PRIMORSKI DNEVNIK ^g^^!ILI!SVOBODILNE g?WTE slovenskega NARODA za tržaško v1701/ spedizlone iti plačana v gotovini Spedizione in abbon, post. 1. gr. OZEMLJE Vsi Slovenci naj s vsemi sredstvi podprejo akcijo za zgraditev Kulturnega doma TRST, petek 16. marca 1951 Sporazum med Itallf o in Jugoslavijo NWV1 »»lmi more temellM na tristranski noti —"J-"ih "<'l,~ga,'IJ Cena 15 lir ? ^LZS^SZ 1.llinilY,,:u: rZe,°80 molli°oslanki iašizma 1 Italiji, Slede lJs’Ul« V,'? !?fco; fti.,i mednarodni položaj za izvajanj«; pritiska na Jugoslavijo Maetr ' 1 i,,ada na SVB6ani S0»i medparlamentarne zveze v Londonu ,MARIBQR. 13. - Na voliv- hi . . ... . ga pripravljajo, da bo še ne!a zbn^'"'' ia’ Na voliv- eIaaporithWJU«tMariboru je h®61- konV^ KPJ in mi' We sJra za načrtova-}2iavil- «7,.^ 4 med drugim ki t ^ motij° ostan- ?°. da ^aJ. liliji, če misli-^alvko i.j, S*A ^as> da bodo Položaj f*11 mednarodni *b. ^ ri/at«em je Jugosla-tlsfe nanin ?°?° ovajali pri-‘emlja 1 glede Tržaškega o-večji nri).. , ,sl1 srno mnogo f^izirane kakor rimske or-tisti, ti demonstracije, m P^e nar^rtciZVajali Potisk ra be. so si polomili zo- , Tb(j Ifbsko a mi 'judst , — vemo- da se itali- 6tanki faši™,V0 ne st«nja z o-Veti z S??* Pač. pa želi ži. in 1 Z načivv.- 'U L'** *cu 2 °dnosih^ ilttl narodi v dobr: •tevajk/ Pt beograjski radio “PollttVf. komentar jutrišnje !°rih mea°Wlondonskih razgo-Attleeje,. n6 Gasperijem in “d*rja (tPoina,^komentarju po- tristransk 8>>t med dTU?im' Ca 1948 no nDta (>d 20. mar-neni Urimo m°re biti v nobe-rebitnf Podlaga L “da npn “ *Taiaga za mo-2*^ Italijo ?r pa pogajanja °k°nfajo nv. Jugoslavijo za Vprašanja ^esitev tržaškega ie v tem* Jugoslavije, ki er'a Od v Vnutku resno ogro-?ei>tator . oda. Poudarja ko- ^tfrna°N' g?C*zveza bi uradna delegacija obeh zbornic britanskega parlamenta obiskala Jugoslavijo. Nato je Fijade omenil sedanja jugoslovanska vprašanja in ukrepe vlade za demokratizacijo ljudske oblasti in gospodarskega upravljanja. Omenil je tudi naraščajočo napetost v mednarodnih odnosih in je izjavil, da je bilo treba zaradi tega uvesti nekatere spremembe v petletnem načrtu, da se zajamči okrepitev obrambnih sil v državi. V zadnjih dveh letih se je mnogo napravilo za decentralizacijo državne in gospodarske uprave. Industrijska podjetja so že izročili delavcem v upravo In v kratkem bodo delavci upravljali vsa industrijska podjetja. Nov finančni sistem, I ki razširil demokratizacijo. Ministrstvo za zunanjo trgovino bo nastopalo samo kot splošni regulator, vsak posamezen gospodarski sektor pa bo vodil uvozno in izvozno trgovino popolnoma neodvisno. Uvedli so nov kazenski zakonik, ki odpravlja prisilno delo kot kazen prevzgojnega značaja; dalje odpravlja izgon, izgubo državljanstva itd. Sedaj se pripravljajo novi zakoni o kazenskem postopku, o izvajanju kazni, ter zakoni o pravicah, o sodiščih in o javnih tožilcih. Hkrati se razvija samostojnost krajevnih ljudskih oblasti z neposredno udeležbo državljanov v javni upravi. Prav tako se razvija jugoslovanski parlament. Na koncu je Moša Pijade poudaril, da so izjave in stališče britanskih politikov, državnih k°v. vseh strank in ljudstva glede postopanja satelitov Sovjetske zveze napravile ugoden Vtis na jugoslovansko ljudstvo. Govorila je nato članica delegacije Vida Tomšič o položaju žena v Jugoslaviji. Po njenem govoru so člani jugoslovanske delegacije odgovarjali na številna vprašanja navzočih v zvezi z mednarodnimi vprašanji in z zunanjo politiko Jugoslavije. Istega dne je britanska medparlamentarna zveza priredila na čast jugoslovanski delegaciji sprejem, ki so se ga udeležili številni člani britanske vlade in obeh zbornic. Jessup izjavlja, da Gromikov predlog ne zadovoljuje zahodnih delegacij ki jih * * * 15. — Mednarla- — sefo Je imela S!nr)či sl(ne«u n. y britanskem par-.'amentol ast iu8oslovanske je vle delegacije. Na-t n°v ob.r°L število i? PSrlam? zbornic britanske-. 'J Geor Parlamentarni I Ij° oo,Sf I^thers je delete11^eoa Pravil v imenu bri-a|nent»i?ar*amenta *n med- vpflit ne zveze- Mnš ia??sl°vanske dele-■ je ? Pijade se je zahva- Nacionalizacija iranskega petroleja povzroča l/zemirjenje v Londonu Iranski parlament odobril načrt za nacionalizacijo Angleška vlada se bo pritožila na mednarodno sodišče? 5*“ . izrekel okrepitve zadovoljstvo prijateljskih ^hd,,,J,iudi'i-vn, jn vi;,da- l ^os,.d,rŽav- Poudaril je, da ti,Silne ’J£,da ,sedaj oti8kn-Slani KU?lne, in posa' ta. te? • br.ltanskega parla-le izrazil željo, naj TEHjERAft, 15, — Danes je iranski parlament razpravljal o načrtu za nacionalizacijo pe_ trolejske industrije, ki ga je predložila posebna parlamentarna komisija. Ta načrt so objavili en dan p0 umoru ministrskega predsednika Razma. re Razmara ;e bil, kot znano proti nacionalizaciji. Načrt, ki ga je predložila ta komisija, predlaga, naj bi dveh mesecih našli način, kako bi izvedli to nacionaltzaci. ju. Sele potem pa bi zakon sto* pil v veljavo. O načrtu so razpravljali danes v parlamentu cele tri ure. Vseh 106 navzočih poslancev (parlament šteje 136 poslancev od katerih je sedaj v Tehera. nu 114) .je glasovalo za ta” načrt. Po glasovanju je Hus-seln Makki. poslanec narodne fronte in član komisije za pe_ Ijjgje volitve v Angliji? Uanes se je SlaVS* VladB ^ d°' v I lede Ati Poj, se, : ‘i PL 0 Rev'-.. ndor-skega tiska esa d»nrvnl red parlamen-i y Onr, Prihodnjem ted-v katrulei° AhS.. Popoldne d*vT »e6ata""DK1 Jln lmu tjiah ° nekaterih ulejo a,Vi popomne eri hr> eeJevo izjavo, °0 nntao-II naln„POjasnil t0«ne Be-!e'-ki jih ima kot deBanaci3olnDosbaie poverili ko-V tmanov meznih vojaških čij- ^0tidon,,’ • sej- yelik0 -amv raj povzroče „ aburht-A le izredna Psii Pino Lre< parlamentar-'«< ‘6ktiki. W1-.e.rf.So Skle' st»ln rn« večin na’ i° parla' IU-.ne nf„- .eina vodi »nrlAn Ijej 'N, ^?nzive n ?*li ‘ ki spričo so Jo proti v zb°rnici°nSer i VS>- ašttji Ros;?*! otner,,^ - daie veliko pij- J?nemu sestanku. Ubn ^ HeraiH, bunstični list stičn d zav *',da “bodo znali U>tnC sPlelk0 obstrukcioni- >‘lvni6 lk\?rijevcev»- 50 ‘Uk UrIstien- Pinenja, da *R»ll/azPlSah s anka že skle. U , y EinV 1 n°ve volitve. *Ry?^tve (®ss>> piše. da bodo ^ ly v maju«, V s°tov0 i Pravi, da bo- Ul! fe?a.zJavnli^ pi)dta5: K6t**i0 d0 Jay javil, da je Britanijo in Kgip- tal Kledp H uiCti ne8a SP°^-tLr'«it)v v deblokade funtov » Da i g‘niu- vlada VpraSal' “h 3e zai«mPz»d sklenitvijo t i Butanskih ? P10st Pre- SuP{letroleJskih la-, k * bjavil a Prekopa. fQ80ver6ni ie ’ o d°8°Vor, K Sr inle govora, finančni levai ne .Političen. Eden ie glede tega h°D| den -5P N1 zbornici, ^ dosovor So .^uter imenu vla-Ni>rl podaU^ sporoSlk da dfadno V novem SP°-► __2^zjavo vlade. •4Sk„a sk“PStin3 ^2. !8 J,0l*’nl r0tOrmi £rav0 P dane^ ^odna skup-^Sanj^blni^^ia ra,z- ?'.^t :. Oe Toda v» uvedbo večinskega volilnega sistema z enkratnim glasovanjem. Na nočni seji je skupščina sprejela spiretr.injevalni pred log, s katerimi se uvaja združitev kandidatov posameznih strank na eni sami volilni listi in preferenčni glas. 18 Bolgarov pribežalo v FLRJ BEOGRAD. 15, — V, zadnjih petih dneh je 18 bolgarskih državljanov pribežalo v Jugoslavijo. Med njimi so tudi nekateri člani KP Bolgarije. To je diruga skupina Bolgarov, ki so v zadnjih dneh pribežali v Jugoslavijo; pred dvema tednoma je namreč prišla skupina 42 Bolgarov. Begunci so izjavili, da so zbežali iz političnih vzrokov. Izjavili so, da so opazili v obmejnih krajih z Jugoslavijo živahne vojaške priprave. Vojaške oblasti gradijo jarke in pri tem morajo delati tamkajšnji kmetje. SNšLv ^Vaii <*V: ra*p?am*rava' n, '^t Jf^držui^ Prosto gla-wBon0^alitčP st pravico bliikt Za'kony k tedkj, ko bS v,, ^^ater^oJi1 rcpu' ^nuda^oar^ f ssSTffs k vA 20 Trn1,66 °d- ®*Wlog j-fIa spircmi-*• Pf&dvide- Pred novimi volitvami v Avstraliji CAMBERRA. 15. — Avstralski ministrski predsednik Men-zies je sklical izredno sejo vlade, na kateri je napovedal bližnjo razpustitev parlamenta. Glede tega pričakujejo uradno poročilo. Nove volitve bodo verjetno 28. aprila ali 5. maja. trolej, izjavil naslednje: «Za iransko ljudstvo ni bilo od ustanovitve države slavnejšega dne, od današnjega, ko je parlament podprl voljo ljudstva in pretrgal gospodarske verige, v katere nas -;e vklenila ..Anglo. Iranian Olj Company” pred pot iovlco stoletja«. Vodja narodne fronte dr. Mossadeh pa je izjavil glede včerajšnjih izjav Hendersona v angleški lordski zbornici o «ču vanju angleških interesov na ležiščih nafte v Južnem Iranu«, da -je angleška vlada «čisto na. vaden delničar «Anglo-Iranian Oli, Company» in s tem nima pravice, vmešati se v vprašanje, ki zanima samo iransko vlado in to družbo«. Pred parlamentom je bila ob glasovanju zbrana precejšnja množica, kj je burno pozdravila sklep parlamenta. Angleška vlada ima v svojih rokah 55 odst vseh delnic «An_ glo-Iranian«. Vrelci ki jih nadzoruje ta družba, so med naj. bogatejšimi na svetu, saj daje. jo četrtino vse svetovne proizvodnje nafte. Delnice te druž. be so padle na londonski borzi od sklepa parlamentarne komisije — to -;e v teku enega tedna — vsega skupaj za 9,400.000 šterlingov. Samo včeraj so te delnice zgubile na vrednosti tri milijone šterlingov. Zadnjo pogodbo z «Anglo. Iranian« je podpisala iranska vlada leta 1933. Z njo so se koncesije tej družbi podaljšale avtomatično do leta 1993. Po zadnjem že nevarnem ozračju je hotela odstopiti iranski vladi tudi polovico svojega dobička. Družba bi morala plačati iranski vladi za lansko leto odškodnino 83,780.000 dolarjev, letos pa 30,800.000 dolarjev. O tej najnovejši angleški te. žavi so danes zopet govorili v lordski zbornici. Lord Hender. son je povedal, da je angleški poslanik v Teheranu dobil naročilo, naj preda iranski vladi, precej ostro noto glede vprašanja «Anglo-Iranian Oil Com-pany». Dejal le. da »pogodba, sklenjena med družbo in iran. sko vlado, ki je veljavna do leta 1993, ne dovoljuje teheran-ki vladi, da bi z enostransko akcijo preprečila delo družbe Iranu«. V Londonu so danes izjavili, da jim sicer ni toliko do iran.’ skega petroleja, kot do nevarnosti, d« bi prišel Iran Po tej nacionalizaciji pod večji vpliv ZSSR, Ce bi se to dogodilo, bi se rezerve nafte ZSSR več kot podvojile. ZSSR ne bo pričela vojno — trdijo — dokler ne bo imela na razpolago dovolj nafte, pri tem omenjajo sovjet, sko _ iranski sporazum jz leta 1921, po katerem ZSSR lahko pošlje svoje čete v Iran v pri- meru, da bi katera druga država hotela vdreti v Iran, ali Pa bi hotela s tega ozemlja napa. sti ZSSR. Sovjetska zveza je doslej samp enkrat uporabila to pogodbo, in sicer leta 1941, ko Sp Rusi trdili, da nemški v o-huni v Iranu predstavljajo grožnjo za ZSSR. ■ Tudi danes ,je hotel Kenneth Younger potolažiti Angleže. Podtajnik zunanjega ministrstva je ponovil, kar je povedal Henderson. namreč da iranska vlada ne more enostransko raz. veljati obstoječih sporazumov do leta 1993. Zdi se, da se bo morala angleška vlada najbrže poslužiti zadnjega koraka in pritožiti se na mednarodnem sodišču v Haagu. Toda tudi če bi tam uspela, kj se dobiček iz iranskih naftinih polj medtem še stekal v državno blagajno v Teheranu PARIZ. 15. — Na današnji 35ji namieatniklov so zahodne delegacije predložile novo besedilo prve točk® svojega dnevnega reda, ki pa ga je- sovjetska delegacija zelo rezervirano sprejela. Prvi je govoril ameriški delegat Jessup, ki je napravil r.e-ka-j o-pazk o včerajšnjih sovjetskih predlogih in zaključil, da pomeni sovjetsko besedilo napredek, ne predstavlja pa še objektivnega dnevnega reda, ki ga za-hodtie državo želijo.' in zaradi tega so pripravile novo besedilo ptrve točke svojega dnevnega reda, ki se glasi: »Proučitev'1 vzrokov sedanje mednarodne napetosti v Evropi i-n sredstev, da »e zajamči stvarno in trajno izbolišanjt med' Sovjetsko zvezo. ZDA, Veliko Brita-nijo in Francijo, ir. sicer; _ sedanja višina oborožit ve; njeni učinki na vprašanji demilitarizacije Nemčije; ukrepi za -nadzorstvo im, znižanje oborožitve; okrepi, da se odpravi strah i'»red' napadom; izpolnitev abs/.noati. ki izhajajo iz že sklenjenih pogodb«. Britanisk-j Jeleigat Daviea je poznal napredek, ki ga omogoča npv sovjetski predlog, ter je izjavil, da so tudi zahodni delegacije pristale na važne koncesije oslanjajoč se na sledeče ugotovitve; 1. vsi hočejo uspeh sedanje konference in hočejo doseči ps?poln dnevni red; 2. dtnevmi red mora biti nevbr da bodo v njem vkipcePa vprašanja, ki jih želijo eni in drugi; 3. nobena točka dinevn?ga reda ne sme biti v kvar poznejšim sklepom zunanjih ministrov; 4. dnevni red mora omogočiti razpravo o točkah, ki najbolj zanimajo ene in druge udeležence1 konferenci. Pripomnil je, da sovjetski predlogi niso zaddvoljivi in da je treba doseči znižanje oborožitve vseh držav. O nemški raizorožitvi pa je treba razpravljati v okviru vzrokov sedanje napi&tosti v Evropi. Jessup, ki je zopet povzel besedo, je pozval sovjetske delegate, naj skrbno proučijo predlog zahodnih delegacij. Gromi, ko pa je izjavil, da je teza zahpdnih delegacij, češ da je sovjetski podlog nesprejemljiv, v koAkoT se na-nasa. na oborožene sile štirih držav, samo «manever». Ponovil je, da sovjetska delegacija ne more sprejeti nobenega dnevnega reda, ki ne bi rožitve Nemčije. Glede novega besedila zahodnih delegacij je dejal, da je namen tega besedila spodriniti sovjetsko besedilo o razorožitvi Nemčije in o zniža-nju ozoroženih sil. Seja je bila nato zaključena in se bo nadaljevala jutri popoldne. Ameriški tisk se kaže danes skeptičnega glede možnosti u-speha na sestanku štirih. Glavna pozornost p.a je še vedno obrnjena na vprašanje nemške oborožitve. Zaskrbljeni so tudi, ker se bojijo da bi Velika Britanija in Francija ki želita sporazum med Vzhodom in Zahodom, začeli izvajati pritisk na ZDA, naj bi popustile. MADRID. 15. — V srednji -in užni Španiji je deževje povzro-iilo velike povodnji. Reka Gua-dalquivir je prestopila bregove. Povodnji so povzročile veliko škodo. V predmestjih Sevilje je voda poplavila 490 hiš in nad 7.000 ljudi je brez strehe. Skoda je ogrom. na. Ponekod- je Guadakju-ivlr na-rastel za 10 metrov nad normalno višino. Londonski razgovori končani New YorK Times: ^NiKomurne bi danes koristilo* če bi postavljal na dnevni red tržaško vprašanje** LONDON, 15. — Ob zaključku a-nglo-italijanskih razgovorov so objavili danes v Londonu kratko uradno poročilo, ki se glasi: «V neuradnih razgovorih med angleškimi in italijanskimi ministrskimi predsedniki in zunanjimi ministri, ki so se vršili v Londonu 13. in 14. marca, je bilo doseženo popolno soglasje med ministri v vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Razgovori, ki so potekali v prijateljskem duhu, so se pečali z večjim številom vprašanj, ki se tičejo mednarodnih vprašanj in odr.ošajev med obema državama. Ministri so z zadovoljstvom ugotovili, da na polju medsebojnih odno-šajev ne obstaja nobeno važnejše nerešeno vprašanje. Britanski ministri so potrdili svojo zvestobo tristranskemu pred. logu z dne 20. marca 1948, izrazili pa so upanje, da bo prišlo do mirne sporazumne rešitve italijanski ministri pa so izjavili da želijo doseči prija- ADENAUER URADNO IMENOVAN ZA ZUNANJEGA MINISTRA V Washingtonu so zadovoljni s tem imenovanjem - Kancler se sklicuje na «tradicije nemške zunanje politike» BONN, 15. — Predsednik za-hodnonetraške republike Theo-dor Heuss je danes imenoval kanclerja Konrada Adenauerja za zunanjega ministra zvezne vlade. S tem je dobila Nemčija prvega zunanjega ministra po Hitlerjevem padcu. Po uradnem imenovanju je Adenauer izjavil; «V»i želimo vrnitev zvezne nemške republike v diruiino evropskih držav kot enakopravne članice. To bo tudi moH glavni namien«. Adenauer je tudi govoril na nekem banketu, ki so ga organizirali predstavniki tujega tiska, in je izrazil upanje, da se bo Zahod vedno zavedal nevarnosti, ki mu grozi z Vzhoda. Na banketu so bili navzoči tudi trije visoki komisarji, katerim se je Adenauer zahvalil, da so razumeli nemško ljudstvo in politične1 potrebe zvezne vlade. teljski sporazum y tem vprašanju z jugoslovansko vlado«. De Gasperi in Sforza sta pri. redila danes popoldne, po končanem sporedu obiska (predpoldne sta obiskala namestnike ministrov za atlantski pakt, na. to pa sta sprejela na kosilu britanskega ministrskega predsednika Attleeja) tiskovno konferenco. Sforza je izrazil zadovoljstvo nad potekom razgovorov, na razna vprašanja glede Trsta pa je odgovarjal zelo gostobesedno, toda tako, da pravzaprav ni ničesar povedal. Na vprašanje nekega novinarja, ali ,Prekorači- [veliko upanja na zadnjo izjavo le istoimensko reko in prereza le cesto, ki vodi v Chunchon' General William Hoge, poveljnik devetega zbora, je da. neg izjavil, da so umikajoče se kitajske armade v takem polo ža'ju, da bi se morale takoj ustaviti, če nočejo zapustiti Južne Koreje. General je izja. vil, da ne razume Kitajcev, za. kaj zapuščajo sijajne obrambne Položaje brez borbe. Tudi današnje poročilo glav. nega stana severnokorejske vojske, ki ga je oddajal radio Moskva, javlja, da so severno, korejske čete in kitajski pro. stovoljci nadaljeval} s svojimi Obrambnimi boji proti sovražniku, zlasti na področju Seula. «lVled temi bojj so enote napadalca prekoračile reko Han in (nadaljevale z napredovanjem proti severu«. Na srednjem bo. jišču so bili hudi obrambni boji na črti severno od Janfe-na in Hensena, Vlada južne Koreje je sporočila, da ima namen prenesti vladne urade zopet v Seul Singmanrhee Pa ie zopet s svo. je strani pričel propagando za prekoračenje 38. vzporednika1. Po poročilih iz Lake Succes sa se o tem v prašen ju resno pogovarjajo — zaenkrat sicer še tajno — med Londonom in Washingtonom. Anglija je mnenja, da bi pomenil 38. vzporednik lahko pričetek političnih pogajanj z nasprotnikom. V generala Ridgwaya, kj je dejal, da bi prodor do 38. vzporednika mogli imeti za veliko zmago. Ameriški predstavniki pravijo, da bi to prišlo v Poštev le v primeru, če bi nasprotnik ne izvršil protinapa. da. Dodajajo, da ne vidijo v dosedanjem umiku sovražnika želje za dosego konca sovražno, sti. Pri tem omenjajo prejšnje umike kitajskih čet, ki so bile pravzaprav pričetek novih ofenziv, Daneg je general Mac Arthur dal izjavo dopisnik »United Pressa«. Dejal je da bi bila meja na 38. vzporedniku ali bolje obramba tega vzporednika, zelo nepriročna, ker bi zahtevala toliko čet, kolikor bi jih bilo treba za ofenzivo proti reki Jalu. Danes je republikanski sena ‘tor Harny Cain zahteval od Trumana, naj naroči Mac Arthurju, da pride pred ameriški kongres, kjer naj razloži svoje mnenje, kako bi zmagali in dosegli mir ha Koreji. Kakor poroča agencija »Nova Kitajska«, je prišel v Peking s svojo ženo predsednik mednarodnega Rdečega križa, Paul Ruegger, Na postaji so ga sprejeli predstavniki kitajske vlade. V Washingtonu še javljajo, da so imeli Američani na Koreji do 9. marca 9.123 mrtvih. 35.171 ranjenih in 10.355 izgubljenih. nemških konzulov v tujini in da bo pripravil seznam1 onih, ki so vredni, da jih povišajo v poslanike. Dejal je. da bodo morali nemški predstavniki v tujimi odražati «politični obraz Nemčije«, ter je dodal, da bodo tudi socialdemokrati lahko pozvani, da zavzamejo visoka diplomatska mesta, ker je »socialdemokratska stranka važen činitelj v nemškem političnem življenju«. Adeamuer pa je nato vztrajal na tem, da je treba do neke mere spoštovali tradicije glede zunanje politike1, in je poudaril, da ((.služba zunanje politike ni nikoli bila nacistična institucija«. V Washingtonu je neki predstavnik; zunanjega ministrstva izjavil, da je vlada ZD.A zadovoljna. kjer je Adenauer prevzel zunanje ministrstvo. Danes je zvezna vlada obvestila zavezniško visoko komisijo o svojih pogajanjih z a-i mlriiškiimi predstavniki o Schu-inanovem načrtu. Nota pravi, da so dosegli nasltdnji sporazum; 1. ugotovili so število jeklarskih kompleksov v Zahodni Nemčiji po dekarteliza-ciji; 2. postavili so pogoje za dobavo premoga jeklarnam iz rudnikov, ki so last jeklarn; 3. postavili so pogoje za likvida-cijlo nemškega urada za premog. V nemških krogih izjavljajo, dla se bodo ameriške oblasti trudile doseči pristanek Angle. žev in Francozov o teh točkah. Kakor javljajo, se bo zavez niška visoka komisija pritožila pri ministrskem predsedniku severnega Porenja in Vestfalije Karlu Arnoldu, ker je njegov minister za državno gospodarstvo izjavil, dla člani okupacijskih sil v Nemčiji prodajajo na črnem trgu premog, ki jj,ro ga dodeljujejo. Večjo količino orožja našli v Milanu MILAN. 15. — Nocoj je policija izvedla preiskavo v tovarni Pirelli in je našla večjo količino Skritega orožja. Kakor poroča Ansa, so našli sledeč material; 37 pušk, 4 brzostrelke Berretta, 58 ročnih bomb, 3 protitankovske bombe. 200 šar-žerjev, za puške. 300 nabojev za brzostrelke, 8 šaržerjev za brzostrelke. 22 detonatorjev in 1 zavoj eksploziva. Protest Arabske lige zaradi Libije KAIRO. 15. — Politični odbor Arabske lige j« siklenil predložiti svetu lige besedilo protestne note, ki jo bodo v imSmu vseh arabskih držav poslali OZN. NV>ta poudarja, dia je ustavo-1 dajna skupščina, ki ne predstavlja resničnega libijskega Ijudktva, ustanovila zvezno vladb v nasprotju z voljo ljudstva. Arabske države odklanjajo priznanje tega položaja irj zahtevajo ustanovitev osrednje vlade na podlagi volitev. Albanske laži BEOGRAD, 15. - Na tiskovnem uradu predsedstva vladie so danes zjutraj izjavili, da so obtožbe lista «Zeri Populit«, ki jih je razširila včeraj albanska telegrafska agencija popolnoma izmišljene in so navadna kominformistična propaganda. List je namreč pisal, da se jugoslovanske čete zbirajo na mejah med Jugoslavijo in ljudskiimi (demokracijami. Ja napad proti njim in ZSSR. KEY WEST (FLORIFA). 15. — Ameriški predsednik Truman je unel danes tiskovno konferenco, na kateri je govoril samo o ameriških notranjih vprašanjih. Dejal pa jc, da nje. gova vlada skuša z vsemi sredstvi preprečili inflacijo^ Napovedal je osnovanje sveta-zna mobilizacijo, katerega naloga bo reševati vprašanja v zve. zi z delovno silo. Glede Koreje pa j*e povedal, da bi bila prestopi te v 38. vzporednika samo taktična poteza o kateri ®e more odločiti samo poveljnik sil OZN na Koreji. Jošida o oborožitvi TOKIO. 15. — Danes je japonski vladni predsednik Jošida izjavil, ds japonska vlada nima za sedaj namena izvesti zopetne oborožitve in tudi nfi povečati aktivne sile policije. Jošida je tudi dejal, da ameriška vlada ni cd! Japonske zahtevala, naj bi izdelovala orožja za ZDA, ter je ponovno zanikal, da bo japonska industrija delala za ameriško vojsko. BERN, 13. — Jugoslovanski poslnrik y Švici Biermanovič Je priredil sprejem, na katerem so bile številne švicarske in druge osebnosti. Sprejemu je prisostvoval tudi znani hr-vatski pisatelj Ervin Sinko. Skozi sito in rešeto Kratke vesti WASHINGTON, 15. — Ameriški senat je odložil na jutri razpravo o pošiljanju čet v E vvropo. BEOGRAD, 15. — V kratkem bodo vzpostavili letalsko zvezo med Beogradom in Atenami. O tem so danes podpisali v Beogradu sporazum z grško delegacijo. PARIZ. 15. — Radikalna stranka je prepovedala svojim članom, da pristopijo v De Gaulleovo gibanje. Izvršilni odbor je namreč ugotovil, da pravila prepovedujejo pripadnost kaki drugi politični formaciji. Velika večina radikalov je mnenja, da je treba prenehati s prakso pripadanja dvema političnima skupinama in da mora Herriot zopet prevzeti vodstvo stranice. Za vso kampanjo sovjetske ln od nje odvisnih vlad so že od vsega začetka karakteristični poskusi, napori in spletke, da bi izvedli popolno izolacijo in blokado Jugoslavije. Tak poskus Je bil zlasti očiten na IV. zasedanju glavne skupščine OZN, ko je sovjetska vlada poskušala preprečiti in onemogočiti izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet. Ce bi člani OZN sprejeli sovjetske argumente, bi to pomenilo, da molče odobravajo njeno politiko do Jugoslavije. V novembru 1U49 je bil na Madžarskem nov sestanek Informbiroja, Najodgovornejši državni voditelji komin-formističnih dežel so v resoluciji, ki je bila na tem zasedanju sprejeta, ponovno odkrito izjavili, da bodo storil} Vse, da bi organizirali borbo proti notranjemu položaju v Jugoslaviji, da bi ga spremenili in da bodo pomagali vsem onim ki bi v tel akciji hoteli sodelovati, bodisi v Jugoslaviji, bodisi izven njenih meja. Točen odraz te zunanje po- Sovjetska napadalnost v dokumentih Bele knjige jugoslovanske vlade ^ litike kominformističnih dežel je propagandistična gonja, ki so jo te dežele organizirale proti Jugoslaviji. Ta gonja se vrši v takem obsegu in s tolikimi sredstvi, da sploh nima primere v mednarodnih odnošajih po koncu druge svetovne vojne. Organizatorji te kampanje ponarejajo stvarnost ,v Jugoslaviji in izkrivljajo miroljubno zunanjo politiko FLRJ do najbolj absurdnih zgodovinskih falzifikatov, samo da bi Jugoslavijo kompromitirali Pred mednarodnim javnim mnenjem, opravičili svojo protijugoslovansko politiko, podprli manevre, kt streme za popolno izolacijo Jugosla-, vije. da bi poslabšali njen mednarodni položaj in zastrupili njene odnošaje z dru- gimi deželami, zlasti pa z njenimi sosedi, ki bi se naj prepričali, da je vsaka miroljubna rešitev v odnošajih z Jugoslavijo nemogoča. Posebna oblika liolltičnega pritiska je napad na diploma-tične odnošaje. Diplomatske note in drugi dokumenti teh vlad. namenjeni jugoslovanski vladi, imajo skoraj v celoti propagandističen značaj, ki nima nič skupnega z običajnim diplomatskim, občevanjem med državami. Omeniti je treba, da so te vlade umaknile svoje veleposlanike in poslanike. s čimer so prav tako hotele naglasiti svoje sovražno stališče do Jugoslavije. Diskriminacija proti jugoslovanskim diplomatlčnim predstavnikom v teh deželah zaman išče kaj podobnega v zgodovini mednarodnih odno-šajev. Drugo poglavje Rele knjige ((Gospodarski napad vlad ZSSR in držav Vzhodne Ev-1 rope proti FLRJ« opisuje razne oblike gospodarskega napada teh vlad proti Jugoslaviji. Napadalna akcija ZSSR in njenih satelitov je zlasti očit-na na gospodarskem področ-ju. Oviranje Jn, kot končni cilj, onemogočanje gospodar-skega razvoja v FLRJ, je bil že od vsega začetka eden od prvih ciljev pritiska na Jugoslavijo. Ta akcija je našla svoj izraz v organiziranju popolne gospodarske blokade, ki je po svojem obsegu jn po brezobzirnem načinu izvaja, nja zadobila značaj gospodarske agresije v pravem pome- nu besede. Obenem niso manjkali poizkusi, da bi se gospodarski napad z Vzhoda dopolnil z blokado z Zahoda, tako da bi se Jugoslavija zna šla v popolnoma brezizhodnem položaju, s čimer b} bil. njen nadaljnji neodvisni ob. stoj Onemogočen. S tem so organizatorji te akcije hoteli v praksi potrditi svojo ((teorijo«, da nobena mala država ne more v sedanjih mednarodnih pogojih izbojevati in ohraniti svojo neodvisnost, ohraniti samostojen državni obstoj in izgraditi socializem, če se ne 'ukloni ZSSR, ker bo v nasprotnem primeru prisi. ljena, da se ukloni drugemu »taboru«, kar pomeni, da je prisiljena priznati hegemoni, jo bodisi ene, bodisi druge Velesile. Toda misel, da bi s pomoč- jo gospodarskega napada dosegli politične cilje proti FL RJ, ni dosegla zaželenega rezultata. Tretje poglavje Bele knjige, ki ima naslov ((Neposredna vohunska in teroristična akcija vlad ZSSR in dežel VzhodneEvrope Droti FLRJ«. 1 prikazuje karakteristične ob-■ like vmešavanja vlad teh dežel v jugoslovanske notranje zadeve, s pomočjo organizr-ranja vohunskih, subverzivnih in terorističnih akcij, naperjenih proti obstoječi ure-. “vi in integritet} Jugoslavije. Vlade ZSSR in vzhodno, evropskih dežel so poskušale m še poskušajo, kršeč najbolj elementarne mednarodne obveznosti, z neposredno napadalno akcijo izzvati notranje nerede v Jugoslaviji, pripravljati odcepitev nekaterih delov njenega ozemlja in, končno, omogočiti dominacijo velesile ZSSR nad Jugo. slavijo. Tako postopanje je huda kršitev mednarodnega prava in načel listine Združenih narodov, umetna zaostritev mednarodne napetosti in nevarnost za mir. (nadaljevanje sledi), ...nascetur ridiciltus mus Po pijanosti sledi navadno iz-trfznjenje. Maček, bi rekli lepo Po slovensko, in ta beseda se tudi najlepše prilega jadikovanju, ki ga beremo danes v tržaškem nacionalističnem tisku, ko govori o erezultatih» londonskih razgovorov. Kakšna razlika med včerajšnjim gromovitim navdušenjem nad «conferma della nota tripartita« in med današnjo tožbo eGiomale dl Trieste», da f(gli alleati... non soltanto privano la dichiarazio-ne stessa del valore di antitesi, che aveva contro la pretesa im-perialistica jugoslava (kakšna vendar — mar volja, da se svojim narodnim pravicam ne odpove?), m® invitano addiritlura 1’Italia ad accontentarsi del loro voto necessariamente pla-tonico...«. In potem se še postavlja v viogo Križanega in indij ektno obtožuje angleške državnike, da igrajo vlogo — Poneija Pilata... mUltime Notizlen pravijo, da )e dal De Gasparijev obisk v Londonu sledeče rezultate: 1. pozitivne: potrditev («pla-tonica», pravi jutranja izdaja) tristranske note; 2. tržaški problem je «deferito» na neposreden sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Če smatrajo «Ul-tlmen to drugo za negativen rezultat (in to dobro označuje njihovo mentaliteto!) — mar ne bi bilo za De Gasperija bolje, da bi se spomnil starega latinskega pregovora «si tacuisses, philosophus mamisses)) in ne bi niti poskušaj izsiliti onega prvega ((pozitivnega?ti Eno pa je gotovo: šovinisti so pobiti, ker morajo — hočeš nočeš — uvideti, da drugi niso pripravljeni, da bi jim — kar tako za uslugo — prinesli Trst in Istro in morda še kaj na krožniku; oziroma, da govorimo Z «Giornale»::: «che gl} alleati abbanddnino il genere platonico e agiscano autorevolmente su Tito...«; oziroma, da povemo brez ovinkov, da bi namesto njih (kajti sami se čutijo prešibke) izsiljevali Jugoslavijo. Zdi se, da so v svoji megalomanski naivnosti v to res verjeli. Zato so se tresle gore — rodila se je miš. Ali po italijansko: molto turno (in kakšen dim!) e poco arrosto... questo lembo di terra italiana (in Slovenci, kje smo?) e non si creeranno in tale maniera i presupposti per rapporti fran-chi e amichevdli col popolo vlcino«. Tudi mi smo približno enakega mnenja: mir bi bil v Evropi dosti bolj varen, če bi Bartoli in njemu podobni pustili Trst in tržaško vprašanje v miru. In potem: od kdaj je izsiljevanje —- »presupposto per rapporti franchi e amichevoli?« Pa to še ni dovolj. Bartoli prosi generala Air ega, naj tudi na svojem novem službenem «opera nelTinteresse della di-fesa di Trieste e della zona B». tsi vemo. da bo general Airep zavzel važno mesto v Eisen-howerjevem glavneni stanu za Evropo, torej docela vojaško funkcijo. Mar bi rad Bartoli (čeprav je to absurd, morda ne zanj. toda vsekakor za vsakega ki ima zdravo in od šovinizma neokuženo pamet) ščuval k vojaški grožnji? Absurd, res. toda pobožna želja morda ven-darle. povsem v skladu s poli-ko izsiljevanja in vsiljevanja volje, ki je in ni njihova, saj °i si jo radi sposodili drugod. Pax romana Zupan Bartoli je danes popoldne sprejel generala Aireya, da bi se od njega poslovil «v imenu meščanovi), (spet: l’Etat, cest moil). Bartoli je med drugim povedal veliko resnico, ki jo tudi mi z obema rokama podpišemo: mir je en sam in nedeljiv. Takoj nato pa je povedal, kakšen ((min> ima v mislih: «Non d perlanto possibile creare la pace in Eu ropa, se non la! si darši a Fa cost anche a casa Današnji «Gio?-na!e» nam odkriva se eno zanimivo podrob- u a *ar h0Če De Gasperi-kaj doseči, takrat govori do ne. -končnosti, utrudi svoje so base d- klnre h^-pcty,n} doseže 0niguje isti list, da jeDe Gaspen s to «tak- til / Ul Wnzn‘mie tristrarv JUL r i1} ? tem t0 uPrizna, njen ne izgubi še tisti bore «va-lore platanicoi), ki mu ga list na drugem mestu pridaje? Punto morto Kominformisti So z De Gasperi jevim obiskom v London kaj nezadovoljni. Ne morda m-to. ker nemara ni rešil vpra-san), ki so za Italijo res važna in ki bi. če bi btla ugodno rešena, prinesla italijanskemu ljudstvu gospodarsko olajšanje, temveč ker se je premalo postavil za Trst. «I/Unifa« ga obtožuje. da je tržaško vprašanje — PO njegovi zaslugi — spet obtičalo na mrtvi točki. Ce bi bil že prišel guverner (v imenu tiste OZN, ki je «v službi ameriškega vojnohujskaškega imperializma))!), bi bilo vse drugače — takrat bi Pajetta že vedel, kaj storiti. Nennijev «A-vanti» gre še dalje. Pravi, da bo treba De Gasperiju. ploskati, če se bo vrnil «senza aver ce-duto il Veneto«, Zdi se nam, da beremo podobne šovinistič’ ne izbruhe v najbolj črnih fa-šietičnih listih.... Počastitev lonjerskih junakov OBČINSKA SEJA N A B R EŽ V nedeljo 18. marca 1951 ob 15. uri bomo v Lonjerju proslavili spomin junakov, ki so pred 6 leti dali življenje v spo. padu z nacifašističnim sovražnikom. Govorita v slovenščini tov. Stoka Franc, v italijanščini tov. Luxa Giordano. Sledijo recitacije in pevski zbori. Krajevni odbor OF Lo-njer, vabi k čim večji udeležbi, s čimer bomo najdostojneje proslavili naše junake in počastili obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Delavci! Poslušajte danes ob 19 45 sindikalni pregled, ki ga bo oddajal radio jugoslovanske cone na srednjih valovih 212.4 ra ali 1412 ck. Govoril bo tov. Bortolo Petronio. SLAVA PADLI BORKI! IZida Kocjančič ■ : :V mm. Se ni v i Sinoči je bila v Nabrežini ponovna seja občinskega sveta. Predvsem, je župan predlagal, naj bi se občinski svet zahvalil generalu Aireyu za njegove zasluge, zlasti gledie obnove vasi, vodiovodia in električne napeljave. Po živahni diskusiji je v teina občinskih svetovalcev odobrila, naj se v tem smislu pošlje zahvala odhajajočemu generalu. Poudarili pa so nezadovoljstvo našega ljudstva do generala Aireya, ker je zagovarjat priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji in ni upošteval naših narodnih pravic tor enakopravnosti našega jezika. Ko je v tem smislu spregovoril svetovalec Ljudske fronte tov. PSrtot, se je močno razburil italijanski svetovalec Bandini. Kmalu bi bil nastal prepir, pa se je vendar pomirilo in so nadaljevali z drugo zadevo. Verjetno je svetovalec Bandini za hip pozabil, da živi na. slovenski zemlji, med Slovenci, ki spoštujejo že po svoji naravi diruge narode in jezike, medtem ko italijanski nacionalisti in njihovi voditelji tega nočejo razumeti in kjerkoli imajo večino in oblast v rokah, teptajo naše pravice. Sledilo je čitamije zapisnika zadnje seje. Nato se je oglasil svetovalec Mairizza, ki bi bil moral verjetno predlagati že oguljeno komiofottrnovako resolucijo o «barantanju za Tržaško ozemlje)). Pa miu ni uspelo; ostali svetovalci namreč niso hoteli o tem razpravljati. Občinski svet je poslušal gospoda Kakeža ,ki je v imenu posestnikov zemljišč ob obali izjavil, da me morejo in nočejo dati svojin zemljišč brezplačno za gradnjo nove ceste. Občinski, svet je* to izjavo vzel na znanje, vsekakor py se bodo o tej zadevi #e pogovorili občinski odbornik Skr k m zainteresirani kmetje. Občinski svet je odobri] prodajo 3650 kv. m. občinskega zemljišča novoustanovljeni zadrugi delavcev in nameščencev Rimljanskih kamnolomov (Ca-ve romarne) za gradn jo šest sta. novanjskih hiš po 120 lir kv. m. Za delegata nabreiinstke ob. čine v davčno komisijo v Trstu je bij imenovan soglasno tov. Škrk Jož?. Ob zaključku seje je občinski tajnik podrobno opisal stanje kraškega vodovoda, ki je bil pred časom zgrajen in je stal 250. milijonov lir, a ni še v redu ker se okvare ponavljajo zdaj tu zdaj. tam. "Računajo, da se zairadi tega zgubi 70 odst. vode. Medobčinski konzorcij ne bo sprejel in tudi ne sme v svojo upravo v» diovoda, dokler ne bo ta popolnoma pregledan in popravljen. Predvidevajo, da bi za popravo bilo potrebnih okrog 20 dG 30 milijonov lir. Vsekakor je dolžnost ZVU. da se zadeva kraškega vodovoda končno u redi, da ne bodo naše vasi kljub vodovodu še brez vode in da ne bodo občinske uprave imele ogromnih stroškov. Prihodnja seja bo čez 14 dni. T.J.W. Winterton Novi poveljnik angloameri. ških sil na Svobodnem Tržaškem ozemlju, ki bo prišel namesto gen. Aireya, ki danes zapusti Trst, generalmajor Thomas John Willoughby Winterton ima 53 let ter je bil visoki komisar in vrhovni britanski poveljnik "v Avstriji od začetka prejšnjega leta. Se prej je bil kraljevi adjutant ter namestnik poveljnika zavezniške komisije za Avstrijo od 1945 do 1949. V prvi svetovni vojni je bil kot vojak v Franciji, od 1930 do 1932 pa je bil poveljnik v Birmanlji. Spored konferenca šolnikov 18, in 19. III, v Skednju V nedeljo 18. t. m. in v ponedeljek 19. t. m. bo v dvorani v Skednju konferenca slovenskih šolnikov y Trstu. Delo konference se bo pričelo v nedeljo točno ob 9. ter bo zaključeno v o-poldanskih urah. Vsi udeleženci naj pridejo na konferenco točno ob napovedanem času. V ponedeljek se bo delo konference pričelo že ob 8.30 ter se bo zaključilo prav tako v opoldanskih urah. Dnevni red za nedeljo: 1) Otvoritev s pozdravi. 2) Poročilo o pravnem položaju, današnjem stanju i;n potrebah slovenskega šolstva. 3) Koreferati k glavnemu poročilu. 4) Diskusija. Dnevni red za ponedeljek: 1) a) Poslanstvo slovenskega šolstva izven republike Slovenije, b) Naloga slovenske šole ob stiku s sosednjimi narodi. '2) Diskusija. 3) Zaključek konference. Ker je konferenca velikega pomena za razvoj in napredek slovenske šole na Tržaškem ozemlju, je dolžnost vseh tukajšnjih učiteljev in profesorjev, da se konference udeleže in na njej tudi aktivno sodelujejo. PRED SOBOTNIM KONCERTOM V AVDITORIJU Jakob Gallus-Petelin KOLEDAR (fledaiitiče - Ifcmo- - 'Jladio- Petek 16. marca Hilarij, Velislav Sonce vzide ob 6.18, zatone ob 18.11. Dolžina dneva 11.53. Luna vzide ob 10.27, zatone ob 2-4U- Jutri, sobota 17. marca Jedert, Ljubislava Komorni zbor pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca bo na soootnem koncertu predvajal skladbe velikega skladatelja XVI. stoletja Jakoba Gallusa-Petelina in njegovih sodobnikov Palestnne, Lassusa in Monteverdija. Komponist Gallus, ki ga prištevajo med največje glasbene ustvarjalce XVI. stoletja celotne zgodovine glasbene umetnosti, je bil po rodu Slovenec, verjetno doma iz Ribnice, kjer je bil rojen 1550. V Ljubljani Pa tudi v ostalih mestih Jugoslavije so proslavili 400 letnico njegovega rojstva s koncerti. Prav je, da tudi tržaški Slovenci počastimo spomin velikega skladatelja in spoznamo njegova skladbe, ki so zaslovele po vsem svetu. V tisti dobi so bila kulturna vprašanja povezana z religijo in zato je naravno, da so Gallusove skladbe cerkvenega značaja in komponirane na latinsko besedilo. Njegova ■ kompozicijska tehnika je iz beneške šole, vendar se čuti v njegovih skladbah tudi nizozemski vpliv■ Da se je Gallus naslanjal tudi na slovensko ljudsko pesem, nam priča kratka skladba iz Opus musicum, kjer zasledimo odlomke slovenskega napeva Seja glavnega odbora SHPZ Včeraj popoldne je bila seja glavnega odbora SHPZ. Tov. Preši je navedel večje prireditve, ki so na programu letošnje leto. Naloga Slovensko-hrvatsfce prosvetne zveze bo, da prispeva k uspehu teh prireditev, od katerih bodo nekatere letos še večjega pomena zlasti nrireditve v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF. Te prireditve bodo v mestu in po vaseh že od 29. t. m. dalje. Prva taka prireditev bo v Skednju in sicer prav 29. t. m.: nekako ob istem času bo tudi prireditev v Lonjerju. Glavna prireditev bo pa v dvorani stadiona «Prvi maj», ki bo povezana z lepim kulturnim programom . ter primernim govorom. Kulturni program bo obsegal razdobje od leta 1918 do danes Med raznimi vprašanji, ki so se obravnavale, se je na seji govorilo tudi o slovenskem Kulturnem domu. Navzoči odborniki so že na seji zbrali 7000 lir za gradnjo te, za tržaške Slovence takcf potrebne stavbe. Odslej bodo vendar imeli električno luč GEN. BLANCHARD PRI SLAVNOSTI V MACKOVLJAH. V Mačkovljah, Prebenegu, na Pesku in v Gročani je bilo včeraj praznično razpoloženje, ker so po tolikem čakanju vendar dobili električno razsvetljavo. Tujcem se ni zdelo ver- Barkovljanski prista Včerajšnje prijetno pomladansko sonce je izvabilo marsikaterega Tržačana, da se je odpravil na sprehod na prijazno barkovljan-ko obalo. Ni čuda, da je marsikdo radovedno obstal pred zasilno leseno ogra. jo ter pogledal na razvaline v malem barkovljanskem pristanišču. Lahko pa je takoj ugotovil, da se tam gradi nekaj no. ve ga Ogromne cementne škatle, ki so pravzaprav cevi kvadratne oblike, služijo za gradnjo od. vodnega kanala, ves ostali ma. tenal pa za zasipanje velikega dela morja in dograditev novega pristana, ki bo dal zavetišče številnim čolnom in ladjicam- Ko bo dovršeno, bo navedeno delo, vsekakor novi okras na barkovljanski obali. Ob lepih dnevih pa je prostor pri obali v bližini vrta postaja] tudi pretesen za naraščajoči pro. met. Vsakdo, ki gre mimo, gleda z zadovoljstvom na navedeno delo in želeti je, da bi bilo čimprej dovršeno , -M m- -f jsica* Vida se je rodila v. Dolini 2.VIII.1919 in brvala v Dom-ju št. 194. Sledila je borbi delovnega ljudstva ter šla v partizane 9.1X 1943 v slovensko Isitro. Pozneje jo je dolžnost privedla v IX. korpus, u katerega sestavu je darovala svoje mlado življenje za boljše dni svojega naroda. Padla je 16.111.1944 v borbi proti Nemcem v Temenici na Krasu in tako z največjo žrtvijo fiodčrtaJa svojo zavednost in zvestobo delovnem ljudstvu. Ohranili ji bomo trajen spom'alia-Harmoniae morales, ki je izšla tudi v Pragi v treh knjigah. Besedila za nove skladbe je dobival Gallus z vseh strani, mnogi pesniki so želeli, da bi uglasbil njihove verze. Na ta besedila je Gallus uglasbil še 47 pesmi, ki jih je po mojstrovi smrti izdal njegov brat. Gallus je bil že v svojem času priznan umetnik in njegove mbtete in madrigale so mnogo peli, čeprav so zaradi večzbor-ja in zapletene kompozicijske tehnike težki. Zamišljeni so bili v načinu, strogega a cappella sloga, vendar pa je Gallus sam dopuščal, tam kjer ni bilo na razpolago dovolj pevcev, da so jih izvajali ob - spremljavi orgel ali godal. V Gallusovo glasbo se niso poglabljali le pevci in poslušalci, temveč tudi teoretiki, ki so našli v njej mnoge zanimivosti in novosti. Gallus je torej pomemben tudi zato, ker je sodeloval pri polaganju temeljev novemu glasbenemu slogu. Njegova dela kažejo značilnosti velikega stilnega preloma, ki je bil tesno povezan z mogočnimi družbenimi trenji in spremembami XVI. stoletja. Gallus, odličen mojster mnogoglasja pa tudi akordičnegn stavka je bil renesančno čuteč umetnik, ki je kljub svojemu verskemu nazoru čutil potrebo. da odvrže pretesne spone in ne duši svojih občutij, ampak jih svobodno izpoveduje. Njegova dela so se širila daleč Po svetu in pogosto so jih tiskali. Njegove mojstrovine so bile tudi v protestantskih cerkvah zelo priljubljene. Gallusov vpliv pa’ni segel le v širino, temveč tudi v prihodnost. Njegove skladbe so danes prav tako sveže kot pred stoletji, ker imajo globoko umetniško vrednost. Kaj, kaj naj tebi dam Kaj, kaj naj tebi dam, da te bom ljubil sam, da te bom ljubil sam, oj vsaki dan. «Nič, nič mi ti ne daj, samp le prid še kaj, samp le prid še kaj, oj vsaki dan. OF DANES 16. t. m. seja sektorskega odbora Kolonkovec ob 20. uri v običajnih prostorih. Za nedeljo 18. t. m. ob 9. uri je sklican odbor za proslavo 10. obletnice OF na tajništvu OF, Ulica R- Manna 29. Tajništvo I. okraja javlja članom, da ima svoj sedež v Ul. R. Marna 29. I. nadstr. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo kIVAN CANKAR)). Centralni odbor vabi pevke in pevce na važno sejo, ki bo danes ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva «Oton Zupančič« Ul. Mo-lino a vento 158. Predavanje o «Dnevu slovenske kulture« s skioptičnimi slikami in filmom bo na sedežu prosvetnega krožka na Opčinah danes 16. t. m. ob 20. uri. Isto predavanje bo za šoloobvezno mladino ob 18. uri. IZLETI PDT V nedeljo 1. aprila t. 1- bo smučarski izlet na SNEŽNIK. Vpisovanje do 22. t. m. v Ul. Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure. Odhod za smučarski izlet v CRNI VRH v nedeljo 18. t. m. ob 5.30 od' začetka Ul. F. Se-vero. IZPRED SODIŠČI) V dneh, ko bo v Trstu konferenca slovenskih šolnikov, bo pri Sv. Ivanu razstava, ki bo prikazala začetke sloven-»kega šolstva na Tržaškem o-zemlju ter razvoj šol od prvih začetkov do danes. Razstava je razdeljena na štiri dele. Prvi del obsega dobo do 1918. leta. drugi do kapitulacije Italije leta 1943, tretji dobo partizanskih šol, zadnji del pa nam prikazuje razvoj in borbo slovenske šole v povojni dobi. Prva slovenska šola na današnjem Tržaškem ozemlju je bila ustanovljena že v času Marije Terezije leta 1798 na Opčinah. Za njo so odpirali slovenske ljudske šole po vseh okoliških vaseh in tudi v predmestjih. v mesto samo pa slovenskih šol niso nikakor pustili. Sol v vaseh in predmestjih, kakor na Katinari, v Rojanu, Barkovljah. pri Sv. Ivanu, Skednju, itd. niso nikoli odrekali, ker so priznali te kraje za čisto slovenske Pozneje so se italijanske delavske družmt začele naseljevati v okolici in po predmestjih in tako se pojavijo prvi italijanski razTedi v Skednju v Šolskem letu 1879-80. Slede jim italijanskjt razredi v Rojanu 1887. V Barkovljah 1888. Pri Sv. Ivanu pa šele leta 1905. To šolo je ustanovila Lega riazio-nale. V koliko so bile te šole res šole za italijanske otroke, nam pojasni n. pr. šola v Koleno, kjer je prvi razred °bi- Razstava slovenskega zamejskega šolstva v Trstu skovalo 30 otrok, a je le v 6 družinah bil občevalni jezik italijanski in v ostalih 24 pa so doma govorili slovenski. V drugem in tretjem italijanskem razredu je bilo 72 otrok; 70 izmed teh je govorilo doma slovenski, a le dva sta bila otroka italijanskih staršev- Mestna občina je ustanavljala po čisto slovenskih krajih italijanske šole. v mestu, čeprav je v njem živelo precejšnje število Slovencev, pa slovenskih šol ni hotela ustanoviti. Slovenski otroci so hodili v šolo v okolico, dokler se ni Ustanovila Ciril-Metodova družba in ustanovila svojo zasebno šolo. Prva taka šola je bila v starem šolskem poslopju pri Sv. Jakobu in je začela s poukom leta 1888. Imela je takoj 74 učencev in se ie morala že leta 1905 razdeliti v deški in dekliško ljudsko šolo. V letu 1907 je bila ustanovljena zasebna dekliška slovenska šola na Akvedotu 1918. leta je bilo tam že vse pripravljeno za novo deško šolo, ki pa se zaradi prevrata ni mogla razviti. Prav tako ni mogla začeti s poukom zasebna ljudska šola pri Sv. Vidu, čeprav je bilo vanjo že vpisanih 94 obrok. Srednjih šol Slovenci v Trstu nismo imeli, zaradi tega so bili slovenski dijaki primorani obiskovati predvsem nemške srednje aole. V letu 1912-13 je bilo na nemški gimnaziji 218 Nemcev, 139 Italijanov in 233 Slovencev ter 27 Srbov in Hrvatov. Na nemški gimnaziji so imeli celo desetletje sloven- Razstava slovenskega šolstva, ki bo v dvorani na stadionu uPrvi majo, bo otvorjena v soboto 17. t. m. ob 18. uri. Razstava bo odprta še v nedeljo, ponedeljek, torek in sredo in sicer vsak dan od 9 do 13 in od 16. do 19. ure. Vabimo vse one, ki jim je slovenska šola na našem ozemlju pri srcu, da si omenjeno razstavo v čim večjem številu ogledajo. ski dijaki relativno večino. Edina slovenska srednja šola je bila v Trstu dvorazredna trgovska šola, ki je bila tudi zasebna. 1916 pa je začela s poukom pri Sv. Jakobu meščanska šola. Po prevratu 1918 so bile vse zasebne slovenske šole ukinjene in šele leto pozneje so Ita- lijani zopet dovolili Ciril-Me-todovo šolo pri Sv- Jakobu. Občinske slovenske ljudske šole v predmestjih so nadaljevale s poukom. Na število učencev pa je vplivala odredba, da se tisti, ki so se že vpisali v italijanske šole, ne smejo prepisati na slovenske. Gentilejeva reforma iz. leta 1922 je zadala slovenskemu šolstvu na Tržaškem zadnji udarec. Postopoma so bili ukinjeni slovenski razredi, v jeseni 1930 pa je morala prenehati delovati še zadnja slovenska ljudska šola pri Sv. Jakobu, čeprav po Vivantejevi presoji «la Cirilic mira a sviluppare la cultura dei suoi alunni sulla base etnica originaria«, medtem ko je Vivante označH delo. vanje Lege nazionale v Istri kot ofenzivno, ki se bori, da tujejezične otroke vključuje v italijanske šole. Znane in neštetokrat citirane izjave italijanskih državnikov, da bodo slovenske šole na Tržaškem lahko ostale, in delovale, so bile le izjave. Slovenski otroci so morali v italijanske šole in če so se hoteli šolati še naprej v svojem materinem jeziku, so morali iz rodnega mesta preko meje v Jugoslavijo. Borba, ki so jo Slovenci vodili za svoje šole v dobi Italije, je prikaza,na v drugem delu razstave. Tretji del nan; Pa prikazuje razvoj partizanskih šol, ki so se odlparale po vseh vaseh, ki so jih partizani osvobodili Pri ustanavljanju partizanskih šo] je sodelovalo v-c ljudstvo, kak’>r bi hotelo na-dom. stiti mlademu rodu vse tisto, kor ni bilo dano njemu. Partizanske folt so bile um vi j sedanjemu šolstvu na Primorskem Bile so osnova, iz katere bi se morale razvijati m.v°, napredne šole. take in toliko, kolikor jih potrebujejo Slovenci živeči pa Tržaškem. Danes nam šole zopet odrekajo in zato je naša dolžnost, da se zanje borimo, da bomo nadaljevali s prasvetljevanjem našega Lodstva. kakor so to v kratki in najhiujši dobi življenja slovenskega naroda storili paiti-zani. . Razstava nam bo prikazovala tudi siovenak< šolske knjige. V siredii 19. stoletja s0 šolske knjige tiskali v Trstu, pozneje Pa vse na Dunanju. Pod Italijo so v slovenskih šolah uporabljali italijanske učne knjige, prirejene za slovenske šole. Ko so bile vse slovenske šole ukanjene, pa so v Trsitu in. Gorici začeli izdajati berila za doma- či pouk. Taiko je ((Edinost« pri našala prilogo pod naslovom «Za našo dec<>», v Gorici so iz dajali brošure »Jastlce«, ((Pravljice«, «Strica Janeza bukvice«. Posebno razširjen je bil rr.ed šolsko mladino «Novi rod«. Ko so delovale na Primorskem slovenske šole. so imeli tudi slovenski učitelji svoje združenje «Zveza jugoslovanskih učiteljev v Julijski Benečiji«. Zveza je bila ustanovljena 1920 in je združevala vse slovensko učiteljstvo v borbi za slovensko šolo in za pravice slovenskih učiteljev. V dobi najhujšega fašističnega terorja pa je bila Zveza 1927 raz,pu-ščena Učiteljstvo je moralo večinoma zapustiti svoje rodne kraje. otroci pa so bili predani fašističnim vzgojiteljem, ki so z načrtno vzgojo raznarodovali učence in ju h prisilno vpisovali v «Ballilo», v ((Piccok Italia-nc» in jim ukazovali, da so v zvezke risali trikolore in fa-šistovski snop. Le pri maloka-teiih so imeli fašistični vzgojitelji uspehe, drugi pa so v zavedni domači vzgoji ostali Slovenci. Huda je bila ta preizkušnja, čeprav so jo naši Prinjorci dobro prestali. Vendar pa ne smemo dopustiti, da bomo mi, ki smo ostali Izven Jugoslavije, ponovno morali preživljati dobo ponižanja, temveč moramo vse svoje _ sile zastaviti, da doseženo svojo popolno narodnostna svobodo. Nezanesljiva trgovska potnica Sodišče se je včeraj ukvarjalo s primerom 41-letne Jolande Malusa, ki se je septembra 1948 leta ponudila Gian-niju Huszi v Ul. Donadoivi 2, da mu bo razprodajala blago iz njegove trgovine po tržaški periferiji, koder potuje in pozna ljudi. Slo je v glavnem za stanovanjske okraske, kipce, vaze in podobno, in Husza se je z r.jo domenil ter ji nekaj krat izročil po več predmetov, v skupni vrednosti 180.000 lir. Od vsake Zaključene kupčije je Jolandi pripadlo 20 odst. provizije. „ Jolanda je res sklenila več kupčij, vsaj tako se je videlo iz podpisanih obveznic, ki jih je predlagala gospodarju in za katere je dobivala odstotke. Ko pa se je Husza obrnil do podpisnikov s terjatvijo, se je izkazalo da se ti niso nikdar ukvarjali s takšnimi nakupi in še manj, da bi bili kdajkoli podpisovali kakšne papirje Jolandi. Jolanda Malusa ni tajila sleparij. Zagovarjala pa se je s stisko in boleznijo, ki jo je silila k velikim stroškom za zdravila. Obsojena je bila na 1 leto in 1 mesec dni zapora ter 5000 lir globe, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list. Kulturnici p%i'wditm v Pia v) ah V nedeljo 18. t. m. bo ob 17. uri velika kulturna prireditev v Plavjah. Sodelovali bodo pevski zbor ((Tržaški zvon«, folklorna skupina Društva slovenskih srednješolcev, recitatorji in solopevci. Poleg tega bosta nastopila še pevski zbor ((Straža« jz Plavij ter domača godba na pihala, ki je znatno povečana z mladimi godbeniki. Vabimo k čim večji udeležbi. Obveslilo Zveze ERS Da bi preprečila netočnost v naslavljanju raznih dopisov in pisem ter da bi nudila delavcem in ustanovam našega ozemlja možnost, da se obrnejo na pravi naslov, opozarja Zveza Enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozem-tel. 6491 svoj sedež sledeči sindikati: 1. Zveza Enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja. 2. Tajništvo Zveze. 3. Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev. 4. Enotni razredni sindikat pekovskih' delavcev. 5. Enotni razredni sindikat za mešano stroko tržaške občine. V Ul. Machiavelli 13, ima razen tega sedež tudi Akcijski sindikalni odbor za obnovo razrednih sindikatov na Tržaškem ozemlju. Enotni razredni sindikati tiskarskih delavcev, novinarjev in prosvetnih delavcev irr.ajo svoje sedeže v naslednjih ulicah: 1. Enotni razredni sindikat tiskarskih delavcev - Ul. sv. Frančiška št. 20. 2. Enotni razredni sindikat novinarjev v Ul. Montecchi št. 6, 3. Zveza prosvetnih delavcev ERS - Trg C. Romana št. 2. URADNE OBJAVE Občina obvešča, da bo od 15. marefc dalje Ul. Sara Davis zaprta za vozni promet zaradi del za plinsko napeljavo. KINO Cestna nesreča Včeraj popoldne okrog 17. ure sta bila prepeljana v sploš. no bolnico 30-letni Zvonko Lučič, stanujoč na Cesti v Furlanijo 86 in 27-letni Vlado Lončar, stanujoč v Ul. Besenghi 37. Medtem ko ima Lučič nevarno rano na čelu ter domnevno načeto tudi kost, ima Lončar razbito nosno kost, rano na čelu, in poškodbo na kolenu in po prsih. Iz prvih ugotovitev prometne policije je razvidno, da je Lučiča in Lončarja doletela nesreča v bližini Nabrežine, medtem ko sta se peljala z osebnim avtomobilom v Trst. Avtomobil je iz neznanih vzrokov zavozil s ceste na desni rob in zadel ob kup kamenja. Nenadni sunek je vrgel oba potnika ob vetrobran, pri čemer sta dobila že omenjene poškodbe. Pri padcu v stanovanju si je poškodoval lobanjo Z reševalnim avtomobilom RK so včeraj zjutraj prepeljali v splošno bolnico 64-letnega u-radnika Giuseppeja Petrucco, s Scale Bonghi 24. Petrucco so sprejeli v II. kirurgični oddelek. Kakor je pripovedovala njegova hči, ki ga je pospremila v bolnico, je oče padel v stanovanju udaril z glavo ob tla in obležal nezavesten. Zdravniki so ugotovili, da ima rano na glavi ir.' poškodovano lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno. S cirkularko si je porezal prste Najmanj pol meseca se bo moral zdraviti 30-letni Oskar Koretič iz Ricmanj 35, ki si je delno odrezal sredinec in prstanec desnice. Koretič, ki je zaposlen v lesnem skladišču v Ul. Piccardi 16, je včeraj popoldne po nesreči zašel z roko pod krožno žago in dobil že omenjene poškodbe. Rossetti. 21.00: «Revialna skupina Uga Tognazzija. Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14.30, 19.30). — Galerija 500 lir, parter 400 lir. Nazionale. 16.00: «Stromboli», Ingrid Bergman. Arcobaleno. 14.30: «Rio Bravo«, Fenice. 15.30: «Vrag v samostanu«, G. Govi. Filodrammatico. 16.00: ((Jetnikove sanje«, Gary Cooper. Alabarda. 15.30: ((Upanje v jutriš-• nji dan«, E. Parker. AriEonia. 15.30: ((Naskok na nebo«. Garibaldi. 15.00: «Ovira na severu«. Ideale. 15,30: «Greh lady Consi-dine«, I. Bergman. Impero. 15.45: ((Izkoriščevalec«, Cezar Rornero. June Havoc. Italia. 15.30: «Upanje v jutrišnji . dan«, E. Parker. Kino ob morju. 16.00: «Mlin na Padu«, C. del Poggio. Savona. 15.00: Dolly Sisters ((Žene in diamanti«, Betty Grable, John Pagne. Viale. 16.00: ((Gobavost«, A Naz-zari. Vittorio Veneto. 16.00: ((Življenje po plesnem koraku«. Azzurro. 16,00: «Med plameni«, Mac Murray. Belvedere. 16.00: ((Šeherezada«. Marconi. 15.30: ((Ljubezen pod streho«. • Massimo. 16.00: «Zbogom, Mimi!« Marta Eggert, J. Kiepura. Novo Cine. 16.00: «Figaro sem.. Figaro tja...« Odeon. 16,00: «Z očmi spominov«. Radio. 15.30: «Carmen in njene ljubezni«. Vittoria. 16.00: «Moč usode«. Venezia. «Tarzan in beli lovci«. Sv. Vid, 15.30: «Adam in Eva«. HI RADIO IBS JUGOSL.CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) Petek 16. marca 1951 12.00: Matija Bravničar: Himnus slavicus . Emil Adamič: Ljubljanski akvareli. 12.30: Dvorak: Slovanski plesi. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Slovenski pevci pred mikrofonom. 13.50: Nova Jugoslavija: Sredi življenja in dogodkov (slov.) 14.00: Komorna oddaja del mlajših slovenskih skladateljev. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov. 15.00: Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Politične aktualnosti (ital.) 17.40: Lahka glasba. 18.00: Športni pregled (ital.) 18.15: Koncert pianista Marijana Vodopivca. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00-Ob volitvah v delavske svete (ital.) 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.) 20.00: Uganite kaj igramo (slov.) 20.30: Slušna igra (ital.) 21.30: Pevski koncert sopranistke Nade Vidmarjeve. 22.00: Ljudska univerza: Sprehod po Jadranu (slov.) 22.15: Pester koncertni spored. 22.45: Veseli zvoki. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.) 23.15: Uspavanke. 23.30: Zaključek oddaje. RADIO TRST II. Petek 16. marca 1951 11.30: Za vsakega nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Slavne uverture. 12.30: Lahka glasba. 12.45: Poročila. 13.00. Glasba po željah. 14.00: Poročila. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Schumann: Koncert v a-molu. 18.45: Baletna glas. ba. 19.00: Pogovor z ženo. 19.15: Pestra glasba. 19.45: Poročila. 20.00: Brahms: Serenada št. I v D-duru 20.10: Klavirski koncert Prof. Mirce Sancinove. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 20.45: Lahka glasba. 21.00: Mojstri besede - ki. tajska lirika. 21.30: Lepe melodije . lepi glasovi. 22.00: Beethoven: 3. simfonija. 22.51: Nočne plošče. 23.15: Poročila. 23.32: Polnočna glasba. RADIO TRST I. Petek 16. marca 1951 12.00: Poje Luciano Tajoli. 12.20: Za vsakega nekaj. 12.45: Današnli radio. 13.00: Poročila. 13.25: Stari motivi. 13.50: Tretja stran. 14.10: Lahka glasba. 14.30: Spored BBC. 15.00:, Borza. 17.30: Pesmi od včeraj in od danes. 18.07: Komorna glasba: tenor Georges Jouatte, pri klavirju Renato Russo. 18.30: Franco Russo in njegov jazz-oktet. 18.50: Tržaški smučarji. 19.10: Slavne glasbe. 20.00: Poročila. 21.00: Iz turlnske-ga konservatorija ((Giuseppe Verdi«: Simfoničen koncert p.v. Hun-sa Knappertsbuscha; glasba Schuberta, Pfitznerja, Čajkovskega, Straussa In Wagnerja. 23.10: Potočila. 23.30: Plesna glasba. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČ za Tržaško uzemljg V SOBOTO 17. marca 1951 ob 20. uri gostovanje v BORŠTU s Fir.žgarjevo dramo «Razvalina življenja« V NEDELJO 18. marca l#1 ob 17. uri gostovanje v SKEDNJU z Gogoljevo komedijo Ta predstava je namenjen predvsem dijakom. V s top ^ ce bodo v prodaji v sobol“ in nedeljo dopoldne ter e uro pred predstavo pri ® gajni kina v Skednju. V PONEDELJEK 19. m,rca ob 16. uri gostovanje v NABREŽINI z Gogoljevo komedijo 4*//r»f‘i2C»V*’ Gledališče Verdi Danes ob 21. uri bo clran\s?! skupina Emme Grermnah nastopila z novim delom vesa umirajo sterje« A. C3*® ' Sodelovali bodo Giulio S*",1 Pina Cei in Carlo Lombard0- * « « , ’ V nedeljo priredi 5 ((Tržaške filharmonije« ob D-ljudski koncert. Dirigiral^ Luig-i Toffolo. Na spor«?' Haydn; Koncertna simfon"j (novost za Trst) za oboo, violino in violončelo, j ((Devinski grad« (novost ■ Trst). Cajkovskij: suita iz „ leta ((Kleščice za orehe«, ka»: «Carovnik učenec«. Pri gledališki blagajni se daljuje prodaja vstopnic za 1,8 povedani koncert. NOČNA SLUŽBA LEKA^j. All’Alabarda, Ul. deil’lstria j. de Leitenburg, Trg S. Giovan ^ Prendini, Ul. Tiziano VeceU1 ^ Harabaglia, Barkovlje; N' Skedenj. TRŽAŠKA BORZA - Zlati šterlir.-g 8800-8890, L pirnati šterling 1700-1720, d 685-690, telegrafski dolar jj, 700, švicarski frank \ &• francoski frank 180-185, ski šiling 23.75-24.25. ROJSTVA, SMRTI IN P OR' Dne 15. marca 1951 se 10& J{ Trstu rodilo 7 otro, port* bilo in umrlo je 11 oseb . CERKVENE POROKE: 0r nik Giuseppe Enzmainn 111 radnica Ester Riboli. ,dn' V CIVILNE POROKE: urai-nja Aurelio Franco in Romana Castro, delavec * eto. Benci in šivilja Rosalia radiotelegrafist Teresio in gospodinja Maria S8 ^ mesar Vitaliano Apollob^r-Knjigove-zka Adelima .,ju gher, drogeri.vt Mario At"1 ^ gospodinja Silvija GasPr0 ,a. UMRLI SO: 82 letna 0 sia Gazzola vd. Agnole11 • ^ lčtna Angela Serio por- ,-jio. nella, 58 letni Antonio jo 59 letni Ermanno Fabbr0’^j letni Pietro Romani, 56 ^ Mario Sardo, 68 letni * jja* Ščuka, 62 letni Arrigo p marini Bisogni, 61 letna rica Felber, 61 letna v 0\o Bortolotti, 52 letni d1'-Rocco. MALI ogla?! PRODAM SPALNI DIVAN. ljo, razno pohištvo in b18 omaro. Naslov pri Ju*0 Ljubljana, Tyrševa c. 11- -St —- PLETILNI STROJI *DVu f via dell’Istria 86. - Ugo®1“ lika! Jr DELAVSKE ZADRU1? Trsta, Istre in Furla^ bodo prodajale od 17. m a r c a dalje prvovrstno zmrzni®10 00 veje JJJJ 1 !)o ugodnih o .,,.ah' v sledečih rne Trg Ponterosso, Ul- j, nunzio 28, Ul. S. Te«*^ Ul. dellTstria 24, vi. 7, rutti 18, Ul .-FW* 1. aprila t. 1. t***0 1 SKocijansKO 01 monionaj Vpisovanje do l7- 11'j1 ((Adria-Express», podružnica uredništva m uprave Primorskega dnevnika . LI. '1 elefon jUPANOM SEDMIH NADIŠKIH OBČIN ..Sonce ne sije za ves svet" pravijo Slovenci v Italiji 'M 'Ši f % ' ■■- 90111 Nar-? bi <li iz lastnega y 111 Prepričanja. tečemo izpo-2aovimi^fii vžeraišnje pisanje • ®ovimi dokazi. švicarskemn listu ie ^iavil n ftausanne»' ki 8a saB2err. PreQvcerajšnji «Mes- se je »odpiiai° samo „ "i županov, kot da bi nah nr^Ki nadiških obči- tev smo ^ lSlovenci- To trd|-Steli Vcerai ovrgli in na-"e’ kjer ! 'edmih še tri obči-prebivajo naši ljudje. Danes ,S1 iivj Ku natheravamo dalje, “venski narod v Italiji ne »n. s v Ponadižju, ampak A; aarJa® ?lob°ke korenine tu. lini r ...eje’ to ie v Terski do-y’ 2aif1^ ® Kanalski dolini, tri P- °^ni Benečiji najdemo ®U2ljnStne slovenske občine Pol e p BRdO in TAJPANO. !lovenslr°h1*11^nih kompaktno ^šane so še sledeče 5furiansk We’ ki 80 nase'ljene m * slovenskim pre. iti vavnv^' P Pcdcerkev, Ped-fiaviL ■ aPel:)ola, Ramovčica, Venskim Ščak; AHTEN s slo-Subit K-Vasm'i Malina, Porčinj, Nkfa. aaceljer, Podvrata in Vastn; y..^RME s slovenskimi 1)1 Homana0?1’ Krmca- Crneja lA) ndo1; tarcent (cen- Bedtia 3 °VeI^kimi vasmi Kuja, v'asih *nri C.ižerie, kjer 'je ' bil 5ke obZjn . samostojne sloven. !kib Slne In središče tarčerut- t4tnarori°Vencev> ki so jb iz 0Valnih protislovenskih Včooh, Ukinili ter priključili ^ANt mešana občina ^ s slovenskima vase- jim pride prav za izvedbo njihovih političnih ciljev, ne meneč se seveda, če pri tem ravnajo v opreki z interesi de-settisočev Slovencev. Marsikdo se bo vprašal, zakaj podcenjujejo Slovence trditvijo, da so s «trasformazio. ne spirituale« (duhovno preobrazbo) izpremenili svojo narodi nostno značilnost itd., zakaj: pravijo, da smo Slovenci samo «stirpe» (pleme, rod), k, ga je Rim pridružil sebi s svojo, »politično močjo, visoko civilizacijo in moralo«, zakaj pravijo, da govorijo prebivalci Nadiške do. line «samo doma« narečje, ki je mešano z italijanskimi, furlanskimi in nemškimi izrazi in zakaj toliko Poudarjajo, da'prebivalstvo n,c zahteva slovenskih šol in ostalih manjšinskih pra-vic? Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Občinskim voditeljem in vsem važnim državnim funk. cionarjem služijo take trditve samo za to, da bi opravičile svojo politiko raznarodovanja in izkoriščanja, narodnega pritiska in postopnega uničevanja našega naroda tako v duhovnem kot v materialnem' pogledu. «V občinskih, okrajnih in župnijskih arhivih ne obstaja niti ena listina, ki bi bila pdsana V slovenščini«, pravijo župani dalje. Laž, laž in še enkrat laž! Da so naši predniki uporabljali svoj slovenski jezik tudj v cerkvenih listinah in knjigah v teh krajih nam zadostuje faksi, mile iz Bratovščine knjige cerkve sv. Marije v Crneji v Beneški Sloveniji iz leta 1497, ki je natisnjen v Kosovi »Zgodovini Slovencev«. Začetek se glasi: eFuscha s Prosenicha jest ostauila i sin suo-i Michel slatich iedanaist bratine sfete Marie s Zergneu, da se ima stuoriti fsacho leto sa gnich dus mas dui. . .» Upamo, da župani s svojimi akrobatskimi sposobnostmi ne bedo šli tako daleč, da bi nas skušali prepričati o nasprotnem. Ker pa so si vseeno upali (pomislite kakšen pogum je v teh ljudeh) zapisati, da «slovenske manjšine v videmski pokrajini ne obstajajo«, da »izvor ljudstva« v dolgoletni «duhovni preobrazbi« izgine, da Slovenci v Benečiji ne zahtevajo šol v svojem jeziku itd., no, tedaj naj nam župani oprostijo, če se popolnoma strinjamo z mislimi učenega dr. Karla Podreke, ko je rekel: «2upan v naših občinah je v glavnem človek uglajenega vedenja, vendar lesena glava« (ma una testa di legno). Nam bodo zamerili? f ^ sluii / 'y■ ''r':' fif f jr- lil ;.v- 4A .. ■ - x. ._ s. ' : ,,,, v Ut: / ■ >- > f' vV '■ rt.. - - . > Seja občinske gradbene komisije »ZAKLJUČENO JE TRETJE OBDOBJE TEKMOVANJA VSE ZA 1. MAJ1’ Telovadci s Poljan vodijo v skupni oceni IZ BRATOVSCINSKE KNJIGE CERKVE SV. MARIJE V CAR-NEJI V BENEŠKI SLOVENIJI (SLOVENSKI TEKST IZ LE TA 1497). Odobrili bodo dva delovna in en pogozdovalni center Goriško županstvo sporoča, da je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo sklenilo odpreti v goriški občini pogozdovalni center in dva delovna centra za zaposlitev brezposelnih. Omenjeno ministrstvo pa še ni določilo števila delavcev, ki jih bodo v teh delovnih centrilj zaposlili. I*opravek Kot so naši čitateljj verjetno sami opazili, sa je v torkovi številki našega lista y zvezi z napovedjo občinskih volitev petih goriških občinah vsilila neljuba napaka, in sicer ta, da smo namesto vasi Steverjan napisal; Standrež. S tem svojo napako popravljamo in upamo, da nam Steverjanci niso zamerili, če smo jim pomotoma od. rekli pravico do volitev-. Dne 13. t. m. se je pod predsedstvom župana sestala v beli dvorani goriškega županstva občinska gradbena komisija. Na tej seji je omenjena komisija pregledala in odobrila sledeče prošnje: Cebron Emilia vd. Livisuttj — gradnja kmečke hiše v Ul. Garzarolli; Cabrini Aldo in Er.-zo — popravilo vhoda stanovanjske hiše s trgovino in delavnico; Morsan Sergej — stanovanjska hiša v Ul. Concordia (Loč-nik): pozicijo zgradbe bodo popravili sporazumno z občinskim pokrajinskega odposlanstva tehničnim uradom: stavitev petrolejskega razdeljevalca v Ul. Rossini 22 in na-zidne table za Pokrajinsko sindikalno zvezo. Odobrili so tudi razširitev Ul. Parcar, načrte za stavbe Ina ter nekatere popravke glede strehe palače In-cis na Travniku. Ob zaključku je komisija o-dobrila še popravek načrta palače Telve ter zaenkrat odnesla razpravo v zvezi z vhodnimi vrati. Seja Žigon Ivan — zvišanje hiše št. 23 na Travniku — odobreno pod pogojem, da bo stavba ohranila stil osmega stoletja; Cohama — zgradba prostorov za laboratorij in urad na zemljišču poleg stavbe št. 5 v Ul. Manzoni: Sanatorij socialnega skrbstva v Ul. Vittorio Veneto — zvišanje enega dela za eno nadstropje ter notranja popravila: Komjarj ’— gradnja garaže v Ul. Brigata Pavia. Nato je komisija pristala še na številne prošnje v zvezi z reklamnimi napisi tvrdke Pu-blicolor, Galbani di Melzo, družbe Italpetroli iz Rima, g. Luize Lidije za «Haiti bar« na Travniku itd. Odobrili so tudi vzpostavitev transformatorskih kabin občinskih podjetij na Korzu Verdi in Komu ter vzpo. Na svoji zadnji seji, ki so jo imeli pred dr.evj pod predsedstvom odv. Culota, so pokrajinski odposlanci proučili vrsto vprašanj navadnega upravnega značaja. Med drugim so imeno. vali inž. Dorsija za preglednika pokrajinske ceste Krmi« -Villaorba ter odobrili prispevek 10 tisoč lir dobrodelnemu društvu «Pro Aquilea» in prispevek 15 tisoč lir Državni zvezi povratnikov. Nato s0 se po-voljno izrazili glede predloga državnega tajnika mladine v Vidmu o oddaji v najem počitniške kolonije v Lužnici ter imenovali za zdravniškega pomočnika pri šolski ambulanti dr. Genovesia. Kot vodji oddelkov v umobolnici so imenovali Karla Zianija in Marija Nanuta. Ob zaključku so še odobrili izdatke za razne dobave zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo. Včeraj se je zaključilo tretje obdobje tekmovanja pod geslom «Vse za l. maj«, ki se ga udeležujejo telovadne skupine slovenskih vasi na Goriškem. Kljub slabemu vremenu in pomanjkanju primernih prosto, rov za vadbo telovadnih vaj za 1. maj, je tekmovanje pokazalo, da je mladina vse objektivne težkoče premostila in da se ponosno bliža prazniku 1. maja. Poleg Obveznih vaj za mla. dince in mladinke so v zadnjih dneh pričele mladinke z vadbo vaj z obroči. Ob zaključku tretjega tekmovalnega obdobja so bili med te-lovadnimi skupinami doseženj sledeči rezultati: V prvi skupini, v kateri so. deluje vaška mladina, je dosegla prvo mesto mladina s Po. Ijan s 329 točkami, drugo Vrh 325,6, tretje Doberdob 322, če. trto Steverjan 313, dalje' Ga-brije, Sovodnje, Revma, Oslav-je, Podgora in Standrež. Mia. dinska skupina iz Standreža je to mesto zasedla iz razumljivega vzroka, saj je z vajami pri. čela šele 1. marca. Prepričani Pa smo, da bo ravno ona pred. stavljala še nevarnega tekmovalca. Iz dosedanjih podatkov treh tekmovalnih obdobij je bil do ločen skupni plasman s sledečim vrstnim redom: 1 Poljane 961,6: 2. Vrh 951,3; 3. Stever. jan 920,2; 4. Sovodnje 917,9 ter Gabrije, St. Maver. Oslavje, Doberdob, Revma, Podgora in Standrež. Telovadne skupine v dijaškem domu so v tem obdobju zabeležile sledeče uspehe: 1. mladinke 348; 2. mladinci 343; 3. najmlajše dijakinje 333; 4. hajmlajši dijaki 327. Telovadke in telovadci, še je čas, da se priključite vadbi in po svojih močeh prispevate, da bo praznik delovnega ljudstva predstavljal lepši pomladanski dan tudi za naše ljudstvo v Ita. liji. Cirkularka v bližini bolnice Poslopje civilne bolnice je res na lepem kraju. Skoda le, da njegovi upravitelji ne skrbi, jo za to, da bi tudi okolj poslopja vladala kar največja tišina ,ki je prepotrebna, vsakemu bolniku. Ko smo se hoteli o tem natančneje prepričati, smo stopili na vrt in pogledali skozi vrata na stransko dvorišče. Tam smo pod lopo ugledali cirku. larko, ki je na vso moč žagala polena za kurjavo. Niti dvajset metrov od nje pa stoji po. slopje bolnice, katerega okna so obrnjena ravno proti žagi. Pravijo sicer, da bodo bolni-, co preselili v nove prostore v Ul, Vittorio Veneto, vendar bi tudi do premestitve lahko ime. li nekateri ljudje do bolnikov večje usmiljenje. Nikar, naj ne. mislijo, da če bolniki ničesar ne omenijo, da je potem z nji. mi, s postrežbo in drugimi zunanjimi okolnostmi vse v redu. Prostora za žaganje drv pa je tudi pri Soči dovolj! KIN O VERDI, 17: «Indijska ljubim- ka«, J. Stevvart. V1TTORIA, 17: «Izjalovljena poroka«, C. Colbert. CENTRALE, 17: «Vitezi puščave«, G. Madison. MODERNO: Zaprt. EDEN, 17: «Usoda», A. Nazzarf. F J E R O G A Do velike noči bo v naši vasi zasvetila električna luč IjtlpadinBreg. ^ru5Da ®tedi, da imamo v Za. kjer g ,etlečiji kar osem občin. * S0VljOnaši ljudje in na ka. v ze omenjenem pismu P0zabili, oziroma jih Av«St EatajiIi .% a di Bnako ravnal Jean !VSV1Car£ki nov’nar, ki i« J*1"' šovinističnim kro-y0lnoma skalil mirno i^l >v- sv°jem članku je po-] On 6Cei ^°ono, čeprav je *Po ^ Previdnosti izpustil l Slovencev, da živi 7 okoli 50.000 Slovenje. svobode in svojih pra. 0o ^ ^Josrif^®9 zaključka je prišel it ^ ®*'Varniih podatkov, ki s? “ iikLlahko lz na’šega li-dobil tudi na kraju V ih* krogi so mu t0 j d- h 1 m nekako zahte- jj 'iajen -l- m°ral novinar, ki > tlarofiJ!1Ve^ v državi, kjer -azvita d 08tn3 enakopravnost -ISahju ? najvišje popolnosti, v L. Sv°je nazore popol-n-- Zelianimeni:^ in prikro- i^^jevT^^b 8l3V v-:, hi n-,/; Ir* prav zato, ker il^Lreshic?el’ ani®ak: sprego-sJ*^Ujajn ’ ,8a s«daj sovražijo K ’ ki u^govemu listu pi- vje dem1SUrbailaneiipodbltne v' ’ kof jf-^dje zavijanje dej-W lneriien«Je m°g°če izslediti Sta«; ^ Pismu, ' li ' ^Vetu iasn€ga prepriča- R|' živijo v Beneški tt, taia, k. ,V6nci kot brezprav. YsWoi.^ Jdi italijanske obla-^ priznaj!. CSC*!.1®* obj ekt i v ne Is- artu , Subiektivnimj ugo-- .s®dinih nadiških žu- V si da v “videmski po-ae oh yenske manjšine V očk«? jajo>)' je samo Vij, Vori.fgf s°vrašlva db na. ^str-i’.. 6 pl°d šovinistič- ne more sedanjega stanja ni- Morda se bo kdo začudil; Ka. ko to, da bo na Fjerogi že tako kmalu zasvetila električna luč? Toda mi Fjerožani se prav nič ne obotavljamo. Tako srno sklenili: V naši vasi mora do pomladnega praznika zasvetiti električna luč, ker smo to sklenili na sestanku SIAU v poča. stitev 10. obletnice ustanovitve OF. To bomo tudi izpolnili pa naj pride karkoli. Vsi se zavedamo, koliko olajšanja bo v na. še hiše prinesla luč. Ge kdo ne verjame, naj kar pride pogledat in b0 videl, da smo že precej napravili. V nedeljo nas je delalo 40 in smo napravili 360 ur prostovoljnega dela. Izkopali smo 12 jam za drogove in pripeljali k jamam 28 drogov. P.ri prevozu sta pomagala 2 voznika. Med delom smo se pogovarjali, da bi bilo Prav, če bi priskočili na pomoč tudj Diličani in Pomjančani Ljudem iz Diličev bomo potem tudi mi pomagali. Za Pom, jančane pa moramo povedati, da bi bila njihova dolžnost, ker smo takrat, ko so oni napeljevali luč v svojo vas, tudi mi pomagali. Do sedaj se niso še nič spomnili na našo takratno pomoč. Le s sodelovanjem bomo še bolj utrdili bratstvo med našimi vasmi. Kratke vesti OBVESTILO FILATELISTIČNEGA KLUBA Odbor kluba obvešča vse članstvo, da bo v soboto dne 17. marca ob 20. uri redni letni občni zbor v prostorih menze št. 1. Po občnem zboru bo srečolov. Vabimo vse člane, da se točno ob določeni uri udeležijo občnega zbora. Obenem obveščamo članstvo, da so redni tedenski sestanki vsaki četrtek ob 20. uri zvečer gostilni «Bratstva». PRIREDITEV DIJAKOV SLOV. UČITELJIŠČA V PORTOROŽU Danes zvečer ob 20. uri priredijo dijaki Slovenskega uči- 'Ffiip - avvaubut; “-'‘'J'' — ' -----c— —- Jen-ja določenih pro-| teljišča akademijo v dvorani Ljudskega doma. Na sporedu je petje, deklamacije, balet in šaljiv prizor v domačem narečju. Vabijo na polnoštevilno udeležbo. ZAHVALA Uslužbencem Okrajnega in Mestnega komiteja KP y Kopru, članom sindikalne podružnice okrajnega LO ter pripadnikom aktiva II. baze v Kopru se iskreno zahvaljujemo za pomoč. ki so nam jo nudili ob požaru stanovanjske hiše. Artur Savle in starši Semedela Okr ajna konferenca Zveze borcev v nedeljo V nedeljo 18. t. m. bo v gledališču «Ristori» y Kopru, I. okrajna konferenca Zveze borcev s sledečim dnevnim: redom: 1. Otvoritev. 2. Politično in organizacijsko poročilo. 3. Diskusija. 4. Izvolitev okrajnega odbora ZB im delegatov za OOZB. 5. Sklepi. Pričetek konference bo ob 9. uri. Prevozna sredstva bodo na razpolago na vseh važnejših centrih kot navadno za take priložnosti. ZBOROVANJE delavskih svetov v Izoli V soboto 17. marca ob 15 bo v Izoli veliko zborovanje delavskih svetov vseh gospodarskih podjetij in tovarn Istrskega okrožja. Na zborovanju bodo govorili: predsednik istrskega OLO tov. Julij Beltram, predsednik bujskega okrajnega LO tov. Anton Gurjan in tajnik bujskega okrajnega LO tov. Erminij Medica. Včeraj ob 13. uri so bile v Piranu v tovarni mila «Salvet-ti» volitve delavskega sveta. Tovarna je bila svečano okrašena z zelenjem in napisi, na strehi pa so vihrale slovenska in italijanska zastava. V dvorani so bili zbrani vsi delavci in uradniki, katere je pozdravil predsednik, sindikalne pod-družnice tov. Zampi in v kratkem govoru omenil pomen zgodovinskega dogodka. Takoj na to so izvolili voliv-no in verifikacijsko komisijo in pričeli z volitvami. Ker je imela tovarna do pred kratkim nekaj manj kakor 30 stalnih delavcev in 'nameščencev, sestavlja delavski svet ves delovni kolektiv, kakor to pač predvideva zakon. Tako so vsi delavci bili izvoljenj v svet in so po kratkem odmoru volili člane upravnega odbora. Se pred tem je delegat tov. Fonda podal politično - organizacijski pregled, v katerem je med drugim omenil, da lansko leto tovarna ni dosegla predvidenega plana in to predvsem zaradi tega, ker so ji manjkale surovine. Toda letos bo šlo bolje, kajti ne bodo se omejili samo na izdelovanje mila, temveč bodo pričeli pridobivati iz katrana derivate, že v tem letu okoli 500 kg. Tudi surovin za izdelovanje mila bo več, tako da bodo uspehi boljši. Kljub temu, da ni tovarna dosegla plana, je v lanskem letu imela preko pol milijona čistega dobička. V upravni odbor so bili izvoljeni štirje tovariši, vsi, ki so bili predlagani na edini kandidatni listi: tov. Viezzoli Antonio, tehnični vodja tovarne, ki dela v njej že od leta 1911 in se je v tej dobi povzpel od navadnega delavca do strokovnjaka, ki opravlja po. [ imelo prav tako podjetje «Pro- sle inženirja kemika. Dalje tov. j gresso«, ki ,ima,woji podružni- Pitaceo Bortolo, Perossa Ri-| ci v Umagu in Bujah, kjer so 7a bile volitve. Prvi delavci so naldo in Codarin Antonio. Za predsednika delovnega sveta pa je bil izvoljen tov. Zampi Mario. Volitve so se zaključile okoli treh in pol popoldne. V | izložbenem oknu prodajalne tovame «Salvetti» so delavci razstavili iz mila napravljeno miniaturo tovame 2 napisom: Tovarna »Salvetti« y rokah delavcev — je postala stvarnost. Volitve delavskega sveta je volili že ob 9 zjutraj ter so volitve zaključili že dopoldan. Izvolili so 40 članski delavski svet, v katerem so predstavniki delavcev vseh podjetij. Na volitve so prišli vs?, razen nekaj bolnikov. Popoldne je bil v Piran-sfcih ladjedelnicah množični predvolivni sestanek, na katerem je govoril predsednik okrožnega ljudskega odbora tov. Julij Beltram. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - PL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Volitve v delavske svete v tovarni »Salvelir in podjetju ..Progresso" Slikar Saksida razstavila Danes zvečer ob 20. uri bo v Domu kulture v Kopru otvoritev slikarske razstave tov. prof. Rudolfa Sakside. Podzveza SHPZ vabi vse ljubitelje umetnosti, da se udfeležijo otvoritve. PO VOLITVAH V DELAVSKI SVET TISKARNE' «JADRAN« SO BELAVCI ODKRILI SPOMINSKO PLOSCO, KI BO SPOMIN NA TA ZGODOVINSKI DOGODEK Nekaj iz kmetijstva Letošnji gospodarski plan predvideva zmanjšanje površin posevkov pšenice in koruze za 5 odstotkov in istočasno povečanje hektarskega donosa za 5 odst. z updrabo raznih agrotehničnih mer. V vrtnarstvu pa je predviden po planu velik dvig proizvodnje povrtnin. Prav je, da pregledamo, koliko jie bil dosežen plan. jesenskih setev pšenice, ječmena in rži. Do konca januarja letos je bilo posejane s pšenico 87,5 odsto predvidene površine, rži 64,1 odst. predvidene površine in ječmena 54,3 odst. predvidene površine. Pri pomladanskih setvah pa je bil plan sotve graha dosežen db konca januarja šele 32,4 odst. predvidene površine, čebule 29,2 odst. česna 30 odst. in špinače 0,28 odst. Takoj se moramo vprašati: kaj borno napravili s površinami. ki so zaradi neugodnih vremenskih prilik ostale prazne? Od januarja do danes je bilo gotovo posejanega še precej gra-ha in druge zelenjave, vendar ne po vsej plodni površini. Vreme je pri vseh teh delih igralo veliko vlogo, da zadružniki in kmetje piri na-jboljši volji niso mogli, tudi če bi bili radi, posejati svojih njiv. Vsi bi morali pri tem pomagati z nasveti in izkušnjami. Naloga naših kmetijskih strokovnjakov je, pridejo na pomoč s konkretnimi nasveti. Ne sme V dvorani ljudskega doma je bilo prvo posvetovanje zastopnikov mladinskih aktivov’ me-mesta Pirana. Navzoči so bili zastopniki Pomorskega tehni-kuma, mestnih podjetij, ladjedelnice, OMNIE. mestne bolnice. Metropola-, ribiške zadruge. Mladinskega dloma in «Agma-rita«. Na posvetovanju, ki ga je o-tvoril predsednik mestnega odbora ZAM, je bi1] navzoč tudi član okrožnega odbora ZAM tov. Vuk v ’ glavnem se je raz. pravljalo o splošnih organizacijskih vprašanjih, vajah za 1. maj in udeležbi v mladinski delovni brigadi, ki naj ti odšla na gradhjo mladinske proge Doboj-Banjaluka. tov. Ferme-cio je med drugim posebno poudaril važnost sodelovanja mladine pri reševanju notranjih vprašanj organizacije, pri širjenju ideološkega dela, fiz kulture. Ljudske tehnike in kul-tumoprosvetnega dola. ZanimL ve so bile izjave mladinskega delegata iz ladjedelnic. Tovariš je opisal odnose mladine do sindikalne organizacije ter novih nalog o prevzemu ladjedelnice po delavskem svetu. Mladinska organizacija bo brej .dvoma dosegla še večje uspehe kot do sedaj. Tov. Vuk je v kratkem podčrtal važnost pri-Prav za 1. maj in povedal, da bo mladina Pirana. Portoroža i-n Sv. Lucije nastopila s prostimi vajami v Piranu. Vsa mladina naj se zato res potrudi, da bodo nastopi dobro uspeli. Za večjo udeležbo .v roladin. ski brigadi naj se izvede med posameznimi aktivi tekmovanje. Zmagovalec to tisti aktiv, ki bo dal največ članov v brigade. Sole v to tekmovanje ne bodo vključene, ker končajo a poukom šele meseca junija, To posvetovanje je bilo za smernice za bodoče delo in oh. enem. rešili, nekatera pereča vprašanja v organizaciji. Sr. do. 1ZPHHII SOIIIŠCfl ostati neobdelana niti ped [ vse mladinske aktive velikega | naše rodovitnie istrske zemlje. I pomena ker so na njem dobili Včeraj se je pred okrajnim ljudskem sodiščem zagovarjal. 20 letni Josip Gunjač iz Man-žana 21, ki je 20. januarja 1951 brez dovoljenja lastnika vzel motorno kolo in se z njim odpeljal p0 vasi. Ker pa je neizkušen vozač, se je prevrnil ter povzročil motorju 14.000 din škode. S svojo lahkomiselnostjo in neprevidnostjo je ogrožal varnost javnega prometa ter povzročil škodo na motorju, ki ga ima v upravljanju organizacija ZAM. Sodišče ga je zaradi tega obsodilo na 1 mesec obveznega dela brez odvzema prostosti, poravnavo škode in poravnavo stroškov kazenskega postopka. •*» Pred istim sodiščem sg je zagovarjal tudi 27 letni Franc Ribaš, stanujoč v Ljubljani, Malenškova ul. 1, državljan FLRJ, ki je 3.11.1950 skušal vtihotapiti iz jugoslovanske cone STO v FLRJ večjo količino blaga, med drugim 114 ko, madov mila, 14 steklenic likerja, 13 vreč čebule, dva soda s ca. 95 litrov vina in večje število drugih predmetov. Blago je naložil na kamion in naročil šoferju, naj ga odpelje preko bloka Rižane v Ljubljano. Toda organi NZ so blago odkrili in po preiskavi prijavili Ri-baša zaradi tihotapstva in nedovoljene špekulacije. Ribaš je dejanje priznal in ga je sodišče obsodilo na tri mesece odvzema prostosti, zaplembo blaga in poravnavo stroškov kazenskega postopka. Predsednik Stane Strah, javni tožilec Ernest Colja. V ^ nniiininni minimumu um uajaUa ** tu ■» I t, ^ k**KI, prof. ........... DB. * T Hira 1, OB. F BAN K O B K K T BRADAČ H I. A V A T V d,as heissen, wo Ist der verlluchter Kerl, welcher Ha focasi, ®ebracht hat?>* e bos takrnamle Prijatelja! Toda govori z njim spodobno bo čjaia sva Za vrati->> Siv* °‘ ,oBecihjcte«, je lomil nemščino Svejk in dodal ,;a Dri “K° bi bito ----- bosej6 b°g ven r?kel v°dička in vstajal. «ne rjovi nama preveč, b'l h’ T&rašni eted! In če hočeš vedeti, kdo je to pismo pri- °becl'i)>bi bila midva P°mislila, da ni prav, če vas "*CI :bVll^ul . . -c JC ^ l '..^ai rrH??0^' ^ateremu se je po njegovi živahni gesti- h ai ae *■ se je oglasil Vodička, tl dr*.., s°spod kilte _ , ____ se mil. '■»‘ti,!? ^0stv?i*a 0 tem b,prostora Se za veliko vojaštva«, je rekel 86 Prijel”^0 ne govorl’ kakor ste se prepričali.* ^ vo.is;eDrei misli!Ze samo za en vogal. ,1e govoril dalje, če* 1, kld 4t0da‘“‘ Di b*lo v pismu za odstop kakega prostora žene. to Za glavo in spustil celo vrsto očitkov. Ponikni j.• * kle je prekleti falot, ki je prinesel to pismo? češ da je bil tudi rezervni lajtnant in da bi zdaj rad služil, ko bi ne bil na ledvicah bolan. Tožil je, da v njegovih časih niso bili oficirji tako razuzdani, da bi motili družinski mir. Da bo poslal pismo poveljništvu polka, vojnemu ministrstvu in ga objavil v časniku. «Gospod», je spodobno rekel Svejk, «to pismo sem napisal jaz. Ich geschrieben, keln Obrlajtnant. Podpis je kar tako, ponarejen, Unterschrift, Name, falsch. Meni je vaša žena zelo všeč. Ich liebe Ihre Frau. V vašo ženo sem zaljubljen do ušes. kakor je pisal Vrchicky. Kapitales Frau.»* Razburjeni gospod se je hotel vreči na Svejka, ki je stal mirno in zadovoljno pred njim, toda stari saper Vodička mu je podstavil nogo, mu iztrgal pismo in ga spravil v žep. In ko se je gospod Kakonyi pobral s tal, ga je Vodička zgrabil, odnesel k vratom, si z eno roko odprl vrata in že se je slišalo, kako se nekaj vali po stopnicah. Vse se je zgodilo tako naglo kakor v pravljicah, če pride hudič po človeka. Za razburjenim gospodom je ostal samo prtič. Svejk ga je pobral, spodobno potrkal na vrata sobe, iz katere je pred petimi minutami prišel gospod Kakonyi in iz katere je bilo slišati ženski jok. «Prinašam vam prtič,*, je mehko rekel Svejk gospe, «da bi ga kdo ne pohodil. Klanjam se.» Udaril je s petami skupaj, salutiral in odšel na hodnik. Na stopnišču ni bilo videti sledov borbe, tu se je vse zelo mirno odigralo. Le potem je Svejk pri vežnih vratih našel odtrgan ovratnik. Tam se je pač odigralo poslednje dejanje te tragedije, * Jaz pisal, noben nadporočnik. Podpis ime, ponarejeno. Ljubim vašo ženo. Kolosalna lena. ko se je gospod Kakonyi obupno prijel za hišna vrata, da bi ga Vodička ne vlekel na ulico. Za to pa je bilo na ulici živahno. Gospoda Kakonyja so odvlekli v nasprotno vežo, kjer so ga polivali z vodo, in sredi ulice je stal stari saper Vodička kakor lev proti nekoliko hon-vedom in huzarjem, ki so se zavzeli za svojega rojaka. Mojstrsko se je otepal z bajonetom na jermenu kakor s cepcem. In ni bil sam. Z njim se je borilo več čeških vojakov iz raznih polkov, ki so ravno takrat šli po ulici. Svejk — kakor je pozneje trdil — še sam ni vedel, kako je zašel v ta dirindaj- Pretep je trajal precej dolgo, toda vse lepo ima tudi svoj kohec. Prišla je patrulja ter vse skupaj pobrala. Svejk je korakal s palico, katero je komandant patrulje označil za korpus delikti, vštric Vodičke. Svejk je šel zadovoljno s palico na rami, ko da nosi puško. Stari saper Vodička je vso pot trdovratno molčal. Sele ko so prihajali na glavno stražnico, je zamračeno rekel Svejku: «Mar ti nisem dejal, da Madžarov ne poznaš?* NOVO TRPLJENJE Polkovnik Schroder se je naslajal, ko je gledal bledi obraz nadporočnika Lukaša z velikimi krogi pod očmi, ki v zadregi ni zrl v polkovnika, temveč nekam vstran. Pred polkovnikom Schroderjem je bilo na mizi več časnikov s članki, podčrtanimi z modrim svinčnikom, katere je polkovnik Se enkrat bežno preletel in rekel, zroč v nadporočnika Lukaša: «Vi že torej veste, da je vaš sluga Svejk zaprt in pride bržko ne pred divizijsko sodišče?* «Da, gospod polkovnik.* «S tem seveda,* je poudaril polkovnik in se pasel na bledem obrazu nadporočnika Lukaša, «vsa zadeva še ni končana. Gotovo je. da je javnost razburil dogodek z vašim slugo Svejkom in da se afera spravlja v zvezo tudi z vašim imenom, gospod nadporočnik. Poveljstvo divizije nam je že dostavilo material. Tu imamo nekatere časnike, ki se ukvarjajo s tem dogodkom. Lahko mi preberete na glas.* Podal je nadporočniku Lukašu časnike s podčrtanimi članki in nadporočnik je začel brati z monotonim glasom, kakor da bere čitanko za otroke: «Med je veliko bolj redilen in laže prebavljiv kakor sladkor.* «Kje je jamstvo naše bodočnosti?* « » «To je v Pester Lloydu?» je vprašal polkovnik. «Da, gospod polkovnik,* je odgovoril nadporočnik Lukaš in čital dalje: «Vojskovanje zahteva sodelovanje vseh slojev prebivalstva avstrijsko-ogrske monarhije. Ce hočemo imeti pod streho varnost države, se morajo vsi narodi vzajemno podpirati in jamstvo naše bodočnosti je prav v tem spontanem spoštovanju katero ima narod pred narodom. V tem zgodovinskem trenutku ne moremo molče gledati na peščico ljudi, ki bi hoteli motiti združeno delo in borbo vseh narodov naše države. Zet večkrat smo imeli priložnost opozoriti v našem listu na to, da so vojaški uradi prisiljeni, z vso strogostjo nastopiti proti poedincem iz čeških polkov, ki s svojim nesmiselnim rogoviljenjem v naših madžarskih mestih sejejo jezo proti vsemn češkemu narodu, ki kot celota ni nič zakrivil in je vedno trdno stal za interesi te države, o čemer priča cela vrsta odličnih čeških vojskovodij, med katerimi naj omenimo samo slavnega Radeckega. (Nadaljevanje sledi.), Medtem ko je pri nas skoraj pomlad, je v Ameriki zapadlo toliko snega, da je pokrilo veliko število avtomobilov. Mož ob strani se sprašuje, kako bi mogel rešiti te vozove izpod bele odeje. Moč kopne sile ZM S kolikimi divizijami razpoiaqa ameriška armada ? Lnigi Einaudi - pobornlk jugoslovansko - italijanskega sodelovanja Sedaujf predsednik italijanske republike je že pred 30 leti spoznal nujnost sodelovanja obeh sosedov Voditrliji ir.indatrstva za o-brambo ZDA mislijo, da bodo štele oborožene sole ZDA do I. julija t. 1. okoli 1 milijon in pol ljudi, to je približno 24 divizij. Od začetka korejske vojne se je ameriška armada skoraj podvojila, in sicer od 600.000 ljudi na skoraj 1,200.000 ofiicirjSv in vojakov. Po načrtu bo ameriška armada imela 13 ali še več dlivtiizij, 18 kombiniranih polkovnih odredov, kii predstavljajo okoli 6 divizij, in mnogo manjših borbenih enot, kot so protiletalski in inženirski bataljoni in čete. Velik dej t-h enot še ne bo imel polne opreme v tem letu, ker bodo mora. li čakati, da jim tovarne pošljejo potrebno število tankov, topov in drugega vojnega materiala. Suhozemske sile bodo verjetno štele okoli 13 pehotnih divizij, 3 ali 4 oklepne divizije in 2 ali 3 divizije letalske pehote. Pehotna divizija šteje približno 19.000 vijakov in oficirjev, oklopna divizija približno 16.000, divizija letalske pehote pa tudi 16.000 vojakov in oficirjev. Kombinirani polkovni odred šteje 6000 oficirjev in vojakov. Preteklega julija je imela Amerika 10 divizij, ki pa so bile nepopolne — 5 v ZDA, 4 na Japonskem in 1 v Nfmčiji. Sedaj Pa ima že 18 divizij različnih Sestavov. V preteklih mesecih je armada dobila 190.000 rekrutov. Skupinsko pa je bilo mobiliziranih 118.000 pripadnikov narodne garde. Ameriška armada ima sedaj v Ko-rSji 6 divizij — prvo konjeniško, 2., 3., 7., 24 in 25. pehotno divizijo in določeno število manjših enot. V Nemčiji je prva pehotna divizija in nedavno akt.Virsni 6. pehotni polk. En polk je v Trstu, približno 10.000 vojakov pa je v Avstriji. V ZDA sami so še 4 aktivne divizije — 82. divizija IStalske pehote v Fort Brag gu, 11. divizija letalske pehote v Campbellu, 2. oklopna divizija v Georgiji. V eniem mesecu bo reaktivirana še 1. oklopna divizija. Ne glede na zunanjepolitični položaj, bodo vsi sedaj vpoklicani vojaki odslužili v armadi dve leti. Mobilizacija mornariške pehote poteka še hitreje, Mornariška pehota šteje sedaj okoli 170.000 oficirjev in vojakov, kar je dvakrat več kakor pred vojno na Koreji. Po načrtu pa bo imela mornariška pehota 180.000 oficirjev in vojakov, to je 2 in eno tretjino popolne pehotne divizije in 21 do 24 taktičnih letalskih eskadril. Bojna formacija pomorske divizije šteje 23.000 ljudi in 1 eskadrilo s 24 letali. Kdo bi si»mislil, da je sedanji predsednik italijanske republik2 Luigi Einaudi že pred 30 leti podpiral ekonomsko sodelovanje — in potemtakem tudi politično — med dvema narodoma, ki zavzemata obe strani Jadranskega morja in ki imata toliko skupnih interesov. Stvar se tič? časov pred 30 leti, ko je bil senator Einaudi profesor politične ekonomije in finančnih ved na trgovski univerzi Bocconi v Milanu. Med svojimi učenci je imel mladega tujca, ki je postal čez mnogo let eden izmed: prvih eksponentov gospodarskega življenja svoje dežele. To je bil dr. Anton Filipič, ki je sedaj šef jugo-slovansike ekonomske delegacije v Rimu. On je dokončal višje študije v Italiji, kjer je po doktoratu dalj. časa prebival, V Milanu je obiskoval univerzitetne študije na •univerzi Bocconi in poslušal medi drugim tudi sedanjega predsednika republike. Filipič je bil Prvi učenec, ki je prišel iz Jugoslavije po propadu habsburškega imperija. Bilo je torej naravno, da sta Einaudi in prof. Solmi napotila svojega učenca na proučevanje vprašanj ki bi dovolila tako Italijanom kot Jugoslovanom boljše medsebojno spoznavanje in pr-dvsem obnovitev gospodarskih odnosov, ki so bili več stoletij osnova blagostdnja za oba naroda. Na tak način ?e sedanji doktor gospodarskih ved napravil veliko koristno delo za domovino. Mlddi Filipič se je lotil z izvanredno natančnostjo proučevanja vesti in stati stičnih podatkov, ki so bili resnično točni. Te vesti so zadevale predvsem manj poznane predele Jugoslavije. Snov, ki jo je Filipič zbral je točna tjidi če upoštevamo, da je minilo že 30 let. Ti statistični podatki so danes nedosegljivi po tolikih vojnih razruše-njih. Filipič je zbiral med počitnicami potrebne podatke v domovini, prčbrskaival je državne arhive, bančne vesti itd. Ta material je uporabil pri izdelavi diplomske naloge piri diplomskem izpitu, ki ga je polagal julija 1921. Teze so bile d>čjamsko resnično delo' opremljeno s številnimi geografskimi kartami in statističnimi podatki. Skratka mladi dr. Filipič, ki je doktorirat z največjim možnim številom točk, je na pobudo sedanjega predsednika italijanske republike izdal- svojo monografijo pod naslovom: «Jugoslovanska ekonomika«. ŠPORTNI DNEVNIK Obsežno monografijo je natisnil Garzanti v Milanu. Einau di je napisal uvod. Danes se to fonddmentalno delo o odnosih med dvema jadranskima državama nahaja v knjižnici senata, kj?r smo jo tudi našli. Med drugim je tai knjiga tudi v katalogu centralne knjižnice Vit-torio Emanuele v Rimu in v starem jezuitskem rimskem kolegiju. Obsežna knjiga dr. Filipiča obsega 300 strani, ki so razdeljene na 5. poglavij. 1. zgodovinski in. geografski pregled Jugoslavije; 2 vzroki in posledice pretekle politične razdelitve in posledice na gospodarstvo posameznih predelov; 3. ositovna bogastva Jugoslavije; 4. trgovski odnosi Jugoslavije z Italijo; 5. prometne poti Jugoslavije. Ta prekrasna monografija se končuje z željo, ki je ne bi smeli izgubiti izpred oči. To željo prinašamo dobesedno; «Z gospodarskim in kulturnim sodelovanjem bi se ublažila trenja in uresničil sen velikega Dalmatinca Nikola Tom tnaeča. Sen, da bi si dve ljudstvi podali rok: pre/ko skupnega morja in pričeli enakopravno uživati sadove mirnega deia in zamenjave obojestranskih bogastev.« Dr. Filipič je potemtakem že star pobornik. jugoslovansko italijanskega sodelovdnja. On živi od svojega 30. leta skoraj nepretrgoma v Italiji in jo pozna bolje c d drugih Jugoslovanov. Predvsem pa pozna njen gospodarski ustroj, možnosti jugoslovanskih trgov in obojestranske koristi, ki bi naštete, ti bi dve deželi razvili premčt, kar najbolje mogoče. Zato je razumljivo, zakaj je beograjska vlada povabila v Rim dr. Filipiča kot šefa ekonomske jugoslovanske delegacij■?. Boljše izbire ne bi mogla napraviti. Uvod predsednika Einaudija je vreden, da, si ga ogledamo. Čeprav je minilo že 30 let je še vendar mnenje sedanjega predsednika republike bolj ko kdaj koli aktualno. Ko je proučil monografijo svojega bivšega učenca poudarja njeno dragoceno zaslugo k spoznavanju med dvi-mn deželama. Einaudi zaključuje triko: »Italija in Jugoslavija sta dve deželi, ki se gospodarsko dopolnjujeta. Zato je knjiga dr. Filipiča, ki jo imam čast predstaviti italijanskim čltateljem, vredna da se prčita predvsem zaradi številnih izčrpnih po datkov o kmetijski, industrijski in rudarski proizvodnji Jugoslavije, o njeni trgovini in premttnih zvezah.« Točno. Trideset let je minilo in Jugoslavija je popolnoma spremenila svoj značaj. Danes je v interesu dveh narodov bolj kot kdaj koli prej, da se spoznata globlje kot nekdaj. Mi smo rrmenjd, da dr. Filipič ni še dokončal svoje naloge. Fo našem mnenju bi moral s'daj dopolniti ‘svojo prekrasno monografijo. Gotovi smo, da ga bo njegov nekdanji slavrfi učitelj tudi tokrat počistil s prav tako laskavim uvodom. ROMANUS Stiska za premog v Britaniji popušča Prizadevanje angleških rudarjev, da čimbolj povečajo proizvodnjo prstnega, je pri. neslo že prve vidne uspehe. Stiska za premog, ki je nastopila letos pozimi, je začela popuščati. Po uradnih podatkih, ki so bili pravkar objavljeni, so angleški rudarji v februarju nakopali 4.6 milijona ton premoga, to je za četrt milijona ton več, kakor lani v tem mesecu, čeprav se je medtem število aktivnih rudarjev zmanjšalo za 5000. Hkrati so angleški premogovniki v februarju dosegli največjo mesečno proizvodnjo v zadnjih petih letih. Navzlic povečanju proizvodnje pa so nadialje potrebni ukrepi za varčevanje s premogom. Uspeh britanske letalske industrije V.«a leta po vojni se britanska letalska industrija bori za prvenstvo na področju konstrukcije letal. Nedavno je dosegla nov pomemben uspeh, ko 'je letalo tipa «Canbera» preletelo Alanttski ocean v 4 urah In 44 minutah ter s tem preseglo vse dosedanje rekorde. Letalo tipa «Canbera» je dvomotorni bombnik na r£ak cijski pogon. Pravkar poročajo iz Londona, da 'bodlo z britanskim dovoljenjem zgradili 500 takih letal tudi v Združenih državah Amerike. Britanski minister za letalstvo Hender-son pa je izjavil v spodnji zbornici, da bo letalska industrija lčtos in prihodnje leto začela izdelovati še boljše tipe letal. Tako bodo v kratkem izdelali prve štirimotorne bombnike na reakcijski pogon, k,i bodo dosegli še večjo hitrost, kakor bombniki tipa «Canbtra». OO SPODiESTVO r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCEJ še e češkoslovaškem plačeval Rimski sporazum, po katerem je Zavezniška vojaška uprava pooblaščena, da stopi v neposredni stik s Češkoslovaško vla-dJo, odpira zelo rožnate perspektive zg češkoslovaški tranzit ipreko Trsta. Kot je že znano bo Češkoslovaška na osnovi tega sporazuma plačevala pristaniške stroške v Trstu v blagu in ne vefi v valuti in to do 250 milijonov lir v vsakem četrtletju. Za to plačevanje so določili štiri vrste blaga (koks, premog, kromipirjSv škrob, jajca in perutnino). Iz vladnih krogov v Pragi prihajajo prve vesti, da je Češkoslovaški to zelo ugodno,, ker proizvaja to blago v velikih količinah in po nizkih proizvajalnih stroških. Na ta način bi lahko prihranili veliko dolarjev, ki jih trgovini CSR tako zelo primanjkuje zaradi stalnega znižanja izvozne kvote v zapadne dežele. Najvažnejši ' uspeh novega dogovora med' Trstom in Češkoslovaško bo brez čivoma propad načrtov severnih pristanišč, ki so hotela monopolizirati tranzit med Češkoslovaško in levantskimi deželami. Ladijske družbe Hamburga in Bremena so napravile 6 poskusnih prog proti Levantu, ki bi bile pozneje ojačene z novimi enotami, Te proge so bile uvedsne z namenom, da Bi povlekle češkoslovaški in madižar-ski tranzit proti Levantu, ki se je doslej razvijal preko Trsta. Tisk selvemiih nemških pristanišč zelo močno poudarja, da bo imel nov tržaškp-češko-slov;aški sporajzum velik vpliv na te proge. M ©d drugim tudi poudarja, da bo položaj še poslabšalo zvišanje tarif in kot pravi dlobesedno, da to ni bila preveč srečna idleja. Kot je znano, pristaniška uprava Hamburga in Bremena razpravljata o povečanju pristaniških tarif. Ni če znano za koliko se bedo tarife povečale, vendar se med odgovornimi krogi govori, da bo to zvišanje znašalo njajmanj 20 odst, To zvišanje je rezultat, kot pravi uprava pristanišč, povečanja plač, ki je stopilo v yeljavo 1. marca t. 1. Kot poroča agencija ((Astra« je povišalo tarife tudi pristanišče Rotterdam. Nova proga proti Srednjemu vzhodu Družba ((Adriatica« je vzpostavila v zadnjih dneh novo redno morsko ipirogo iz Benetk proti Srednjemu vzhodiu. Ta proga nima večjega -pomena, ker je namenjena -predvsem turistom. To se vidi že po pristaniščih, preko katerih gre no. va ladijska proga. Nova linija gre takole: Benetke - Brindisi -Aleksandrija - Porf Said - Bei-rut - Fa-magusta - Aleksamdret-ta - Mersina - Smirna - Pirej -Bari - Benetke - Trst. Turističen značaj novč proge je razviden tudi iz tega, ker bo ladja ostala dalj časa v vsakem pristanišču, da si bodo lahko potniki natančneje ogledali zg dov inske in druge zname!?i4(, sti na poti. Na ta načiri lahko napravili celo o8«4 ekskurzije po suhem'. Progo bo oskrboval «CamipiidbigliO'» (4.000 je zelo razkošno in ^ opremljen. On lahko 284 potnikov v svoje razto, razrede. Razvija 44 h® ne na uro. Nekoč zloglasni zavori v Kopru MM: Wmm AVSTRIJSKA PROIZVOD#* PAPIRJA ■ SP Avstrijske tovarne Psfdf proizvedlle lani 240.000 t®**, pirja. Od tega 72.003 toa^j pisnega papirja, V P«®*"! z letom 1949 j!e proizvodni8 rasla za 6 odst. Od celdmtjj izvodnje so porabili za potrebe 127.000 ton, za pa je šlo 113.000 ton. Do konca lanskega porabili za investicije v stri ji celuloze in pipirj8_„ I milijonov šilingov- . ^ tega pa so, prav tako v Marshallove pomoči. “ 327 milijonov šilingov za ^ vo domačih in inozemskih - jev, potrebnih v tej dustrijie. Z e z dosedanjih1 sltioijami so precej zl,iantllJ proizvodne stroške, kakor izdatke za uvoz strojnega dol®* Investicijski program tudj instalacijo 13 novih sc za izdelavo papirja. Izme, u, jih bo šest začelo delati tj tois. Pričakujejo, da bo . leta prispel tudi novi e rotacijski papir, katerega ^ ng proizvodnja bo znašala ton papirja. J 7, instalacijo 7 novih v prihodnjem letu se bo vodnja papirja vseh vrst ' .J V notranjosti stavbe je odmevala pesem dela. Mizarji so si tu uredili svojo delavnico. Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast spremenila zapore v; delavnice. Taka je bila stavba zaporov, prava sramota za Koper. Dva športna dogodka Sar planina: mednarodne smučarske tekme D Ljubljani: mladinski dvoboj v orodni telovadbi med Slovenijo ter Italijo V središču zanimanja jugoslovanskih športnikov sta trenutno dva dogodka: velika smučarska tekmovanja za Sarpla-ninskl pokal, ki se začno danes, ter mladinski dvoboj v orodni telovadbi mied Italijo in Slovenijo, ki bo v soboto zvečer v Ljubljani. SARPLANINSKO SMUČANJE Večina tekmovalcev, ki so nastopili v alpskih disciplinah v Planici, je že odpotovala na Saro; pridružila se jim je še močna turška ekipa, ki se bo vtrjetno na tamkajšnjih smučiščih počutila zelo domač; in bo prinesla v tekmovanje nemalo pestrosti. Mogoče, da bodo pravočasno prispeli tudi Italijani, vendar je treba njih udeležbo vzeti na znanj; z nezaupanjem, saj vemo, da imajo njih tekmovalci s strani federacije vedno nepričakovane ovire, ki jim navadno preprečijo prihod v Jugoslavijo. Brata Mac Donald sta se neverjetno veselila, da bosta lahko kupila fes in jahala na čistokrvnem oslu. Zal Pa je eden od a mer ikanskih dvojčkov. Do-nč, imel nesrečo in je odromal namesto na romantično Saro v jeseniško bolnico, tako bo spoznal lepoto in zanimivosti samo iz bratovega pripovedovanja. V jugoslovanski reprezentanci bodo nastopili že v mnogih tekmah prekaljeni tekmovalci: Mulej, Lukane, Stefe, Cvenkelj, Hladnik, Magušar, Stare, Hutar, Krmelj Janko in Dornik. Poleg njih bodo seveda startali tudi ostali tekmovalci zveznega ln prvega razreda. Najvidnejši Avstrijci: Noggler Hans In Hčrrr.am, Sal. vemmoser, Molterer, Jamnigg, Zauner, Geiger. Waschel. Ma-yta- ter SHc. Najavljen je tudi prihod šestih drugih avstrijskih tbkmovalcev. Neovirano bodo gospodarila avstrijska dekleta; Jugoslovan. ke jim verjetno nt bodo kos in se bo borba za prva mesta oraijila na Maierjevo, Schwei-gerjevo, Jaretzovo, Hochleit-nerjtvo, Naglovo, Koehlejevo. vse stare znanke iz Planice, ka-. terim pa se bo pridružila na Sari še Zueckertova, ki jo imajo za eno med najboljšimi avstrijskimi smučarkami. Kot vidimo iz tega bežnega seznama imen nastopajočih, gre za prireditev velikega obsega, na kateri bodo imeli Jugoslovani krasno priliko, da se revanžirajo sosedom za poraze v Planiškem tednu. MLADINSKA ORODNA TELOVADBA: SLOVENIJA - ITALIJA Veliko odgovornost ao vzeli na svoja ramena mladi slovenski telovadci: dvoboj proti italijanskim mladincem. V soboto zvečer bodo v Ljubljani pokazali, ako morda le niso precenjevali svojih sil; trdno verjamemo. da ne in srno prepričani, da bodo dokazali, da so. č 'prav pripadajo majhnemu narodu in je potemtakem veliko manjša možnost, da se iž majhnega števila dobi ustrezajoče talente, vendarle dosegli z vztrajnim treningom:, s katerim so začeli že v jeseni lanskega leta, mednarodni nivo. Zato so najboljši porok imena: Mladinci: Tone Tomšič, Janez Šlibar, Franc Herman, Saša Pesi, Viktor Senica, Ivan Copf, Marino Urbanc in Hus. Mladinke; Marjanca Galjot, Berda Vinter, Breda Lunaček, Astra Galle, Sonja Rozman, La-dica Omejc, Ada Smolnikarjeva in Fanika Cerarjeva. Tudi Italijani so posvetili svojim fantom in dekletom veliko pozornost, ga) je tudi njim mnogo na tem, da bi iz tega zaroda zrastli dobri telovadci. Vodja delegacije bo sam pred sednik italijanske telovadne zveze, profesor Cesare Marco nisi i:z Rima, ekipa pa je sestavljena takole; Franeeseo Battistini, Silvio Carnoli, Gian Luigi Nazzari Gugtieimo Montanari, Romano Neri in Sergio Postigliioni, Mia. dlnfce; Lidia Pitteri, Luciana Sambo, Elisa Dorelli, Giainma Amato, Grazia Bozzo, Ernestina Leoni in Marisa Dadaglio. HOKEJ Svetovno prvenstvo v Parizu se bliža koncu PARIZ, 19. — Danes sta se srečali Jugoslavija in Italija. Zmagali so Italijani z izidom 6:1 (1:0, 4:1, 1:0). Jugoslovani so še enkrat pekazali dobro igro v polju, pred golom pa so, morda zaradi nervoze ali pa premajhne rutiniranosti docela odpovedali in tako izgubili tudi to tekmo s precej visoko razliko v golih. Ostali rezultati: Norveška- Anglija 4:3 (0:0, 1:2, 3:1), Sved-ska-Finska 11:3, (5:0, 1:1. 5:2), Francija-Belgija 10:0 (2:0, 3:0, 5:0). Danes je bilo tretje in zadnje zasedanje mednarodne hokejske federacije, ki se je v glavnem’ bavilo z vključitvijo hokeja v olimpijske igre. Dokončni sklepi bodo znani na prihodnjem zasedanju, ki bo od 25. do 27. avgusta v Jugoslaviji. Tretja etapa dirke Pariz-Sinja obala Na tretji etapi dirke pariz-Sinja, obalp je zmagal Roger de Cack v 20 urah 32’28”. Drugi je bil Geminiani pred Bar-botlnom, Mallejacom, Mahejem ter Teisseirjem. Bartali, ki so mu prerokovali na današnji e-tapi večji uspeh kot pa jih je imel v prvih dveh, je bil tudi tokrat šele osmi. Leta vendarle težijo; zelo malo je verjetno, da bi svoj položaj do konca dirke popravil. danes slovenska in italijanska šola strijii povečala na okoli uj, ton na leto. Doslej pa a^ij|jn skl potrošniki še vedno ,j^ dia ne prejemajo dovlj " (j ja. Proizvajalci trdijo. 1,8 ^<1 posledica precejšnjega ^ potrošnje y primerjavi 8 ™ vojno. Delni podatki pristaniškega pr v februarju prvih provlzoričOff Po datkih je znašal tranzit”1 met preko Splošnih prvih treh tednih meseca 75 tisoč ton ga in 70 tisoč ton vlcr' nega temJljnega kahih* dustrijskem pristanih 2. V ponedeljek 4. novembra smo bili že zgodaj pokonci in smo jo s svojo skromno prtljago mahnili na križišče sredi vasi s trdnim namenom, da. čim prej zapustimo Montefor-te. Tu sem imel kratek razgovor, ki je tovariše zelo zabaval. Karabinjerski marešja-lo se mi je približal in mi začel tarnati o svojih nadlogah. Revež je bil ves iz sebe in se ni niti oddaleč zavedal, da govori nekemu svojemu bivšemu jetniku. ((Mulite si«, je hitel, ati ttrozni Nemci so mi pri umiku iz vasi odpeljali edinega sina, ki je 18-letni študent in ne vem, ali ga berm lahko še kdaj videl.» Ni se mi zdelo vredno poslušati ga, še nuinj pa odgovarjati, Karlo pa je še dalje debatiral z angleškim prometnikom in sklepal sem, da je gotovo že preskrbel za daš prevoz s kamionom. O iima-rešjalu« moram pa še to povedati: vedno je bil do nas ohol in nedostopen, bratil se je na vso moč z Nemci in jim je bil ob vsaki priliki naj Pokornejši sluga. Ko je zasumil, da hočemo zbežati zaradi nemške okupacije v Italiji, je Nemce takoj ko so prišli u vas, hitel obveščati o taborišču s prošnjo, naj ga takoj zasedejo in prevzamejo jetnike, ki so sposobni za delo. Edino naključju se imamo zahvaliti, da smo o tem pravočasno zvedeli in jo pridno odkurlll —DANILO KORENIKO V. POT DO NAŠE ZASTAVE- od rednih vojakov Jf ' Križevega pot kih, ki nam jih je viti na kapo in na To xxi zaradi tega, dal jetil da - W —v-’ ,: nrr bi v vojsko vsiljepab jt p leni civilisti, kater*' zdan sploh prepovedan uro pred nemškim prihodom preko ograjenega zidu iz taborišča. Tako, namesto, da bi mi Nemcem kopali strelske jarke jih najbrže sedaj npgov sin. Se bolj zanimivo je bilo, ko »e je obrnil na Karla in dejal: «Gospod Karlo, saj veste, da sem storil za, vas vse dobro, kar mi je bilo mogoče. Prosim kar izrazite kako ž?ljo, rade volje vam ustrežem po svojih močeh.s Mračno ga je premeril Karlo ter siknil: «Edino uslugo, ki mi jo lahko napravite, je ta, da izginete izpred mojih oči in da greste javkat, drugim, ne pa nam, ki vas dobro poznamo. Saj smo bili tri leta deležni vaših dobrot/« Preplašeno je pogledal in se je najbrže šele sedaj zavedal, da ima pred seboj šest uribel-lov», ki so bili nekdaj njegovi jetniki. Medtem nas je že poklical angleški vojak ln nam pokazal ustavljeni kamion. Kakor žabe v lužo smo navdušeno poskakali v kamion in že smo drvel; skozi Avellino proti Salernu. Mimo nas so švigale slike vojnega uničenja in grozot. V Avelll- nu so nekateri civilisti, s cunjam; zavezanimi preko ust, brskali med razvalinami, iz katerih je zaudarjalo po mrličih. Tudi na hitro pripravljeno krsto si tu pa tam videl; povsod sami žalostni obrazi. Ob dveh popoldne smo srečno dospeli, v Salerno, kjer smo s' takoj javili pri angleškem poveljstvu. Ko smo lepo sedeli v predsobi, so Karla poklicali k nekemu oficirju in dolgo ga ni bilo nazaj. Takoj ko se je prikazal, pa mi je bilo jasno, da nekaj ne more biti v redu. In res je Karlo pritajeno fiksal in nam polglasno rekel, da se lahko takoj poberemo. Začudenje, komentiranje in izpraševanje. Karlo je moral kar vsem hkrati odgovarjati, do pametnega zaključka pa nismo mogli prlti^ ((Orkafiks! zakaj pa je oni (imilords od začetka šel tako na roke? Kaj ga je pičilo, da nas je potem kar zapodi;?« In zopet je Karlo ponavljal svoj pogovor z oficirjem in je rekel, da mu je med drugim povedal, da je bil major v španski vojski. Tedaj pa mi je šinilo v glavo: akarlo, Franc pravi anCmu Angležu «milord», morda je pa res kaj takega in se ne čudim, da mu nisi prijetno dišal kot rdeč' španski majorls ((Prmejduš, tako bo«, se je oglasil Jožko in vsi so mu pritrjevali, «Oštro!.Rdeči al; beli, tu se gotovo ne bomo več pogovarjali. Ko Se že ne razumemo z Angleži, pa poskusimo z Ame-rikanci. Ni jim treba praviti ne da »mo rdeči ne zeleni, povejmo jim, da smo primorski Slovenci in videli boste, da bo ,okej’.(( S tem je bila zadeva zaključena in čez eno uro smo že čakali odgovor na ameriškem poveljstvu. Karlo je prišel iz sobe ves zadovoljen in takoj smo zvedeli, da se naša zadeva obrača na dobro. Kmalu nam je bil na razpolago majhen kamion in ob sedmih zvečer smo že bili v Monte-cagnanu, kjer nas je sprejel ameriški poročnik, ki je zelo dobro govoril italijanski. Nasul nam. je vseh dobrot in nam je dobesedno dejal: ((Fantje, sedaj je vašega križevega potu konec. Odslej ste naši gost- je in čim se okrepčate, postelj it e si v tukajšnjem seniku, ker vojna je pač vojna in nimamo posebnih udobnosti.)) ((To se pravi govoriti,» je s polnimi ust; sira komentiral Jožko, ene oni milord, ki je imel sto besed, pametne pa hobene.» Se vam je vljudni ptoročnik prišel obrazložit, da nas misli■ drugi dan poslati v zaledije k neki drugi edinici, in že smo se po grofovsko raztegnili v seniku in kmalu je zavladal mir. Od daleč se je slišalo zamolklo grmenje topov, a za to se nismo dosti menili, ker kmalu smo drug za drugim zaspali. Kakor domenjeno, so nas drugi dan res peljali v Ca-paccio, ki je južno od Salerna in kjer je bila pod šotori nameščena neka dopolnilna ameriška edinica. Tu. se je zame in za Jožka prvič začelo vojaško življenje. Pravim za naju dva, ker ostali so že vsi služili v italijanski vojski, razen Karla, ki je služil v španski vojski. Vljudni kapetan nam je obrazložil, da bomo sedaj nosili ameriško umfor- da bi nas posamezni ^ starešine razlilcovah p^i) ^ jih rednih vojakov so nam delo pri oro*“”j; tjjjjj, nekaj urah smo -e - -h 05;-strsko zlagati dele no ),t ^i ki smo jih popolni -mK1 Sčene izročali strok ,,, Z Jožkom^ pregled. kmalu pogni/ntalO’' vek lahko rani v ^ to brez streliva, ker pri zlaganju pušk oba, v drugih, vščipnjen gOš U to pa je bila »•gjr0t, JU čokolade in Tj* nam jih fii t Edina večja nepF tovaftL,i je bila ta, da °°J.sttf. ™ čeli tekat na koščki papirja v i0f c,Vy opazil tudi nekl P°.a1niyI me je začel s kje -*■ sevati. Seveda se »V pogovoriti ^["^eVO vil Karlo, ki J« l nil, in sicer nat ga je smejoči peljat na Rdem tablet ® mu nasuli taoif ((Fantje,)) nam 'Au-j/ceh1-g? jasnjeval, «po . io " je bilo neprimer \ph. . natrli mesa v * jjdto ■(Nadalje^ itnirnMicTviv itt Tf’A MONTTTCCH1 flt 6 III. nad, Telefon Stev. 93-808 ln 94-631, — Poštni predal 902. ” UPKAVA. ULICA SV, FRANČIŠKA ^ ^ St ^.38^ OGLASI: oa 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Urini I stolpca: trgovski 60, finančno- It, 20. -, Telefonska u 74vnlU^ vrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolnCa za vse vrste oglasov po 10 din | Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-II-, Tel. 11-32 • Koper, U.. Battlstl 301a-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 780, polletna 1400, celoletna 2600 lir; con« B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.90, tneSe^gt Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnolein**L, - ^ s Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalill banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.