Celje - skladišče
D-Per	|
545/1977	I
m
GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 5	ROGAŠKA SLATINA	MAREC 1977
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI JE PREVZEL VODSTVO KOMUNISTIČNE PARTIJE NAŠ TITO ...
Jubilej naših zmag
Letošnje leto oznanja dva ve lika in zgodovinska datuma. To sta 40. obletnica Titovega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije in 85. obletnico rojstva naše socialistične revolucije. Ljudstvo Jugoslavije ob dveh pomembnih jubilejih predlaga Titu že tretje odličje Narodnega heroja.
Moč je v enotnosti
Titov prihod na čelo partije pred štiridesetimi leti oznanja izvor naših hotenj in poznejših pridobitev, ki so živela v večnem upanju ljudstva tega podnebja, da živijo v slogi in svobodi in da si gradijo takšno življenje in bodočnost, kakršna najbolj odgovarja našemu delovnemu človeku, našemu ljudstvu.
Vsebina	
Premiki so, toda počasni	3
Zaostriti disciplino	4
Prispevajmo svoj delež;	6
Sestanek, da malo takih	1
Dober devizni učinek	8
Uspešna prizadevanja	8
Edini sklad skupne porabe	9
Zaključni račun, sejnine in.	.. 9
Koliko regresa letos?	11
Konec zatišja	11
Argusov sprehod	12
Peter Martini	13
Osebno pošto na domove!	13
Še vedno imate možnost!	14
Steklarna ga je osvojila	14
Združeni bomo močnejši	15
Prepričljivo zmagali...	15
Nagradna križanka št. 38	16
Predsednik republike. Josip Broz-Tito je v aprilu 1969 obiskal tudi Roga-ško Slatino, pa objavljamo ob 40. obletnici njegovega prihoda na- čelo KPJ in sedanje ZKJ fotografijo z njegovega obiska!
Delovni ljudje naše socialistične domovine z navdušenjem sprejemajo »da«, o vsemu kar je poveza no s Titom, in z odločnim »ne« odklanjamo in rušimo vse tisto, kar ni za samoupravljanje in neuvrščenost. Vse kar smo dosegli v oboroženem boju in socialistični graditvi, premagovanju1 razlik nih naporov na naši poti, vse to je zgodovinsko vezano za Titovo ime in je neločljivo od njegovega dejanja. »Naša bratstvo in enotnost nista bila nikoli tako močna, kakor sta danes«, je v novoletni poslanici državljanom Jugoslavije rekel tovariš Tito.
Kaj ta enotnost in bratstvo kot naj večja pridobitev revolucije pomenita, se lahko vidi v vsakem kotičku naše domovine. Vse, kar smo zgradili, smo zgradili prav za hvaljujoč enotnosti naših narodov in njihovi želji po skupnem reševanju vseh vprašanj.
Samo s takšno močjo, samo pod zastavo Titove partije smo lahko odvrgli okove in jarem preteklosti ter v obdobju ene mladosti zgradil1 takšno družbo, ki je v nekaj več kot tridesetih letih prešla v dobo zrelosti.
Pot do zrelosti pa ni bila z rožicami posuta. Bila je polna ovir, In vendar smo po tej poti hodili Vzravnano in ponosno, ter jih odstranjevali, kjerkoli smo narije naleteli. Res, bilo je veliko ovir, toda ni bilo dilem in dvomov v našo lastno pot neuvrščenosti in samoupravljanja ...!
Od oborožene vstaje in dni AVNOJ do današnjih dni živijo v mislih delavskega razreda kot nje govo največje orožje ustava in za-
kon o združenem delu. Prišli smo dotlej, ko si nihče med nami ne želi več nazaj. Vsi hočemo še na prej. Naše delavsko samoupravljanje je zraslo in se razvilo v takšno moč, ki je zagotovilo še hitrejšega razvoja...
Že potrjena visoka socialistična zavest delavskega razreda in delovnih ljudi kaže, da lahko z vedrino gledamo v prihodnost in uresničevanje zakona o združenem delu. V letu jubilejev moramo voditi neizprosen boj za povečanje produktivnosti dela in za varčevanje, boj proti povečevanju poslovnih stroškov, proti boleznim in proti delovni nedisciplini.
Komunisti bodo in morajo kot vodnik delavskega razreda letos še odločneje, še bolj borbeno in dosledno uresničevati naloge, ki nam jih nalagata ZK in tovariš Tito. Uresničevanje zastavljenih nalog naj pomeni priprave na XI. kongres zveze komunistov Jugoslavije, ki bo prihodnje leto in na katerem bo čas za analizo doseženih uspehov in za začrtajne poti nadaljnji graditvi samoupravnih socialističnih odnosov. Po besedah sekretarja -izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca bo kongres dogovor komunistov o položaju delovnega človeka v Jugoslaviji, o samoupravni demokraciji in človeški svobodi.
Zveza komunistov pod vodstvom tovariša Tita je najzanesljivejši porok in opornik fronte socialističnih sil. Hkrati je to najboljši način za spoznavanja resnice, da ljudske množice s ponosom sledijo zastavi zveze komunistov.
Temelj naše bodočnosti je de-
lavsko samoupravljanje. Je stvarnost, ki smo si jo zgradili pod vodstvom tovariša Tita. In trdno smo odločeni, da ga bomo branili, saj dobro vemo, da vsaka revolucija velja toliko, kolikor se zna razvijati in braniti...!
Vsi kot eden ...!
Tudi v tern jubilejnem letu bomo nadaljevali in izpopolnjevali zasnovo splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, kar bo še en dokaz o naši skupni privrženosti Titu in revolucionarni marksistični viziji o vsakem državljanu — vojaku in o vsakem vojaku — državljanu. Vzporedno s pripravami za ohranitev pridobitev revolucije pa bo naša domovina še naprej v središču boja za svetovni mir.
Titova politika neuvrščenosti, svetovnega miru in enakopravnosti 'v svetu bo še naprej tudi vodilna sila milijonom tlačenih in tistim, ki se borijo za svoje pravice in enakopravnost. Svetu je namreč dobro znano Titovo zgodovinsko poslanstvo, da na tej še vedno nemirni zemeljski krogli zavladajo mir, pravica in enakopravnost med narodi. Celotna svetovna javnost priznava Titovo velik-o vlogo, veliko priznanje pa bo tudi. konferenca o evropski varnosti v Beogradu junija letos.
Jugoslovani smo lahko ponosno Ljudstvo, ker je letos jubilejno leto praznik vseh naših zmag, ki smo jih izbojevali pod vodstvom človeka, ki je pred štiridesetimi leti prišel na čelo naše partije — pod vodstvom tovariša Tita!
RUDI JUGOVAR
POLITIČNI AKTIV JE OCENIL URESNIČEVANJE SKLEPOV OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV
Sestanek razširjenega političnega aktiva v torek, 1. marca, je bil namenjen oceni in uresničevanju sklepov osnovne organizacije zveze komunistov od julija 1976. Kakor je znano, je bila sprejeta na takratnem sestanku komunistov naloga o dokončni razrešitvi vprašanj o u-stanovitvi temeljnih organizacij združenega dela in tem prispevati k Uveljavljanju novih samoupravnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu. Sestanka razširjenega aktiva so se udeležili tudi član izvršnega komiteja centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Lojze Briški, sekretar medobčinskega komiteja zveze komunistov Celje Janez Zahrastnik, sekretar
OK ZKS Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak, družbeni pravobranilec samoupravljanja Rudi Peperko in predstavnik skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Neustrezen elaborat...!
V uvodni besedi je spregovoril sekretar osnovne organizacije zveze komunistov Franc Vehovar. Poudaril je, da so sklepi osnovne organizacije v juliju 1976 v precejšnji meri razgibali miselnost članov delovne skupnosti, žal pa niso bili v celoti uresničeni. Očitek o neizpolnjenih nalogah pada predvsem na pripravo analiz in splošnih aktov o ustanovitvi več temeljnih or-
ganizacij združenega dela. Skupina zunanjih sodelavcev, ki ji je bila zaupana priprava predloga o novi samoupravni organiziranosti" in dohodkovnih odnosov, je svojo nalogo sicer opravila, toda zaradi razmeroma ostrih kritik delavcev na predlagani sistem udeležbe temeljnih organizacij na podlagi zajemanja direktnih stroškov je bilo skupini naloženo, naj pripravi takšen predlog sistema dohodkovnih odnosov, ki bo najbolj ustrezal posebnostim naše delovne skupnosti.
Franc Vehovar je v nadaljevanju kritiziral dosedanje delovanje delegatskih odnosov med delegati za deleg'acdjö zbora združenega dela skupščine občine in za delegati-
jo samoupravnih interesnih skupnosti. Dejal je, da se precej delegatov, med katerimi so tudi komunisti, ne zaveda svojih nalog, in da se popolnoma nezainteresirano vedejo do številnih žgočih družbenih problemov. Močno je tudi čutiti nepovezanost delegatov s svojo bazo, ki jih je izvolila, delovanje šašema obveščanja je pomanjkljivo, materiali pa so tako obsežni, da jih je praktično nemogoče pravočasno in temeljito predelati.
Kampanje, kadri, valovanje...
Pri oceni dosedanjega dela komunistov je sekretar osnovne organizacije ZK Franc Vehovar poudaril, da bo. treba nameniti veliko večjo skrb" spoštovanju določil samoupravnih aktov in družbenih dogovorov.
Po njegovem mnenju sprejemanje delavcev v zvezo komunistov še vedno ni rezultat načrtnega dela, ampak je bolj rezultat nekakšne kampanje. Glede na težave zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov, ki iz leta v leto postaja bolj žgoče, so akcije na tem področju nezadostne in prepočasne kljub stalnim opozorilom na sejah organov samoupravljanja in drugih družbenopolitičnih organizacij.
Po julijskem sestanku je bila disciplina v osnovni organizaciji dokaj zaostrena, kar je med drugim pokazala obravnava gospodarskega položaja v temeljna organizaciji v Rogaški Slatini in priprava njenega stabilizacijskega programa za letos.
V razpravi, ki se je razvila po uvodnih besedah sekretarja Vehovarja, smo slišali, da je zaostajanje v samoupravni organiziranosti posledica ustreznih rešitev in da ne
bd smeli v uresničevanju določil zakona o združenem delu zanemariti, da mora biti samoupravna organiziranost v steklarni prilagojena vsem delavcem v organizaciji združenega dela.
V razpravi smo tudi slišali, da znižanje prometnega davka na brušeno steklo za 17 odst. samo po sebi še ne pomeni rešitve iz sedanjih težav, marveč bo treba razumno izkoriščati vse razpoložljive materiale, dvigniti delovno storilnost, kakovost izdelkov in delovno dis eipMno delavcev.
Vlado Mrhar je ocenil, da je odhajanje delavcev v druge zaposlitve posledica nizkih osebnih dohodkov, s čimer se kadrovske težave v proizvodnji in v administraciji še povečujejo.
Jože Pelko je povedal, da soglaša z uvodno oceno, kako predlagani elaborat razvojnega centra iz Celja ne ustreza našim razmeram, saj v njem niso podana objektivna merila za spodbudo proizvodnje in za smotrne materialne stroške, ki so postali zadnja leta izredno važna postavka, saj so v lanskem letu dosegli delež 37 odst. Dodal je še, da so dohodkovni odnosi delno urejeni v trgovini »Naše steklo« in v Slovenski Bistrici, v Rogaški Slatini pa delimo po starem ključu, ki sloni na analitični oceni delovnih mest, dejansko pa ne upoštevamo doseženih delovnih rezultatov. To po njegovi oceni v veliki meri deluje nespodbudno ... Med poglavitne naj loge pa po njegovih besedah sodi tudi tista, ki je-usmerjena v znižanje odpadka, saj je le-ta delež 28 odst. in še vedno narašča.
Franc Bercko in Igor Djinovski sta razpravljala o delegatskih razmerjih in ocenila, da premajhno dejavnost delegatov lahko označimo
kot subjektivno neodgovornost posameznikov in da so doseženi tudi pozitivni premiki, kar dokazujejo razprave in akcije, kot so gradnja objektov za otroško varstvo, kulturnega doma, šol, športno-refcre-aeijskega središča in drugih.
Zakaj podcenjevanje lastnih sil?
V razpravo je posegel tudi član izvršnega komiteja CK ZKS Lojze Briški. Med drugim je poudaril:
»Namen tega sestanka je, da ugotovimo,1 kako daleč smo v uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Po razpravi sodeč sta vložili precej truda, toda kljub prizadevanju je opaziti določeno podcenjevanje lastnih moči in lastnih zmogljivosti. Menim pa, da resnih razlogov za takšno podcenjevanje ni, saj imate sposobne delavce, ki lahko s pomočjo celotnega kolektiva razvozlajo nastala vprašanja. Hvale vredno je vaše razmišljanje, češ da v steklarni prodajate tudi svoje znanje in ne le delo. Treba se bo odločno boriti za izboljšanje gmotnega položaja delavcev steklarne. Za dosego tega pa je ustrezna samoupravna organiziranost najboljša podlaga!«
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Rudi Peperko je v svoji razpravi pozdravil opazne premike v miselnosti delavcev steklarne, hkrati pa je ugotovil, da se položaj delavca v združenem delu dejansko še ne spreminja, ker se samoupravnega organiziranja lotevamo bolj formalnopravno in manj vsebinsko. Opozoril je, da bo treba misliti o resnici, kako je zakon o združenem delu orodje v rokah delavcev, mimo katerega ne smerno. Nadalje je nakazal potrebo po razvoju delovne organizacije v celoti po raziskovanju tržišča, po reševanju kadrovskih vprašanj itd.
Edino merilo komunistov
je aktivnost...
Sekretar medobčinskega komiteja ZK Janez Zahrastnik Je dejal, da kljub določenemu napredku v uresničevanju sprejetih nalog kaže resno opozoriti na velik razkorak med sprejetimi sklepi in njihovim uresničevanjem. »Obsojanja vredna je miselnost, ki v pristopu k novi samoupravni organiziranosti vidi dodatno delo |n ne del redne družbene dejavnosti v delovni skupnosti. Komunistom mora biti edino merilo za. njihovo delo aktivnost v spreminjanju ekonomskega položaja delavcev. Prav zaradi tega se vsiljuje aktualno in žgoče vprašanje, ali je storjeno vse, za kar smo se dogovorili v juliju 1976.
Stalen pregled nad družbenoekonomskim položajem delavcev mora taliti sestavni del stabilizacijskega programa« je poudaril Janea
V torek. 1. marca se je sestal razširjen politični aktiv in ocenil uresničevanje sklepov osnovne organizacije ZK od lanskega junija.
Zahrastnik in spregovoril še o delegatskih problemih v delovni skupnosti in zunaj nje, za rešitev katerih mora osnovna organizacija ZK odtočno ukrepati, kajti vse to v bistvu rešuje družbenoekonomski in socialni položaj delavcev.
Na podlagi uvodnih misli in široke razprave so na političnem aktivu sprejeli tele sklepe:
'1. Oceno o družbenoekonom-
skem položaju temeljne organizacije v Rogaški Slatini bo na podlagi zaključnega računa in informacije občinskega komiteja ZKS o delu komunistov izdelati do 15. marca. Hkrati je treba začeti sestavljati stabilizacijski program.
2.	Dosledno in skrajno odgovorno razvijati novo samoupravno organiziranost, da bo vse pripravlje-nn do 25. aprila.
3.	Pregledati in oceniti delovanje delegatskega sistema v delovni organizaciji in zunaj nje.
4.	Opraviti kritično oceno o delovanju članov osnovne organizacije zveze komunistov.
5.	Izdelati. program za uresničevanje zakona o združenem delu v organizaciji združenega dela.
IVAN SITER
KOMUNISTI STEKLARNE ROGAŠKA SLATI NA SPREJELI DELOVNI PROGRAM
Na rednem sestanku osnovne organizacije zveze komunistov steklarne v Rogaški Slatini 15. marca so prisotni sprejeli delovni program osnovne organizacije za letos. Za uspešno uresničevanje sprejetih nalog In za lažji nadzor nad njihovim uresničevanjem so v programu določili povsem konkretne ali določene zadolžitve. Sklenili so:.
L
Zaostriti partijsko disciplino in samokritičnost članov osnovne organizacije. To pomeni odgovorno sprejemati partijske naloge, vključevati se v delovanje 'ostalih družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja pa tudi redno prihajati na sestanke osnovne organizacije. Upravičen bo samo izostanek, ki bo predhodno utemeljen na vrnjenem vabilu! (Zadolžen komite osnovne 'organizacije!)
2.
Znova proučiti sklepe 5. redne seje CK ZKS, organizirati seminarje v zvezi z uresničevanjem zakona združenem delu ter zakona o družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu. (Zadolžen Ivan Siter, rok dc- 30. maja!)
3.
Odgovorno sodelovati pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov v steklarni. (Stalna naloga vseh članov!)
4.	Odgovorno sodelovanje v reševanju kadrovskih vprašanj, pri pridobivanju visokokvalificiranih in kvalificiranih strokovnjakov ter pri izobraževanju obstoječega kadra. (Stalna naloga vseh članov!)
5.
Redno spremljati delo delegatov in delegacij za zbor združenega dela skupščine občine, samoupravne interesne skupnosti v občini ter v
krajevne skupnosti in dela delegatov v organih samoupravljanja v TOZD in OZD steklarne. (Stalna naloga komiteja osnovne- organizacije).
6.
Dosledno se zavzemati za takšno samoupravno organiziranost, ekonomski položaj delavcev, ureditev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in nagrajevanje po vloženem delu, ki ga narekuje zakon o združenem delu. (Stalna naloga vseh članov zveze komunistov.)
8.
Sprejemati nove člane v zvezo komunistov. Pri tem je treba posebej poudariti sprejemanje mladih delavcev, žensk in delavcev iz ne posredne proizvodnje. Hkrati je treba skrbeti za idejnopolitično usposabljanje novosprejetih članov na
I
a
ustreznih seminarjih. (Stalna naloga komisije za kadrovanje.)
9.
Brez pridržkov vključiti se v de lovanje organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva in v delovanje krajevnih skupnosti, kjer komunisti živijo. (Stalna naloga vseh članov 'osnovne organizacije).
10.
Prizadevno se je vključiti v proces združevanja slovenskih steklarn, izdelovalcev lestencev in kartonske embalaže. (Stalna naloga komiteja osnovne organizacije).
Na sestanku osnovne organizacije ZK so se zmenili, da bodo uvedli kartoteko za slehernega člana osnovne 'organizacije, v kateri bodo razvidne vse funkcije in zadolžitve vsakega člana. To bo podlaga za oceno, ali je kdo preobreihenjen ali pa brez kakršne koli zadolžitve.
SEDANJE RAZMERE V STEKLARNI NARAVNOST VABIJO ,
Prispevajmo svoj delež!
Verjetno bi bilo odveč zapisati o prejšnjih dveh stabilizacijskih programih kaj drugega, kot to, da nista dosegla svojega namena. Sploh pa po zaključnem računu za preteklo leto, ki izkazuje izgubo 2,060.000 dinarjev! S tem se je namreč razblinilo še zadnje tolažilno upanje, češ, morda bomo pa le splavali,..!
Položaj je torej resen in slehernega med nami vabi, da brez filozofiranja in pričakovanja rešitev od drugod pljunemo v roke in po svojih zmogljivostih prispevamo vsak svoj delež k odpravi položaja, v katerem smo se znašli. Na dlani je, da pogosta miselnost, češ, bo že kako, nima nobene podlage!
Pred kratkim je delavski svet imenoval komisijo za pripravo predloga stabilizacijskega programa steklarne za letos. Komisija je svojo nalogo opravila v določenem roku in ga najprej dala v obravnavo osnovni organizaciji zveze komunistov, le-ta pa ga je obravnavala na svojem 14. rednem sestanku 15 marca.
VELIKO RAZPRAVLJAVCEV
O predloženem stabilizacijskem programu, ki ne zajema ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela in dohodkovnih odnosov, saj je to že v teku, se je razvila živahna razprava. Neglede na to,
da v razpravo ni poseglo več članov, lahko trdimo, da le takšne in še bolj poglobljene razprave prispevajo k razčlenitvi nastalega položaja in skladno s tem tudi k sprejetju ustreznih sklepov. Najbrž ne bo odveč, če nekatere razprave v skrajšam obliki posredujemo tudi vsem našim bralcem!?
Stipe Pešič je v kratki razpravi vprašal, ali bo inženir Jože Pelko zaradi prevelike obremenjenosti s številnimi nalogami mogel uspešno opraviti nalogo v zvezi s steklom.
Franc Firer je opozoril, da bi kazalo stabilizacijski program v celoti nati$niti in ga. dati slehernemu delavcu steklarne.
Vod j a	temelj ne	o rganizaci j e
združenega dela Jože Pelko pa je med drugim rekel: »Ne izmikajmo se odgovornosti, saj se, dobro zavedamo, da sedaj vendarle moramo nekaj ukreniti. Poostriti bo treba disciplino in odgovornost. Minili sp časi, ko smo si lahko dovolili izmikanja nalogam, ker da veliko lahko opravi tudi en sam človek! Sleherni med nami mora odgovarjati za svoje delo. Razložiti moramo, za kaj pravzaprav gre. Ne moremo se izmikati dejstvu, da ima sleherno delo neko svojo posebnost. čarobnih palic, s katerimi bi lahko odpravili vse pomanjkljivosti kar tako, brez naporov, ni. Spremljati moramo celoten proizvodni proces, ker se včasih zgodi, da dve peči ne vlečeta enako. Naj-
brž smo si na jasnem, da zanesljivih receptov za dobro steklo ni! Steklo je eksperimentalna veda!?«
Direktor Vojo Djinovski je dejal, da se je veščin taljenja stekla učil od sicer polpismenih ljudi. Po njegovih besedah je bila v prejšnjih stabilizacij škili programih pomanjkljivost v tem, ker nismo natančno določili, kaj naj kdo dela v novem programu pa ni več tako. Stabilizacijski program je prilagojen našim potrebam in našim kadrom. Za slabo steklo je več vzrokov. »Po. vsem sodeč«, je nadaljeval Vojo Djinovski, »smo pozabili nekdanjo tradicijo, da je treba steklarski lonec skrbno negovati, in smo v določeni meri izgubili občutek za ohranitev vsakega steklenega izdelka!«
K besedi se je znova oglasil inž. Jože Pelko, ki je med drugim dejal: »Lahko rečem, da se je resnično že marsikje razpasla nekakšna miselnost, češ da vsakdo naredi več, kakor je za to plačan. O tem bo treba še razpravljati, kajti ne-spodbitno je* da če . že ne vsi, pa večina gotovo lahko naredi še kaj več! Ne mislim po-količini, ampak mislim, da bi vsak narejen steklen izdelek lahko bolj skrbno spravili v skladišče! Naj se vsakdo med nami odkrito vpraša, kaj lahko naredi v tem smislu boljše in več!? Sistem dohodkovnih odnosov še ne bo takoj nared, mi pa nemudoma potrebuiemo izboljšanje lastnega položaja!«
Sekretar osnovne organizacije zveze komunistov Franc Vehovar meni, da se veliko več pogovarjamo o tem, kako bomo delili denar, manj pa o tem, kako ga bomo z učinkovitim delom ustvarili. Vsi bi se morali dosledno boriti za uresničevanje stabilizacijskega programa, saj je v dobršni meri naš položaj tesno povezan z njim, odvisen od njegove uporabnosti in od njegovega doslednega uresničevanja. Franc Vehovar nadalje meni, da bi spoštovanje delovnega časa morala biti prva naloga vseh zaposlenih, kajti doslej se je dogajalo, da so posamezniki zamujali delo po več minut in tudi po kakšno uro, mi pa smo za takšne pojave ostajali slepi. Odslej bodo morali prav vsi zaposleni v določenem času prihajati na delo in vestno opravljati svoje naloge.
Rudi Jugovar ocenjuje, da je osnutek stabilizacijskega programa zadel pravo smer, hkrati pa meni, da se posamezni člani zveze komunistov obnašajo na sestalnku komu-
nistov drugače kakor na zboru delovnih ljudi, pa s tem slabijo učinkovitost sprejetih dogovorov. Poudaril je tudi, da bi se komunisti morali obnašati skladno z začrtano politiko zveze komunistov.
Svojo drugo razpravo je Franc Vehovar navezal na nemogoče obnašanje posameznikov na zborih delovnih ljudi, saj nekateri ne glasujejo ne »za« in ne »proti«. Ko je ocenil delo komunistov, je povzel, da je precej takšnih, ki svojih nalog ne izpolnjujejo v skladu z dogovorjenim.
»Najboljše bi bilo,« je dodal Vehovar, »da tisti, ki ne more opraviti nalog, ki mu jih naloži zveza komunistov, zapusti njene vrste, četudi bomo številčno sicer šibkejši, bomo v dejanjih bolj enotni in zato naredili veliko več.«
Po mnenju Valterja Jordana bi morali za kakovost stekla zadolžiti vse inženirje v tovarni in ne le Pelka. Prav tako meni, da bi za to morah odgovarjati tudi delavci na nižjih organizacijskih nivojih, saj si ne moremo dovoliti nedorečenih zadev v zvezi s tem. Po njegovem mnenju bo treba tudi razčistiti o razmerju delovna disciplina — samouprava. Jordanu se zdi nesprejemljivo visoko število nadur in je predlagal, naj se izplačilni dan postopno premakne na poznejši datum.
Ko se je vključil v oceno nastalega položaja, je Franci Jankovič opozoril na budnost konkurence, ki je vsak čas pripravljena izkoristiti naše morebitne slabosti, Po njegovi presoji bi morali nameniti veliko večjo skrb vzgoji kadrov za osnovno izdelavo. Opozoril je tudi, da bi bila morebitna izguba tržišča nepopravljiva naoaka. sai potem ne bi bilo kaj deliti. Vzroke za manjšo udeležbo članov zvez komunistov v razpravi o stabilizacijskem programu vidi Franci Jankovič v njihovi pomanjkljivi obveščenosti o samem osnutku. Uspeh naše stabilizacije pa vidi le v nenehnem nadzorstvu med uresničevanjem začrtane poti.
»Da bi se izognili večjim reklamacijam, potrebujemo za oregled stekla po brušenju kvalificiranega brusilca ali brusilke, saj se zgodijo večje nevšečnosti, če pregledujejo izdelke nezadostno izurjene pre-gledovglke. Z ozirom na to. da je odpadek v gladkem kristalu še vedno velik in da je veliko tudi druga vrsta kvalitete pri gladkem steklu in v brušenju, bi nedvomno kazalo čimprei uvesti olačevanie no kakovosti«, je v razpravi dejal Jože Ooručan.
Jože Halužan ie v celoti podprl predlagani stabilizacijski načrt, ki po njegovem mnenju -ni rezultat opazovanja članov komisi ie. amnak rezultat opazovanja vseh članov kolektiva <n ie stmieo v zaključeno celoto. Strinja se z Jugovarjevo oce-
no, da je nekaj posameznikov, ki si prizadevajo razvrednotiti delo osnovne organizacije zveze komunistov. Nadalje meni, da bi vendarle kazalo programe in račune samoupravnih interesnih skupnosti — zlasti tele&nokultume — dati pod drobnogled in ugotoviti, kam gre denar, ki ga delavci prispevajo v te namene.
Predsednik OK SZLD Šmarje pri Jelšah in član OK ZKS Jože Unverdorben poudaril, da zveza komunistov mora krepiti odnos do dela. »Vaša delovna organizacija«, je dejal Unverdorben, »ni v dobrem položaju, toda to še vedno ne pome-hi, da tega ne bi mogla kmalu izboljšati. Poleg vseh drugih težav, s katerimi se ubadate, je predvsem od vas odvisno, kakšen bo vaš položaj jutri. Sistem nagrajevanja je treba izpolniti tako, da bo spodbuden, saj dobro čutimo vse škodljive posledice, ki' jih je in jih še vedno ima uravnilovka. Mimo sistema delitve očitno ne moremo!«
Kljub težavam, s katerimi se soočamo že lep čas, je na sestanku osnovne organizacije poleg kritičnih pripomb na dosedanje delo bilo v dobri meri čutiti tudi vedrino, ki je še tako potrebna za premagovanje vseh težav. Ta vedrina predvsem sloni na marljivosti delavcev v naši steklarni, ki ji nihče ne more oporekati. Zato so povsem utemeljena pričakovanja in stvarna ocena za premostitev nastalih težav. To reko je treba spraviti v oravo strugo, po kateri bo v pozabo odnesla pomanjkljivosti, ki smo si jih nakopičili, če bomo boljše organizirani in če bomo s pridom izkoristili vse možnosti, bomo veliko močnejši!
Kakšen je stabilizacijski program?
Na podlagi predloga in razora-ve smo sprejeli naslednji stabilizacijski program:
1.
Kljub maihnim uspehom v zniževanju deleža loma in odpadka je to vprašanje še vedno prvenstvenega pomena.
Kakovost steklene snovi močno niha, zaradi česar nastajajo občutne razlike. Zato moramo temu vprašanju tudi v prihodnje namenjati kar največjo skrb. Pri kvaliteti snovi je poleg vestnem dela pripravljavcev zmesi in tooilničarjev pomembno tudi. v kakšnem stanju so talilne peči. Za odpravo pomanjkljivosti na oečeh bo treba nri prvi peči zamenjati komore de 19. mar ca. Druea oeč že dovolj časa obra tuje. nekatera nuina popravila pa bo treba opraviti med obratovanjem. leta 1978 pa bo treba pre študirati, kako jo bomo obnovili. "Studi'a naj bo oripravliena do 1 iuniia letos. Zamenjavo rekupera-torjev, ki so že na poti, naj se op-
ravi na tretji in četrti peči do 1. maja letos. Na peti in šesti peči bo treba opraviti sprotna popravila. Za kakovost steklene snovi odgovarjata Jože Pelko in Jože Bre-pevnik, za vzdrževanje peči pa odgovarja Branko Stojsavljevid.
Nadaljnji odpadek se pojavlja bodisi kot tehnični lom ah pa zaradi nepazljivosti. Proti temu se bo treba odločno boriti. Tehnični lom v glavnem povzročajo hladilnice. Za zmanjšanje takšnega loma so odgovorni delovodje peči, za drugega pa delovodja dodelave in bru-silnic. Za normalno delovanje hladilnic je odgovoren Franc Lovren-ča.k.
Odpadek zaradi nepravilnih oblik in dimenzij sicer upada, vendar se še vedno pojavlja. Za njegovo zmanjšanje odgovarjajo delovodje in to vsak v svojem oddelku.
2.
V	nekaterih oddelkih, kar zla- , sti velja za dodelavo, se občasno pojavlja presežek delavcev. V skladu s tem so delovodji dolžni organizirati njihove začasne premike na druga delovna mesta, kjer je
to potrebno. Delavci, ki na svojih delovnih mestih nimajo dela, pa morajo ponujeno delo sprejeti.
3.
Zadnje čase je odšlo nekaj delavcev iz proizvodnje v režijo. Takšno kadrovanje ni najbolj smotrno. Ta vprašanja bi kazalo reševar ti z delovnimi invalidi. V brusilnici, zlasti v Kozjem, pa primanjkuje delavcev, kar narekuje potrebo po kadrovanju nekoliko starejših, Iti bi si s priučevanjem pridobil naziv pomožnega brusilca. Zadolžen za to je Vlado Mrhar.
4.
Nadure so še vedno sporna zadeva. Z notranjo organizacijo bo treba zagotoviti, da se bo njihovo število znižalo. Zadolžen za to je Franc Šrimpf.
. 5.
Predpisani delovni čas je treba v celoti spoštovati. Prepozno prihajanje na delo in predčasno zapuščanje delovnega mesta je nedovoljeno. Za boljše izkoriščanje delovnega časa bo treba izdelati In dosledno uresničevati plan letnih dopustov. Odgovorni za to sodelovanje.
fi.
Samo najnujnejši sestanki naj bodo med delovnim časom. Vsi pa moralo biti dobro pripravljeni, da ne b'o po nepotrebnem zgubljanje dragocenega časa.
7.
V	preteklem letu,je bilo varče a vanje boli učinkovito, saj zakliu&r MF račun kaže povečanje poslovnih 11 stroškov le za 3 odstotke. V tej W
smeri je treba nadaljevati in sicer tako, da bomo porabo materiala in energije še naprej zniževali. Preštudirati in izvesti bo treba izolacijo talilnih peči, s čimer bomo znižali porabo olja. Prav tako je treba zagotoviti krožni tok pitne vode. Zadolžen za to je Igor Djinovski.
8.
Usposabljanje steklarskega kadra je pomanjkljivo in narekuje drugačen sistem izobraževanja. Zadolžen za to je Polde Ogrizek.
9.
Neustrezna organizacija servisnih dejavnosti povzroča na eni strani zamude v vzdrževanju, na drugi strani pa zahteva tudi precejšnje število nadur. Za izpeljavo nove or ganizacije je zadolžen Marjan Dro fenik, rok pa je 1. junij.
10.
Pristaviti je treba 14 novih brusilnih vreten v brusilnici do 1. maja, zadolžen pa je Igor Djinovski.
11.
Direktor organizacije združenega dela Vojo Djinovski je odgovoren za uresničitev stabilizacijskih ukrepov, o čemer bo poročal delavskemu svetu temeljne organizacije združenega dela v Rogaški Slatini.
12.
O predlogih stabilizacijskega programa in o morebitnih dopolnit-, vah naj razpravljajo zbori delovnih ljudi, vsak član delovne skupnosti pa mora biti seznanjen s sprejetimi ukrepi.
KOMUNISTI BISTRIŠKE STEKLARNE SO SE DOGOVORILI...
Sestanek, da malo takih
Nedavni sestanek članov osnovne organizacije zveze komunistov bistriške temeljne organizacije je bil eden izmed takšnih, kakršne si lah ko samo želimo. Bil je poln odločnosti in konkreten tako v predlogih, v razčiščevanju nekaterih nejasnosti v vrstah članov ZK kot tudi v sklepih za odpravo težav, s katerimi se člani organizacije spopadajo pri uresničevanju svojih nalog in delovnih načrtov
Že dalj časa je v kolektivu čutiti prizadevanje za poživitev dela mladinske organizacije v temeljni organizaciji, ki žal zadnja leta ni povsem uspela uresničiti sprejetih akcijskih načrtov in se vključiti v delo tudi na tistih področjih, kate-
ra niso neposredno vezana na njeno mesto ter vlogo.
Ni naključje, da je osnovna organizacija ZK posvetila temu vprašanju posebno skrb, saj se zaveda, da bodo v kratkem mladi proizvajalci morali postati aktivni — ne le na svojih delovnih mestih, ampak tudi v vseh samoupravnih odnosih, v organizacijah, v športu in v kulturnem življenju delovnega okolja, kjer ustvarjajo s svojim delom določene dobrine. Skupaj z osnovno organizacijo sindikata v kolektivu so komunisti za 4. marec sklicali sestanek vseh mladih delavcev. Na njem so mladi sprejeli svoj delovni program in se tudi kadrovsko organizirali....
S tem pa seveda niso končane obveznosti ne osnovne organizacije ZK in tudi ne sindikata do mladi-
ne! Skupno z vodji oddelkov, v katerih delajo mladi, so jim dolžni v okvira možnosti in potreb nuditi potrebno organizacijsko pomoč pri delu!
Med pomembnimi točkami nedavnega sestanka osnovne organizacije ZK v bistriški temeljni organizaciji je bila tudi obravnava mesta in vloge člana ZK v njegovem delovnem okolju. Za to sp se odločili, ker nekateri nekomunisti ne razumejo, kakšni so cilji in naloge članov ZK, saj so poizkušali prikazati, da so nekateri komunisti hoteli članstvo v organizaciji izkoristiti za uresničitev svojih osebnih interesov — in sicer naj bi jim partija zagotovila ugodnejši delovni in gmotni položaj, to je boljša delovna mesta ...
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je tako mislečih le nekaj delavcev med nami. Ti še vedno niso povsem dojeli vloge in mesta ZK v naši, družbeni ureditvi. Zato je organizacija ZK poizkusom, omajati vlogo ZK, sklenila storiti takojšen konec. Člane kolektiva, ki še niso dojeli njenega pravega mesta in vloge, bo treba poklicati na pogovor in se z njimi pogoyoriti o nejasnostih in nalogah te organizacije in oosamežnikov v njej. Komunisti tudi menijo, da bi bilo mogoče mnoge nejasnosti razčistiti kar na samih delovnih mestih in na sestankih mojstrov ali na podobnih oddelčnih posvetovanjih!
Da bodo delo in načrte osnovne organizacije ZK kar najbolj približali vsem članom kolektiva, so komunisti na omenjenem sestanku sklenili, da bodo sklepe sestankov osnovne organizacije ZK na ustrezen način sporočili vsem sodelavcem, V kratkem bodo sklicali tudi razširjeni sestanek osnovne organizacije skupaj s predstavniki samoupravnih organov in z vodilni-
Še nekaj zamaškov bo treba zbrusiti m steklenince bodo nared za kontrolo ter prevoz v skladišče! — fotografija iz arhiva »Steklarja«.
mi delavci temeljne organizacije. Na njem bodo razpravljali o proizvodnih problemih, o uresničevanju sprejetega proizvodnega plana in o sprotnih problemih.
Na zadnjem sestanku bistriških komunistov so razpravljali tudi o možnostih za sprejem novih članov v zvezo komunistov, o izobraževanju' in vključevanju komunistov v
družbenopolitična in kulturna doga, janja v kolektivu pa tudi povsod tam, kjer prebivajo.
VIKTOR HORVAT
PO ZAKLJUČNEM RAČUNU TEMELJNE ORGANIZACIJE SLOVENSKA BISTRICA
Dober devizni učinek
Kazalci	1976	1975	Indetes
Celotni dohodek	45,187.326	37,885.160	119
Porabljena sredstva	—23,892.133	—21,847.442	109
Dohodek	21,295.193	16,037.718	133
Pogodbene in zakonske			
obveznosti	— 4,386.637	— 2,891.239	152
V začetku preteklega leta je bila temeljna organizacija Slovenska Bistrica končala gradnjo novih talilnih peči, vendar zaracli pomanjkanja steklarjev in naročil novih zmogljivosti ni bilo mogoče v celoti izkoristiti. Kadne peči bi namreč morale praviloma obratovati v treh izmenah, obratovale pa so le v dveh izmenah, zaradi česar so v tej temeljni organizaciji izpolnili za lansko leto planirano proizvodnjo z 92 odstotki. In kljub temu so proizvodnjo povečali v primerjavi z letom 1975 za 8 Odstotkov!
Omeniti je vredno tudi to, da so v temeljni organizaciji Slovenska Bistrica dosegli omenjene uspehe z manjšim številom zaposlenih, saj je delalo lansko leto po, prečno 279 delavcev, leto prej pa jih je delalo 299.
Še bolj' ugodni so finančni kazalci, saj je bila. lanskoletna vrednost proizvodnje po lastni ceni v primerjavi z letom 1975 kar za 25 odstotkov večja!
Že povedano govori v prid pravilni investicijski naložbi sodelavcev v temeljni organizaciji Slovenska Bistrica in v prid trditvi, da so obvladali taljenje v novih pečeh. Seveda pa jim ostaja še vedno prvotna naloga, da bo treba pri kadnih pečeh uvesti še tretjo izmeno!
Ekonomske kazalce poslovnega uspeha temeljne organizacije Slovenska Bistrica v letu 1976 kaže tabela 1!
Iz razpredelnice je razvidno, da so v temeljni organizaciji Sloven-
Donudek za razdelitev Osebni dohodki (bruto) Osebni dohodki (neto) Skladi
Poprečni neto osebni dohodek Vkalkulirana amortizacija Vrednost proizvodnje na zaposlenega delavca Dohodek na zaposlenega delavca
ska Bistrica kljub težavam, ki so pestile tudi njene delavce vse lansko leto, dosegli uspehe. Predvsem so uspeli omiliti porast sredstev za reprodukcijo, saj je bila lansko leto 'v primerjavi z letom 1975 le za 9 odst., dočim je bila v let-u 1975 v primerjavi z letom 1974 za 49 odst. in v' letu 1974 v primerjavi z letom 1973 kar za 61 odst. Vzporedno s tem so naraščali skladno z naraščanjem celotnega dohodka za razdelitev. Neto ostanek je za lansko leto sicer za 61.949 dinarjev, nižji, kot je bil za leto 1975, vendar se je amortizacij-ja povečala za 1,497.895 dinarjev!
16,430.990	13,879.266	119
16,396.484	13,732.811	119
10,716.717	9,674.815	111
84.506	146.455	58
3.201	2.696	119
1,838.414	340-519	540
6.557	6.005	109
76.327	53.638	142
Takšne uspehe so v Slovenski Bistrici dosegli v drugi polovici lanskega leta in še zlasti v njegovih zadnjih mesecih.
Pomemben uspeh so dosegli tudi v izvozu, saj je bil ta v lanskem letu 1,084.428,35 ameriških dolarjev ali za 22 odst. več kot v letu 1975. Lanskoletni devizni učinek pa je bil še boljši, saj je v lanskem letu pomenil uvoz temeljne organizacije Slovenska Bistrica le 8,15 odst. ustvarjenega izvoza.
dipl. inž. VOJO DJINOVSKI
Tabela 1: Poslovni rezultati TOZD Slovenska Bistrica v letih 1976 in 1975 (v dinarjih!)
Uspešna prizadevanja
Te dni člani bistriškega kolek tiva. steklarne »Boris Kidrič« pozor no obravnavamo poslovno poročilo o zaključnem računu svoje temelj; ne organizacije za leto 1976. Da bi bili zaposleni kar najbolje seznanjeni z doseženimi delovnimi rezultati iz preteklega leta, smo izdali po sebej za to priložnost tiskani izvle-
ček tega dokumenta, s čimer kolek tiv uresničuje svoja prizadevanja za kar najširšo obveščenost 'članov delovne skupnosti o doseženih po slovnih rezultatih. Z gotovostjo lahko trdimo, da je kolektivu v pre teklem letu uspelo v zaključnem obdobju lanskega leta zaskrbljujočo prvo polovico spremeniti v
uspeh, kakršnega si je le malo kdo upal napovedati!
Med pomembnejšimi podatki o lanskoletnem poslovanju je treba poudariti, da je bil celotni dohodek temeljne organizacije za 19 Odstotkov višji od celotnega dohodka v letu 1975, saj je bil 45,187.326,19 di-
tiar jev. S tem pa je kolektivu uspelo ustvariti tudi 84.506,42 dinarjev za posojilo, ki smo jih namenili kot pomoč nerazvitim krajem,
Prav gotovo je dosežek rezultat velikih prizadevanj članov celotnega kolektiva bistriške temeljne organizacije. Pri tem je treba poudariti še to, da smo v letu 1976 močno povečali stroške amortizacije in investicijskega vzdrževanja. Konec leta 1975 smo namreč v Slovenski Bistrici začeli delati v novi proizvodni hali z opremo v vrednosti kakšnih 25,000.000 dinarjev. Od tega je bilo treba v letu 1976 obračunavati amortizacijo, stroške
popravil novih peči, katerih remonti se pojavljajo vsaki dve leti.
Ni nepomemben tudi podatek, da smo omenjene delovne uspehe v preteklem letu dosegli z nekoliko manjšim številom zaposlenih, saj nas je bilo 279.
Ugodne rezultate smo v preteklem letu dosegli tudi s poprečjem osebnih dohodkov, saj je bil lani poprečni mesečni neto osebni do hodek 3.201 dinarjev ali za 19 odstotkov več kot v letu 1975, uspešnejši pa smo bili tudi v količinski in kosovni proizvodnji.
Pomemben korak na boljše smo naredili tudi na področju prodaje končnih izdelkov, ki se je na do-
mačem trgu povečalo za 34 odstotkov izvoz pa se je povečal za 30 odstotkov!
Na osnovi števila zaposlenih in teže izdelanih izdelkov se je v letu 1976 za 17 odstotkov povečala proizvodnost; za 18 odstotkov se je povečala ekonomičnost poslovanja, izračunana na podlagi celotnega dohodka in poslovnih stroškov; dohodek na delavca se je v primerjam z letom 1975 povečal za 42 odstotkov,
Povečal pa se je tudi družbeni proizvod in to za 51 odstotkov.
VIKTOR HORVAT
LANSKOLETNO POSLOVANJE TEMELJNE ORGANIZACIJE »NAŠE STAKLO«
Kljub temu, da je bil prometni davek na kristalno steklo zelo visok, saj je bil v Beogradu 53%, je prodaja stekla v naši temeljni organizaciji »Naše staklo« v lanskem letu potekala normalno. Pri nespremenjenem številu delavcev — bilo jih je enajst — so zabeležili za, 4,6% večjo prodajo, kot je bila v letu 1975. Znižanje prometnega davka na kristalno steklo za 17% pa pomeni upravičeno pričakovanje porasta prodaje kristalnega stekla!
Ekonomske kazalce poslovnega uspeha temeljne organizacije »Naše steklo« v letih 1976 in 1975 kaže tabela 11
Zaradi razmeroma visokega ostanka dohodka si je temeljna organizacija »Naše staklo« edina v naši steklarni po zaključnih računih za leto 1976 oblikovala sklad
Elementi	Vrednost prodaje		Indeks
	1976	1975	76/75
Prodanega trgovskega blaga	8,972.874,70	8.576.261,60	104,6
Celotna prodaja blaga	9,032.972,53	8,799.548,58	102,6
Porabljena sredstva	—7,654.521,49	—7,564.777,45	101,1
Dohodek	1,378.451,04	' 1,234.771,13	111,6
Zakonske obveznosti	63.945,00	38.825,70	164,6
Osebni dohodki	832.359,15	673.457,95	122,6
Cisti ostanek dohodka	587.489,99	503.687,43	1:11,6
Poprečni osebni dohodek*	4.514 —	4.010,—	111,6
* na osnovi delovnih ur!
Tabela 1: Poslovni rezultati TOZD»Naše staklo« v letu 1976 in 1975 (v dinarjih!)
skuipne porabe in to 44.000 dinar- zaključnem računu Za, leto 1975
jev, ker je v primerjavi z ustvarje- 93 odstotkov.
nim skladom skupne porabe po	dipl. inž. VOJO DJINOVSK!
SKLEPI ORGANOV SAMOUPRAVUANJA TOZD STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA
Zaključni račun, sejnine in
■ ■ ■
Samoupravna delavska kontrola
Samoupravna delavska kontrola temeljne organizacije steklarne Rogaška Slatina je na 15. redni seji 14. februarja pregledala izkoriščanje letnih dopustov in prenašanje teh iz leta 1976 v leto 1977- Ugoto-— Vila je, da je na slabe proizvodne ■ 1 dosežke v januarju letos v precejšni nji meri tudi vplivalo veliko števi-W to dopustov, ki so jih delavci iz
lanskega leta prenesli v letošnje leto ter jih izkoristili v januarju. Zato je samoupravna delavska kontrola predlagala delavskemu svetu temeljne organizacije steklarne Rogaška Slatina, naj sprejme ustrezen sklep o planiranju in izrabljanju letnih dopustov v vseh oddelkih delovne organizacije in da morajo delavci svoj letni dopust izrabiti v letošnjem letu in ne šele deloma v začetku prihodnjega leta!
Delavski svet
Delavski svet temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina je na 25. redni seji 23. februarja sprejel nekaj pomembnih sklepov. Ti so:
L
Odpiše se vrednost zalog gotovih izdelkov v prodajalni I Rogaška Slatina v vrednosti 1.691,40 dinar-
jev in odpiše se vrednost zalog gotovih izdelkov temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina v konsignacijskem skladišču v Ljubljani v vrednosti 64.475,95 dinarjev po planski ceni ali v vrednosti 82.255,85 dinarjev po lastni ceni. Oba odpisa vrednosti zalog se knjiži v breme izrednih odhodkov, opraviti pa ju je treba skladno z odlokom o usklajevanju vrednosti zalog, če so prodajne cene nižje od lastne cene (po Uradnem listu, št. 5/77).
2.
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov se vrednoti po vseh stroških, ki so nastali v neposredni proizvodnji, po stroških priprave proizvodnje in po stroških za vzdrževanje delovnih sredstev, kar je skladno z določili zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka delovne organizacije.
3.
Potrdi se predlagano delitev dohodka, in zaključni račun temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina za leto 1976 v naslednjih postavkah:
din
—	celotni dohodek 130,378.541,50
—	porabljena
sredstva	56,496.962,80
—	doseženi dohodek- 73,881.578,70
—	pogodbene
obveznosti	2,538.200,90
—	zakonske obveznosti 8,490.663,05
—	dohodek za delitev
v TOZD	62,852.714,75
—	osebni dohodki
in prejemki	64,913.353,50
—	izguba zaradi nedoseženega
dohodka	— 2,060.638,75
V komisijo za pripravo stabilizacijskega programa temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina za leto 1977 so imenovani za predsednika dipl. inž. Vojo Djinovski. inž. Jože Pelko, Vlado Mrhar, Mirko Trunkelj, Franc Hernaus, Marjan Drofenik, mr. Franc Šrimpf in Jože Halužan.
Delavski svet temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina je na 26. redni seji 5. marca spre jel tele p omemb ene sklepe:
1.
Za mesec februar se razdeli za osebne dohodke v bruto-bruto vred nosti 6,010.000 dinarjev.
Temeljna organizacija steklarna Rogaška Slatina pristopa k podpisu samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Jugobanke, sedež Ljubljana, za obdobje 1976—1980. Za podpis samoupravne-
ga sporazuma je pooblaščen Rudi Jugovar.
3.
Zmanjša se vrednost naših izdelkov za 72.30 ameriških dolarjev izvozniku Steklo-export Ljubljana, ki je firmi Ebeling v zaključku 2083 vpisal napačne cene.
4.	.	'
Francu Jankoviču in inž. Jožetu Pelku se za službeno potovanje v München v ZR Nemčijo na AMC MEETING krije stroške za prenočevanje in 70 odstotne dnevnice.
5.	•
Za izgubljeni čas" na sejah organov samoupravljanja, njihovih komisij in drugih organov družbenega samoupravljanja se obračunava na-sednja nadomestila:
—	seja delavskega sveta TOZD 30 dinarjev
—	seja delavskega sveta OZD 30 dinarjev
—	seja odbora za medsebojna de lovna razmerja 30 dinarjev
—	seja upravnega odbora TOZD 20 dinarjev
—	seja samoupravne delavske kontrole 20 dinarjev
—	seja komisije za cenike del 20 dinarjev
—	seja komisije za varstvo pri delu 30 dinarjev
—	seja komisije za dodelitev stanova.) 20 dinarjev
—	seja komisije za požarno varnost 20 dinarjev
—	seja delegacije SIS 20 dinarjev
—	seja delegacije za občinski zbor združenega dela 20 dinarjev
—	zapisnikar OO ZK in KZA 20 dinarjev
—	predsedniki organov samoupravljanja 200' dinarjev.
6.
Francu Staniču se za vodenje godbe na pihala in za izobraževanje njenih godbenikov od L aprila do 31. decembra 1976 izplača nagrado 9.000 dinarjev.
Odbor za medsebojna delovna razmerja
Odbor za medsebojna delovna razmerja temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina je na 36. seji 28. februarja obravnaval kršilce delovnih dolžnosti ter izrekel 33 kazni, sprejel povečanje odstotne udeležbe delavcem v desen brusilnim, dodelavi in v oddelku peč, sprejel premestitve in odpovedi delavcev ter objavo razpisa prostih delovnih mest vodje kontrole kvalitete v TOZD steklarna Rogaška Slatina ter kurirke ter objavo razpisa štipendij za šolsko leto 1977 do 1978, to je ene štipendije za ekonomista, dveh štipendij za ekonomskega tehnika, ene štipendije za administrativnega tehnika, dvajset štipendij za steklobrusilca in deset štipendij za steklopihalca.
Odbor za medsebojna delovna razmerja je potrdil tudi razpored izkoriščanja letnih dopustov delavcev TOZD steklarna Rogaška Slatina — oddelek peč za. letos, potrdil vrednost točke 1,79 dinarja za izračun višine štipendij, kar temelji na sporazumu o štipendiranju dijakov in študentov, opravil pregled zamud pri prihajanju na delo od 1. januarja naprej. V zvezi z zamujanjem dela je odbor za medsebojna delovna razmerja predlagal delavskemu svetu TOZD steklarna Rogaška Slatina, naj sprejme sklep o ukrepih zoper zamudnike ter sklep, naj se za opravičen izostanek šteje samo izostanek, ki je bil pred-
Blagodeti, ki ph nudijo naše počitniške hiše ob morju, naj bi uživalo čim več naših sodelavcev ter njihovih nujbližnjih svojcev! — fotograjija iz arhiva »Steklarja«.
hodno utemeljen. Hkrati je odbor predlagal delavskemu svetu, da oblikuje sredstva za posojila individualnim graditeljem stanovanj.
Upravni odbor
Upravni odbor temeljne organizacije steklarna Rogaška Slatina je
na 20. seji 4. marca potrdil cenike del, ki jih je pripravila komisija za cenike del, potrdil je opravljene nadure v februarju letos ter obravnaval vloge steklene izdelke, name njene srečolovu.
Zaradi visokega števila nadur v računovodstvu je upravni odbor
predlagal delavskemu svetu, naj sprejme sklep o prestavitvi izplačilnega dneva za osebne dohodke delavcev TOZD steklarna Rogaška Slatina od 15. na 20. dan v mesecu, saj bi bilo mogoče s tem ukiniti nadurno delo.
REZKA TOMIČ
RAZMIŠLJANJE O REGRESU ZA LETOŠNJI DOPUST
Koliko regresa letos?
Osnovna organizacija sindikata je pri obravnavi izhodišč sindikal ne liste 77 naletela na težko nalogo. Pred njo je naloga, kako najbolj pravilno razdeliti sredstva, ki so namenjena za regresiranje letošnjega letnega oddiha delavcev ali tako imenovani K-15.
Imenovana posebna komisija...
Da bi našli kar najboljšo rešitev, je sindikalna konferenca imenovala posebno komisijo, ki naj prouči vse možnosti za razdelitev sredstev, namenjenih regresu za letni odmor. Predlagala naj bi med drugim takšne rešitve, ki bodo naše delavce spobudile za izrabo svojih letnih dopustov v prave namene — za resničen oddih — in pri tem tudi upoštevali družine z nizkimi družinskimi prejemki, ki si do sedaj še niso mogle privoščiti primernega oddiha.
Ponudenih je nekaj predlogov
Komisija je pripravila predlog, naj bi od 1.400 dinarjev, kolikor je po sindikalni listi 77 za letos predvideno regresa za enega delavca, izločili 10 odstotkov ali 140 dinar-
jev za vzdrževanje našega počitniškega naselja. To predvsem zaradi tega, ker tisti denar, ki' ga plačujemo posamezniki — uporabniki, še zdaleč ne pokriva dejanskih stroškov za vzdrževanje. Lestvica za razdelitev regresa pa naj bi bila naslednja: delavci z mesečnim osebnim dohodkom do 2.500 dinarjev naj bi dobili regres 1.300 dinarjev, delavci z osebnim dohodkom od 2.500 do 4.500 dinarjev naj bi dobili regres 1.200 dinarjev in delavci z osebnim dohodkom nad 4.500 dinarjev naj bi dobili regres 1.100 dinarjev.
Sindikalna lista 77 in stališča sindikatov — to je občinskega sveta zveze sindikatov — pa ponujajo še drugo možnost, ki je gotovo popolnejša in tudi bolj sprejemljiva. Po tem predlogu naj bi, če imamo možnost izkoristiti po 1.400 dinarjev na. zaposlenega, izločili 10 odstotkov za vzdrževanje sedanjih počitniških zmogljivosti, kar bi skupno pomenilo 160.000 dinarjev. Poleg tega naj bi Močili še 10 odtofkov ',a gradnjo novih počitniških zmogljivosti.
Bežen izračun pokaže, da bi s sprejetjem tega, drugega predloga,
mogli poprečno na enega zaposlenega izplačati približno 1.100 dinarjev regresa, ki naj bi jih razdelili takole: delavci s prejemki do 1.500 dinarjev na mesec na enega družinskega člana naj bi dobili 1.100 dinarjev regresa, delavci s prejemki na družinskega člana od 1.500 do 2.000 dinarjev naj bi dobili 1.000 dinarjev regresa, delavci z več kot 2.000 dinarjev prejemkov na družinskega člana pa naj bi dobili regres 900 dinarjev.
Seveda so tudi v tem predlogu pomanjkljivosti, kajti izredno težko in pravočasno bi nam uspelo ugotoviti katastrske dohodke številnih delavcev na njihova zemljišča.
Tako se nam slej ko prej za sedaj ponuja stvarna možnost na osnovi osebnih dohodkov zaposlenih, bržčas pa so še tudi druge možne rešitve, ki bi jih morebiti predlagali sodelavci. Zato bo prav dobrodošla vsaka zamisel in pobuda, če bo prispevala k oblikovanju takšnih meril za razdelitev sredstev, namenjenih regresu za dopust, ki bodo zadovoljila večino...!
JOŽE, HALUŽAN
MLADI V SLOVENSKI BISTRICI SO SKLENILI...
Konec zatišja
V petek, 11. marca se je po dol gem zatišju ponovno čula organizirana beseda mladih v našem kolektivu. Na pobudo osnovnih organizacij ZK in sindikata je bil ta dan skupni sestanek orga.iov samoupravljanja, predstavnikov osnovne organizacije ZK in osnovne organizacije sindikata z mladimi. Bil je to pravi delovni sestanek, na katerem je bilo čutiti zaznavno že Ijo mladih po skupnem delu tudi na področjih, ki niso izključno vezana na njihova delovna mesta.
Posebno so se mladi žavžemali za delovne akcije, za izobraževanje v samoupravljanju ter utrjevanju naše družbene ureditve.
Da bo delovanje mladih v temeljni organizaciji dobilo podobo organiziranega aktiva, so iz svoje srede izvolili člane izvršnega odbo ra, drugih organov in sekcij. Za novega predsednika so izvolili steklo-pihalca Jakoba Justineka, medtem
ko so za sekretarko izvolili Milico Kovač iz skladišča.
Zmenili so se za svoje dejavnosti, ki bodo temeljni napotki za izvajanje letošnjega programa. Med pomembnejšimi akcijami bodo: čiščenje samotne opeke, namenjena za gradnjo nove, šestlončene peči za taljenje stekla, s svojimi predstavniki bodo sodelovali na vseh pomembnejših sestankih in pogovorih v temeljni organizaciji, skrbeli bodo za družbenopolitično izobraževanja članstva in za izboljšanje
delovnih pogojev mladih delavcev. Pri tem bodo iskali možnosti za njihovo strokovno izpopolnjevanje in napredovanje, svoje pooblaščence pa bodo vključevali v vse organe, da bodo kot njihovi delegati sodelovali v oblikovanju odločitev in odločali o prihodnosti kolektiva in o njegovem nadaljnjem razvoju.
Bolj načrtno kot do sedaj se bodo mladi posvetili tudi športnim in rekreativnim dejavnostim.
Svoj delovni program bodo mladi uskladili tudi s programom občinske konference ZSMS Slovenska Bistrica, kar jim bo omogočilo širšo povezanost mladih iz steklarne z mladino občine Slovenska Bistrica.
Za svoje delovanje bodo mladi bistriške temeljne ■ organizacije dobili prostore in denar, prav tako pa tudi vso podporo vodilnih delavcev.
Poživitev dela mladinske organizacije je toliko pomembnejša, saj mladi predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih v bistriškem kolektivu.
S takimi sklepi in z vidno odločnostjo so mladi napovedali, da bo res konec njihovemu dosedanjemu zatišju...!
VIKTOR HORVAT
O LUKNJI, »IZNAJDLJIVCIH«, DELOVNEM ČASU IN ŠE O ČEM ...
Argusov sprehod
Sedaj je očitno, da moje pisanje ni brez odmeva... Tokrat je prispelo na moj naslov nekaj pisem predstavnic nežnega spola. Čeprav bi jih bil vesel vsak moški, se je meni med njihovim prebiranjem malce stemnilo pred očmi. Domnevam, da že ugibate, kako da pisma niso bila v sentimentalnem slogu... In kar po pravici povedano, uganili ste!
»Presneti Argus, svoj nos zabodeš tudi tam, kjer ga ne bi smel!« je napisano v uvodu enega izmed pisem. »Pišeš, da je nekakšna luknja v kadrovski politiki, ko bru-silke odhajajo na delo v pisarne, ■ne pišeš pa, da so številne delavke v pisarnah odšle drugam in ne iščeš vzrokov, zakaj so nas zapustile. To bi moral bolj, naj se učeno izrazim, konkretno razložiti. Me, ženske že vemo, da so nas nekatere nekdanje sodelavke zapustile zaradi vedno večjih lukenj v naših žepih. To je resnica, pred katero tudi ti ne bi smel zapirati oči, saj že močno vanje bode...!«
Saj res, pred takšnim očitkom pa sem skoraj brez obrambe! Pravim skoraj, ker obramba vendarle je. Branim se s tem, ker s svojih sprehodov samo poročam spotoma nabrane vtise. Ko bi, nekateri temu pravijo strupeni, moji piki kaj zalegli, bi bilo gotovo marsikaj drugače! Tako pa naj bo obema, avtorici pisma in meni, v tolažbo, da je, kakor je!
Vsebine drugih pisem vam ne bi povzemal, saj so tovarišice pozabile napisati svoje naslove, jaz pa nisem zadolžen za iskanje pogrešanih ...!
In da ne bi zapravljal preveč vašega časa in preveč časopisnega prostora, naj vam povem še kaj drugega zanimivega...
Nekaterim med nami, ki imajo rahlo podaljšane prste, se kaj rado »pripeti«, da se jim marsikaj »zalima«. S »smplo« so obdani tisti, ki se jim »ponesreči« spremiti na
varno na primer ploščice, s katerimi bi imel težave tudi srednje razvit možak.
Bolj zvitim ni treba vlagati prevelikega truda, saj gredo naravnost v vratarnico, kjer se zbirajo paketi, ki jih odjemalci potem odnašajo na svoje domove. Pred kratkim, pa ne prvič, je eden izmed »iznajdljivcev« prišel do kar čednega plena. Praktično, kajneda?!
Po malem se sliši šušljati — pa bognedaj, da bi bilo to res — da kaj veliko ne bomo več pogrešali poslej steklenih izdelkov, ki bodo pokradeni, ker da jih bomo v bodoče vpisovali kar med lom tisti skupini delavcev, v kateri bodo »dobili noge«...! Saj res, ko pa je beseda tatvina tako zoprnaToda zanjo res ne bi bilo treba iskati drugih izrazov, saj zelo točno opredeljuje svojo dejavnost!
No, če bo treba o vsem tem še glasovati, naj povem, da se bolj nagibam k temu, da račemo bobu bob!
Ondan me je znanec izzival... »Veš, Argus, res ne vem, ali si ti sploh razčistil pojme o tem, kaj je stabilizacija, o kateri sedaj tako radi pišejo ne le v našem časopisu Steklar ampak tudi v drugih časopisih in časnikih in o kateri govorijo na dolgo na sestankih...?» Do skrajnosti užaljen sem mu odgovoril, naj mene nikakor ne podcenjuje, ker sem v tujkah dobro podkovan, da bi bil zmožen napisati ali povedati — po vzoru na številne »konkretne« osebe — toliko izrazov s tujkami, iz katerih bi se resnično težko znašel. Tako mi tudi beseda stabilizacija ni neznana; pomeni namreč utrditev .,., tudi učvrstitev! Pa je vzkliknil znanec: »Ahaa!« In potem, kakor da bi iz kanona ustrelil, še dodal: »Že dve leti tako napeto poslušam to besedo, pa mi je šele sedaj jasno, da so se nekateri med nami v svojih slabih navadah tako utrdili oziroma učvrstili, da bi ponekod potre-
bovali tudi kakšno bolj krepko orodje za razbijanje njihovih navad .'.. In da bi si ne boš mislil, kako govorim kar tja v en dan, naj ti povem, da smo pri nas o spoštovanju delovnega časa v zadnjih dveh letih izrekli že veliko besed, vendar do sedaj še nisem zasledil, da bi kdaj koli poimenovali oddelek, skupino ali posameznika, ki ravnajo nasproti takim besedam ...!«
Kot prikleščen pod pritiskom resnice sem skomignil z rameni in manj vedro odgovoril: »že res, dra-gec, toda vprašam te, ali bi bilo res pametno to zadevo opraviti preprosto, če pa jo lahko zakompliciramo ...?«
Bojda v bodoče s temyv zvezi ne bo več težav, ker je v novem stabilizacijskem programu zapisano, kako moramo vsi dosledno spoštovati predpisan delovni čas in da poslej — le kdo je to do sedaj? — pred iztekom delovnega časa ne bomo smeli več zapuščati svojih delovnih mest. Pristavim naj morda le še to, če sem že o vsem tem zapisal toliko besed, da bi bili nemara bolj dosledni, če bi zapisali še v stabilizacijskem programu, da je treba prihajati na delo ob za to določenem času!
Pa zbežimo za konec vseeno malo od dela — vsaj v mislih — in se preselimo na športno in rekreacijsko področje! Za razvedrilo in sprostitev napetosti namreč!
Pred nekaj več kot tremi tedni, ko so nogometaši pričeli z uradnimi, pokalnimi tekmami, so postali naši živci spet napeti, kajti tekmovalna mrzlica je vse kaj drugega kakor prijateljske tekme. Na po-' kalni tekmi v Rogatcu, na kateri sta se pomerila soseda in huda tekmeca Straža—Rogatec in Steklar, je prišlo tudi do sprostitve napetosti med igralci, kajti namesto nogometa smo si mogli ogledati tudi »plemenito« veščino v medsebojnem »božanju«. Namesto sprostit-
t
ve živcev so dobili prav ljubtelji nogometa žolčne napade zaradi neprimernega vedenja igralcev obeh moštev...!
No, in ker sem to pot tudi vaš športni poročevalec, naj vam spo-
ročim še to, da je bil končni izid tekme 1:0 za domačine, v premoči pa je bilo vseskozi nesramno obnašanje!
Komaj opomogel od pretresa, ki sem ga doživel na nogometnem
igrišču in ob njem v Rogatcu, in v upanju, da bom spet kmalu »doživel« kaj podobnega,
vas pozdravlja vaš
Argus!
NAŠ UPOKOJENI SODELAVEC
Peter Martini
Četrtega oktobra lani smo se slovesno poslovili od dolgoletnega sodelavca, steklarskega mojstra Petra Martinija...
V družini Martinijevih je bilo steklarstvo že tradicija, ki se ji ni mogel upreti niti Peter. Svojo življenjsko pot je pričel v steklarstvu že kot šestnajstletni fant.
Njegova steklarska pot pa se ni v ničemer razlikovala od poti danes že kar maloštevilnih steklarskih veteranov, še kot otrok se je skoraj vsak dan spoznaval s to večstoletno obrtjo, ko je nosil ma-
Naš upokojeni sodelavec Peter Martini z vnukinjo — foto Horvat
lico očetu, ki je takrat delal v steklarni v Zagorju. Mladostna radovednost in ugoden čas, ko je bil med malico oder prazen ali so se na njem učili pihati odnašalci in stiskalci, je mladega Petra navdušil za steklarstvo, saj je tudi sam kdaj skočit na oder in poskušal narediti kroglico...!
Po končani šoli se je tako Peter odločil za steklarstvo... Prvo leto še je učil pri svojem očetu. Bilo je to leta 1939. Že po nepolnem letu skupnega dela pa mu je oče umrl. S tem je Petrova življenjska pot postala težavnejša, saj je potlej moral skrbeti še za mater in dve sestri. Tako je bilo vse do leta 1947...
Prizadevnost v poklicu je Petru dala leta 1949 prvo priložnost pokazati svoje znanje. Dva meseca je bil brigadir mladinske brigade steklarjev v steklarni v Hrastniku, kamor se je pozneje preselila družina Martini. Želja po novih spoznanjih in prijateljih pa je pripeljala Petra leta 1955 v takrat še majhen kolektiv steklarne v Slovenski Bistrici, kjer se je kot mojster vključil med takrat še maloštevilne bistriške steklarje.
Peter je eden tistih, ki so zaorali ledino steklarstva v Slovenski Bistrici, še dobro se spominja
takratnih začetkov, ko so stekleno maso dobivali iz dveh loncev, kolektiv pa je štel kakšnih 70 članov.
Kot mojster brigade steklopi-halcev je Peter ustvarjal boljši jutri sebi in kolektivu vse do oktobra 1976, ko se je redno upökojil.
Za seboj pa' je pustil kar polnih " 40 let in 7 mesecev steklarstva. Kot sam zartjuje, mu je žal, ker je bil prav on tisti v družini Martinijevih, ki je prekinil skoraj dvesto let 'trajajočo steklarsko tradicijo.
V zakonu se je Petru rodila hčerka. Z družino si je v času službovanja privarčeval denar za hišo, ki si jo je zgradil v Slovenski Bistrici. Tudi takrat je pokazal svojo prvrženost steklarstvu, saj si je dom zgradil v bližini svojega, sedaj že minulega delovnega mesta. To mu tudi omogoča, da se kljub upokojitvi skoraj vsakodnevno vrača v kolektiv in se srečuje s svojimi sodelavci.
Kljub temu, da j je Peter sedaj v pokoju, mu delovna žilica ne miruje. še vedno pridno ureja dom, vrt, sadna drevesca in še kaj drugega, saj mu delo nikoli ni delalo težav. Za pestrost v njegovem upokojenskem življenju pa skrbita dva vnučka, ki ga pridno obiskujeta.
VIKTOR 'HORVAT
Osebno pošto na domove!
Pred zaključkom redakcije te izdaje glasila smo dobili priporočilo, naj na vidnem mestu objavimo tudi tole dobronamerno opozorilo:
»Vse člane kolektiva prosimo, naj si uredijo pošiljanje osebne pošte na svoje domove in ne na naslov steklarne, saj ni mogoče steklarni odgovarjati za zanesljivo in pravočasno vročanje osebne pošte, če prihaja na njen naslov!«
Upamo, da boste tako opozorilo z razumevanjem upoštevali in si uredili, da kdaj kdo ne bo tarnal, češ poslali so mi tako in tako pošto v steklarno, pa je nisem prejel!
UREDNIŠTVO
A
NADALJUJEMO NAGRADNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI PRISPEVEK O STEKLARNI
Še vedno imate možnost!
Vse kaže, da bo proslava tako imenovanega zlatega jubileja naše steklarne v mesecu mladosti — maju. Zaradi tega smo v našem uredništvu sklenili, da podaljšamo možnost sodelavcem pa tudi njihovim svojcem ter svojim nekdanjim, že upokojenim steklarjem, napisati spis o steklarni in se s tem potegovati za eno izmed že enkrat razpisanih nagrad.
Doslej smo objavili prispevka »Slavljenki« in »Ponosni glažar«, tokrat pa objavljamo že pred časom predložen prispevek »Steklarna ga je osvojila«.
Za tiste naše bralce, ki ste morebiti prezrli naš razpis za najboljši spis o steklarni ali pa ste iz kakršnih koli razlogov bili preobremenjeni z drugimi dolžnostmi in niste imeli časa za pisanje, je še vedno možnost osvojiti eno izmed razpisanih nagrad. Te pa so 500, 300 in 200 dinarjev!
Prispevke za nagradni razpis NAJBOLJŠI PRISPEVEK O STEKLARNI pošljite na naslov uredništva časopisa Steklar, 63250 Rogaška Slatina, Steklarna Boris Kidrič. Objavili jih bomo še v aprilski in v majski izdaji časopisa!
UREDNIŠTVO
Steklarna ga je osvojila
V	letu, ko naša tovarna slavi zlati jubilej bo svoj jubilej slavil tudi Peter. Trideset let je tega, ko se je odpravil v steklarsko šolo, da se izuči steklarskih veščin.
Bil je član številne in revne kmečke družine iz — vseeno katerega — predela Jugoslavije. Na svojih mladih plečih je občutil vse grozote druge svetovne vojne, saj je ena sovražnih ofenziv zajela tudi njegov kraj. Med številno množico, ki je bežala pred sovragi, je bil tudi Peter. Po nekajdnevnem bivanju zunaj lastnega doma, se je družina vrnila domov, toda od njega ni bilo nobenih sledov, saj je bil oropan in požgan.
V	zasilno urejenem prebivališču, brez hrane in obutve, je Peter rasel v času, ki mu je nudil komaj golo življenje. Zanj so bile otroške igre in veselje neznanka. Takšno življenje ga je kalilo, saj je prenesel veliko težavnih trenutkov. Veliko tega so Petru povedali tudi starejši prijatelji, kaj se dogaja v bližnji in daljni okolici. Srečen je dočakal konec vojne.
In s tem so se v njegovi mladi glavi odprla nova vprašanja. Razmišljal je o svoji prihodnosti, saj je vedel, da majhna hiška in malo zemlje ne bo nudilo zatočišča številnim mladim članom družine. Kakšno leto starejši prijate-
lji so že bili odšli s trebuhom za kruhom. Petra pa je zamikalo, da bi se podal za njimi. Toda, kam? V kakšen poklic?
že sama misel, da bi odšel od doma, se je staršema zdela strašanska, češ, kaj bi zdaj, ko je sposoben za delo, zapustil domači kraj?! Kljub temu je Peter trdno sklenil, da bo uresničil svoj namen in naskrivaj je zbiral ustrezne dokumente. Ko je imel vse v rokah, se je opogumil, čeprav ga je nekaj stiskalo pri srcu, da svojo odločitev sporoči domačim. Zopet mu je v ušesih odzvanjal tisti »käme? čeprav to Petru samemu ni bilo jasno, je sklenil, da se brez izučenega poklica ne bo vrnil v domači kraj.
Prvič v svojem življenju je Peter sedel na vlak, ki ga je pripeljal v velemesto. Kakor iz neba vrženemu, že na železniški postaji, se mu je zdelo, da je popolnoma izgubljen. V trenutku, ko je zagledal mestni promet in vse, kar sodi zraven, je misel na takojšnjo vrnitev postala prijetna.
Toda Peter ni hotel prekršiti zadane si obljube. Po nekajdnevnem potepanju po mestu se je znašel na mestnem sindikalnem svetu in razložil svoje želje. Rekli so mu, da bo šel v steklarsko šolo, ki da je v Rogaški Slatini v Sloveniji.
Peter se je znova znašel v škripcih. Ta nenadejana ponudba “je pomenila veliko težjo odločitev, saj je bilo treba oditi zelo zelo daleč od domačega kraja in od maminega krila. Med ljudi z drugačno govorico in z drugačnimi običaji. Spomin na prvotno odločitev pa mu ni dovolil omahovanja.
V Rogaški Slatini je Peter spoznal nove prijatelje — sošolce, med katerimi je bila večina iz drugih republik, saj so domačini v glavnem prišli naravnost na delo v steklarno. Petru je bilo možno izbrati si poklic. In je priložnost izkoristil. Kot dober učenec je postal član SKOJ in kmalu pa tudi član KPJ. Sprva je bil Peter občutljiv na vzdevek vsem učencem steklarske šole, češ da so »Bosančki«. Med triletnim šolanjem pa je spoznal veliko prijateljev v steklarni in v Rogaški Slatini. Vzljubil je svoj poklic) delovno okolje mu je ugajalo. Preprosto povedano: steklarna ga je osvojila in postal je član svetovno znanega in cenjenega kolektiva. Presrečen je bil ob prejemu prve plače, čeprav je bila hu-dirjevo skromna. Za Petra je bila zelo pomembna,-saj so njegove nekdanje sanje postala resničnost. Pisma, ki jih je poslej pošiljal domačim, so bila spodbudna za mlajše brate in sestre, naj se šolajo.
Poleg rednega dela, ki ga je vestno opravljal, je Peter opravljal številne funkcije v mladinski, partijski, sindikalni in drugih organizacijah ter v društvih. Snoval je številne načrte in mnoge med njimi s svojo pridnostjo tudi uresničil.
Ves čas je bil zvest delovni skupnosti, dasiravno je večkrat tudi pokritiziral. Predstavljal si je, da ima pravico kritizirati svoje in naše. Ne zato, ker bi morda želel slabo, ampak zato, da bi njegovo in naše postalo še boljše, še močnejše, še uspešnejše, še bolj samoupravno. To je ta delovna skupnost tudi bilp, kajti brez tega ne bi dosegla takšnih rezultatov.
Skozi življenje v tovarni in ob njej je Peter spoznal vse vrednote nekoč majhnega, dcnes pa velikega podjetja, ki je znano zunaj naših meja in ki kljubuje vsem nevšečnostim, saj zlate delavske roke naredijo to. kar stroji niso in nikoli ne bodo zmogli!
»Jadar«	.....e
k.
OB ZDRUŽITVI ŠPORTNIKOV ROGAŠKE SLATINE
Združeni bomo močnejši
Iz prakse vidimo, da združevanje delovnih organizacij iii športnikov ni nakakršna moda, saj smo to že zdavnaj dognali. V takšnem združevanju so gotovo prednosti, ki jih pa posamezniki ali določene skupine ne upoštevajo iz osnovnega razloga — neobveščenosti.
V	Rogaški Slatini smo že precej časa priča številnim nerešenim vprašanjem, ki nas zato tarejo. Nedvomno so ta vprašanja ozko povezana z že tradicionalno nepovezanostjo delovnih ljudi v naši krajevni skupnosti, saj je vsak po svoje varoval svoje neposredno okolje pred zunanjimi vplivi in se le s težavo vključeval v nujno potrebne skupne akcije.
V	športu smo hoteli priti do enotnosti in tesnega medsebojnega sodelovanja, saj je premagala zavest, da tako razdrobljeni, kot smo bili doslej, ne bomo uresničili številnih želja in potreb na področju telesne kulture. Dobri dve leti se je iniciativni odbor trudil, da bi se vsi športniki združili v eno društvo, saj bomo tako prej prišli do načrtovanega športno-rekreaoljskega sre dišča v Rogaški Slatini.
So pa tudi drugi razlogi za združitev! Mednje sodijo vsekakor korenite spremembe v naši telesni kulturi nasploh, saj je znano, da
pri rekreacijskem udejstvovanju nimamo interesa ali pa možnosti za doseganje vrhunskih rezultatov. In prav zategadelj tudi ne potrebujejo velikih finančnih sredstev. Zagotoviti je treba le objekte in strokovnjake, tako da bo ta dejavnost bolj množična, oziroma da bo lahko na tej stopnji tekmoval, kdor koli bo želel.
Bistvo športnih tekmovalnih sistemov pa je iskati v novem konceptu vrhunskega športa. Osnova zanj je mladina in izbira. Tekmovalni sistemi naj torej vključijo tiste športnike, ki, imajo interes in stvarne možnosti za doseganje vrhunskih uspehov.
Takšna zasnova je močno spremenila naše dosedanje športne tekmovalne in rekreacijske odnose, skladno s tem pa bo treba spremeniti še našo miselnost. Nov izredno pomemben dejavnik v razvoju telesne kulture so šolska športna društva, katerih pomen in vloga sta v oblikovanju odnosov, za doseganje vrhunskih dosežkov velika. Od rekreacijskega športnega dela pa je izredno pomembna množičnost, ki jo v naši zasnovi želimo in moramo doseči.
Športni tekmovalni sistemi pomenijo izbiro in to izbiro posameznikov. Za to bomo v naši občini zbirali najboljša moštva, ki bodo nastopila navzven.
Lahko bi rekli, da je temeljni cilj, ki ga želimo doseči:	urediti
normalne pogoje za vadbo vsem športnikom Rogaške Slatine. Z ureditvijo tega bosta zagotovljeni množičnost in podlaga za selekcijo posameznikov, ki nas bodo zastopali v vrhunskem športu. Naš letošnji cilj je vključevanje vsaj prednostnih panog v občinsko ligo.
Razumevanje novih tokov v telesni kulturi je v največji meri prispevalo k z združitvi skoraj vseh športnikov Rogaške Slatine. Skupščina in novoizvoljeni izvršni Odbor Partizana sta med drugim sklenila, da so vsem, ki se resnično želijo združiti v enotnem društvu, vrata vedno odprta. Ob skupnih zastavljenih ciljih pa so osebni interesi posameznikov drugotnega pomena, saj za razvoj telesne kulture združujemo sredstva v samoupravni interesni skupnosti za telesno kulturo.
NO v koncept pomeni praktično izvedbo potrošniških sklepov in vpliva na Stalno dejavnost otrok, mladine in odraslih, da pokažejo svoje ustvarjalne zmogljivosti, da zadovoljimo osebne in družbene interese ter nudimo zdravo In koristno zabavo vsem udeležencem. Tudi gledalcem.
REMI KOČICA
ŠAHISTI ZAČELI LETOŠNJE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Prepričljivo zmagali...
V nedeljo, 27. februarja so v zgornji jedilnici delavske restavracije v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini šahisti iz dvanajstih in šahi stke iz petih delovnih organizacij začeli letošnje delavske športne igre občine Šmarje pri Jelšah. Pri moških so zmagali naši steklarji, pri ženskah pa so zmagale šahistke Prosvete pred našimi zastopnicami.
Letošnja številna udeležba v moški in v ženski konkurenci kaže na razmah delavskih športnih iger v igri z lesenimi figurami in zagnanost rekreatorjev v delovnih organizacijah.
Tekmovanje je pokaazlo, da je razlika med našo šahovsko vrsto, če igra v popolni sestavi, in med drugimi moštvi, velika, saj so steklarji od 44 možnih točk zbrali kar 40 točk! Razmerje moči pa utegnejo v kratkem spremeniti šahisti Gorenja iz Rogatca, ki so letos nastopili prvič in osvojili v moški konkurenci drugo mesto.
Naša moška šahovska vrsta je nastopila v naslednjem sestavu: Durkovič, Tišma, Kubale in Goru-čan. Po en poraz sta doživela Durkovič in Tišma,"enkrat je remiziral Kubale, Goručan pa je »oddal« poldrugo točko.
Vrstni red moških ekip: 1. Steklarna 40 točk, 2. Gorenje-Rogatec 31,5 točke, 3. Prosveta 24,5 točke, Zdravilišče 24,5 točke, KORS 23,5 točke, Jelša 23 točk itn.
Tudi naše šahistke so se dobro odrezale, saj so zasedle drugo mesto s 7,5 točke, premočno pa so v tej konkurenci zmagale zastopnice Prosvete z 11 točkami. Tretje mesto so osvojile šahistke Steklarske šole s 6 točkami.
Naša ženska šahovska vrsta je nastopila v sestavi: Ogrizek, Perkovič in Šrimpf.
JOVO TIŠMA
Zk RAZVEDRILO
Nagradna križanka št. 38
Med reševalce nagradne križanke št. 38 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer 1. nagrado 10 dinar-jev, 2. nagrado 50 dinarjev ter 3. nagrado 30 dinarjev!
Rešitve nagradne križanke št. 38 pošljite na naslov: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 63250, Uhca talcev 1: lahko pa jih tudi vržete v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo steklarne v Rogaški Slatini! Upoštevali bomo le tiste rešitve, ki bodo prispele do vključno 15. aprila in Ki bodo seveda pravilne.
Ne pozabite na pisemski ovitek z rešitvijo ali z rešitvami pripisati NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 38.
Želimo vam prijetno razvedrilo pri reševanju križan ke in seveda tudi nekaj sreče pri žrebanju.
Za nagradno križanko št. 37 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 70 dinarjev Darinki Jovičič, 2Snagrado 50 dinarjev Mariji Stuhne in 3. nagrado 30 dinarjev Ireni ObratUnic. Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo!
Rešitev nagradne križanke št. 37 (vodoravno): sloves, pelikan, veterinar, nota, etat, Neda, anis, Davos, Watt, tla, Ela, Raylor, rad, ro. tarok, apo, manira, volan, troskok, Verona, karton, minaret.
UREDNIŠTVO
h/EbAVNO umu PfiEb- SEbN/K Z/S (bZEMAl)	VOJAŠKI NOŽ NA PUŠK/	HOJN/ ST KOP	IETN/ CAS	X4Ö/KAL /Z OGLJ//CA 'vOd/KA	M/ JAJ	/VAN TAVČAR	SR6SK4 Č/Z/CA	steklar	Pijan- čevanje	vesta AN/NO K/Sl/NE	PPEiil- VAiec S/P/JE	ANA (LJU&- Kova/kc	M. /ME ('J6MAC)	JEL OSTREŠ- JA
						•		pešec, viMOitoa						
								VP7//A JAZA						
SLAST, TEK							Z>E/A V EC /VA SOL/PA H							
							PEVKA Jvepko							
SLOV. AKAbEM. SL/KAP C&Op/s}						POPAR. 7>T/c/\								
						f/LM.AZQfi ^£%aajz>C.								
PT/CA UJEDA					Pbeč/ SOzDNt s A bež/							Ed/ MOHORKO		
												ŠAH/ST PLANINC		
					PTT									
äsoe&u S/C/ tedn/k				&OZJAS1. EP/LE P J S/JA									KRAJ \Z SREMU	teža EMSALA ŽE
				POb£U7č\i /MS/Jp										
el/ot ta/o/vas			ČRU$Q /Me XOAOSZQ								XA AT/CA /TAl' l/A£			
											Ose&ž/r ZA/MEK			
			VR£Mofr P4PS/Z											
Tona		Gozdna ov/jai- KA								ZKOeLA				
										II 1				
		VOJAJ/^												
sestavil KUS	Me sovjet. S ATEl/TA							NLAJŠ/ ČLAN S PONT. MOŠTVA						
														
zvezna DRŽAVA v z DA								£b//j/ OTROK ŽENSK. SPOLA						
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat Tomi Kočica Milo-«to Kračun! Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek predsednik sveta glasila Ivan Siter glavni In odgovorili urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega od-bora Oto ^ak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič. 63250 Rogaška Slatina Ulica taWv » • "«f™ »Steklar« Mašilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske sole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 • Äpisov to fotografij ne Vračamo • Naklada 2-000 izvodov • Tiska CGP Delo Ljubljana.