■ - - - ------------------------—-——--------- --------- ■—---------—i
Stev. 45.	V Ljubljani, dne 7. novembra 1912.	Leto XXV.
OT?
liha} a vsak četrtek. Cena mu je R K na loto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drnjje tuje države « K). — Posamezne Številke se prodiralo ■ po 10 vinarjev. —
S prilogami:
M kmečki dom, Drustvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", — LJubljana, Kopitarjeva ulica. —
Naše zmage.
Združeni slovanski krščanski narodi so v svojem zmagoslavnem boju že blizu konca. Slara Srbija je popolnoma osvobojena in tu pa tam se potika kak majhen oddelek velike turške armade na zapadu. Na vzhodu pa bulgar-f-ka armada meri na Carigrad. Turki so lepeni na vseh koncih in naše prisrčne želje, s katerimi smo spremljali začetek osvobodilnega boja, sc sedaj spreminjajo v navdušeno radost, s katero popravljamo njihove uspehe. Dogodki, ki -o se v tako kratkem času zvršili na Ha'kanu, bodo dali dvajsetemu stoletju svoj poseben značaj. Tako važnih sprememb Evropa že dolgo ni videla. 500-letno turško cesarstvo je uničeno. Pomen zmagoslavnih bojev naših bratov se seveda sedaj še ne da popolnoma opisali. Nekatere stvari so pa že danes jasne in leže odkrite pred našimi očmi.
Evropski veliki narodi so do zadnjega časa vse, kar je bilo na slovanskem jugu, zaničevali. To zaničevanje ni zadelo samo Srba in Bulgara, Črnogorca in Hrvata, marveč tudi nas Slovence. Pisali in govorili so, da smo brez vsake omike, brez vsakega napredka, nesposobni, da bi samostojno državno življenje ustanovili in da mo-»'■'inio biti vsied tega prav za prav hvaležni, če nas hočejo Nemci in Lahi za svoje hlapce in dekle. Ravno v teh mislili ima svojo razlago tudi tista ošabna smešna gotovost, s katero so vsi Nemci, Francozi, Angleži in Lahi napovedovali, da bo Turek zmagal,. Strašno So jih iznenadili zmagoslavni dogodki naših bratov in začudeni se danes VpraSujejo vsi ti narodi, kako je to, da n'i teh ljudstev nismo poznali; kako je to, da smo se tako strašno motili v njih.
Vzbujena moč naših bratov daje tudi nam novih moči. Nemci morajo danes računati z zmago slovanskih krščanskih narodov na Balkanu že iz zgolj sebičnih trgovskih razlogov. Vsi kapitalistični, veleobrtni krogi v Avstriji govore sedaj že prijazno o naših balkanskih bratih in zahtevajo od vlade, naj ž njimi sklene prijateljstvo in naj poskrbi, da bo naša obrt mogla svoje izdelke prodajati v njihove dežele. Bogati jud, nemški fabrikant in trgovec sta že izpremenjena. Ti ljudje drže pač s tistim, kateri ima moč. Že ob tem času pa pišejo listi naših bratov, da more Avstrija na njihovo prijateljstvo računati samo v tem slučaju, ako bo pravico in svobodo, katera jc sedaj izvojskova-na turški slovanski krščanski raji, v polni meri dala tudi Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki prebivajo v habsburški državi. Že sedaj pravim. Pritisk jugoslovanske zmage na Balkanu na naše politike bo torej gotovo kasneje še mnogo večji. Močne slovanske države v nemškem sosedstvu bodo brez vsakega dvoma vplivale že s tem, da se bodo lahko razvijale, na to, da bodo nemogoči Čuvaji in da bo moralo zatiranje Slovencev na Koroškem in Štajerskem, v Istri in Trstu prenehati. Pred evropsko javnost ni stopila samo moč junaških' Bulgarov, Črnogorcev in Srbov, ampak Evropa, in posebno še naša država, se je pričela zavedati moči južnih Slovanov sploh. Rekli smo že, da pome-njajo zmage naših bratov tudi naše zmage in danes že, po teh dogodkih, ki jih vidimo pred seboj, po glasovih, ki jih slišimo od svojih nasprotnikov, veseli lahko trdimo, da požrtvovalno navdušenje naših bratov ni strlo samo turškega nasilja, ampak je tudi ustvarilo razmere, v katerih bo moralo pasti nemško in madjarsko nasilje v naši državi.
--------- •-"-•-—------ —
Nemci zelo radi rožljajo z orožjem in so vedno povdarjali, da se nam ni nič bati, ker stoji za nami velika in močna nemška država. Zdaj ko je prišlo zares, ko jc vsaj mogoče, da bi Avstrija s kakim nepremišljenim korakom prišla v vojsko z .Rusijo, se je pa naenkrat vsa naša javnost silno streznila. Nemška država se za našo državo v sedanjih njenih težavah prav nič ne meni in javno se piše, da bi Nemčija naše države v kaki vojski z Rusi gotovo ne podpirala. Saj ni čuda. Nemci izvažajo vsako leto nad 300 milijonov K vrednosti blaga na Rusko. Poleg tega imajo ogromne vsote naložene na Ruskem samem v raznih tovarnah; zato bi se gospodarsko silno oslabili, ako bi začeli nam v pomoč vojsko z Rusijo. Francozi so zvezani z Rusijo še bolj kot z dogovori političnega značaja. Zavezani so braniti Rusijo zavoljo tega, ker imajo nad 70.000 milijonov kron svojega denarja posojenega na Ruskem. Da bi se torej Nemčija, v svesti si, da izgubi trg na Ruskem, cla izzove francosko vojsko proti sebi in da ob ti priložnosti tudi izkliče Angleža, da jo napade na morju, spustila zavoljo Avstrije v vojsko z Rusi, ni niti misliti mogoče. Vsled tega je pa čisto jasno, da naša država, naj potem bo to Madjarom ali Nemcem všeč ali ne, ne more prav nič druzega, nego da poizkuša v prijaznosti se dogovoriti z balkanskimi Slovani. Svojčas je Bismarck v nemškem državnem zboru povedal te-le misli: Avstrija ima pač želje, da bi se razširila, toda nemška država ni za to, da bi s krvjo svojih sinov izvršitve teh želja podpirala. Nemčija potrebuje Avstrijo zavoljo tega, da se vzdrži mir v Evropi. Na Dunaju naj pa nikar ne mislijo, da bi zveza z Nemčijo kako reč, ki seže čez to asekuranco, podpirala. Gledo na balkanske razmere je
rekel Bismarek leta 1876, da ni tam nobene reči, ki bi bila vredna zdravih kosti le enega samega pomernskega mušketirja. Leta 1866 je naravnost izjavil, da se zavoljo Balkana Nemci ne bodo nikdar sprli z Rusi. Danes je prišel čas, ko se ta načela, katerih se je Nemčija vedno držala, do pičice izpolnjujejo. Avstrija je osamljena in zato smemo upati, da se izognemo vojski in da sreča pamet naše državnike, da bodo po poti pametne politike znotraj in zunaj izkušali pridobiti prijateljstvo slovanskih držav na Balkanu.
Gospodarske posledice sedanje vojske se pri nas že kruto kažejo. Denar je drag in bo še dražji. Vsled moratorija Je nad 100 milijonov denarja naših trgovcev zabitega na Balkanu. Veliki trgovci, ki so trgovali s Srbijo in Bulga-rijo, so sedaj v težavah. Več jih je že v tem kratkem času napovedalo kon-kurz. Tovarne, ki so svoje blago pošiljale doli, morajo svoje delo znatno zmanjšati in že sedaj smo slišali, da je n. pr. tovarna za cigaretni papir v Wat-tenu na Tirolskem popolnoma zaprla svoje prostore. Predilnice trpe prav posebno. Na severnem Češkem že po večini delajo za eno tretjino manj kot prej. Tudi pri nas se obetajo v tem oziru slabi časi. Kolikega pomena je to, da je kranjska dežela pod tako ugodnimi pogoji v pravem času najela posojilo, da lahko zvršuje svoja važna gospodarska dela, vidimo zdaj prav posebno, ko mora država za svoja posojila plačevati skoraj pol odstotka več obresti, kakor mala kranjska dežela. Pri denarju se nehajo šale. Če je že zdaj slabo za nas, koliko slabše pa šele bo, če ne bo Avstrija o pravem času res Bklenila prijateljstva s slovanskimi državami na Balkanu. Vse to nas navdaja z velikim upanjem, da pomen južnega Slovana in seveda s tem tudi pomen Slovenca, ki sedaj stopa na dan, ne bo ponehal in da vsled tega našemu rodu svitajo boljši časi.
Vojna na Balkanu.
Velika nova zmaga. Prodiranje Bolgarov.
Po bitki pri Lozengradu. Turki na begu.
Ko so Bolgari izvojevali s svojo čudovito hrabrostjo veliko zmago pri Lozengradu ali Kirk-Kilisse (mesto Kirk-Kilisse ge imenuje tako po turško, bolgarsko ime je Lozengrad), so se Turki s svojo glavno močjo umaknili proti mestu Bunarhisar, ki leži na jugovzhodu od Lozengrada. V tem mestu je bil glavni stan premagane turške armade. Toda bolgarska armada pod generalom Dimitrije vem je prodrla tudi sem in Turki so bežali od tu> proti jugu proti mestu Liile Burgas, Bolgari so jim bili vedno za petami in so korakali urno v namenu popolnoma uničiti turško vojsko in
2
dospeti prej ko mogoče pred glavno turško mesto Carigrad.
Nov turški poveljnik. Nesposobnost turških poveljnikov. Malodušnost Turkov.
Medtem je turški vojni minister uvi-del, da drvi armada v pogubo, in je sklenil sam prevzeti poveljstvo. Minister Nazim paša je odšel takoj na bojišče, ustavil in malo uredil zbegano vojsko, nato pa se je postavil Bolgarom v bran. Poprej pa je poleg vrhovnega poveljnika Abdulah paše zapodil iz armade Muktar pašo, ki je bil poveljnik v boju pri Lozengradu, Usmrtiti
por tudi med vojake, zanemarjali pa so vežbanje. S politiko in spletkami so porušili enotnost in disciplino v armadi in ji vzeli vsega vojaškega duha.
Kako malo starega bojevitega duha in smisla za red in pokorščino je danes v turški vojski, kažejo poročila o begu. — Vojaki so kar naenkrat obupali, ko so videli, da Bolgari junaško napadajo, ter so zbežali. Mnogi so pometali od sebe celo orožje, da bi jih ne oviralo na begu. Častnike, ki so jim branili bežati, so pomorili in v mnogih slučajih so se klali med seboj, da so si napravili pot za beg. — Tako
.-. »T M, U UMA n Ml l Ji IL 4-1*1 ..-7> ir i
Irte
Bitolje (Monastir).
Pri Kumanovu in Kačaniku poražena Zekijeva turška armada beži proti Bitolju. Srbi jih zasledujejo, od juga pa korakajo Grki proti Bitolju. Naša današnja slika predstavlja bitoljsko panoramo. Bitolj šteje 50.000 prebival-
cev, ki so Turki, Arnavti, Vlahi, Bulgari, Grki in judje. Mesto je znano po svoji industriji in trgovini. Sedanji Bitolj stoji tam, kjer je stalo nekdaj mesto Pelagoma.
GRŠKO VOJAŠTVO.
1	2	3 4	6
1. Štabni častnik. — 2. Infanterijski polkovnik. — 3. Kavalerist. — 4. Kavale-rijski častnik. — 5. Lovec. — 6. Orožnik. — 7. Infanterist. — 8. Topničar. -i
9. Pionir. — 10. Mornar.
je dal dalje Azir pašo, ki je imel braniti trdnjavo Lozengrad, in kakih 200 strahopetnih vojakov.
Nesposobnost turških poveljnikov je po mnenju mnogih eden prvih vzrokov, da turška armada nič ne opravi. Na čelu posameznih armad stoje možje, ki se niso proslavili z drugim, kakor da so pomagali strmoglaviti prejšnjega sultana Abdul Ha-mida in pomagali liberalnim mladoturkoifl do veljave. Ti višji častniki so se mnogo pečali s politiko, zanesli so političen raz-
strahopeten je postal turški vojak, ki je bil nekdaj strah Evrope. Ostal pa je krvoločen kljub svoji boječnosti. O turški div-josti pričajo požgane vasi, pomorjeni ljudje in oskrunjeni ranjenci.
Slabo vreme ovira {Kodiranje, a Bolgarov ne ustavi.
Še slabše bi se godilo bežečim Turkom, da ne bi Bolgare v preganjanju oviralo slabo vreme. Na vzhodnem bojišču namreč dež in snetf ovirata hitro premika-
«je armade. Po gorah je nad 850 metrov visoke hribe vse sneg zapadel. Ledeni vi-Jiarji, zvezani s sneženjem preprečujejo ysak razgled. Od deževja so po dolinah narastli potoki in reke. Pota so v Turčiji le takoalitako slaba, sedanji dež pa jih je lzpremenil v cele mlakuže. In po tem morajo vojaki delati dolge marše, po teh potih morajo voziti topove, ki se mnogokrat vdirajo do koles. Mnogo vojakov je ob teh napornih pohodih opešalo.
Toda Bolgarov vse to ne ustavi. Njihovo navdušenje za boj proti Turku, za rešitev kristjanov, za uničenje nevernikov pozna le eno geslo: Naprej! To navdušenje za sveto stvar, zavest, da se bojujejo za sveti križ, daje Bolgarom tisto moč, da
Tu so dolgo zadržavali Bolgare, Toda medtem se je moralo turško zahodno levo krilo umakniti,
Bolgari so namreč pri Liile Burgasu pričeli z obkolenjem levega krila turške armade. S tem, da so Turke zgrabili tudi od strani, so jih prisilili, da so se v največjem neredu umaknili. Ko se je omajalo levo krilo, morala se je umakniti tudi vzhodna armada.
Odločilna bitka. Najstrašnejša v celi vojni, Beg Turkov. Sedanji položaj na vzhodnem bojišču. Izgube.
Ta zmaga Bolgarov se lahko reče, da je odločilna, zakaj s to zmago je strta turška sila. Bolgari so Turke ne samo pre-
a I
BOJIŠČE OKOLI SOLUNA. Solun; b = Bitolj (Monastir); c = Skopljej d = Priština; e = Vranja; g = Kiistendil; h = Sofija; 1 = Veles (Kopruli); 1 = Veria; m = Servia; n = Larlssa; o = Olimp.
Kimtanovo; k = Seres;
pomandrajo vse, kar jim pride nasproti, Ne toliko moderno orožje, bolj ko to zmaguje navdušenost.
Nov odpor Turkov. Bitka pri Liile Burgasu, Bolgari obšli Turke,
Nazim paša se je postavil prodirajo-čim Bolgarom v bran na črti Liile Burgas— »iza. Skušal je na vsak način Bolgare zadržati in jim zadati odločilen udarec. V mestu Čorlu, ki leži ob železnici, ki pelje v Carigrad, je bil nastanil svoj glavni voj-skini stan in od tu je prodiral proti Bolgarom, Izbral si je dobro mesto za boj in se utrdil,
S tem prodiranjem Turkov proti na-Padajočim Bolgarom se je začela velikanka bitka, ki je prinesla Bolgarom zopet veliko zmago. Bolgari in Turki so trčili skupaj v ponedeljek 28. oktobra in boj je trajal neprestano 80 ur. Najbolje so se lurki držali na vzhodu pri mestu Viza.
magali z orožjem, ampak spravili v neki obup, ki jim jemlje vso odporno moč. Bolgarska armada pa je nasprotno dobila zopet novega veselja in navdušenja, tako, da je ne ustavi več nobena ovira.
Ta bitka je bila dosedaj največja in najstrašnejša. Bojevalo se je na črti, ki meri več kakor 40 kilometrov. Udeležilo se je je kakih 170,000 Bolgarov in 250.000 Turkov. Kljub svoji večji moči in tudi kljub temu, da so se od začetka zelo junaško borili, niso mogli Turki Bolgarom do živega. Turške čete so se kakor pri Lozen-gradu spočetka dobro držale, ko pa so uvidele, kako divje Bolgari napadajo in se ne menijo za smrt, jim je upadel pogum. JNa begu so imeli silne izgube, ker ,ih ,e bolgarska konjenica neprestano preganjala.
Turki so se sedaj umaknili zopet bolj proti Carigradu. Umikajo se zelo pametno proti glavnemu mestu. Sedaj stoje na črti Čorlu-Istrandža, a se bodo najbrž brez
večje nove bitke umaknili do Čataldže, ki leži 40 kilometrov pred Carigradom. Pri tem mestu so večje turške utrdbe, in zato se tukaj pričakuje novih velikih bojev.
Izgube, ki so jih imeli oboji v tej veliki bitki, niso še znane. Po nekih poročilih je padlo Turkov 15.000. Razume se, da je število padlih Bolgarov tudi veliko, ker se pri svojih drznih napadih ne menijo veliko za življenje.
Bolgarsko nadaljnje prodiranje.
Bolgarska armada je do skrajnosti utrujena in izmučena. Celih štirinajst dni stoje vojaki v neprestanih bojih. V najslabšem vremenu so morali marširati brez počitka, da so obšli Turke in jih tako premagali. Ker imajo tudi izgube velike, se morda sedaj Bolgari nekoliko počijejo in ne zadajo takoj Turkom zadnjega udarca. Toda vedeti se ne da nič, saj Bolgari izne-nadijo vsak dan Evropo z novimi junaštvi, — Malo pa se da bolgarski položaj tudi zato presoditi, ker Bolgari trdovratno molče o svojih uspehih in še bolj o gibanju čet. S tem preprečijo, da sovražnik ne ve, kako so razpostavljene njihove čete.
Dva bolgarska generala.
Kakor je pri Turkih ena največjih pomanjkljivosti nesposobnost poveljnikov, tako Bolgarom največ koristijo izvrstni generali, O vodju sedanjih operacij generalu Vičevu pripovedujejo, da je najbolj skromen človek. Nima niii svojega adju-tanta, ampak za vse mu zadostujejo tri or-donance, ki se menjavajo. Spi le malo in ga morajo takoj zbuditi, če pride kako poročilo.
Še bolj pomemben je drugi mož, ki vodi vso bolgarsko armado, namreč general Savov, On je mož srednje, močne postave, lepega obraza, iz katerega seva samozavest. Star je 50 let in je bil rojen v Vzhodni Rumeliji. Izučil se je v vojaških vedah na Ruskem, On je tisti, ki je izuril bolgarsko armado in jo izpopolnil tako, da zadaja danes tak strah Turčinu. Ni čuda, da danes vsa Bolgarija gleda z občudovanjem nanj in da ga vojaštvo ljubi in mu neomejeno zaupa.
Iz bojev za Lozeniirad.
Namesto tri mesece tri dni. Kako je bil utrjen Lozengrad.
Zavzetje Lozengrada (turško: Kirk Ki-lisse) je dogodek, ki ostane trajno zapisan v zgodovini, in osvojitev te trdnjave bo pričala vedno o junaštvu Bolgarov, Svet se ne more načuditi, kako je bilo mogoče zavzeti trdnjavo v treh dneh, o kateri je rekel nemški general von der Goltz, da bi jo celo nemška armada morala oblegati tri mesece.
Lozengrad je imel najmodernejše utrdbe. Tri največje so zidali nemški inženirji, in sicer tako, kakor zahteva najnovejša vojaška veda. Dozdevale so se sploh nepremagljive. Trdnjave so bile oborožene s kakimi 100 topovi. Poleg tega je bilo še dve vrsti manjših utrdb: forti, okopi, kule in nasipi, vse oboroženo s poljskimi topovi, ■ Vrhu vsega pa ima mesto tudi po naravi tako lego, da se ga da lahko braniti,
3»
Trije napadi. Dva odbita. Kurdi.
Skoro noro podjetje se je zdelo — lako pripoveduje neki očividec — napasti višave utrjene, zaraščene z vinogradi in zastražene z izvrstnimi strelci. Toda Bolgari so vedeli, kaj hočejo. Brez ozirov so napadli. Sprejel pa jih je tak ogenj pušk in topov, da so bili vrženi čisto nazaj. Proti večeru so že drugič začeli napad. Zopet so se morali umakniti. Najhuje so se borili na turški strani Kurdi, Tatari in druga divja ljudstva, ki so jih Turki pripeljali v boj proti kristjanom. Ti divjaki so tudi prav po mohamedansko delali z ranjenci. Ko so se morali Bolgari umakniti, planili so Kurdi na ranjence, iztaknili jim oči, odrezali nosove, ušesa in mnogim prerezali trebuhe.
napadi prav nič prenehali. Ko je bil odbit eden, začel se je drugi.
Napad na trdnjave. Kristjani-vojaki.
Notranje mesto.
V ponedeljek 21. oktobra so bili po teh strašnih bojih vinogradi krog mesta zavzeti in brž so se začeli napadi na trdnjave. Mogoče ni popisati krvavih bojev, ki so sledili. Najdrznejše naskoke je vselej ustavil ogenj turških topov. Ta borba, to klanje je trajalo do srede do 5. ure popoldne; takrat je vse za kratek čas odnehalo. Turki so začeli obupavati, bulgarski napadi so jih zmedli. Dali so svoji armadi ukaz, da se umakne proti Bunar-Hisarju. V tem se je začel zadnji naskok. Proti 11. uri ponoči so se bližali Bolgari utrdbam. Turki



SKOPLJE.
1. Trdnjava. 2. Turška utrdbica pri Skoplja. — 3. Pogled na SkopJje.
Tretji napad. Osvojitev vinogradov. Bul-garska junaštva.
Ni čuda, da so taka grozodejstva raz-ljutila Bolgare. Napadli so tretjič in takrat s tako silo, da je morala pasti odločitev. Bilo je grozno klanje, borenje moža z možem v vinogradih, ki so čuvali doslej branilce pred bolgarskimi napadi. Noži, kopita pušk, tartarski biči, pesti in slednjič zobje so služili braniteljem, da so ovirali napredujočega napadalca. Našli so mnogo Bolgarov s pregriznjenim grlom. Mnogo so jih nataknili na kole. Popisati se to klanje sploh ne da.
Toda Bolgarov ni ustavilo nič več. S strašnim navalom na vinograde in kasneje na utrdbe so pokažali, da 400 letno suženjstvo pod turškim jarmom ni izčrpalo njihovih moči, ampak da se je njihovo navdušenje, njih moč le še pomnožila. Ta zmaga priča o nadčloveškem bojevanju, je nekako čudo v vrsti drugih zmag. Vojska, ki ji poveljuje general Dimitrijev, eden najdrznejših in najizobraženejših generalov, je kakor leteča kolona; nič je ne ustavi. Dasi je bilo vojaštvo žejno in lačno, niso zato 'D
so se branili, a njih vztrajnost je prenehala. JBolgari so vzeli nekaj fortov, seveda med strašnimi izgubami. Odtod so potem razbili s topovi utrdbo za utrdbo in jo zavzeli. Mohamedanski vojaki so se branili kot levi, a krščanski so se hitro udali. Zdi se, da je turška vztrajnost ravno zato odnehala, ker so jim kristjani delali ovire.
Zavzeti je bilo še utrdbe v notranjem mestu. Dosedartji boji so se vršili zunaj mesta, ker se moderne trdnjave zidajo tako, da so glavne utrdbe že precej od mesta. Treba je bilo bojev infanterije, kjer se je začel zopet boj moža z možem. V tem zadnjem napadu so imeli Bolgari največje izgube. Med sedmo in osmo uro zjutraj je mesto padlo v bolgarske roke.
Uničena divizija. Vjetniki,
Lozengrad je branilo do 40.000 Turkov. Kljub tako velikemu številu so Turki vendar poslali še ojačenja od armade, ki se je borila pri Odrinil. Od drugih strani so Bolgari mesto obdali tako, da ni mogla priti pomoč. Iz Odrina je odrinila ena divizija proti Lozengradu. Zapazil pa jo je iz
letalnega stroja bolgarski aviatik, ki jc s svojim strojem letal nad turško armado. Sporočil je o nevarnosti Bolgarom. Takoj so ti nastavili ti diviziji past. Zgrabili so jo čisto nepričakovano in skoro čisto uničili. Napad se je izvršil tako naglo, da niti topov niso mogli Turki veliko rabiti. __ Vjetih Turkov v Lozengadu je toliko, da jih ne morejo vseh prepeljati. Pravijo, da jih je do 12.000.
Druge bolgarske zmage.
Odrin.
Odrin so Bolgari oklenili od vseh strani in ga odtrgali od vsake zveze z ostalo turško vojsko. Mesto brani do 50.000 Turkov, ki jim primanjkuje, kakor trdijo, hrane. Napad na Odrin bi stal Bolgare silno velikih žrtev, zato se še sedaj m ve, ali ga bodo vzeli z napadom, ali ga morda izstradajo, Topničarski boji z utrdbami se vedno vrše, in mogoče je, da skušajo Bolgari počasi zavzeti utrdbo za utrdbo >rez večjih žrtev. — Turki so iz Odrina poizkušali že tudi z izpadi, pa bili so vselej zapodeni nazaj v mesto.
Boj pri Haskoiju pri Odrinil.
24, oktobra se je vršil v bližini Od ia, pri Haskoiju, značilen boj, ki kaže ti' o malomarnost. Korakala sta proti Ocl iu dva turška polka, nista se pa ob straneh prav nič zavarovala, Bolgari so jim prišli čisto v bližino, napadli, postreljali najprej konje pri topovih, nato pa z bajoneti prisilili Turke, da so se udali. Osvojili so Bolgari 12 topov in mnogo streljiva in jeli 1100 Turkov.
Boj pri Kočani. Drama.
Ne samo vzhodna bolgarska armada, ampak tudi drugod so Bolgari zmagoviti. Mnogo lavorik si je stekla druga večja bolgarska armada, ki je v družbi Srbov prodrla že daleč v Turčijo čez Kiistendil, Ei>ri Palanko in dalje proii jugu. Eden najhujših bojev te armade je bila bitka pri Kočani. Vršila se je tudi skozi tri dni in tri noči. Sprva je šlo Bolgarom že slabo, a končno so vendar Turki bežali.
Tudi drugod so Bolgari poslali oddelke svoje vojske v Turčijo. Zlasti ob reki Struma so imeli precej prask. Dosegli pa so tudi lepe uspehe. Njihovi oddelki so prodrli že do železnice, ki pelje v Solun, in zavzeli mesto Drama.
Bolgarsko ljudstvo in vojna.
Vse za domovino! Dijaki policaji. Gospe v vojaških pekarnah.
Vse bolgarsko ljudstvo misli le na vojno, saj so vsi sposobni moški v boju, V boj so morali tudi policaji iz glavnega mesta Sofije in njihovo službo so prevzeli dijaki, ki dobro vrše službo.
Gospe, ki razumejo dobro peči kruli, delajo v vojaških pekarnah in si privoščijo komaj par ur na dan počitka, V celi državi nič več ne pečejo belega kruha, belo moko mešajo v enakih delih z rženo. Ko je kruh pečen, halože po 500 hlebov na voz, ki ga pelje par volov. Tisoč volov so za ta prevoz porabili samo iz okolice Sofije, V dolgih vrstah se pomikajo vozovi
proli meji. Vozniki gredo ob vozovih peš. Ko sc približa noč, voznik zažge ob cesti ogenj, nakrmi živino in par ur zaspi pri vozu na zemlji, Navsezgodaj hiti dalje k četam. Ganljivo je gledati, kako skrbe starši za svoje sinove, ki so na bojišču. Od doma jim pošiljajo živeža, zadnji vinar denarja; vse dajo za svoje sinove, za svojo domovino.
Junaško dekle.
Da so tudi bolgarske žene junakinje, je pokazala telegrafistka v Varni gospodična Otima. Ko so Turki bombardirali pristanišče Varno, pretrgali so vse brzojavne zveze razun ene žice, ki je imela pri
Ljudska pripovedka. Turški sultan in bolgarski car.
Zanimivo je, kako si ljudstvo bolgarsko v svoji domišljiji predstavlja napoved vojne, Nastala je v tem oziru tale pripovedka: Ko se je začelo pripravljati na vojno, poslal je turški sultan carju velik vrč poln prosa. Sultanovi poslanci, ki so prinesli vrč, so govorili takole: »Kolikor je v vrču zrn, toliko je število turškega vojaštva, ki bo prišlo nate, če napoveš vojno. Ostani torej lepo doma.« Car Ferdinand pa se ni dal ugnati v kozji rog. Ukazal je prinesti vrč, napolnjen z najostrejšo papriko. Tega izroči poslancem, obenem pa
lje, zavzeli Veles in Stiplje. Turška armada je čisto razbita in brez moči. Umaknila se je deloma proti Solunu, deloma proti Bitolju (Monastir). Srbi jih hočejo poiskati. Glavna moč armade bo hitela v Solun, drugi del pa zavzame Monastir in potolče skupno z Grki zadnje ostanke turške armade, ki jo je vodil Zekki-paša.
Tudi drugod Srbi napredujejo. Prizren padel.
Srbska armada pod generalom Živko-vičem, ki je osvojila Novi Pazar, hitela je dalje proti jugu in zavzela staro srbsko mesto Prizren. To mesto je važno in znano
Črnoflorka nese svojega ranjenega moža z bojišča
nji imenovana gospodična službo. Ko so Padale v mesto kroglje, so zbežale njene tovarišice, ker se je bilo bati, da vsak trenutek lahko pade turška kanonska kroglja na hišo in podsuje prebivalce. Otima vpraša prefekta, kaj naj stori. Odgovor je bil, naj ostane. In med najhujšim streljanjem fe ostala pri delu ter sporočala vse dogodke iz obstreljavanja. S tem je rešila jorpedovke, da so ušle na morje. Zadnja brzojavka med bombardiranjem je bilo naznanilo, da je za junaško izvrševanje službe odlikovana.
tole pismo na sultana: »Razreži papnko in pokusi jo! Bodi prepričan, da ,e mo,e vojaštvo še ostrejše, kakor ta paprika, ki sem ti jo poslal.«
Srbske zmage.
Turki na begu. Srbi osvoje Veles in Stiplje. Nadaljni načrti.
Po bitki pri Kumanovu, kjer so bili Turki neusmiljeno tepeni bezala ,e turška armada vsa razbita skozi Skop je v Veles, Srbi so jim šli za petami. Osvo„li so Skop-
iz srbske zgodovine. Bilo je namreč dolgo glavno mesto starega srbskega carstva. L osvojitvijo tega mesta reče se lahko, da so Srbi gospodarji cele Stare Srbije.
Iz bitke pri Kiimanovu.
Načrt Zekki-paše. Ponočni boji. Boj za neki grič.
Pri Kumanovu so Srbi P^akovali k m miših bojev s predstražam.. Toda Zekla-paša jih je hotel presenečiti in porazih. Približal se je z vso svojo vojsko Kuma-
novu in ponoči skušal Srbe napasti. Toda Srbi so spoznali o pravem času zvite načrte Turkov in se zavarovali. Začel se je hud boj že ponoči, in Srbom bi se slabo godilo, če ne bi s silnimi izgubami iztrgali nekega griča, raz katerega so mogli s topovi strahovati Turke. Dva polka sta poizkušala srečo, pa Turki so se besno borili, v tem pa pride Srbom pomoč od armade Jankoviča, ki je prihitel od Prištine. Sedaj se je posrečilo vzeti hrib in obvladati Turke.
Turki brez topov. Na begu.
O velikih zgubah Turkov pri Kuma-novem smo že poročali, a še večje so izgube na begu. Turška armada je namreč na potu pustila skoro vse svoje topove in je postala nesposobna za boj z redno armado.
Pri Kumanovu so po bitki Turki drug drugega pobijali, da dobe prostor na vozovih, s katerimi so bežali. Na celem potu se najdejo topovi, municija, šotori, puške itd. -— Turškega generala Džavid paša je ustrelil neki častnik, ker je silil Turke
hnj.
Srbski častniki. Topničar.
Vsi hvalijo hrabrost srbskih častnikov. Šli so vedno prvi v boj in so vodili svoje čete vedno, ne da bi kdaj omagali ali stopili za vrsto. V mncgih slučajih so padli vsi častniki in podčastniki, kar je za Srbe močip. izguba.
nnljiv slučaj pripovedujejo iz boja pri Kumanovem: Turki bi kmalu obkolili na neki točki Srbe. Ti so se morali umakniti in pustiti topove. Neki topničar ostane sam in zadrži s streli iz topa toliko časa Turke, da se Srbi cjačeni vrnejo. Ko vpraša vojaka po boju poveljnik, kaj želi za svoje junaštvo, ta odgovori, da bi rad f'sti top. Tako se mu je priljubil. Topa mu niso dali, a njegovo ime bodo vre-;op.
ina smrt podpolkovnika Glišiča. sedmem polku je padel tudi podpolkovnik Glišič, in sicer po umoru vsled prevare. Na čelu polka je napadel Turke. Ti dvignejo zastave kot da se udajo. Glišič gre z dvema častnikoma nasproti turškemu poveljniku. Ko prideta skupaj, seže Turek Srbu v roke, z drugo ga pa sune z nožem v prsa. Druga dva častnika zgrabita morilca in ga odpeljeta k Srbom, medtem pa Turki Glišiču odrežejo glavo. Seveda so Srbi nato poklali vse tiste Turke, da ni ne eden ušel.
Mednarodno pravo in Turki. Žrtve poklica.
Balkanska vojna je zadobila divje oblike. Na turški strani se bojujejo pravi divjaki, ki ne spoštujejo najsvetejših mednarodnih običa;ev. Slučaj s polkovnikom Glišičem zadostno osvetljuje turški barbarizem. Pripovedujejo se pa še drugi slučaji. Tako so Turki pobili stotnijo Srbov, ki se je podala v njih bližino, ko so izobesili belo zastavo miru. Neki Arnavt je zabodel zdravnika Stefanoviča, ko ga je ta obvezoval. Ravnotako se je zgcdilo nekemu bolgarskemu zdravniku.
Ta verolomnost se je Turkom krvavo plačala. Ker Srbi niso več zaupali turškim 6'
belim zastavam, ki pomenjajo udajo, so mnogokje pobili na tisoče Turkov, ki bi se radi udali. Zlasti izgube Turkov v Novem Pazarju pojasnujejo na ta način,
Črnogorci.
Vukotičeva armada. Peč zavzeta. Slaba oskrba vojske.
Največje uspehe dosega med Črnogorci Vukotičeva armada, ki je po zavzetju Beran udarila na eno stran proti Rožaju, na drugi proti Belemu polju in na tretji proti Gusinju. Sedaj je Vukotič osvojil Ro-žaj in prodrl tudi do Peči, ki se mu je udala brez večjih bojev.
Premalo so Črnogorci preskrbeli za svojo armado. V zimskem času, ki je nastopil v Sandžaku, manjka vojakom obuvala in gorke obleke. Primanjkuje jim tudi kruha, le mesa imajo dovolj. Vendar se kažejo junake ravno v tem. O Turkih pravijo, da zato ne zmagujejo, ker so slabo preskrbljeni, Črnogorci pa kljub temu. Sicer pa so Črnogorci navajeni prenašati najhujše težave in se sedaj nihče ne pritožuje.
Boj za Skader. Turška prevara.
Boj za Skader še vedno ni odločen. Posrečilo se je sicer Črnogorcem, da so vse mesto obkolili, ne morejo ga pa prisiliti k udaji, ker se utrdbe Taraboš še vedno branijo. Črnogorci zavzemajo sicer utrdbo za utrdbo, a vsled pomanjkanja topov morajo delati počasi. Turki iz Tara-boša poizkušajo izpade, ki pa jih Črnogorci vse odbijejo. V mnogih napadih in izpadih imeli so Črnogorci že mnogo izgub. Eno največjih jim je pa prizadejala neka turška prevara. Turki so izobesili belo zastavo. Ko pa so se Črnogorci približali, so jih pobili kakih 300.
Črnogorci za zastavo.
V bolnišnici na Cetinju umira neki Marko Vurič na peterih dobljenih ranah. Oče njegov je bil barjaktar (zastavonoša) in je padel pri napadu na Taraboš zadet v glavo. Hitro je pograbil za zastavo najstarejši sin, da ne bi padla na tla. A tudi ta pade. Enako drugi sin. Vsi bratje, ki so se borili v istem bataljonu, pcgrabili so hitro za zastavo drug za drugim. Osem sinov in oče, vsi so padli, le eden — Marko — umira težko ranjen kot zadnji zastavonoša te družine.
Krško prodiranje.
Delo grške armade. Dve smeri. Preveza.
Grški armadi ne stoji nasproti večja turška armada, zato ji je delo olajšano. S precejšnjo lahkoto prodira iz Elassone proti severu in hiti proti Solunu, Zavzela je važno sotesko Tripotamos in mesto Ve-rija, ki je od Soluna oddaljeno le še 60 kilometrov. Tu se je odcepil del grške armade in šel proti Monastiru, da skupno s Srbi premaga ostanke turške armade. — Druga kclona Grkov operira na zahodu v Epiru. Tu gre Grkom posebno za pristanišče Preveza, ki jo z morja in suhega napadajo.
Potopljena turška ladja.
Poveljnik grške torpedovke, poročnik Votsis, se je prikradel natihoma v solun-
sko pristanišče in tam izprožil v turška križarico »Fet i Buland« torpedo iz bližine 150 m. Križarica se je potopila in večina moštva.
V Carigradu. Upor.
Pred revolucijo v Carigradu. Stroga cenzura.
Vojna je spravila vso Turčijo iz ravno-težja. Ni zadosti, da ne morejo spraviti pod orožje za vojno določenih čet, ni dosti, da se upirajo rezervisti, upor grozi sedaj celo v glavnem mestu. Največ razburjenja povzročajo žalostna poročila z bojišč. Raz-ume se, da mečejo krivdo stranke druga na drugo, mnogi pa na sultana, ki mu groze. Turki so pričakovali vsak dan, da pripeljejo tisoče vjetih Bolgarov — sedaj pa nič, to je razburilo Turke. — Da se ne bi to razburjenje povečalo, prepovedano je strogo, da ne sme noben časopis prinesti kake vesti brez posebnega dovoljenja, ki pa se le težko dovoli.
Turki v stiskah. Prošnja za mir. Strah pred Bolgari.
Turki so v velikanski zadregi. Pričakovali so, da jih rešijo velevlasti pred vojno. Pa so jih balkanske države prehitele. Novi minister Kiamil-paša, ki je prevzel vlado že med vojno, se je obrnil na velevlasti še enkrat, naj posredujejo in rešijo Turčijo skorajšnjega pogina. — Namignilo se je menda tudi Srbiji, naj Bolgare pregovori, da se začno dogovarjati o miru. — Tako je Turčija v kratkem času ponižana. Poseben strah imajo Turki pred Bolgari, ki se jih boje, da maščujejo vse grelie, ki so jih Turki napravili nad kristjani. Pripovedujejo si čudne stvari o moči in zmagali Bolgarov in si jih čudežno razlagajo.
Skrb za ranience h v etmke.
Za ranjence v Belgradu.
V Belgradu so vse šole izpremenili v bolnišnice. Vojno ministrstvo poziva žene in dekleta, da strežejo bolnikom, Belgraj-čani nosijo ranjencem jedi, pijače, denar in cvetlice. Pred bolnišnicami stoji vsak dan na stotine kmetic, ki obiskujejo ra« njene svojce.
Žensko učiteljišče v Belgradu.
Učiteljski zbor ženskega učiteljišča v Belgradu je od svojih prihrankov določil 1000 K v prilog ranjencem. Nakupil je raznega blaga, nato pa v šolskih prostorih otvoril delavnico za šivanje, pletenje itd, Delo izvršujejo učenke pod vodstvom učiteljic. Ko porabijo to blago, bodo sprejemale v delo blago od drugih korporacij, ki skrbe za ranjence.
Nova bolnišnica na Cetinju.
Ruski veliki knez Peter Nikolajevič in njegova soproga sta na lastne stroške ustanovila bolnišnico za 75 ranjencev in jo z vsem potrebnim opremila. Nameščena v zgradbi kadetskega zbora na Cetinju. Bolnišnica ima dva zdravnika in več ustni« ljenih sester.
Krščanski vjetniki na Bolgarskem.
Zlasti proti Bolgarom so poslali Turki mnogo kristjanov v boj. Ti so vsi srečni)
ie morejo Turkom uiti ali če jih Bolgari vjamejo. Postopajo Bolgari z vsemi vjet-niki silno lepo. Preskrbe jim vsega, kar rabijo. Mnogi Turki se počutijo v vjetni-štvu bolje kot prej, .Posebjjo pa skrbe za vjcle kristjraiie, ki jih cblb pripeljejo v boljših vozovih v vjetništvo. Puste jim tudi veliko svobodo.
Kraljica Eleonora za bolgarske ranjence.
Iz Sofije poročajo: Število ranjencev je silno veliko — mnogo večje, nego se je pričakovalo, Turki ne beže, dokler niso zadali nasprotniku čim groznejših ran. V sofijskih šolah so zasedene vse postelje, ki jih je 2000. Te postelje so prirejene sedaj v sili. Mnogo ranjencev so morali spraviti v zasebne hiše. Še več je seveda ranjencev v vzhodnih bolgarskih mestih, ki so bližje velikega bojišča, — Strežbo ranjencev vodi in nadzoruje carica Eleonora sama. Neprestano potuje od mesta do mesta, ker hoče vse bolnišnice sama pregledati in odreja vse potrebno. Na njeno izrečno željo so iz Djakova na Hrvaškem poklicali več usmiljenk, ki vrše bolniško službo v sofijski klementinski bolnišnici in v bolnišnici v Plovdivu.
Pretresljiv prizor.
O materi ubitega Popoviča, mladega srbskega junaka, pripoveduje neki časnikar tale dogodek: Mati pride v bolnišnico, kjer je umrl Popovič na težkih ranah. Stopi k mrtvemu sinu, sname pajčolan in mu s suhimi očmi neprestano gleda v obraz. Potem izbruhne njena bol, zgrudi se na mrtvo sinovo truplo in poljublja mrzlo lice. Med tihim ihtenjem govori: »Sin ali si hud, ker te mati poljublja in plače? Pri slovesu si mi rekel: ,Ne jokaj, mati, junakova mati ne joka!' Vojače moji Da te le vidim, da te le zlobneži niso razsekali! Nočem več jokati, junaško si padel za domovino, jaz sem mati junaka.« —■ Taki prizori se vrše neprestano.
nnaaauuaDaaaanaan
□
ol
Političen pregled

AVSTRIJA IN VOJNA NA BALKANU. Avstrijske koristi in dolžnosti na Balkanu.
Avstrija je bila soseda Turčije mnoga stoletja. Imela je zato dolžnost, da skrbi za zatirane kristjane v Turčiji ona v prvi vrsti. Imela je nad Malisori in Miriditi v Albaniji, ki so katoličani latinskega obreda, še poseben protektorat. Skrbela je za njihove šole in cerkve in izdala vsako leto 300.000 kron. Toda, ko se je šlo za rešitev teh revežev iz turških krempljev, potegnili so avstrijski grofi in baroni s Turčijo 'n pustili kristjane radi Turka na cedilu. Stopile so danes na plan nove krščanske države in rešile kristjane na Turškem, S Jem pa je Avstrija izgubila pravice do turških dežel.
Naši diplomati poraženi. Osamljeni.
Cel svet ise'smeje v* teh dtteh Avstriji. Koliko so se prizadeli naši diplomati, da ohranijo Turčijo nedotaknjeno, in danes je V8a v polomu in Avstrija ne v6 kaj početi.
Sanjala je včasih o poti v Solun. A to pot so vzeli Srbi, in po vsi pravici. Radi strahu pred premočjo Slovanov niso hoteli doslej, radi Slovanov ne bodo mogli poslej! — S svojo politiko je ostala Avstrija čisto osamljena in fte pomeni danes v Evropi skoro nič. Sovražno ji stoji nasproti tripel-ententa: Rusija, Francija in Anglija, Nemčija se ji odtujuje in na Italijo se itak ne da zidati. — V delegacijah, ki se skličejo te dni, dajal bo odgovor grof Berchtold,
Sedanji položaj.
Položaj, ki so ga ustvarili boji na Balkanu, je za Avstrijo tak, da je najbolje, da sklene z balkanskimi državami prijateljstvo in dobi koncesij na gospodarskem polju. Na kako nasprotovanje ni misliti. — Po tem položaju bo Avstrija navezana vedno bolj na nas, na Jugoslovane, Zato so zmage bratskega orožja za nas toliko večjega pomena.
HRVATSKA.
Napad na Čuvaja. Zopet dijak.
Zdi se, da Avstrija svoje naloge med Jugoslovani noče spoznati. Hoče si sama vzgojiti na jugu sovražnike. Prvi znaki sovražnosti se že marsikje kažejo. S tem, da drži Čuvaja, žali država vse Jugoslovane in jih tira v silobran. — Izvršil se je na Čuvaja zopet atentat. Ne moremo ga odobravati, ker tak silobran ni postaven, a kliče pa glasno to dejanje zopet o kri-vičnosti Cuvajevega režima, ki mora vzbuditi odpor,
Atentat je izvršil pravnik Stjepan Planinšek. Streljal je na Čuvaja s ceste skozi okno, a ga ni zadel. Nato je ustrelil samega sebe. Pričakovati smemo, da se začno zopet velikanske preiskave.
Koprivnica.
Cuvajevo nasilstvo se kaže v veliki meri tudi v razpuščanju občinskih odborov, V mestu Koprivnici, ki voli vedno proti vladi, je Čuvaj razpustil občinski svet, da kaznuje s tem občinske svetnike, svoje nasprotnike,
□□□□□□□aa a gangan
V obrambo krščanske resnice
□C3C3C3C3C3 □□□□aaPP™
SVETA EVHARISTIJA IN NJENI NASPROTNIKI.
Sveta Evharistija, neprestana navzočnost Jezusa Kristusa v zakramentu Rešnjega Telesa pod podobama kruha in vina, je temeljnji nauk katoliške Cerkve. Da je Jezus sam vedno med nami, to daje vernikom največjo moč. S svetim obhajilom, to je s zavži-vanjem, najtesnejšim združenjem z Bogom, se življenje Cerkve, ^ njenih vernikov, vedno okreplja in ostaja Bogu podobno. Tako je v resnici Bog vedno z nami in mi z njim.
Ker je lo dejstvo tako velike važnosti za. katoliča.nstvo, se Sovražnik naše vere najbolj ravno v nauk o Sveti Evharistiji zaganjajo. Pravijo, da je ta nauk skrajno nespameten, da je de-
janska in resnična navzočnost druge Božje osebe v podobah kruha in vina nemogoča, da tega sploh ni razumeti mogoče. To "modrovanje je kaj čudno. Svobodomiseici zahtevajo, naj človek verjame, dat-se je ves svet sam iz sebe naredil, oziroma da je stvarstvo večno, da človek nima na zemlji nobenega namena, ampak se rodi kakor žival in bo kakor žival vzel konec, da duše ni, da sploh ne vemo, čemu svet obstoja. Vse te nespametnosti naj ima človek za »znanstveno dognano«, čisto resnico, nauk pa, da je Bog in da Bog resnično med nami prebiva, ta naj je nespameten! Eden najveljavnejših učenjakov nove dobe, naravoslovec Anglež Romanes, je dejal, da je, če enkrat Verjamemo v Boga, čisto naravno in dosledno, če verjamemo, da se je ta Bog človeštvu tudi na poseben način javil in mu razodel svojo voljo. Prav tako je razumljivo, če je ta Bog sklenil, da bo med nami na poseben način pričujoč, da nas tako krepi, povzdiguje, tolaži in stori sebi vedno bolj podobne. Način pa, kako hoče Bog med nami bivati, tega si pač sam izbere in ne bo vprašal za svet »modrih« svobodomi-selcev. Opozarjamo pa tudi, da se tisti, ki se izpodtika nad dejansko pričujoč-nostjo druge Božje osebe v sv. hostiji, inora izpod tikati tudi nad za svobodo-miselca nič manj »nerazumljivim« dejstvom, da se je druga Božja oseba v času včlovečila in za nas na križu trpela, da nas izveliča. Obe ti resnici sta visoko nad človeškim razumom, ju zato tudi doumeti ne moremo, proti razumu pa nista, pač pa je proti razumu, če kdo mogočno taji, da je kaj takega mogoče.
Kakšen način pa so si svobodomi-selci izbrali, da svet lažje prepričajo, da je vera v Sveto Evharistijo »nespametna«? Svoječase, ko so imeli večjo moč, so naravnost dejali, da je ta nauk nezmiseln, zadnje čase pa bolj povdar-jajo, da v stari Cerkvi zanjo niso še nič vedeli in da jo je šele nek papež »vpeljal«. Če pa si te svobodomiselne trditve od bližje ogledamo, kmalu raz-vidimo, da so le zgodovinska laž, ki si jo je enkrat kdo izmislil, bodisi namenoma, bodisi, da je kaj zmotno razumel, in od tedaj gre ta zgodovinska laž od knjige do knjige, svobodomiselci pa to seveda sveto verjamejo.
Med te spada tudi »krščanski« list za kmečko ljudstvo, »Slovenski Dom«. Na prvih straneh se ta list ne upa tako temeljnih resnic katoliške vere tajiti, pač pa od zadaj med »Raznim«. Tam smo v številki 19. oktobra t. 1. zasledili notico, v kateri se trdi, da je bilo »češčenje hostije v katoliški cerkvi nekaj čisto neznanega«. Izvor temu če-ščenju je iskati »v nekih sanjah nune Julije v Luttichu«, ki je leta 1230 na-svetovala papežu Urbanu IV. (»po trditvi nekaterih , zgodovinarjev je bila
njegova ljubica«), naj. odredi poseben praznik Sv. Rešnjega Telesa. Za katol -ško resnico pa je bil nauk o Sveti Evharistiji glasom »Doma« proglašen še-
lo na koncilu v Rimu lcia 1315. »Do tega leta« — pravi »Dom« — »je bilo torej vseeno, če je kdo to verjel ali ne.«
Prvič je že to skrajni nezmisel, ako kdo res verjame, da bi bilo v katoliško cerkev na sanje neke nune mogoče meni nič tebi nič vpeljati češčenje hostije, ki vendar temelji na veri, da se pod njeno podobo na čudežen način skriva sama druga Božja oseba! Tega ne bi bil v stanu noben papež vpeljati, ako ne bi že v celi Cerkvi ta vera globoko in odnekdaj živela. In res, odkar obstoji katoliška Cerkev, se o pričujočnosti Boga v podobi kruha in vina med verniki ni nikoli dvomilo, marveč je bila to osrednja, poglavitna, temeljnja verska resnica in šele v 15. stoletju so začeli krivoverci ta nauk majati. Pa tudi češče.ije svete liostije se ni začelo šele s sveto Juliano, marveč je od nekdaj bilo, kar nam spričuje posebno shranjevanje svete hostije že v najstarejših časih, prastari sveti himni, zloženi na čast hostije itd. Papež Urban IV. je uvedel le še poseben praznik; trditev pa, da je nuna Juliana, ki se je odlikovala po svetem življenju in sc je že kmalu po smrti kot svetnica častila, bila »ljubica papeža Urbana IV.«, je brezprimerna podlost, vredna »Slovenskega Doma«.
Da je bil nauk o izpremembi kruha in vina v telo Jezusa Kristusa od nekdaj verska resnica, nam razun pisem Sv. Apostolov potrjujejo vsi sveti Očetje in že Sv. Cyprian, Sv. Irenej in Sv. Epifanij ta nauk ja .ražajo, rekoč, da sta kruh in vino po posvečeval-nih besedah isto telo Kristusovo, ki je je rodila Marija, ter ista kri, ki se je na križu za nas prelila. Tako za njimi vsi sveti učeniki Cerkve. Kako je ta nauk trdno in od početka v Cerkvi živel. pa dokazuje najglasneje sveta maša, ki se vendar osredotočuje okoli iz-premembe podob kruha in vina v telo Gospodovo. Že v prastari 8. knjigi tako-zvanili »Konstitucij Apostolov« je obred svete maše natančno določen, že tu nahajamo molitve v čast Gospodovemu telesu in krvi v podobah kruha in vina. Ako bi' hoteli to na široko razpresti, morali bi celo knjigo napisati. Ni bilo torej »vseeno«, če je kdo v Sveto Evha-ristijo verjel ali ne, kakor b odi »Dom«, marveč tak človek, ki bi o tem dvomil, v katoliški cerkvi takrat sploh ni bil mogoč in zato se ta resnica dolgo časa ni še posebej ra kakšnem koncilu ostreje in določneje proglasila, ker tega ni bilo treba!
Prvi tozadevni koncil, o katerem se tudi »Slov. D.« nekaj sanja, se ni vršil leta 1315 ampak že 1215. Ta koncil tudi ni šele, kakor »Dom« meni, proglasil, »da se v duhovnikovih rokah spreminja hostija v Kristusovo meso«, marveč je le nasproti Pa chasiju Radbertu, Scotu Erigeni in Berengarju Tourskemu to resnico bolj v znanstveni obliki in natančneje izrazil, uvajajoč tudi izraz »transsubstanciacija«. — Najdoločnejšo obliko pa je ta nauk sploh dobil šele na konci u tridentinskem (1545—1563) v
M
besedah, ki jih danes nahajamo v katekizmu — to pa ne z ozirom na katoličane, med katerimi jc ta resnica vedno živela, ampak nasproti luteranskim krivovercem, ki so jo začeli tajiti. Ni se šlo za to, da so ta resnica nanovo postavi, marveč te, da se tako točno izrazi, da bi bila vsaka zmota o načinu pričujočnosti Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina odslej izključena, oziroma, bi se takoj dala zaslediti.
Zdaj bo menda ta reč »Slovenskemu Domu« jasna.
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M. (Dalje.)
Opomnil sem, da je moral Ignosi plavati po krvi do prestola. Stari glavar je zmajal z ramami. »Da«, je od-
Spravll sem se bližje in spoznal, dani bil mrtev, temveč da je dobro spal.
govoril, »toda kukuansko ljudstvo je mogoče obdržati mirno in hladno samo, ako se mu včasih kri pušča. V resnici je bilo mnogo mož ubitih, toda ostale so ženske in mladi bodo kmalu zopet vzrastli in zavzeli njihova mesta. Sedaj bo v deže'.i zavladal mir.«
Pozneje zjutraj nas jc obiskal Ignosi, na čigar čelu se je sedaj lesketal kraljevi dijamant. Gledajoč ga, ko je korakal s kraljevskim dostojanstvom in spremljan od poslušne straže, si nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil visokega Zula, ki se nam je pred meseci predstavil v Durbanu in nas prosil, da bi ga vzeli v službo; tako čudno se vrti kolo sreče!
»Pozdravljen, o kralj!« sem dejal in vstal.
»Da, Makumazan. Kralj navsezadnje po milosti desnih, rok vas treh,« se je glasil odgovor.
Povedal je, da je vse v redu in so nadeja, da priredi tekom dveh tednov, veliko slovesnost, da se pokaže ljud-' stvu.
Vprašal sem ga, kaj je sklenil sto-riti z Gagul.
»Ona je zlobni duh naše deželo,« je odgovoril, »in dam jo usmrtiti in z njo vse druge čarovnice! Ona živi že toliko časa, da se nihče ne more spominjati, kedaj ni bila stara, in ona je vedno po-učevala čarovnice in iskavke zlodej. cev.«
»Vendar ona ve mnogo,« sem odgo-voril; »lažje je uničiti znanje, kakor ga nabrati.«
»Res je,« je rekel zamišljeno. »Ona in samo ona pozna skrivnosti »Treh čarodejcev« tam na oni strani, kamoi' vodi velika cesta, kjer so pokopani kralji in sedo »Močeči«.
»Da, in kjer so dijamanti. Ne pozabi svoje obljube, Ignosi; ti nas moraš povesti do rudokopov, in če drugače ne gre, treba, da prizaneseš Gagul, da nam kaže pot.«
»Ne bom pozabil, Makumazan, v« treba dobro premisliti, kar praviš.<
Po Ignosijevem obisku sem šel, da vidimo, kako je s Tomičcm in opf.zil sem, da se mu blede. Zdelo se je, da ga drži huda mrzlica in da je to v zvezi /. notranjo poškodbo. Štiri ali pel dni jo bila njegova bolezen zelo nevarna in jaz sem trdno prepričan, da, ako bi mu ne bila Fulata tako skrbno stregla, 1 >i bil gotovo umrl. Dan in noč je čula pri njem in mu stregla, ter mu dajala edino zdravilo, neko domačo hladečo pijačo, narejeno iz mleka, v katero o dali sok čebule od neke vrste tulpo, in mu branila muhe. še sedaj vidim celo sliko, kako je sedela noč za nočjo pri svetlobi naše preproste svetilke, ko so je Tomič obračal semintja z izmučenim obrazom; njegove oči so bile velike iu svitle in govoril je neumnosti venomer.
Cela dva dr.ieva smo mislili, da mora bolnik umreti in s težkim srcem smo se plazili okoli njega. Samo Fulata ni mog'a tega verjeti.
»On ozdravi,« jc dejala.
Tristo korakov okoli Tvaliue glavne koč-Q, kjer jc ležal bolnik, jc vladal popolen mir, kajti vsled posebnega kraljevega povelja so morali vsi prebiva Vi zapustili koče, ki so bile v tem obsežju, razen Vojnoviča in mene, da ne bi noben šum motil bolnika. Neko noč, bila je pota v njegovi bolezni, stopim k njegovi postelji, kakor sem imel navado, da vidim, kako se počuti, predno za-spim za nekoliko ur.
Previdno stopim v kočo. Svetilnica, postavljena na tleh, je pokaza'a, da se Tomič ne obrača več semintja, temveč leži popolnoma mirno.	..
Toraj je navsezadnje vendar umrl' In v svoji veliki žalosti sem vzdihim m zaječal.
»Ps—s—stl« se Je začulo Iz teme za Tomičevo glavo.
Splazil sem se bližje in spoznal, da nI bil mrtev, temveč je dobro spal. Nevarnost je minula, on ozdravi! Tako je spal celih osemnajst ur; in skoro ne bi rad povedal, ker se bojim, da se mi ne bo verjelo, toda resnica je, da je tekom cele te dobe Fulata sedela poleg njega, boječ se, da ga ne bi zbudila, ako bi se Eganila in odšla. Resnica je, da so jo morali odnesti, ko se je navsezadnje zbudil — in njeni udje so bili tako otrpli, da jih ni mogla pregibati.
Tomič je kmalu okreval. Ko je bil Ee skoro popolnoma zdrav, mu je Sergij povedal o vsem, kar se ima zahvaliti Fulati, kako skrbno mu je stregla, kako je osemnajst ur neprenehoma sedela pri njem, ker se je bala, da ga ne bi zbudila, ako bi se premaknila; tedaj pa Tomič vstane in se poda naravnost v kočo, kjer je Fulata pripravljala kosilo; vzel je mene s seboj, da tolmačim v slučaju, ako bi ji ne mogel povedati, kar je nameraval, akoravno moram reči da ga je v obče čudovito dobro razumela, posebno ako upoštevam, kako omejena je bila zaloga njegovih tujih besedi.
»Povejte ji,« je rekel Tomič, da sem ji dolžan svoje življenje, in da nc bom nikdar pozabil njene prijaznosti.«*
Jaz sem ji raztolmačil in v resnici se je videlo, kako je zardela pod svojo temno kožo.
Obrnila se je proti njemu z enim onih urnih in nežnih gibanj, ki so me spominjali vedno na polet divjih ptic, pogledala ga je s svojimi velikimi očmi in mehko odgovorila:
»Ne, gospod moj; moj gospod pozabi! Ali ni on rešil mojega življenja? In ali nisem jaz dolžna streči svojemu gospodu?«
Mlada črna gospica je popolnoma pozabila na delež, ki sva ga imela Sergij in jaz pri njeni rešitvi iz Tvalinilj krempljev. Toda taka je ženska navada! Spominjam se, da je bila moja draga ženka ravno taka.
Vznemirjen sem se vrnil domov po tem razgovoru.
Čez nekoliko dni po tem poslednjem dogodku je imel Ignosi svoj veliki zbor in je bil od glavarjev kukuanske dežele priznan kraljem. Prizor je bil nenavadno krasen. Tega dne je med vojaško parado nastopil tudi ostanek »Sivih« in kralj jim je pred celo armado izrekel zahvalo za njihovo junaštvo v veliki bitki. Vsakemu je podaril veliko darilo, največ živine, povišal vse v častnike v novem polku »Sivih«, ki ga je ravno sestavljal. Po celi kukuanski deželi so tudi razglasili ukaz, da se mora nam trem, dokler bodemo v deželi, izkazovati kraljevi pozdrav, častiti nas z vso dostojnostjo, kakor se navadno izkazuje kralju, in podelila se nam je javna moč in oblast čez življenje in smrt. Ignosi je tudi vpričo svojega ljudstva ponovil vse obljube, ki nam jih je dal, namreč glede tega, da se ne sme brez razsodbe prelivati kri nobenega človeka in da se morajo odpraviti lovi na čarodejce.
Ko je bila slavnost končana, smo počakali Ignosija ter mu povedali, da bi radi preiskali skrivnosti rudokopov, do katerih je vodila Salomonova cesta in smo ga vprašali, ako je kaj izvedel glede njih.
»Prijatelji«, jc odgovoril, »sledeče sem zvedel. Nahajajo se tamkaj, kjer sede one tri velike postave, ki jih tukaj imenujejo »Molčeče« in katerim je Tvala nameraval darovati deklico Fu-lato. In tamkaj v veliki jami globoko v gori so tudi pokopani kralji te dežele;
tamkaj boste našli Tvalino truplo v družbi onih, ki so odšli pred njim. Tam je velika jama, katero so izkopali že davno mrtvi ljudje, morebiti, ko so iskali kamene, o katerih vi govorite, take kakor sem slišal ljudi v Natalu govoriti, da se nahajajo v Kimberleju. Ondi na kraju smrti se nahaja skrivna sobana, znana samo kralju in Gagul. Toda Tvala, ki je vedel zanjo, je mrtev in jaz jc nc poznam in ne vem, kaj je v njej. Po deželi pa je razširjena govorica, da je nekdaj pred mnogo rodovi prišel čez gore bel človek, katerega je neka ženska pripeljala do skrivne sobane ter mu pokazala bogastvo. Toda predno ga je mogel vzeli, ga je ženska izdala in kralj ga je pregnal nazaj čez gore in od tistega časa ni noben človek, več stopil v ono sobano.«
»Ta povest je gotovo resnična, Ignosi, kajti na gori smo našli onega belega človeka,« sem rekel.
»Da, našli smo ga. In jaz sem vam obljubil, ako morete najti to sobano in se nahajajo kameni tamkaj---«
»Kamen na tvojem čelu priča, da so tamkaj,« sem segel v besedo ili pokazal na veliki diamant, ki sem ga vzel s Tvalinega čela.
»Morebiti; ako se nahajajo tamkaj,« je dejal, »jih imejte toliko, kolikor jih morete vzeti s seboj — ako me bodete v resnici zapustili, bratje moji.«
»Najprvo moramo najti sobano,« sem rekel.
»Samo eden je, ki more pokazati, kje se nahaja — Gagul.«
»In ako noče?«
»Potem naj umrje,« je rekel Ignosi resno. »Samo iz tega vzroka sem pri-zanesel njenemu življenju. Počakajmo, ona naj izbere, kakor sama hoče,« in poklical je se'a in naročil, da naj mu pripeljejo Gagul.	(Dalje.)
Naroči e »Domoljuba«! Naši bralci razvidijo iz dosedanjih številk, da se »Domoljub« resno prizadeva, tako s Popisom kakor s podobami podati kolik or mogoče verno sliko vojske na Balkanu. Zato je sedaj najlepša prilika, razširjati »Domoljuba« tam, kjer ga še nimajo in ne bero. Porabite torej, prijatelji »Domoljuba«, to lepo priliko in pridobite kar največ novih naročnikov! K d o r p 1 a-2 a takoj 3 krone, mu bomo list pošiljali do novega letazas'!onj in Potem celo leto 1913! Storimo vse, da se čim preje približamo našemu idea-lu: »Domoljub« gost pod vsako slovensko streho!
Slovenske dežele v delegaciji zastopajo, in sicer Kranjsko dr. Iv. Su-sleršič; kot namestnik vitez Pogačnik;
Štajersko dr. Korošec; Goriško Fon; namesjnik dr. Gregorčič.
Duhovniška v.s 1. Duhovnim svetnikom je imenovan preč. g. A. L e s-j a k , župnik v Št. Jerneju. — Nevarno obolel je vlč. g. Fran K u n s t e 1 j, dekan v Cerknici na Notranjskem. — Na župnijo Čcpovan je bil umeščen č. g. Valentin Pire. — 401etnico bivanja v Idriji bo praznoval dne 7. novembra č. g. kaplan Fr. O n u š i č.
Naši bratje trpe ne samo na Balkanu, tihe narodne smrti ginejo tudi najsevernejši Jugoslovani — koroški Slovenci in Slovenci ob štajersko-nemški meji. Za svoj rod prelivajo balkanski Slovani svojo kri, mi pa ne bi utrpeli niti nekoliko desetič, da rešimo brate in zemljo izpod jarma naših narodnih nasprotnikov. Bodimo tudi mi požrtvovalni, hitimo koroškim Sloven-
cem in Slovencem ob štajersko-nemški meji v prvi vrsti s tem na pomoč, da pokupimo kolikor mogoče veliko srečk »Slovenske Straže«!
Delavska stavka v papirnici v Vevčah traja že četrti teden. Brez zaslužka in kruha je do 600 delavcev, ki nc morejo dopustiti, da bi tovarniško vodstvo odpuščalo iz dela starejše delavce. Gladno in brezposelno delavstvo je pomoči nujno potrebno. Vsak, tudi najmanjši dar radevolje sprejme tajništvo S. L. S. ali pa gosp. Lud. Tomažič. upravitelj v »Katoliški tiskarni«.
Diplome časinega odborništva je izročilo te dni zastopstvo občinskega odbora v Brusnicah deželnemu predsedniku baronu Schwarzu in pa državnemu poslancu E. Jarcu za zasluge povodom velikega požara v Brusnicah.
Le še nekaj dni je do žrebanja velike loterije »Slovenske Straže«. Dne 18, novembra bo nepreklicno žrebanje. Iz krajev, kjer nimajo še srečk »Slovenske Straže«, jih takoj naročite pri pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani! Srečka samo eno krono!
III. slovenski prolialkobolni kongres je preložen s 17. novembra na 29. tu 30. december. Vzrok temu je ta, da sedaj vojska vso pozornost in zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do-takrat je upanje, da se povrne in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoliolno gibanje močno razvito. Kongres je tudi zato preložen na božične praznike, da se ga bodo laže udeležili učitelji in katehetje, za katere bodo v jionedeljek, 30. decembra, posebna predavanja.
Županska shoda sta se vršila, in sicer dne 21. oktobra za sodni okraj Ljubljana v Ljubljani, naslednji dan pa na Vrhniki za ondotni sodni okraj. Obravnavale so se mnoge važne zadeve o poslovanju v lastnem in preneše-nem delokrogu.
Umrla je dne 29. oktobra opolnoči v Zgornji Šiški gospa Helena Merhar, mati veleč, gospoda gimnazijskega profesorja dr. Alojzija Merharja, v 76. letu svoje dobe po kratki mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 31. oktobra ob 9. uri dopoldne v Dravljah. Blagi pokojnici svetila večna luč!
Pokopali so v Spodnji Šiški gospo Ano Zaje, rojeno Verbič, soprogo vele-uglednepa vcletržca z vinom in posestnika Alojzija Zajca, dne 29. oktobra pa v Komendi pri Kamniku gostilničarja Jan. Završana, ki ga je pod imenom »Zana « poznala skoro cela Gorenjska.
Za preložitev ceste Črnomelj—Vinica jc dovolila dunajska vlada po posredovanju deželnega odbora 130.000 K državne podpore.
Živinorejski zvezi za kamniški Dkraj je dovolil deželni odbor 1000 kron podpore za prireditev tečaja od 11. do 22. novembra v Komendi ter 25 odstotkov nakupnine za telice, ki jih bo zveza kupila od živinorejske zadruge v Selcih.
Srebrna poroka. Dne 21. oktobra sta obhajala g. Luka Hafner, trgovec v Kropi, in njegova žena Marija rojena Šolar srebrno poroko. Poročal je njiju sin g. Jernej Hafner, kaplan v Velikih Laščah. Še na mnoga leta!
Smrtna kosa. Na Glincah št. 177 je minuli teden umrl Frančišek Škof, železniški strojevodja v pokoju. Zadnje dni je hudo trpel vsled bolečin. Noge so mu bile ena rana. Kakor pravi Job je prenašal z udanostjo hude bolečine v spodbudo domačim in sosedom.
Za vzdržavanje vodovoda za Kranj ln okolico bodo po sklepu deželnega odbora morale prispevati občine: Kranj 58, Predoslje 14, Šenčur 21 in Voglje 7 odstotkov.
Smrtnonevarno ponesrečil je dne 28. oktobra Valentin Kune, kajžar z Ilovice pri Ljubljani. Ko je peljal droge za 72
brzojav, je v temi padel z voza, ki mu je šel preko trebuha in nog. Težko bo okreval:
Vlom v cerkev. V noči Q(128. na 29
oktober so neznani tatovi vlomili v žup no cerkev v Dolenjem Logatcu. Vdrli so skozi okno nad zakristijo, odnesli iz zakristijske omare dva kclilia, cerkveno obleko pa razmetali in umazali. V cerkvi so poizkušali vlomiti taberna-kelj in ga pokvariti.
Gorelo je dne 28. oktobra zjutraj okolu 1. ure po polnoči v Dolenji vasi pri Cerknici. Pogoreli sta hiši Baragova in Vragova ter še eno poslopje. Zgoreli so tudi trije prašiči. Začelo je goreti v hlevu pri Vragu. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Zastrupil se je. Dne 28. oktobra je izpil 24 let stari v Mali gobi pri Litiji rojeni Fran Kotar, hlapec pri Krisperju, steklenico oetove kisline. Pričel je bruhati kri. Šel je v deželno bolnišnico, kjer pa ni povedal, da je pil oetovo kislino, ampak je pravil samo, da bruha kri. Po preteku dveh dni je umrl.
Obesil se je v Mali vasi pri Ježici dne 1. movembra posestnik Val. Jero- j men. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene sinove. Alkohol in neredno rodbinsko življenje ga je baje gnalo v smrt. |
Avtomobil je povozil med Senože- j čami in Prvačino 20 let starega zidarja Goriupa iz Vipave. Smrtnonevarno ra- i njenega so ljudje dobili na cesti in ga \ prepeljali v postojnsko bolnišnico.
Rokovnjači strašijo po Notranjskem. ' Po trnovski in tudi po sosednjih farah 1 na Pivki se že več časa klatijo tatovi, ki ' so že na več krajih vlomili in marsikaj odnesli. Pred par dnevi so vlomili v cerkev v Jablanici, v kapelici na Topol-cu in Veliki Bukovici, kjer so izpraznili pušico. Ljudje, zlasti nočni čuvaji, pazite!
Umorjenega novorojenčka našli.
Dne 22. oktobra t. 1. sta našla otroka ! Mihelčiča iz Učakovca v Kulpi mrtvega ! novorojenčka. Obvestila sta takoj sose- ! de in orožništvo. Na otroku se je pozna- i lo, da je zadavljen, ker je imel vrbo okoli vratu. Domačini so takoj osumili I Ano Krušec iz Učakovca, ki je dejanje tudi priznala.
Po neprevidnosti našel smrt. V Lubnicah na Štajerskem je šel 171etni hlapec Jože Oprežnik z ročnim vozom | na polje po deteljo. Na nekem pobočju se je vsedel na voziček, da bi se peljal navzdol. Voz pa mu je ušel navzdol in s tako silo butnil v neko drevo, da so se Oprežniku udrle prsi. Bil je takoj mrtev.
Cestni rop. Poštni sel Ferdinand Maroš iz Radeč se je vračal zvečer od raznašanja pošte domov. Na potu ga je s polenom napadel neki postopač in mu grozil, da ga ubije, če mu ne izroči denarja. Maroš pa ni imel pri sebi nobenega denarja, nakar se je napadalec zadovoljil z uro iir verižico. Drugi dan so orožniki kot napadalca prijeli hrvaškega delavca Mihaela Šmita, katerega ' so zaprli.	... .j
Tatovi so vlomili pri posestniku Krautiču v Malni pri Sv. Lenartu v
Slovenskih goricah. Odnesli so 500 l( denarja itn mnogo mesa in špeha.
Samoumor. Delavec Jožef Kodriž v Svečah v Božu si je 26! oktobra v hipni blaznosti sam prel-ežal trebuh, Bil je sam v svoji sobi. Ko so vstopili' so našli nesrečneža njegovi sorodniki v groznem stanju. Nekaj trenolkov pred smrtjo je še prišel k zavesti ter sam poslal po duhovnika. Umrl jc čez pet ur.
Požari na štajerskem. Pri posestniku Mihaelu Drobne v Dvoru je ogenj uničil celo poslopje in tudi vse pridelke in gospodarsko orodje. Zgorelo je tudi sedem glav goveje živine in pet svinj. Škoda znaša okrog 10.000 kron, zavarovalnina pa samo 4000 kron. — Požar je pri Sladki gori uničil poslopja Marije Šebat in posestniku Krurapaku. Zažgali so Krumpatovi otroci, šebat ima škode blizo 8000 kron. — V nedeljo 20. oktobra popoldne je začelo goreli pri posestniku Matevžu Cernenšaku v Apačah pri Sv. Lovrencu na Drav-kera polju. Zgorelo je vse poslopje, ves živež, orodje itd. Zažgal je nek trileten otrok. —- V Kočkem vrhu, občina Kra-Ijevci pri Sv. Jurju ob Ščavnici, je pogorelo posestniku Klemenčiču gospodarsko poslopje z vso zalogo. Zažgal -šestleten otrok! — Hud požar je uničil obšfrna poslopja župana in gostilničarja Habjančiča v Lešnici pri Ormožu. Zgorela je tudi živina in krma.
Kap je zadela dne 19. oktobra v Velikih Zabljah posestnika Andreja Slejko v strahu, ko je zapazil, da gori sosedov hlev.
Strela. V petek 25. oktobra okoli 4. ure popoldne je treščilo v zvonik in fa-rovž v Kostanjevici na Koroškem. Stre« la je napravila nekaj škode na zidovju in na steklih, v farovžu in cerkvi Treščilo je s tako silo, da so nekatere živali po bližnjih hlevih popadale na tla.
Dva požara so imeli minuli ' eden v Velikih Žabljah na Goriškem. l'ogo-rel je hlev vdove Troha z vso seneno zalogo, čez dva dni pa hiša zidarja AL Štokelja. Rešiti niso mogli ničesar.
Vojaki zn kmeta. Češke agrarne organizacije posredujejo, da bi vojaki smeli pomagati kmetom pri kopanju krompirja in pri raznih drugih kmet-skih delih.
Cenejši sladkor. V graških trgovinah je sladkor že za 12 h pri kilogramu cenejši. V Ljubljano pride cenejši sladkor v par dneh ter se bo dobival po 88 vin. na drobno, na debelo pa 80 ozir. 87 vin. kg.
Nosljačem na znanje. Sliši se, da je tobačna uprava odredila, da se bode počenši z novim letom prodajal tobak za nosljanje v malih papirnatih vročicah zavit, v katerih bo tobaka za dva, štiri, šest, osem ali deset vinarjev, m tudi več.
Prvi tečaj za kolarje v Ljubljani
priredi tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrti« v teku druge polovice no< vembra in se bo dokončal Še pred božičnimi prazniki. Tečaj bo vodil strokovnjak, odposlan od obrtno-pospese-
valnega urada z Dunaja, ki vodi slične
inojsterske tečaje v vzornih obratih omenjenega urada. Ker ravno v tej široki obrtniki do sedaj še niso imeli jiikoli prilike izpopolniti svoje znanje, in izobrazbo, bo ta tečaj velikega pomena za našo domače kolarje ter izboljšanje domačih izdelkov. V tečaju S(; bode podučevalo tudi specialno risanje in konstruiranje za kolarje, tako da si bo vsak sam lahko zarisal ali sestavil inačrte za vsako zaželjeno obliko vozov. Obisk tečaja je brezplačen, sprejemali se pa bodo le mojstri ali taki, ki hočejo v kratkem postati samostojni. Prijave je vložiti takoj na »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta številka 22«. Iz praktičnih ozirov se more sprejeti l.e omejeno število in se bode oziralo v enakih razmerah pred vsem pa tiste, ki se najpreje zglasijo. Za udeležbo je plačati 10 K položnine, ki se vrne ob zaključku pri redni udeležbi, sicer zapade v korist zavodu.
□anaaEaDnnannEnni]
Gorenjske novice
□□□□□□□□nanaanaao
° Dolenjske nouice S
Daannaaanagannririn
n
g Tržiške novLe. Lepo vreme Vseh svetnikov in vernih duš dan jc privabilo premnogo ljudi na pokopališče. Bajno lepo so bili razsvetljeni grobovi ranjkih. Na tisoče raznobarvnih lučic jih je razsvetljevalo. Pevci so zapeli pred kapelico par žalostink. Kmetijska podružnica je sklicala v nedeljo ii Krvinu več posestnikov, ki so se dogovarjali glede nabave umetnih gnojil. Sklenilo se je naročiti več takega blaga. Prvi pogoj za dobro živino jc gotovo tečna hrana. In tako se dobi po travnikih z umetnimi gnojili pognojenih. — Društvo sv. Jožefa priredi v nedeljo ob pol osmi uri priljubljeno ža-loigro »Mlinar in njegova hči«. Vabimo k najobilnejSi udeležbi.
g Moravče. Živinorejska zadruga naznanja svojim članom, da jim po znižani ceni preskrbi brzoparil-nike, to je kotle za prešiče. Prednosti teh kotlov so velike. Porabi se le malo vode, ker sc klaja kuha v sopari, v kateri sc kuha le eno uro in porabi le malo drv. Takih kotlov je preskrbela že več posestnikom, ki sc ž njimi jako pohvalijo. Kdor si ga želi nabaviti, naj si ga ogleda pri Martinku v Moravčah ali pa pri Frfravu v Krascah. — Najstarejša žena moravške fare je bila Marija Urbanija (Gašpirka) iz Ser-juČ, ki je bila dne 24. oktobra lanskega leta pokopana. Rojena jc bila 21. marca 1822, torej je bila stara 90inpol leta. N. v m. p.! — K n j i g e družbe s v. Mohorja so prišle. Vsi naročniki naj se oglase z listki v kaplaniji v ne-deijo, obenem naj pa vplačajo naročnino za prihodnje leto. — Financarji so na delu, zato se vas svari, da se kaj ne pregrešite zoper postavo, saj veste, da sledi precejšnja kazen. Čim manj financar hodi v hišo, tem boljše je.
d Šmartno pri Liliji. Število »Slo-venčevih« številk, ki se posamezno prodajajo v Šmartnem pri g. Drčarju, v Litiji pa pri g. Božiču, raste od dne do dne. To kaže, da se ljudstvo izredno zanima za hrabre junake na Balkanu. — Letošnji promet v naši hranilnici in posojilnici bo dosegel v kratkem pol milijona kron. Promet raste od leta do leta, kar je edino pravilno, ker je denar v sedanjih razburjenih časih najbolj varen v domačih hranilnicah. — Dne 30. oktobra se je ustrelil na Logu pri Litiji neki delavec rudokop, ki se je pred kratkim vrnil iz Nemčije.
d Iz Ambrusa. Dne 3. t. m., ravno ko so ljudje v cerkvi molili uro pred sv. Rešnjim Telesom, se je užgal v Primčevasi en svinjak. Notri sta se igrala dva otroka in zažgala. Seveda je bila panika velika. Požarna bramba jc bila hitro na mestu, vendar so bili že prej pogasili, ker jc bilo k sreči nekaj ljudi doma. Stariši, pazite na svoje otroke! Pa te .nesrečne cigarete! — Za popoldne je bilo namenjeno predavanje v društvu o vojski na Balkanu in o »Slovenski straži«. Seveda se je vse zmešalo in ni bilo nič. Bo pa prihodnjo nede'jo. Vsem, ki še nimajo srečke »Slovenske Straže«, pa jo žele, se naznanja, da iste lahko dobe pri društvenem blagajniku. Požurite sc. Žrtvujte eno krono v dober namen, morebiti pa vam prinese srečo.
d Iz Holiča. V 1 o m. Neznani tatovi so vlomili v noči od 30. na 31. oktobra v tukajšnjo občinsko pisarno. Vdrli so skozi okno, odnesli železno blagajno in razmetali nekaj uradnih listin. Iz okna so izruvali železno omrežje. Blagajno so odpeljali na vozu za Savo, kjer so jo razbili z železnimi žreblji iz brane. Ukradli so iz blagajne 2000 K, nekaj hranilnih knjižic, ukradeno orodje in razbilo blagajno pustili in odšli. — Na Logu, med Hotičem in Gradcom pri Litiji, sc jc ustrelil nek Čebela doma .iz Gradeča, kateri jc prišel pred kratkim iz Nemškega domov. Vzrok smrti je menda neznan. Bil je še le enkrat na vojaškem naboru.
d Iz Jurj vica. Prostovoljno gasilno društvo v Jur evici izrek' -mjpri-srčnejo zahvalo deželnemu c "i za naklonjenost, da nam jc podelil ' '<■ podpore iz stražnega zaklada. Bili -mo pa tudi res potrebni, ker nimamo nika-kih drugih podpor ali dohodkov, kakor male letne vsotice, katero nam občinski odbor pripozna iz občinske blagajne, tako da smo komaj mogli obresti od dolga plačevati. Letos bomo pa lahko pokrili že nekoliko dolga. Bogu na čast in bližnjemu v pomoč!
d Iz Dobrepolj. Na dopis »Slovenskega doma« št. 43 »Grozen umor v Do-brepoljah«, odgovarjamo samo to, da morilca nista člana Mlademške Marijine družbe. Sicer je bil eden res sprejet,
a pred meseci izključen. Ti umazani dopisnik, ki so imenuješ v »Slovenskem Domu« »Miroljuben kmet«, za te pa predobro vemo, kdo si, in bolje napraviš, da kadar sc zopet pod take podlosti podpišeš (ker s pravim imenom itak ne upaš na dan), zapišeš ime: Sovraštva in najostudnejših laži polni kmet! Če si mislil, kako ti bomo mi odgovarjali in se opravičevali, si sc zmotil. Da zaslužiš od zavednih dobrepolj-skih Marijinih sinov odgovor, se moraš malo drugače obnašati. In to ti tudi danes za vselej prepovemo: podlikati našemu vrlemu in nad vse ljubljenemu voditelju podlosti, kakoršne je prinesel na dan »Slovenski dom«! Kaj ne, ravno to te tako grize, peče in mori, ker veš, kako smo prisrčno vdani našemu vrlemu voditelju gospodu kaplanu Orehku. Vidi so ti (četudi si kmet), da imaš zelo čas pisati in študirati laži. To se lahko prepriča vsak, kdor bere tvoj »hvalevredni dopis«. Zakaj dobro glavo mora imeti kdor zna gorostasne laži tako lepo vrediti. Slovenci pravimo takim lažem, da so grde in umazane, Nemci pa šnnic-ig. — Dobrepolj-ski mladeniči.
d Brezovice. Iz vinske gorice Brezovico, Sv. Križ pri Kostanjevici, se poroča, da so pridelali letos vina celo več kot lani, približno do 2500 hI. Vino je belo in rudeče ter za letos dobro. Cene vinu so od 48 do 56 vinarjev.
d Iz Račne. Umrl je v 36. letu starosti Franc Fink, posestnik v Vel. Rač-ni h. št. 3, po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Ranjki je bil dolgoletni naročnik »Domoljuba« in zvest pristaš S. L. S. Počivaj v miru, blaga duša!
□	iT "iETJE."JK2□ L5TČS '-T?G3EZ3Q
D
□
D
MŠFICE
□
□
D
n Dobrova, dne 3. novembra. Dne 27. oktebra t. 1. je umrl v deželni bolnišnici po hudi bolezni — srčni napaki — naš organist g, Josip Cimerman; star je bil 51 let. V bolnišnici je bil šest tednov; pri nas je služboval od sv. Jurija letošnjega leta. Bil je vzor moža in zelo spreten organist; vsa fara ga je ljubila in spoštovala radi njegovega mirnega značaja in pobožnega živl:enja. Truplo so prepeljali na njegovo zadnjo željo na Dobrovo; pokopan je bil v torek, dne 29. oktobra, dopoldne ob 9, uri. Pred mežnarijo, v cerkvi in na pokopališču so mu zapeli štirje pevci, njegovi prijatelji, ginljive poslovilne pesmi. V srce segajoč je bil prizor ob njegovem pogrebu, ko so njegovi dragi ostali — odraščeni in mali, — bridko in glasno tugovali z mamico vred ob odprtem grobu milega očeta in blagega meža. Nobeno oko ni ostalo ob tem pogledu in tugi suho; vse je sočustvovalo z njimi. Bog bodi tok-žnik tem dobrim ljudem v njihovi tugi in bridkosti! Blagi Josip, ti pa uživaj večno radost tam meč izvoljenimi božumi in piepevr j Bog" večno čast, za katero si tako lepo skrbel ^ tu-
kaj na zemlji skozi celo vrsto let po raznih krajih mile domovine!
n Vrhnika za Črnogorce. Ko smo
imeli 27. oktobra v izobraževalnem dru-. štvu predavanje o vojski na Balkanu, so ob končanem predavanju udeleženci zložili 40 kron, ki so se poslale »Avstrijskemu Rdečemu križu«. Naslednje dni pa je nabralo izobraževalno društvo po Vrhniki in vaseh 363 kron, ki so se poslale naravnost v Cetinje »Črnogorskemu Rdečemu križu«, Vedno rade volje, — a to pot so še s posebnim veseljem naši ljudje skladali darove za junaške črnogorske ranjence. Prav tako! Plemenitost za plemenitost!
n Vrhpolje. Pri nas imamo pravi pekel ponoči. In to vse zaradi par prav izprijenih paglavcev. Godi se tako kot se je v starih časih, ko ni bilo pravice in je gospodarila močnejša pest. Vse razmečejo, kar se zunaj pusti ter še celo šipe pobijajo. Orožniki hodijo in povprašujejo, pa se ne izve. Toda, vsaka stvar pride na dan. Za danes samo: fantje, pamet!
n Vipava. V nedeljo je predaval v dvorani kmetijskega društva jurist Jež o sedanji balkanski vojski. Z vso spretnostjo je naslikal modrost avstrijskih državnih krmarjev. Ljudstvo, ki ga je bilo do 300, je pazno sledilo govoru in ga večkrat z odobravanjem prekinilo. V nedeljo, 10. novembra je zopet predavanje o balkanskem vprašanju z verskega stališča. — Vipavska občina je darovala za Rdeči križ 60 kron in vse gostilniške globe do Novega leta. Somišljeniki naše stranke so zbrali v ta namen 250 K. Bog živi njih bratovsko požrtvovalnost! — Po naši dolini še marsikdo ne ve, kje se dobe srečke »Slovenske Straže«; tem potom izjavljamo, da se dobe v trgovinah Fr. Silvester in Fr. Skapin. Somišljeniki, po nje! 18. novembra t. 1. bode žrebanje!
n Iz Knežaka. Ker naši liberalci širijo laži glede občinskih dolgov, češ, da je napravil naš župan za časa županovanja dolga čez 18.000 kron in tisočake baje celo vtaknil v svoj žep, se nam zdi nujno potrebno, da povemo jasno, kaj je resnica in kaj je laž. — Leta 1906., ko je bil, — jasno povedano, — še Česnik župan, se je napravilo dolga za šolo na Juršičah 6000 kron. Za ta predlog so glasovali vsi liberalni odborniki. Od leta 1908. do 1909. se je vzelo na posodo za šolo v Koritnicah 13.000 kron. Ta dolg je predlagal zopet liberalec Cucek. Poudarjamo: ta dolg 13.000 K pa ni dolg cele občine, ampak samo podobčine Koritnice in ga plačujejo le tisti posestniki, ki imajo v tej podob-čini svoje parcele. Kako je pa Česnik zidal juršiško šolo, se spozna iz tega, da je samo poprava šolskega poslopja stala kmeta v
letu 1911. celih 4000 kron, ne glede na stroške prejšnjih let. In te 4000 kron, katere plačuje cela občina, — imajo zopet liberalci na vesti, Šola torej stoji šele šest let in nas že toliko stane! — In ker je šola tako slaba in draga, zato je tudi Česnik Juršičanom — tako priljubljen! In te drage šole smo zato zidali, da se sedaj v njih šopiri — liberalno učiteljstvo! — To je torej resnica glede naših občinskih dolgov. Vse drugo, kar liberalci kmetom trobijo, da je naš župan toliko občinskega dolga napravil ali celo denar zapravil, je nesramna laž in podlo obrekovanje. Čudno je pa, da so te dolgove šele sedaj iznašli, ko so pri volitvah pogoreli, pri javnih sejah pa so za dolgove glasovali in jih celo predlagali. Ako obrekovanje ne bo prenehalo, bomo preskrbeli na drug način, da se ob-rekovalni hudobni jeziki zavežejo.
n Planina pri Rakeku. Dne 21. oktobra zjutraj je pogorelo v Griču pri Far-barju. Naša požarna bramba zasluži res, da jo očitno pohvalimo. Predno so namreč skupaj prišli, je že skoro vse pogorelo; pa tudi potem ni nihče vedel, kaj bi v roke prijel. Vzrok iščejo mnogo v tem, da je bila prej nedelja in so bržkone nekateri pozno v noč svojo žejo gasili, da so jim potem roke in pa glava odpovedali. Da bo naj-brže temu tako, kažejo tudi sirovosti, ki so jih uganjali liberalci isti dan pri občinskih volitvah. Izmed vseh se je odlikovala Šamlova hiša iz Gor. Planine. Pri zadnjih volitvah je gospodinja od prevelikega navdušenja zmerjala naše ljudi z »žemlarji«, zdaj pa sta šla gospodar in fant za liberalce po kostanj v žerjavico; pa sc bosta menda oba precej opekla. Oba sta naznanjena na sodnijo zaradi nevarnosti telesne poškodbe in javnega sramotenja. A kljub največjemu nasilju od strani nasprotnikov smo vendar častno zmagali. Pa liberalcem ne da žilica miru; sedaj, ko vidijo, da so premagani, pa zopet naše može snubijo; možje, vidite, da se gre liberalcem samo za to, da bi dobili nekaj svetovalcev! Možje, zapomnite si, da vas je neki liberalec iz trga imenoval »backe«. Vseh skupaj vas je 12 v občinskem odboru: pokažite, da niste backi, ampak da ste levi, pokažite liberalcem, da lahko sami vodite občino in da ne potrebujete liberalnih svetovalcev!
n Žiri. Z nerazdeljenim šolskim poukom na štirirazredni domači šoli niso ljudje povsem zadovoljni, Nekaj zaradi otrok, za katere je res naporno in težavno toliko časa nepretrgano vztrajati v pazljivosti; predpisani šolski odmor sicer nekaj pomaga, a za otroka ga je le premalo. Še bolj pa se slišijo pritožbe, da je za starše silno neprijetno, ako jim odidejo vsi otroci
kar navsezgodaj v šolo in jih ni nazaj do popoldne; popoldanski čas pa da morajo otroci porabiti zopet za spisovanje nalog, učenje na izust, kazni in podobno. Tako trpi in zastaja delo, ker nimata oče in mati marsikje nikogar, ki bi ga mogla porabiti za varstvo otrok, razne pošiljatve in druge otrokom primerne opravke. Je pač kaj drugega šola v mestu, kjer v marsikaki hiši starši komaj čakajo, da pošljejo otroke v šolo, da se jim po trgu ne potepajo; in nekaj drugega šola na deželi, kjer rabijo starši otroke deloma za pomoč pri opravilih, ki so za deco primerna in ki jih starši sami nc utegnejo storiti — deloma pa tudi predvsem zato, da se otroci navadijo in nauče navsezgodaj domačega dela. Mi trdimo, da ni še vse sama šola; nič manjše važnosti ni poduk, ki ga pri ia in ki ga mora prejemati otrok doma. G!,:de vzgoje (in to ne samo v verskem t ru, ampak tudi glede vzgoje za smisel za delo, varčevanje s časom in denarjem, sploh glede vsega, kar mora znati pameten človek, ako hoče živeti med svetom) ic pa očetova hiša -visoko nad šolami, /lasti šolami naših dni, ki mučijo otroka z naj-raznovrstnejšimi stvarmi in — ako nima otrok lepega zgleda v učiteljskem osobju — ponavadi poderejo to, kar sta oče in mati s trudom že dosegla. Upravičen je vedno glasnejši klic po pametni prcir.edbi šol, ki se naj ozirajo ne samo na i irtvo knjigo, marveč tudi na potrebe, v kal; snih bo otrok svoj čas živel. Verska brezbrižnost, znanstvena domišljavost — kako se mora pristuditi tak domišljavi puhle oa-metnemu človeku! — in nravna prop lost mladine, — kdaj je bilo tega smetja največ? Ali ga sedanje visoke, srednje in ljudske šole zmanjšujejo kot bi ga morale? Mi smo na stališču, da prvi, ki ga mora šola zanimati, sta oče in mati; prvi, ki naj bi torej odločeval o šoli, bi morala biti istotako oče in mati. Zato z veseljem pozdravljamo vsak korak S. L. S. in njenih zastopnikov v deželnem odboru, ki ga store pri šolskih oblasteh v dosego zboljšanja šolskih razmer, da postanejo luid-ske« šole res »ljudske«, ne samo z ozirom na vedno rastoče plačevanje za šolske potrebe, ampak da bo ljudstvo tudi pri drugih stvareh kaj pomenilo, ne samo -Ind^ To je namen, ki ga zasleduje S, L. S, vi;i'ub vsem oviram vztrajno in uspešno. stranka mora priti do tega, da bode ljudstvo smelo govoriti o svojih potrebah in željah, ne pa samo plačevati in skrivljenim hrbtom poslušati ukaze liberalnega biro-kratizma. Ali so naši krajni zastopi za to, da bi se jih šikaniralo od vseh strani ter da ne bi smeli ziniti besedice, nego kvečjemu, kdaj se popravi kak plot krog šol-
Nesreča pride
pravijo nnvadno, če zboli mož, reditelj družine, ter ga nadlegujejo razne bolečine, da se vleže k peči, ne more več delati za ženo in otroke in ne more ničesar več zaslužiti. Pameteh človek pa ne tarna, ampak uporablja v takih slučajih izkušnje drugih.
No malo bi utegnilo našim čitateljom koristili sledeče pismo, ki je je pisal Njegova cksce-lenca Leon baron Freylag-Loririghoven, deželni svetnik Vesolovega viteštva in carski ruski državni svetnik v Arensburgu, Poveljniška cesta D, £2
| otok Osel, pokrajinaLivonija. To pismo so glasi: | j Za svojo dolžnost nasproti drugim ljudem srna-| tram, da kjer le morem, priporočam izborni Fellerjev fluid z znamko „EIsafluid". Opozoril sem na imenitno sredstvo študijskega prijatelja petrograjskega zdravnika in sem imel priložnost ozdraviti nekega drugega petrograjskega zdravnika, ki ima tukaj veliko kopališče za blatne kopeli, s Feller^evim Elsafluidom revmatičnih bolečin v rami, ko so njegova lastna sredstva odrekla. Tudi neki zdravnik v Gdan-skom v zahodni Prusiji uporablja v svoji praksi Fellerjev fluid in tako želim v blagor človeštvu temu izdelku vedno večjo razširjenje in njegovemu izumitelju zasluženo slavo. Menimo, da
bodo naši čitatelji tudi poizkusili s I-'ellorjovim fluldom z znamko „Elsafluid", če bodo toziu o bolečinah. Iz izkušnje rečemo, da bodo u-tem sveži in sposobni za delo, ker, kakor s-mu pogostoma slišali, se ta izdelek obnese «>l'«r različne bolečine, kakor trganje v ledju, bolečine v križu in členih, hrbtu in prsih. tako ga hvalijo zoper bolečine v grlu m denje ob strani in prepričali smo se o zdravilnem, kašelj pomirjajočem in osvežujoča učinku. Tucat za poizkušnjo stane 5 K fra'K° pri lekarnarju E. V. F e 11 e r v -Stubici, trg 16. Hrvatsko.
skega vrta, prestavi kaka peč? Novi šolski zakon, zadnje dni od cesarja potrjen, pomeni korak k zboljšanju, ki ga hočejo doseči zastopniki naše stranke. Ni. še vse, a je nekaj. Stranka, ki se bori za ljudske koristi, mora imeti svojo prihodnjost, ker jo bode pametno misleče ljudstvo vzdrževalo.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4,/2°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne.
Glef inseratl
0
b '"]svratr.-tcasag NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Jesenice. V nedeljo, dne 10. novembra, priredi katoliško delavsko politično društvo na Jese-nicah javen društven shod, na katerem govori dr. Krek o starostnem zavarovanju in poslancc Piber. Naši somišljeniki, zlasti številni »Domoljubovi« bravci, vsi na shod! Začetek ob pol 4. uri popoldne.
K. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki uprizori v nedeljo, dne 10. novembra, lepo zgodovinsko igro »Mlini pod zemljo« ali zadnji dnevi poganstva v Rimu. igra jc vseskozi veteza-nimiva, zato prijatelji, ki imate smisel za to, kar ic lepega in poštenega, na veselo svidenje v Društvenem domu.
Slov. kat. izobraž. društvo »Straža« na Dunaju priredi 10. novembra t. 1. v dvorani »Zur scho-nen Schaterin« (VI. Gumpendorferstrasse 101) Martin iv večer s sledečim sporedom: 1. Volarič, Divja rožica (dvospev za ženski zbor); 2. Vilhar, Slovan o < dan (moški zbor z bariton solo); 3. Aljaž, Oj z f"'. "in ti planinski svet (moški zbor s solo petjem);
4.	Icrina, Ljuba (dvospev za ženski in moški glas);
5.	Sattner, Zaostali ptič (solospev); 6. Sattner, Zvcvda mila (solospev za moški glas); 7. Gregorčič, Kumarica (deklamacija); 8. Gregorčič, V pepelnični nn'i (deklamacija); 9. Hruza, Slovenec sem (tain-buraškl zbor); 10. Krušič, Venček slovenskih narodnih pesmi (tamburaški zbor); 11. Venček hrvaških narodnih pesmi (tamburaški zbor). — 12. Martin,,va gos. — 13. Kovačev študent. (Libreto v treh ■tajanjih spisal J. Kovačič, uglasbil Vodopivec.) — "lagajna se odpre ob pol 6. uri, začetek ob pol 7. uri.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Krka. V nedeljo 3. novembra smo imeli društveno predavanje: Turki na Kranjskem in
se d li
- a n j a vojna na ua,.«" - ------
ga je imel župnik Pešec, je bilo vrlo dobro obiskano. Po predavanju smo nabrali za nase ranjene brate ni Balkanu nad 50 K. Vsi nabrani darovi se Pošljejo upravništvu »Slovenca«.
Iz Križev pri Tržiču. V skupino J. S. Z. se •anko vpije pri vseh odbornikih skupine ali pa v ncdcljah in praznikih pred deseto mašo ali pred
Balkanu. Predavanje,
večernicami v društvenih prostorih, ali pa pri načelniku g. F. Perkotu, Križe št. 16. Delavci in delavke, v Vašo korist je, da se vpišetel
Šmartno pri Litiji. V Šmartnem pri Litiji je priredila dne 3. t. m. »Kmečka Zveza« shod, katerega se je udeležilo do 200 naših mož in od-rastlih fantov. Poslanec gosp. komercialni svetnik Povše je poročal o delovanju državnega zbora ter natančneje pojasnjfeval državni proračun za 1. 1913. Obširneje je razpravljal o hišnem davku, osebni dohodnini in o novem vojaškem zakonu. Povdarjal je tudi svoje stališče glede zakona o kužnih boleznih. Nad uro trajajoči govor so navzoči z zanimanjem poslušali. Namestnik deželnega glavarja g. dr. Lampe je govoril o dalekosežnein pomenu vojske na Balkanu tudi glede kmečkega stanu, pojasnil nadalje nanovo potrjeni deželni zakon o šolskem nadzorstvu, dotaknil sc tudi cestnega zakona ter prešel potem na potrebe našega okraja glede potov, vodovodov in živinskih napajališč. Po končanem shodu so posamezni volivci tudi izrazili poslancema svoje želje. Gg. poslanca sta ogledala deželno cesto proti Vagenšperku, ki se je deloma že razširila, sedaj se pa še odpravlja tudi klanec. — Gospodinjski kmetijski tečaj priredi slavni deželni odbor v Šmartnem tekom te zime v mesecih decembru in januarju. Starši, ki imate dekleta in jim hočete dati dober pouk kot prihodnjim gospodinjam, zglasite se takoj v župnišču ali pa pri županstvu, da bo mogoče vse pravočasno preskrbeti. Tečaj se bo vršil najbrž v društvenih prostorih. — Dobro je izpadla otvoritvena predstava dramatičnega odseka dne 27. oktobra. Določenih je za letošnje leto še več iger ljudstvu v pouk in zabavo.
V Kresnicah smo dne 27. oktobra obhajali Slomškovo slovesnost v šoli s sledečim sporedom: 1. V hribih se dela dan, pojo pevci; 2. Poklonitev mladine Slomšku; 3. Govor; 4. Deklamacija Angel varuh; 5. Angel varuh, pojo šolarji; 6. Deklamacije: a) Kje sem doma, b) Bog za vse skrbi, c) Mlado jagnjc, d) Veselja dom; 7. Preljubo veselje . . ., Glejte, žc solnce zahaja; pojo pevci.
Kaj bodo dobitki pri žrebanju velike loterije »Slovenske Straže« 18. novembra? V prvi vrsti bodo dobitki dragoceni kmetijski stroji in druge kmetijske potrebščine. Vrednost vseh dobitkov znaša dvajsettisoč kron, glavni dobitek ima vrednost pettisoč kron, drugi glavni dobitek ima vrednost tisoč kron, tretji in četrti po 500 kron, ostali dobitki so po 100, 50, 20, 10 in 5 kron. Vseh dobitkov je tisoč petsto štiriinpetdeset. Kmetovalci bodo imeli priliko dobiti med dobitki za kmetijstvo potrebne stvari. Kaj je prvi dobitek? Kdor ne bi hotel za prvi dobitek — vreden 5000 K — vzeti popolne fine oprave za tri sobe in kuhinjo, obstoječe iz spalne oprave, jedilnico, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave, dobil bo lahko 4_6'/!HP bencin motor, mlatilnico z dvakratnim čiščenjem in slamorcznico. — Kaj je drugi dobitek? Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K: 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana). — Kaj je tretji in četrti dobitek? Tretji in četrti glavni dobitek v vrednosti po 500 K: Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlatilnico ali stroj za košnjo. Za mal denar lahko dobite dragocene kmetijske stroje in druge kmetijske potrebščine. Ena srečka samo eno krono! Pišite na naslov: Pisarna »Slovenske Straže« v L)ubl|ani. Nagovorite tudi sosede in naročite več srečk skupaj! Žrebanje že 18. novembra!

□ a
^nnnnaaaaaana^ragai
Veliki roman slovanske preteklosti. Ravnokar je izšel v posebnem natisu, vsebinsko izpopolnjen in tudi formalno popolnoma dovršen, roman F. S. Finzgarja: »Pod svobodnim solncem«. — Ze ko je ta povest svojčas izhajala v »Dom in Svetu«, je bila splošna sodba, da pomenja najlepše zgodovinsko delo V slovenskem leposlovju. V glavnem junaku Iztoku je Finžgar poosebil mlado
s 1 o v a n s t v o, ki je vdrlo na Balkan, ko je ondi vladal bizantinski cesar U p r a v d a, tudi slovanskega pekoljenja, ki ga zgodovina pozna pod imenom Justi-niana. Pisatelj nam s sijajnimi barvami slika razkošno bizantinsko, že propadajočo kulturo, njej nasproti pa sveže, živ-ljenjapolno, bojevito slovanstvo, ki si je začelo osvajati svet. Povest stanovitne in zveste ljubezni Iztokove do dvorne dame Irene se lepo spleta z divjimi bojnimi dogodki, kateri ohranjajo zanimanje bralčevo napeto do konca. Vse preveva misel zmagujočega slovanstva na Balkanu, vhod Slovanov v svetovno zgodovino sploh. Pisatelj je delo, odkar je v »Dom in Svetu« izšlo, še zelo izpopolnil, zaokrožil in tudi jezikoslovno tako izpilil, da se bo tudi tistim, ki je imajo še kaj v spominu, predstavilo zdaj v novi obleki. Vnela bo bravce za moč slovanstva, jih navdala z narodnim ponosom, jih navdušila za slovansko zgodovino in za slavne čine naših dedov. —- Prvi del tega romana je izšel ravnokar	X. zvezek
»Leposlovne knjižnice«. C. ki je razmeroma radi večjega naloga zelo nizka, znaša 3 K za broširan in 4 K za vezan izvod. — Knjiga je danes ob velikih vojnih dogodkih na Balkanu še posebno primerno bevtlo,
Zemijeviil bojišča, neobhodno potreben za vsakega, ki zasleduje velike vojne dogodke na Balkanu, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. — Cena K 1'20 za izvod, po pošti 10 vin. več.
Za pomoč pripravljen.
„?,alil>0£ Vam no morem nič podariti, ne
moram namreč v žep."
„0, tu pa lahko pomagam; bom pa kar jaz
■Ven vzel!.....
□□□□□□□nnaDOPPPPS
Dogodki križem soeta
□ □
□onaaaaaapaaponaa
Trije Slovenci utonili v Ameriki, Iz
Chisholm, Minn., poročajo: Tu v naši naselbini se je pripetila grozna nesreča. Preko jezera Long Fear so se podali na svoj dom v nedeljo zvečer trije Slovenci z malim čolničkom. Ker jih dolgo časa ni bilo od nobenega kraja, smo se podali na breg in smo tam našli njihove klobuke in eno suknjo. Mestni župan Jos. Austin se je zelo trudil s pomočjo policije, da bi dobil ponesrečence na površje, toda do danes sc jim še ni posrečilo. Čolniček smo našli na zapadni strani jezera. Ponesrečenci so: Anton Gorše, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, samski, zapušča tukaj sestro Josipino, brata Frana in v domovini staro mater; Tine Dolinar, doma iz Šiške pri Ljubljani, zapušča tukaj brata, v stari domovini pa tri nedorasle otroke in ženo; Fran Nosan, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, zapušča tukaj žalujočo ženo in dva otroka, v domovini pa starše.
Rojak ustrelil rojaka v Ameriki, Iz Breezy Hill, Kans. v Ameriki poročajo: Tu je rojak Josip Rudman ustrelil rojaka Blaža Godino. Kroglja je bila tako močna, da je šla zadaj pri hrbtu ven. Rojak Josip Rudman je že dalj časa bolehal in ne dolgo tega je prišel iz Wyominga, kjer se je zdravil, zopet v Kansas, in sicer, kakor je bilo videli, precej bolj trden kakor prej, Neka-t^r;' pravijo, da se je J. Rudman izjavil,, da mu je Blaž Godina zavdal ali ga zastrupil in da je bil radi tega toliko časa bolan. Blaž Godina se je pa izjavil, da med njima ni bilo nikdar nobenega spora. Kaj je dovedlo reveža do tega čina, se ne ve; mogoče hipna blaznost. J. Rudmana so zaprli.

cas
Drago premišljevanje. V računu nekega od-retnika se je našel ta-le odstavek: »Ponoči se pre-oudil in razmišljal o vaši tožbi — znaša dvajset kron.
Predavanje iz lizike. Profesor: »Ta priprava |e tako čudna, da bi je kmalu ne bili iznašli.«
Grozna obsodba. A.: »Erjavec je obsojen zaradi umora in ropa na smrt in dvanajst let zapora.« — B.: »Torej še po smrti ne bo imel mirul«
Prijetni spomini. Mihec: »Še zdaj sc spominjam. kolikrat sem vam šipe pobil, ko ste še pri sosedu imeli prodajalnico.« — Štacunar: »In jaz
tudi še pomnim, kolikrat sem te zato prctepell« -Mihec: »Kaj ne, - to so bili lullnl časi!«
Ušlo mu (e. A.: »Posodi mi pet kron M« denarnico doma pozabil « - B, »Pa t dost.krat denarnico pozabiš!« - B.: »To nič ne d6; sa) tako
nič notri nil«	.	, . ,
Dobra primera. Zemlja jc >kora| v vseh |ezl-kih ženskega spola, in to je p&polnomaprav, ker se nikakor ne da dognati, koliko stara da )e.
SKRIVALNICA.
Kje je Žagar?
Mnenje g. prof. dr. O. Foderl,
profesorja kirurgije
na Dunaju.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Mogoče mi je odgovoriti na vaše vprašanje v zinislu, da imam mnogo prilike predpisati bolnikom vaše želez-uato kina-vino Serravallo, po operacijah kakor zdravilo, ki pospešuje tek in je pokrepčujoče in se prav rado vzame z dobrim vspehom.
Prof. Foderl.
Vzemite, ako imate nuhod, hripavost, zasli-ženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid" Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem leka-jočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. — Dvanajstorica za poizku.šno B K, dve dvanaj-storici K 8-0 > franko. Izdelovatelj samo E. V. Fcller v Stubici, Elsa-trg št. 10 (Hrvaško), b
MOJA STARA
izkušnja mo uči. 'la moram za nogo kožo rabiti lo Sleckenpferd lllljno mlee-.o milo Ilorirnumna it ( o.. Tcšin ob Labi. Koniau po 80 vin. bo dobiva povsod. 442/11/12
Po sodbi nekaj sto zdravnikov je Tliymomel Scillae iz lekarne B. Frag< ner v Pragi Izvrstno in hitro učinku« joče sredstvo, ki olajšuje in odstrani kašelj. Steklenice po Z K 20 h se dobijo skoraj v vseh lekarnah, vendar naj se strogo pazi na ime preparata in izdeloi vatel j a. Glej oglas!
LOTERIJSKE ŠTEVILKEE. Brno, 30. oktobra: 9, 81, 23, 55, 51 Trst, 31. oktobra: 75, 36, 40, 14, 79 Line, 2. novembra: 43, 33, 90, 16, 71
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 5. novembra 1912:
	Cena			Cena	
Deželni pridelki:	K	LL	Živina, meso	i K	
					
Pšenica ..... K2.......	i 23 : 20	00 10	živa vaga:		
fljdo......	! 22	00	Goveda pitana , .	»4	-
ječmen.....	! ID	—	1 cleta težka . . .	107	
Oves......	22	30	Teleta mala . . .	102	—
Proso belo . . .	! 21		PrnSiCI.....	1/4	—
Proso rumeno . .	■e	20	KoStruni . . . .	105	—
Koruza stara . .	j 21	20			
Koruza nova . . Leča...... Grah......	25 3»	40 20	Kuretnlna in drugo:		
Laneno seme . .	18	80	Maslo kuhano od		
			K 2C0 — do . . .	280	—
Domača detelja . .	2«		Maslo surovo od		
Fižol Klbničan . .	j 2«	50	K 280 — do . . .	320	
Fižol 1'repeličar	2»	70	Slaninnsveža(Speh|	104	—
Fižol Alandalon	25	70	Slanina prekiijenn .	Ul4	
	i 8	80	Mast svinjska , .	205	
Krompir . . .	r,	30	Lo).......	Uh	
Zelie sveže . .	3	20	Jajca 100 komadov	12	so
Zelje kislo brez				1	
soda . . . .	; 10	—			
Repa gorenjsko .	1 04			t	
Kepn sveža . . .	1 3	—	Gos......	6	80
Kepa kisla brez					
sodu	10	80	Kolonijalno hlago		
Kumna.....	88	—			
Orehi ......	58	—	na dobelo:		
Gobe suhe, • • .	750	—	Kiž Ranqon od		
Ježlce......	12			43	
	e	50	K ar— do . . .		
Smrekovi storži .	6	—	Kava Santos od	304	
Seno ......	4	80	K 288 — . . . ■		
	8	20		h:	
	>	80		36	1
U
nakupuje
fižol, krompir, proso, ajdo in tiri®
Trgovcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih iloma ili vin. .........................................i -i ■ "
—IZ
DOBI SE V VSEH LEKKBNflH!

Herbabny-jev podfosfornato-kisli
Apneno-železni sirup
Ta (c že 43 let uveden, zdravniško preizkušen In priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kapeli 'n vzbu|a slast. Pospešuje prebavo iu reditev in je lzborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti.
Cena slcklenid K 2-50, po pošli 40 vinarjev več za zavitek.
Dr. Helhnannova lekarna jir larMgkeir (HeM»Hev nasledi).
===== Varstveno zavarovan. ==—
PURJODAL.
Jod sarsaparllln Izdelek čisti kri, pospešuje prebavo, lajla krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam. ko«" se |0d ali sarsaparilla Izdelek predpisuje, se uporabila '
najboljšim uspehom. Cena steklenici K 2-20, po pošti 41 vinarjev več za zavitek-
DUNAJ VII./1.,
Kaiserstrasse 73 — 75.
V zalogi |e Se pri gg. lekarnarjih v Uubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novom mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku, 3455
g te v. 45
za moSko in volneno za ženske obleko zadnjo mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna H. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci in cenik čez 1000 stvari s slikami poštnine prosto.
Tehnična pisarna
Stavbeno podjetje
Valentin Accetto
zapriseženi sodni izvedenec Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8
k priporoča za napravo vseh v stavbeno stroko spadajočih na-t rtov in del ter kot oblastveno koncesijonirana zasebna
Učenec
se takoj sprejme za mizarsko obrt pri Janezu Pczdir, mizarski mojster, Podsmreka štev. 42, Dobrova pri Ljubljani.	3418 2
Proda se Kii posestvo
v Grčarevcu, občina Planina pri Rakeku.
Posestvo obstoji 1. iz hiše (4 sobe in 3 shrambe), krite z opeko, Eivinskcga ter svinjskega hleva In vezanega kozolca; 2. izvrta pri hiši in četrt orala; 8. okrog 14 oralov senožeti; 4. okrog 2 ora.a njiv Večina posestva je takoj pri hiši. Hiša je trdna, ima dober cementcn vodnjak in stoji malo izven vasi, 5 minut od državne cestc. ( ena 11.000 kron. - Več pove župni urad v Planini pri Rakeku.	8410 i
Ker je v kraju potreben krojač, dobi'
stanovanje
v Cerkljah na Gorenjskem 6t. 30 t>ri I. Bolka Lahko je tudi noožcnjon
na prodaj, v
Klopcah pol uro od Veli-kovca; posest-
Srodasta tudi posamezno. Zemljišča jo , lepi travniki in rod. polje. Več povo J. Kauter, p. d.*Kavan, Klopco posta Velikovec, Koroško.
Dve kmetiji
Srodasta tudi posamez , lepi travniki in rpd. polje. Več povo
vi sto vkup in se oral, krasen
Najbolj!« orodje za rezljanje!
-"^C^Bcsr i Napravljanjo izrezljanih izdelkov ^	je poučno in lopo opravilo za staro
H ' *	urah. St. 0307
mlado v prostih najboljša žaga za rezljanje, pritrjena na močnem kartonu z 8 kosi orodja in predi, kompletno K 3*—. Štev. 0308. Ista, toda z lt kosi orodja in predlogo K 4 40. St. 0310. Najboljša garnitura za rezljanje, v smrekovi omarici s promikajočim pokrovom z 0 najboljšim orodjem K 7'20. — Največja izbora orodja za rezljanje v mojem volikem co-nikn. Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar nazaj. Ha/.pofiilja proti povzetju ali predplačilu c. kr. dvomi
Kaložnik J AH KONRAD, razpošiljalnioa --------
it. 4483 Češko. Glavni cenik s 4000 slikami
v Brtiiu
____________„	_	na zahtevo vsakemu Bi^itotaj lil po&tnine prosto.
I-e pri vporabl od leta 188« sijajno pohvaljenega, z znamko
H
U
zakonito zajamčene
postanejo
Hita masti za čevlje
{"■premočili, zelo trpežni, mehki in »posobni za teščenie. Izborna pai za preproge » vozove, konjsko opravo, gonilna jermena Itd. uobl " povsod v ilatllah po «0 vin. In večjih posodah, kjer ne, |rf s3ino2astopstvu 3. Lorenz * Oo., Heb na Oeikem ln BOhmo * to»en*,, CjMmnlt*, galko.
PrtPoroltlo grofa Mervtldt tn mnogih drugih častnikov mofarn 1 kg gumSrana.
Mogl/ano'Veneta (Italija), dnt 2S.mafca
'	"" Peri. baron 6/inittl.
Bolni na želodcu.
srna, prBih, nervozni, slabotni ln oni, ki trpe na pomanjkanju krvi. ki nimajo toka m no morojo spali ter oni, ki imajo vrtoglavost, trošenje in božjast, naj pijo vsaki dan ai'25 Roaon-ov „Toon" krepilnl in rodilni čaj. Dva kartona K 2-30, ti kart. K <i, 12 kart. K u. Pri naprej po-"latvi znes. franko. po 'pov-zotjn so v več. — Lekarnar Filip Rosen, SUzondorf 14, b|Wien, N. ftaterr.
Zelo priporočljivo
je pred nakupom vpo-rabnih predmetov in daril vseh vrst pregledati moj glavni katalog s 4000 slikami, katerega pošljem na zahtevo vsakemu zastonj in poštnine prosto c. kr. dvorni
založnik JAN KONRAD, raz-pošiljalnica v Brtizu št. 4494 (Češko).
Nikel. uro K 4-20, črno jekleno K 0-80, srobrno kron 8-40, nikel. budilka K 2 00, budilka z zvo-nonjom K 7*8, dobre gosli kron 5*80, harmoniko K 5'—, samokresi K 6- —. Razpošilja proti povzetju ali predplačilu. Nikak iziko! - Zamena dovo-ljona ali denar nazaj.
Vsak gramofon
bo lepo igral, ako mu omislite dobro zvokovko ki jih izdeluje in ceno pošilja ALOJZIJ KO-HOUTEK, Dobruška, Češko. Ceniki zastonj in poštnino prosti. Pohvalna pisma na razpolago. Trgovcem popust.
Izvrstna
godala
v krasni izpeljavi in najboljše kakovosti pošilja o. kr. dvorni založnik
Jan Konrad,
zaloga ln razpošiljalnioa muzlkallj, Brliz št. 4487 (Češko).
Ročna harmonika K B-— violino kron 5 80. citro K 4 80, okarino 70 vin., orgljico 80 vin., flauto K 170, pihalni akordeon K 2 50 v najbogatejši izbori. Glavni katalog s 4000 slikami na zahtovo zastonj in poštn. prosto.
A tajnovojso nnlogo za iz-J\l : najditolje razpošilja: * ▼ zastonj patent, pisarna H. Bestgen & Co., Baaol,
poštnina za inozomlje. 3450
naj vsak, ki se zanima za božična darila, za-htova po dopisnici moj bogato ilustrovani cenik ki vsebuje voliko izbero božičnih daril, katerega pošlje zastonj in poštnine prosto c. kr. dvorni založnik
JAN KONRAD,
razpošiljalnioa, Briiz št. 4497 (Češko)
Nikolnaste žopne uro po K 4 20, boljše K 5;—, srebrna ura z verižico in obeskom K 12 —. - Najbogatejša izbera žepnih, stenskih ur in ur budilk zlatnine, srebrnino, mu-zikalij, manufakturnega usnjatoga in jeklenega blaga ter orožja.
ZasSužek
2—4 K na dan In stalno z lahkim in pi lijubljenlm pletenjem doma, s hitrim pletilnim strojem .Patentlieoel" nedosežno praktičnim in trpežnim. Noučl se lahno in zastonj. Zajamčeno, da se delo povsod lahko oddaja. Pojasnila daje zastonj podjetje za povzdigo domačega pletenja Kari Wolf, Dunaj VII., MariaMlfer-Btrasse it. 83.	2V97
500 kron
Vam plačam, ako Vaših kur-
Ilh očes, bradavic in trde ;ože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hla-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 3352
Kemčnjj (Kasdiau) I.
PoStnl predal 12/161, Ogrsko.
Umetne
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, tzvzemši nedelje in praznike vsak dan oil H. ure zjutraj do 6. zvečer v kone. zobarsk. atelje
O. Seydl
1(1 Ljubljana, Stritarieva ulica šl. J.
ijanga pnoua aii vaji
sprejme takoj L. Rebolj o- Kranju.
skrbno izstroljo
________pečatom r,a streljanje
Le dobra kakovost in lopo izde
(L-žavnlm
lano blago. Jamstvo za dobro funkcijoniranje. Stev. 100 Lofau-
chour-samokros, kaliber K mm,	_
I Btrelov za patrono a štiltom s
svetlopoliranfm orehovim držalom varnostnoga zaporo, dolgost 24 cm K 8"-l itev. 101 kaliber e mm najtineje paru klan K 0-4 Ste/. 104 samokres s centralnim zapa-lleniem lialibor » mm, 6 strelov, 22 cm,dolg K 10--; &M ieti najfinejo poniklan kaliber 0 mm 21 cm dolg K 11-60. Največja izbor samokresov, žepnih pištol, fceroorol, pištol za gonjače in vlnogr^lko, flobort-TeSlng. lovi.-kih puSk, lovskih potrebščin streliva itd najdete v mojem gl^nom katalog,. s JL0M »likam., kj se poSlje vsakomur, zastonj in franW O. ta ^- dvoral
Jan'Konrad.
vset^u. Nikak riziko I Zamen« dovoljena ali denar nazaj
c. kr.
Glavni
najboljše kakovosti, b 3 letnim pismenim jamstvom. Štev. 3040 v poliranem nikelnastom oklepu, 18 cm visoka, kron 2_0(i, s kazalnikom, ki so ponoči sveti, K 3-00. Stev. 4600 Daby-budilka z joklo-nlm sidrom K 390, ista, da so ponoči sveti K 4-30 Nikak rizikol Zameha do-voljona ali denar nazaj. : Razpošilja po povzetju prva tvorniea ur
Jan Konrad,
dvorni založnik, Brttx 4471. Češko.
katalog s 4000 slikami zastonj in pošt. prosto.
Na prodaj imam
suh planinski encijan
(korenine), 1 ke: 1 krono. - Franc Mlekuš, Stara Fužina 5, p. Boh., Srednja vas.	3488
Mnogo časa in denarja prihrani
vsak, ki se brijo sam in jo za to pripravna moja popolnoma opremljena
Mita garnitura
st. 8730 v lopo polirnni, s ključem opremljeni leseni skrinjici, 20 cm dolgi 15'/3 cm sil'., G cm vis., z ogledalom za poljubno postavljali|o in z vsemi brilnimi pripomočki i '/3 dobra britev iz prima solingenskega srebrnega jekla, '/s šir., '/, otlo brušena, pripravna za vsako brado in gotova za rabo. 2. dober jermen za posnemanje. 3. škatljica ostriluo mase. 4. škatljiea antiseptičnega mila za britje. 5. ponikljona skle-Oica. 6. čopič s ponikljanim držajem, kompletno, prima kakovosti samo K 6'—. Ista garnitura pa britev z varnostno pripravo (ranjenje izključeno) za neizurjeno z navodilom K 5-00. St. 8740. Najnovejša brilna garnitura 8 fino ponikljanim varnostnim brilnim aparatom s 5 dvoreznimi klmjami. po-nikljano skledicO, škntljo mila K 4-80. Nikak rizilco! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja naravnost privatnim po povzetju ali denar naproj priznano zmožna svetovna firma
Jan Konrad, c. kr. dvorni založnk vi Briixu, št. 4480 (Češko).
Glavni k'atafog s 4000 slikami so na zahtevo vsakemu pošljo zastonj in poštnino prosto.
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA || krogijice
poslafene odvafalne
(Neusleinove Ellzabctne krogijice)
Pred vsemi drugimi sodobnim! izdelki imajo prednost te krogijice, presta vsakih ikodljlvlh primesi, vperabijujo sa z največjim aspehom pri boleznih v spodnjem delil telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje ,in obcarm povsem neškodljivo. d(l bi preprečilo izvor premnogih bolezni. Radi po-7iinPtlP slajene oblike jih radi uživajo otroci. MJtM^fM t|V Skatljicas 15 krogljic»mi staneBO vin. ovoj 8 škatljic, torej 120 krogljic; stane le 2 K. Ce se posije, naprej K 2'45, se pošlje franko 1 ovoj.	3458
C«r&i>ilrkf N"ino sc svaH Pred I'0-SVdlHUI narejanji. Zahtevajte Filipa Neuitelna ..odvajalne krojIJIoa". Pristre le, če nosi vsaka škatlia in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku ,.Sv. Leopold" in podpis „Flllp Neusteln, Apotheke". Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko
Filipa Neusleiflfl Mm
„pri sv. Leopoldu" (
Dunaj, "Piankeiigasse 8.
Zaloge v Ljubljani: ifUhard Sušnlk, lekarnar;
• • - ' in v več drutfilr lerkarnali.
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine' in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
Ljubljana, Stritarjeva ulica si 5.
© ©
Ustanovno leto 1869.
© © ©
Kdor šc nc vc, naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
v hiši
Pred Škofijo št. 3
zraven Skollje ali nasproti gostilne „prl Sokolu".
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mc-sec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.
St 1038. 14kar zlatoKIS— Št (038. Novo zlato K 6.40 Šc 1064. Z lato na srebro K 2.70
Kesal
se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino In srebrnino, predno je videl velezanimivl in bogato ilustrovani cenik
H.
Šr 1046, 14 karat zlato
K 9,-Šr, 1046. Novo zlato K 4.70 Šr 1068. Zlato na srebro K 2.50
St. 748. K V».50
v Ljubljani, Mestni trn št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odloČite za kak nakup cenik, ki se Vam dopoSlje takoj, poštnine prosto.
H. Suttmr
Ljiiblfana
mestni trg St. 25
Največja ekspertna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protoHolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„IKO"
Zasloni
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odloČite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
8t 1109, f4 ka> 'late E epal-kam. K 9.70
BBHIHlUintHtMHIHMmtHIHIIHHHHImHM
Št 1149. Srebrna brošk: K 1.50
ilato na srebro K 3.-
Izdaja konzorcij ..Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik
xf>
I^TRakovoc.