano, zastavljeno na bojiščih v pričakovanju konečne zmage.
Ako Francija podleže, pomeni to narodno katastrofo, katere obsega in dalekosežnosti si ni mogoče predstavljati.
Anglija je v podobnem položaju. Niej grozi v slučaju poraza izguba kolonij in s tem tuđi izguba ekscep-cijonalnega položaja kot prve trgov-
134. Stev
SLOVENSKI NAKUD-, unc 15   junija  1915.
Stran 3.
po zmagi definitivno triumfirala nad I sedanjim gospodom sveta.                  I
Drugačen je po mnenju »Aften-postena« položaj v Rusiji. Ruski dr-žavniki vedo, cia pridejo v istem hipu, ko se rodi eden Nemec, trlje Rusi na svet. Zmaga ali poraz za Ru-sijo ništa onega usodnega poinena, kakor pa za francijo in Anglijo in tuđi za Italijo in Srbijo. Ruski držav-niki smejo eventualno računati tuđi z obnovitvijo boja po 20, 30 Ietih.
Zato je gališko vprašanje za Ru-siio paČ v svojem bistvu le vzpored-nega pomena. Glavni cilj Rusije je posest Dardanel; ta cilj bo Rusija vedno znova zasledovala.
Toda ravno v tem najvažnejsem vprašanju se križajo ruski interesi z interesi zapadnih velesil. To naspret-stvo na videz sicer ne eksistira več, toda v resnici je se vedno tu in bo morda rodilo še marsikatero posle-dico. Podobno je nastal nov konflikt takoj z nastopom Italije. Italijanske aspiracije se protivijo srbskim in ruskim interesom in srbski nacrti križajo italijanske. kakor vidimo takoj te dni v Albaniji. Tuđi v kolonijalni politiki obstojajo med zavezniki mnoge latentne diference, ki bodo izbile na dan.
V ententnih državah se o vsem tem danes ne srne razpravijati in če 5e politiki in publicisti dotaknejo ene-ga ali drugega teh vprašanj, storijo to s tolažilno gesto, ceš »na mirov-nem kongresu se bo vse uredilo.«
Četverozvezi nedostaja one stvarne solidarnosti, ki je edina opora in gnranciia vojnega gesla usque ad tmem — do skrajnega konca, na-vzlic vsem težkočam in neuspehom. Radi tega razumemo velike nade, ki jih stavijo politični krogi pri nas in na Nemškem v siiaine in v svetovni zgodovini dosedaj nepoznane zmage zavezniških čet proti Rusiji.
Vojno zossdanle
hroatskefa samara
Zagreb, 14. iunija. (Kor. urad.) Hrvatski sabor se je sestal danes h kratkemu zasedanju.
Po prelitarju kraljevoga res-kripta o sklicanju sabora je prečital predsednik drug reskript, ki pozivlja sabor, da na i i z b e r e. r e e n ik o-Iarno deputacijo, ki bo zv i Šala " f e v i I o delegatov za državni zbor.
Vlada je predložila zakonske osnove glede podaljšana proračun-skega provizorija Co 31. decembra 1915. ter glede podaljšanja finančne nagodbe z Ogrsko na enc leto.
Predse *^ik je v svojem po-zdravnern govoru poudarjal zvesto-bo hrvatskegr? nareda cio vladarja in je slavil junašk^ armado. Oovor je spreiela zbornica z oduševljenim odobravanjem, ter je predsednika pooblastila, da odpošlje N. Veličanstvu in vrhovrernn ^oveijnikn arma-de poMnni1r»e brzojave.
Prihodnja seja v petek.
♦
Včeraj se je sestal hrvatski sabor h kratkemu vojnemu zasedanju. Sestal se je, kakor :^:avlja hrvatski uredni li^t rn : - - e c n o :? e T i o k r -n e. Pri tej priliki je priobčilo hrvatsko Časopisje izjave, ki zaslužijo vso pozornost. »Obzor« piše:
»Hrvati su ne samo na bojnim poljanama Srbije nego i u Bukovini i Besarabiji, u Karpatima i u Ruskoj Poljskoj složno s ostalim narodima branili i obranili priestolje Habsbur-govaca. I sada, kad je davni neprijatelj Hrvata i Sloveneca napokon zbacio svoju krinku i navijestio mo-narkiji rat. Hrvati su svi, kako smo to i očekivali, listom skočilina obra n-u hrvatske obale — i medju svim viestima čitamo, da su dalmatinski ustaše pobili italijanske alpinske čete, koje slove kao najbolje. Dok se tako Južni Slaveni na svim ratištima besprimjernim junaštvom, kojeg priznavaiu ne samo naši vojskovodje nego i strani kritičari, bore — dok se na jugu monarkije ne samo sav narod upravo uzorno vlada i velikom požrtvovnosti pomaže državi i četama, dotle se o njima u Štampi talijanskoj, u štampi entente, razpravija kao o objektu, s kojim se ima trgovati. Južnoslavensko pitanje bilo je jedno od pokretala svjetskog rata, a istupom Italije, došlo je to pitanje do žarišta snage.
Mi znamo, da Talijani ne mogu navesti nijedan razlog za okupiranje slavenskih zemalja, a ako ipak to čine, razlog je, što misle, da su Južni Slaveri jedan nesredjeni elernenat, u sebi rastrovan i pocijepan, koji ne zna, što bi i kuda bi. Moguće, da oni sude sve južne Slavene po kojekakim nemjerodavnim izjavama i da ih je to zavelo na drsku pomisao podjarmljivanja, kao da su Južni Slaveni afričko pleme, koje će prignuti šiju i poljubiti ruku osvajača. I ako ni za što drugo, saziv hrvatskoga sabora do- J
šao je baš nakon rata s   Italijom   a dobar Čas.
Narodni naši zastupnici za cijelo imadu taj osjećaj, da sav narod i onaj na domu i onaj dio naroda, koji zuri danomice smrti u oči, gleda u hrvatski sabor iočekuju od njega lozinku, očekuje, da će prema ovoj krizi zauzeti stanovište, složno i odlučno — a mi držimo, da se ne će prevariti. Hrvatski narod u tisučgo-disnjoj svojoj povjesti više je puta bio u najgroznijoj opasnosti i uvijek se je znao održati i očuvati svoju domovinu od propasti.
Izabravši Habsburgovce za vladare svoje, hrvatski narod nije imao nikakih aspiracija izvan nionarkije a sve njegove nade i želje bile su u skladu sa ciljevima i interesima dinastije.
Ta mi ne ćemo ništa drugo, nego da se slobodno pod žezlom Habsbur govaca razvijamo i da    ne   budemo pod tudjim gospodstvom nego    pod upravom našeg vladara.
Mi smo svijesni, i mi smo to uvijek naglašivali, da interes dinastije i države kategorički traži, da se našim zakonitim težnjama udovolji. — Ujedinjenje i samouprava južnih Slavena pod žezlom Habsburgovaca tako je jasno i odlučno geslo, tako je u skladu s ustrojstvom monarkife, da smo uvjereni, da ie 1 provedivo.
NTo mi smatramo nužnim, da baš u ovaj kritični čas i Evropa čuje naš nedvoumni zaključek — a hrvatski sabor zacijelo je vlastan taj narodni cilj svom odlučnosću istaknuti.
Uvjereni o patriotizmu svih naših stranaka očekujemo i jednoduš-nost saborskih zaključaka, pa pozdravljajući ovo zasjedanje izričemo nadu i želju, da će ovo zasjedanje biti važan i odlučan korak do postignuća našeg narodnog cilja.
»A g r a ni e r T a g b 1 a 11« piše: »Hrvatje in Slovenci v monarhiji hočemo biti združeni, hočemo 7oruXrx^o ž!ve:; «:vofr na rodno življenje. Nič neprimernega ni v tem za-htevanju, nič kar more koga žaliti ali čisrar prav;co ;-?t;. nič kar bi ne so-glašalo s stališčem velesile in z interesi skupne monarhije. Zelja po zdru-ženiu Hrvatov in S'ovencfv. ki živi v vsakem hrvatskem in slovenskem srcu, je to najbolj ob sebi razumljivo, kar more biti, je tako ob sebi razumljivo, tako naravno, kakor rast na 7emt5'. 1 ' ~ f*k easp. k?kor življenje Človeštva. To kar je samo ob sebi razumljivo, je deloma priznano in odobreno že v pozitivnih postavah. Tako določa hrvatsko - ogrski na-nrOcT ~^T 7Pkn-n združenje '1rvatsl:~, Slavonije in Dalmacije; to je državni osnovni zakon. Če se to združenje še do danes ni uresničilo, je to pripisati Ie obžalovanja vrednemu deistvu. da v preteklosti ni bilo dosti smisla za izvedbo nrgcvdherega zakona. Zdru-ženie Hrvatske z Bosno in Hercegovino je ob'jublieno v diplomu o kro-nanju. v II. členu zakona iz 1. 1867., § 3. Bosna in Hercegovina, hrvatski provinci. sta bili zavojevani in se to-rej združita s Hrvatsko.
Če bi sedaj hrvatski sabor izre-kel željo, naj se Hrvatska združi z Dalrracijo, Rosno in Hercegovino, kdo se more proti temu postaviti, da bi ime! le senco pravice za to? Ali ne sar.kcijonira ćelo pozitivni zakon že-lie Kirvatov po združenju hrvatskih dežela? Kar se tiče z<jruženja Hrvatske s hrvatsko - slovenskim! in slo-venskimi će^arni druge državne polovice, je res, da doslej ni obljub-lieno v r^""*t:v--"1: ~^':nnih. Toda zakoni se delajo v interesn celokupne države in — ker so ti interesi identični z interesi d;nnstije — tuđi v interesu dinastije. Saj so postave samo kodificirani interesi države, pa so tuđi taki interesi, ki še nišo kodificirani, ki pa hodo. tako upamo, kodificirali v prihodnjosti. Vojna bo pač marsikaj premenila in prinese tuđi v tem oziru premembo. Naj se stvar obrača in razlaga kakor hoče: Hrvatje in Slovenci so ene krvi in spa-dajo skupaj. Ko so merodajni krogi monarhije pred izbruhom vojne z Italijo, bili pripravljeni, odstopiti Italiji ozemlja, kjer sicer prebivajo večino-ma Italijani, so bili narodi monarhiie s tem zadovoljni. To ni nikak očitek'. NTasprotno, vsi, tuđi mi Hrvatje in Slovenci, ki se nam ie končno vendar s tem zarežalo v mejo, smo uvideli potrebo in modrost te pripravljeno-sti merodajnih krogov monarhije. Ali pa se more spričo tega dejstva Hrvatom in Slovancem zameriti. če ravno v sedanjem trenotku dajo izraza svoji žel'i " rdrufetilu in posvedo-Čijo svojo* trdno voljo, desj-^i hrvatsko - slovensko združenje? Merodaini faktorji so se v interesu monarhije in na podlagi ' uodnos+nega načela izrekli za piepusttev nekij ozemlja monarhije Italiji. To je biio prav. Toda tt'di mi ^ahtevr.rr.o v interesu monarhije in na podlagi na-rodnostnega načeta naše združenje; izpolnitev tega zahtevanja je gotovo lajša, kakor orepustitev posatneznih
delov mona--'*?e tuji državi. Hrvatje doprin^šamo n-oKe največje žrtve za dinastija ^ ^!°'""nno monarhijo, molče, ker smatramo to za samo ob sebi razumljivo izpolnjevsiiie dolž-nosti.
Bore se na bojišcih hrabro in neustrašeno in se v tem oziru ne da-jo od nt^beneera drugega nan.da pre-hiteti. Bore 5.e za dinastijo in za celo-kupno monarhijo, a ne za to, da bi po vojni obstalo vse zopet pri starem in da bi po vojni ostala v veljavi razceplienost južnih Slovunov. Hrvatje žele ii; hočejo zdni/.enje, ki bi bilo, kakor kažejo dogodki. gotovo samo v interesu dinastije in skupne monarhiie. In Če bo hrvatski sabor izrekel to željo in izrazil to hrepene-nje iužnih Slovnnov v monarhiji, 1 o s tem izpolnil le svojo narodno dolžnost.
Dnevne vesti.
—  Odlikovani slovenski častniki.
\riteški kri/ec Franc .ložciov c^a reda na traku vojaškega zaslužne^a križea sta dobila podpolkovnik pr-vefta arrnadncrfa etapne^a zapoved-nistva Karol \ itez K a r n i č n i k in štabni zdravnik 39. pešpolka dr. Karol Firbas. Duhovski zaslužni kri-?.cc 2. razreda na belo-rdečem traku je dobil kurat mobil. rezervne bolnice št. 4/13 Mihael Kovači č. Sig-num laudis so dobili: ritinojster 10. trenske divizije Franc Ambroz, nadporcKnik čniovojniškega bataljo-na 1/37, dr. Josip K r e v e 1 j, poroč-nik v rezervi 40. pešpolka B. S a -j o v i c, poročnik v rezervi 4. bns.-hercesr. pešpolka Josip T r t n i k in ritmojster 3. orožniskega zapovedni-štva Julii J a % o d i č.
—   Odlikovani slovenski  vojski. Srebrno hrabrostno svetinjo    2. razreda je dobil saper 7. sap. bataljona Ipnacij 11 i š.      Broncr^to hrahrostno svetinjo so dobili: korporal 12. divizije 15 cm havbic Albin    M o d r i č, poddesetnik      87.      pešpolka      Ivan Puhlin;     narednika   Ernest     Se-p i č in Anton Z a t k o v i č, četovod-ji Josip Breme    in    Matija Prodan, korporala Josip Kovači č in Josip    K ran je,    infanteristi Josip P a r i C\ Rudolf (1 o 1 e c, Josip Je-1 e n, Alojzij Komeli in Josip M a r-k u s a. vsi pri 97. pe>polku;    pmilo-vec Rok Kuma r.   v^diteljn pntnili Peter Koblar    in    Ivan K r u š i č ter lovec Bo^tjan V e r b i č,   vsi pri 7. lovskem bataljonu.
—  Imenovanja v armadi. Za viš-jega z-drcivnika v rezervi je imenovan dr. Stefan Križan pri 13. te-žki havbični diviziji,    za poroenike-računovoLije sta imenovana p<xlčast-nika Josir> T r a m p u ž pri 53. peš-polku in Franc S u d i č pri artiljerij-skem skladišču v Tridentu.
—  Crnovojno pregfedavanle za-mudnikov. Dne 16. in 17. juniia \c)\5 vrsi se v Mestnem domu   naknadno nregleđovanje  vseh  onih  črnovojni-kov,    ki    so doslejna pregledovanja zamudili   iz  kakršne^akoli    razloga. Pre^ledovanje se vrši:  Dne  16. junija t. 1. ob 8. uri za oiie zamudnikc, ki bivajo v Ljubljani, ob 9. uri za za-mucinike iz ljubljanske okolice,    dne 17. t. m. ob 8. uri za zamudnike iz li-tijske^a, ob 9. uri iz kamn'škeKa in kočevskejra okraja. 7a ostale okrajc se vrsi  pregledovnnje v Pastojni. v Kranin in v Novcm mestu. — Po teh naborih se prene uradno izsledova-nje o-J pregledovanj izostalih    črno-vojnikov in ncupravičeni se v slučaju izsleditve izroče vojnskemu sodi-šču. V Ljubljani bivajočim zainiidni-kom se je z^lasiti v mestnem voja-skem uradu v Mestnem domu ali pa na dan pre^ledovania pri komisiji v Mestnem domu.
—    Ugotovltev   identitete trupel umrlih vojakov. Skupni osrednji po-izvcdovalni urad Rdcčega križa na Ounaju bo dal vse vposlane slike in ror>i^e oseb umrlih neznanih voiakov od časa do časa razrnožiti in iih bo poMlia!    potom    političnih  deželrih oblmti na c. kr. okrajna jtfavarstva in magistratom mest z Iastnim statutom, da se rmogoči ugotovitev identitete. Na Kranjskern bodo te slike in popisi oscb vscrn interesiranim ose-nam na vpoRled pri vseh c. kr. okr. glavarstvih in pri mestnem magistratu v Ljubljani. Popolnoma zanesljive URotovitve je z vseini potrebnimi po-datki naznaniti neposredno    skupne-mu poizvedovalnemu uradu Rdcčega križa na Dunaiu, VII.
—    Emil AdamJC v rusketn vjet-nlŠtvu. Učitelj Ciril-Metodove sole v Trstu  in  simpatični  skladatelj     Emil A d a m i č je pisni iz ruske^a vjetni-§tva ^Pdinosti^: »V blizini Taškenta, za   Turkestanom,    sem v taborišcu. Daleč, daleč od domovine, ki je naj-brž ne bom videl več.      Izrecite pri-srčne pozdrave vsem znancem, vsem Slovencem v Trstu. Pavejte jiin. nnj mi pi$ejo.   Tu nas je nad 50 tržaskih Slovencev. Vsi stno brez denarja in brez    sredstev, da bi si zboljšali življenje. Jesti je sicer dovo!j, toda člo-vek ima tuđi še druge potrebe.    Mi-
slite torej na nas. Moj naslov: Emil Adamič. vojni vjetnik, Turkestanski akraj, inesto Taškent, Trojcki art, Ruska Azija.
—  Kdo ve ka|?      Ivan Gruntar, sedaj vojak 97. pešpolka, 4. stotnija, 4. voj, Radinci pri Radioni na Šta-jerskem prosi, če kdo kaj ve", naj bi mu  ^ poroci i:    ali  je  ostula  rodbina Gruntar, po domaće Spiček, na svojem doniu v KobariJu št. 64, ali je otišla in kam in kako se glasi zdaj njen naslov.    Ravno tako prosi obvestila o rodoviiuHi Franc Kuviiičič, po do-mače Motoc, st. Ini, in Alojzij Sim-šič, <jojače št. 107, pošta Kojsko.
—  Po^rea se /e od 17. januarja t. 1. Franc    Burni k,    17. pe^polk, ,i. stotnija, vojna posta 32. Zadnjič je pisal iz ManiKiros-Szigeta. Kdor kaj ve o njeni, se vljudno prosi,    da    to sporoči njegovi materi:  Marija Bur-nik. Stara Oseiica št. 48,   p. Gorenja vas, Gcrenjskf).
—  Kdor bi kaj vctiel   o   rodbini Sarf, p.  d.  pri  Malarjn  iz  Kobarida. tega prosimo, <Ja to sporoči našemu uredništvu. Čuje se, da sta dve go-sp(?dičiii pred kakimi 14 dnevi prispe-le iz Kobarida, ter jih prosimo, da se katera, če more, o^Uim pri    nas    ali sporoči svoj naslov. Kn a izmed go-spodieen je bila  haje  sosedinja rodbine i>arf.
—  Evgen Banzcn, vojak 27. do-niobranskega pešpolka, ki se nahaja sedaj v rezervni bolnici v Iviherschi-tzu ra Moravskem, je v skrbeh radi svoje žene Ivane    Banzon v Gorici, Ro/na dolina št. 5. Prosi, da bi se mu javila, oziroma    inu    naznanila svoj novi na^Inv, ?ko se je izsclila.
—  Transporti vSctnikov. Od mi-nule^n    retka je dosnelo semkaj    12 iKranjenih in lf> ranjenih italijanskih voj:ikov, ki so jih naše čete vjele na fronti ob Soči.
—  Poštna vest. Od 14. t. m. na-prej se morajo v okraju   tukajšnjega poštnega    ravnateljstva predati vsa zasebna pisma odprta.
—  Pul] brez postnih nakaznic in dopisnic. Kakor javlja --P. T.«. so pošle puliski pošti denarne poštne na-kaznice in dopisnice. Dokler ne pri-spejo nove tiskovine, ne bodo mogli Puljčani pošiljati nikakega    denarja.
—  Umri je v deželni bolnici T.e-opold     M a r k i č.    bivši   odvetniski uradnik    v    Kranju in član požarne brambe.
—  Kolesar se ponesrečll.   Ko se ie včeraj  dopoldne pripeljal    i-zpred ?kr-Fij<* pr°ti Stritnrjpvi ulici kole^nr Tv:»n Kemperle. posestnik in trgovce iz Češnjice pri Železnikih, sta mu na-sproti  pripeljala  vojaski     avtomobil in  voz  cestne  električne    železnice. Kemnerle je, hoteč se izogniti avto-Tnolv'lu, zapeljal med obadva in pa-del. K sreči je to opazil vozrtiK eieK-tričnega voza ter ga v naglici usta-v!i, ker bi bil sicer prišel Kemperle r>o<l voz.    Pri padcu se je Kemperle poskodoval na levem sencu in oble-ža!  nc7ave5ten.      Ponesrecencn    so nrenesli v bližnjo vezo. kjer    se    je kmalu zavedel ter šel nato s policijskim  strazniknm na policijo, kjer je dobil zdravniško pomoč.
Mladostni vlomiJec. V cdsotno-sti posestnice katarine Srncc v Stoži-cah je pred par dnevi vlomil nekdo v zaprto stanovanje in ukradel iz omare nad 40 K denarja in srebrno verižico. Orožništvu se je posrećilo najti vlo-milca v osebi nekega 15 letnega fanta, pri katerem so našli še del ukradenega denarja in srebrno verižico.
Nezgode. 16 letni delavec pri žagi Fran Dolinšek iz Zagorice je pri-šcl 4. t. m. v Litiji med delom z roko v cirkularno žago, ki mu je roko odrezala. — 11 letni Bogomir Krasna in njegov 9 letui brat Jožef sta na Glincah sekala drva. Pri tem pa je Bogomir svojega brata s sekiro tako nesrečno vsekaf v nogo, da mu jo je skoraj odsekal.
Reski občinsfcl zastop razpuščen.
Vsled neprestanih sporov med županom Corossacom (Korošcem) in ob-činskimi svetniki je o^rska vlada ob-činski svet na Rcki razpustila ter odredila nove volitve.
Kino Ideal. Spored za danes to-rek, sredo in četrtek: 1. Kinematografsko tedensko vojno poročilo. (Aktualno). 2. Model. (Velika drama v 5 dejanjih z Lvdo Rorelii v glavni vlogi. 3. Ženin proti svoji volji. (Komično). Petek: Grofica Phadra. (Ljubezenska drama v 3 delih.
Siariio pred nakupom brončeve primeroma 35 cm visoke namizne (kon-zolne) ure s kolesjem in bitjem. Bila je pred nekaj dnevi ukradena in se za izslcditev prizna lepa nagrada. Sporo-ćila se hvaležno sprejemajo v trgovini C. J. Hamann.
Razne stvari.
*    Botezen strškega kralia.     Iz
Aten poročajo 13. t. m.: Kraljevo zdravstveno stanje se trajno boljša. Tuđi rana se dobro ćeli.
*    Mesto    Slmbirsfc    uničeno. Ogrouiea  plaz je  uničil mesto  Sira-
birsk. Več sto hiš je popolnoma porušenih, železnica razdrta. V Sirnbirsku se nahajajo tuđi avstrijski vjetniki.
*  De Wet pred sodiščem. Iz Be-rolina poročajo z dne 11. iunija: Reu-terjev urad poroča, da se je v Bloem-ionteinu pričelu včeraj razprava proti De V. etu zaradi veleizdaje in po-vzročitt-ljstva revolucije. De Wet je izjavil, da ni izvršil veleizdaje, da pa se čuti krivega povzročiteljstva revolucije.
*  Lojalnost južnih Tiroicev. Itali-janski poslanci Južne  Tirolske so izjavili tirolskemu cesurskemu namest-niku v imenu ogromne   većine ilali-janske^a prebivalstva neomajno zve-stobo tirolskih Italijanov cesarju, ce-sarski niši in monarhiji.    Poslanci so izrekli svoje zaničevanje nad počet-jein od prostozidarjev zapeljane Italije, ki naznanja avstrijskim    Italija-nom osvoboditev, o kateri noče zve-sti narod ničesar vedeti.
*  Ustavijeni list »La guerre soc*-
alc«. K ustavitvi lista La guerre so-ciale poročajo: Cenzura je grajala oba člarika Herveja, tako članek.ki se obraća proti načinu, kako se franco-sko ljudstvo informira o vojnih do-uodkih. kakor tuđi čbnek, ki se obraća proti vodstvu vojne po franeosk. gcncralnein štabu. Ker je pa Hervć kljub temu obelodanil ta dva članka, ste bili obe številki lista »La guerre sociale« tako v kioskih in drugih prodajalnah, kakor tuđi v tiskarni sami zanlenjeni.
*  Dvakrat na smrt obsojen. Delavec Karl Rein je po dolgi   kazni bil izpuščen   iz ječe.  Komaj   da se je na-dihal svežega   zraka je že z   bodalom umoril staro žensko in vse poropal kar je našel v njenem stanovanju.    To se je zgodilo še tišti dan, ko je ta človek zapustil kaznilnico.    Nekaj dni potem pa   je     umoril    v   Koloniji    arhitekta Butza in njegovo služkinjo ter poropal v tej hiši, kar je dosegel.    Pri  obrav-navi je vse priznal.    Nemški  listi poročajo, da ga je   sodišče   dvakrat ob-sodilo na smn.
*  Nov ženski poklič.      Vojna je premenila    mnogo     življenskih  raz-rr.er. Enim je pomagala do ogromnih bogastev,    druge je pahnila v bedo, ustvarila je pa tuđi popolnoma nove pokliče. Tako je Amerikanka gospodična Levis Chase prišla   na   srečno misel, se etablirati kot prepeljevalka žena in deklet. Pač nič slabega misliti! Gospodična le spremlja enkrat Angležinje,    ki bivajo v Avstriji, na AngleSko. drugič Avstrijanke, ki bivajo na Angleskem, v Avstrijo. Na-vadno se pelje pod njenim vodstvom po 30 do 40 oseb vseh stanov, grofi-nje in kuharice, šivilje    in    igralke, starke in otroci.
*    Čepiće iz kovin.      Francoska vlada je vsled mnogih slučajev stre-lov v glavo odredila,    da se poizkusi s čepicami iz kovin. O dosedaj dosc-ženih uspehih je poročal Le Deutu v pariški akademiji za medicino. Opa-zovalo se je 55 strelov v glavo.     Od teh je bilo 42 strelov takih, kjer glave moštva sploh nišo bile varovane, v 23 slučaj ih se je zlomilo lobanja, v 19 slučaiih so nastale rane, pr katerih je bila samo koža poškodovana.     V ostalih   13 slučajih   so   bili   vojaki opremljeni   s   kovinastinii čepicami. Oscm strelov je povzročilo pretrese-nje možgaiiov in le površno ranitev kc-že. nevarne ranitve lobanje se nišo pojavile. Ker so se torej te kovina-ste čepiće izkazale kot praktične, za-htevajo zdravniki in častniki,    da se jih vpelje pri annadi.    Vojak ne ceni teh čepić tako visoko,    ker so silno te-žke in vroče.     Pod temi čepicami se glava silno poti, kovinu pa lahko zarjavi. Tuđi nišo te čepiće umerjene za vsako glavo.
*    Strelski jarki belgijskih kmetov. Med anekđotami, ki se poroča* jo od bitke pri \Vaterlooju, je tuđi povest o onemu kmetu, ki je. ne glede na svetovne dogodke v njegovi bli-žini, mirno obdelaval svoje polje. Ta tip kmeta pa v Belgiji šc danes ni iz-umrl. xDaily Chronicle« pripoveduje, da    kmetie iz okrajev    Langemark, Reiiinghe in Zonnenbeke nišo   zapustili svojih posestev, čenrav so Nem-ci, Angleži, Francozi in Belgijci ob-suli vaši ob Vseri s pravo točo kro-gelj.     Šcle sedaj so ti ljudje poslali svoje otroke v Pariz. Kakih 350 otrok v starosti dveh do 13 let je dospelo v Pariz in jih tamošnje občinstvo rado-vedno sprašuje o dogodkih v domovini. Otrcci pripovedujejo, da njihovi starsi nišo zapustili Flandrije,   mar-več mimo obdelujejo zemljo, kjer se dan za dnern vr$e krvavi boji. Napravili so si posebno vrsto strelskih jarkov, v katere se krijejo, če postaja obstreljevanje le prehudo. V teh jarkih tucli obedujejo in spe,   če je ne-varnost in se ne morejo vrniti v svoje vaši.
*  Benetke v nevamostl. Franco-ski pisatelj Andre Maurel popisuje v »Petit Journalu« vtise, ki jih je zado-bil, ko je ob začetku itaiijanske vojne zapustil Benetke. Na palacah, pričah velike preteklosti,   so vsa okna
zaorta, vsg, vrata so jaklenjen^    N
Stran 4.
.SLOVfcNSKl NAKOD-, dne   15. junija   1^15.
134. štev.
hotelih je bolj tiho, kakor na poko-pališču, le zdaj rn zdaj se prikaže kak portir, menda se prepričat, da res nobenega tujca ni videti. Gondole so jzginile, saj nimajo nikogar prevažati, mali parniki, ki nadomeščajo tramvaj, prevažajo le malo ljudi. Z oken in z balkonov so izginile cvetlice, pod arkadarni sv. Marka so zaprte vse trgovine, Še golobje samo spe, ker ni tujcev, da bi jim kupovali ko-ruzo. Kakor Čudež molčeenosti in nepremiČnosti izgledajo zdaj Benet-ke. Samo na Lidu so postavljeni dol-gocevni topovi in zro ven na morje. A ti topovi, ki naj Benetke branijo, so mestu ravno tako ne vani i, kakor bombe avstrijskih letalcev. Ce bodo grmeli topovi na Lidu, se bodo šest kilometrov na okrog tresli vsi temelji in vsak Benečan sluti, da se bo podiralo mesto...
*  Visokorodni patrijotizem.    Ti-
bor Szacsvay je bil že štiri leta učitelj na konfesijonalni ljudski soli v Klemu, v komitatu Arad na Ogr-skem. Vsa zemlja tam okrog je last grofa Keglevicha, ki mora tuđi solo vzdržavati. Avgusta lanskega leta Se moral Szacsvav k vojakom, nakar mu je bila čez nekaj časa — ustav-ljena učiteljska plača, ki je itak zna-šala samo 740 kron na Ieto. Učiteljeva žena se je pritožila na upravni odbor komitata in višji fiškal dr. Korc-stesz je pri seji izrecno poudarjal, da je dotična šola javna koniesijonalna ljudska šola in da mora torej patron grof Keglevich plačevati učiteljevi ženi moževo plačo. Tuđi šolski nadzornik je zastopal to stališče. Pa vendar je bilo po vplivu grofa Keglevicha, grofa Zelenskega in barona Solymossyja sklenjeno, da se ženi ne izplača nič, dokler je mož pri vo-jakih. Na Ogrskem in v Avstriji je dosti zasebnih podjetij, ki so pustili plače svojim, k vojakom paklicanim uslužbencem, da morejo njihove ro-dovine izhajati. Ubogi učitelj z letno plačo 740 kroti, ki ima ženo in otro-ke, pa nič denarja, se bori kot korpo-ral že enajst mesecev za domovino, visokorodni posestniki te domovine pa njegovi družini niti tega ne privosčijo kar ima po izjavah višjega fiškala in šolskega nadzornika pravico zahtevati.
*  Enotni torpedo za  zrakoplove hi podmorske Čolne. »Army and Na-vy Journal« poroča, da se je nekemu amerikanskemu  admiralu    posrećilo iznajti neko pripravo, ki je za pomorsko vojno velike važnosti. Ore tu za nekako metalno pripravo za torpede podmorskih   čolnov, ki jih pa  lahko vporabljajo tuđi  zrakoplovi  in  leta-la. Ta iznajdba je velikega pomena, če se pomisli, da    s tako    pripravo opremljeno letalo izstreli torpedo iz zraka, ima pa isti učinek kakor če bi ga izstrelil podmorski čoln. Poleg tega pa ima   zrakoplov ali   pa   letalo večjo gibčnost, kakor pa podmorski čoln. Sigurnost strela je tuđi jako velika, ker ]e dana letalcu možnost s to pripravo med vožnjo že dati torpedu pravo smer. Pod sedežem letalca se nahaja ta priprava na dveh moč-nih drogih, poleg letalca pa je priprava za sproženje. Ko se letalec pri-bliža cilju, sproži torpedo z enim samim prijemom, torpedo zleti v dani mu smeri v vodo in nadaljuje svojo pot proti cilju. Pred letalcem je pri-trjeno neko zrcalo tako, da če se v tem zrcalu pokaže sovražna    ladja, mora letalec sprožiti torpedo, če ho-če, da ta zadene svoj cilj. Ker se ta torpedo   lahko izstreli    iz   razdalje 1200 metrov, je artiljeriji bojnih la-dij popolnoma nemogoče, letalo zaradi njegove hitrosti zadeti. Ker so nabavni stroški letal primeroma ma-lenkostni, }e mogoče z velikim števi-lotn letal, ki baje lahko nadomestu-jejo drage podmorske čolne, popolnoma preprečiti delovanje bojnih la-dij. Pred nekaj časom se je pri ne-kem poskusu v angleški    mornarici vsled poizvedovalne službe letal po-srečilo preprečiti napad podmorske-ga Čolna. Takrat   se je govorilo   na Angleškem o koncu podmorskih čolnov. Danes se o delovanju  nemških podmorskih  čolnov misli na Angleškem   drugače. Novo   orožje bo   v slučaju, da bo sposobno za vojno, le nekako    spopolnilo    za    podmorske Čolne. Grozote pomorske bitke bi se znatno zvišale, če bi   kakih 100 ta-kih letalcev s temi pripravami na-padlo eno bojno ladjo. Če tuđi zadene samo ena četrtina torpedov svoj cilj, potem je pač usoda vsake bojne lad-ie pri takem    številu letal    zapeča-tena.
Nainovejša porodila.
Prostovoljni   arzenalski   delavci   v Londonu.
London, 15. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad. Vsled oklica za pri-glasitev prostovoljnih arzenalskih delavcev se je priznanilo več delav-cev vseh poklicev, nego so jih potrebovati.
škotsko posestvo vojvode Souther-landske zgorelo.
London, 15. junija. (Kor. urad.) Škotsko posestvo vojvode Souther-landske je zgorelo. Tam se nahajajo-če ranjence in dragocene slike so resili.
Spisa] oče svojemu, na sefernen bojifti padlemu sina Adolfa Strićtn iz Koritnit
korporala II. VI. marskompanije c. in kr. pešpolka 17., vojna pošta 32.
Kdor te je poznal,
Vsak bo to priznal,
Da bil si še fant, a mladenič mozak
Bil si blaga duša, spoštljiv — krotak.
Dne 6. februarja 1915, tam na bojnem
polju si
Od sovražne kroglje bil zadet In v dveh urah moral si Junaške smrti umret . . .
Preijubeznivi nepozabni sin, Tam v tuji zemlji zdaj počivaš, Na sliki nam ostaneš še v spomin* A, veselja več ne vživaš!
Tam pri cerkvi, Rafaelovo, si pokopan
Na   blagoslovljenem pokopališču   te
zemlja krije,
Sedaj nisi več truden, ne bolan. Po tebi nam tužno srce moćno bije!
Življenje in veselje tvoje je preČ — Na tem svetu se ne vicTmo več. In kamorkoli se jaz podam Povsod te pred ocrni imam!
In te bodem vedno imel, Dokler na svetu bom živel, »Milostljiv ti naj bode Bor«, Vedno tom prosi!   —   dokler   hođil bom okrog.
Kropiti ne moremo te mi, Kropijo naj te angelji Tam v tuji — dalnji deželi Prav po naši prošnji in želji!
Pade! si, mlađenie — mozak! Pridni. kmetski sin — junak! Tud izvrsten strelec in lovec si bil, Veselo, predrzno po lovu si hodil.
A. zdaj pa dragi, tam počivaš! Kier lovskega veselja več ne uživaš! In več se ne zbudis, Divjaščine.  več ne streljas,   mrtev, oh, ležiš!
?e eno dopisnico si naslovil; Da sporočil bodeš svojim domov, A sovražnik ti prsa je razkrojil Od krogelj puškinih gramov.
Zadnje vrstice si domov še pisal: »Zima prikima, vse ptičke spodi; In zadne pozdrave: Z bogom« si pri-
pisal Nobenega, več peti sliŠat ni!
Sedaj pa ne moreš napisati več:
»Spomlad prikima, vse ptičke razveseli«.
Ker tebi kroglje življenje so vzele preč,
Nobenega fanta več slišat ni!
Tora]   z   Bogom!   Adolf,   moral  si
umreti Spavaj   dragi   v   tuji   zemlji    prav
sladko.
Luč nebeska naj Ti sveti Bog pokliči k sebi te v nebo!
Josip Strle.
Gospodarstvo.
— V mestni hranilnici v Novem mestu je meseca maja 1915 159 strank vložilo 115.666 K 04 v, 222 strank dvignilo 177.557 K 57 vin.; 2 strankama se je izplačalo hipotečnih posojil 2400 K. Stanje vlog 3,688.241 kron 76 v; denarni promet 647.032 K 95 vin. Vseh strank je bilo 876.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. junija: Marija Badiura, zasebnica, 59 let, Sv. Petra cesta 38. — Maks TribuŠon, sin orožniŠkcga stražmojstra iz Devina, 10 tnese-cev, TobaČna ulica 5. — Josip Man- . tel, delavec-hiralec, 34 let, Radecke-ga cesta 9.
Dne 12. junija: Pal Dclizan, vo-jaški delavec, v rezervni vojaški bolnici.
Dne 13. junija: Karol Petavs, kadet 17. pešpolka, v voiaški rezervni bolnici.
Vdeželnibolnici, Dne 10. junija: Anton Štaut,   sin knjigovodje, 18 let.
Danahj   list obsega 4 stranu
Izdajatel] in odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Zm ago t alci smo
vsem težkocam življenja nasproti, ako si ohranimo telr> zdravo in dela zmožno. Varovati se nam je posebno vplivov mokrote, vlage in prepi-ha, bolečin iz revmatizma in protina, bodenja, trpanja, lumbaga (Hexen-schuss), bolečin v telesu itd. Najbolj se nam to posreči, ako rabimo Feller-jevr rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«, ki ga priporočajo mnogi zdravniki in ki blaži bolečine, po-rnirja, jači mišice in živce in bi ga zato ne smelo manjkati pri nobeni liiši. 12 steklenic stane franko samo b kron in se dobivajo edino pri^tne od lekarnaria C V. Feller v Stubici, Klsatrj? št. 238 (Hrvatsko). Obent-m tuđi lahko narocimo Fellerjeve odvn-jalne, želodec krepeče rabarbarske kroglice z znamko »Elsnkroglice« — 6 skatljic franko 4 krone 40 vin. — da jih imamo takoj pri roki pri 1110-tenju prebave. zapreki itd.

f'aifeo!;? u i mvm ni i
i           i

Vmlika
ižbera    rokavic    in   rasnovrstnih parf trnov
O. rJ?QlA Č.KO
IJU? LM* A-___ 2>UMJSJfA  C£S?A   *2-___
Meteorolo$Kno porodio.
Vlilaa  narf  mt\tm  1M<                Sre.m   1   rriCni tlafe   73t  mm
! c.   s'*n!e   i« i r„" -^ |i VelI0Vl  Neb0 14. !2. pop.! 730 6      24 1   si. jjvzh.        de2 „    9. zv. j 731 7      18 5   si. zah.     oblačno 15. i 7. zj. | 737 1      14 3   sr. jvzh.   brezoblač. Srednja   včerajina   temperatura 20 6*, norm.   176#.    Padavina   v 24 urah mm   98.
liaeMaodić
krojač pm vrste ▲
Ljubljana,    282^|
v hotelu,pri JiCaliču'S
(■asproti  glavne paito)
:: se priporoča.::
liga BDgleškega Uaga.
|\ SANATORIUM • EMONA /
M za notranue: in kirurg icne - boleizno . i rORGDMSNCA
j7 LlJUBLuIAT>JA komenskega ulica ^ \ f/ SEF-znR^jr PRn^j43R-FR DERGANG \
BO^*    Spl-ejme   se   boEjŠa
alt rosfavradja, Narodni don na Spodnleu  Stujcrskem   v   ca^63t-
Ponudbe pod „gORtiina 1411" do
25.  junija  na  upravn     »Slov.  Naroda«.
1411
!             ozironaa f^os^odičao
*    sprejiime         Vz27
dr.   Florjan   Kukovec,
odvetnik v Slo*ensKj  Bistrici.
I&če se islad in sprsten
^^^r* ** i 1 *$? J ^ -g* & ^s '*•«
ki    ot.vlriduje   v    govoru    in    pisavi   slo-
venšćino   in   nemiĆino.    Prednost  imajo
tak?,   ki   znao  stenografirati.    Ponudbe
z naredbo plače na naslov :
civet^iSh v Sloven'jjradca.      1405
¥ najem se odda
1         °
mmtyn fMlm P
v Mali Loki pri Dascžalah in sicer
•e prustora za 2 stranki, ter za vsako 5 do 8 sob s kuhinjo in pritiklinami. PoIe-2 g'a^^ine je lea park s souporabo. Gra^čmn je odrlaiiena eno uro vožnje od Lju l.anf, torej zelo pripravno za l^tovisčane event. tuđi za be^unjce. Tozadevne ponudbp ^vent VDra^ana naslov jo nai s^ na Iifublfa^lO glavni počini pređa« it. 149.     1430
3 sobe, kuhinja), če mogo^e z vrtom tii v blizini Tivolija se išče- Po-nudbe      rod      „Sđravntk 1426"      na
uprav.   »Sloven. Naroda«.      1425
L lijsisuiđfiu pisinUiiiliut!
se takoj sprejmeta»
Dclo trajno.              1429
}!i Trebar,  £|ub!jana, Sv. petra c. 6.
L llivmhViihl llliu^gili! žUki
s kuh n;o in  drvarnico v  I.  nadstropju
v   Krizeva2ški   ulici    šte?.   8.
SA                             m
laiiUValljc
dve    snbi,     kuhinja   in   s   pritiklinami
se odda takoj ali 1. avgnsta v najem
v Gosposki  uBici štev- 5.
se cesia proda.
Vpraša  s^ v paviljonu (vralika) v TivGlskem drevoredu.    1433
gfk        .  H   K H         P         .
želEta  sSsjžbo 1432
v pisarai ali kal primeraega.
Naslov v ujravništvu »S'ov.   Naroda-;-.
Gospodična
izurena   v   šivanju,   spretna   in   uma sprelme se v trajno službo
za   takojšnii   nastop   v   modni  trgovini
p. Jltagdič, £jubljana.
1425
Kneza Auersper§a    TI*                                    fl    1        *   |                      :
termsina kopališce   lUPiSLu   M   U jluIljMuiEL ]
Dolenjskih železnic postaja   Straža-Topiice.   Gorki vrelec 33° C, čez   30 000   hektolitrov >
radioakt termalne   vode   vsak dan,   veliki   basini,   posebne kopeli,   mskovne   kopeli, '
elektroterariia, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.               (
Zdravi se:   retrmatiiem,   protin.   necralgiie   (Ischlas),   Bearasteaifa,   bisterlfa, \
ienske bolszai itd. Prospekte razoošil.a topliško ravnateljstvo.                   J
Seatlja od 1.  maja  do 1.   oktobra.                            1090 \
i
Edna posebnost] \    Ukerja je    |
Zdravnikžebdca.
1228
fe posebnost  želodčnega likerjrA iz  idravilnih  rastHn,  kateri ii borno   vpliva   proti   slabostim  \< želodcu  ter radi  tega v nobet: družini   ae   bi    smel   manjkatš
I Po Najvišjem dovolilu Njefifove^a
ces. in kr. Apostoskega Veličanstva
31. c. kr. državna loterija    !
za  skupne                                j
voja^ke   dobrodelne   namene.!
Tu rfonnrnn lotoflin °bseiia 21146 dobitkom v gotovini v:
1D   UcIIUrilU   ICienjU        sknpnem znesku 625.000 kron.        ]
Glavni dobitak znaša                           1369 >
SOO.OOO   kron.      j
Zrebanje bo javno  na Dunaju 15. julija 1915.     S Srećka stane 4 krone.                      '
Srećke se dobivajo pri oddelka za dobrodelie loterije na Doniju, III. Vordere Zoilsmtsstrasse 5. >
po Joterijskih nabiraloicali, trafiKab.   pri davčnih, poštnih,   brzojavnih in Zelezniških uradih,   me- i
njaloicah itd. Igralni nacrti za kapovalce srečk zastonj. Srećke se dopošljejo poštnine prosto.     •
Od c. kr. gcncralnega ravnateljstva državnih lotcrij (Oddelek za dobrodelne loterije). j
Sprejema zavarovanj* človeškega Ziv ljenja po na j razno vrstne jSih kombina-kocijah pod tako ugodnimt pogoji,ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na do-živetje In smrt z manjSajočimi se U                      vplačili.
„SLAVIJA"
•••-."•   Vzajsmno   zavirovalna   banka   v   Pragi.   .-.-.-. 1#mtv«1 lOBdl ■ 71,Mf.39M€. — IiplateM oAAkodmln« la kapltaUJo K 149,150.178*29.
Po velikosti druga vzajerana zavirovalnica niše države z vseskozi slovtnsko-nirodno upravo.
tanin mmn i lldljaii '''■"">rnh:w;, Ia'r"1"-' t Smpiitiii illti m. 12.
j
Zavaruje poslopja in premičnine proti i požarnim škodam po najnižjih cenah .' Škode ceni takoj in najkulantneje.; Uživa najboljši sloves, koder posluje, j
Pozor I   Sprejema  tuđi zavarovanja ■ proti vlomski  tatvini  pod zelo ugod-nimi  pogoji. — Zahtevajte prospekte.
■BimiliaHHlilHlilHHBBBiBlBBiB^BV!