Acc«pUnoe for mailtag »t »ptial raU of po»Ug» provided for in Motion 1108, Act of Oct 8. 1017, suthorissd on Jun« 14. 1918, Uradniški in «pr«vnl*kl prostori: 8067 8. UwmUl« Ato. Offlco of PubUcationi 8067 South LsvndaU A »o. TolopkoM, Eoekw«U 4004 Ccz milijon delavcev vrženih na cesto, ker io 8e udeležili generalne stavke. Socialistična stranka obdolžila premierja Daladierja, da 8e je zvezal s fašisti in da hoče uničiti vse delavske pridobitve. Delavski voditelji izgubili državne službe 3. dec. — Reprisalije bo , dov stavkovni val, ki je lp Daladierjevo vlado, "ko se je Francija zapletla ' kt s fššistično Italijo, je apeliral na delodajalce, Eiekainujejo delavcev, ki ao Nemčija jači svojo pomorsko silo "Mladina zadovoljna v nacijtki službi" Domače vesti Milwauške vesti Milwaukee. — Dne 28. nov. je - 7~ I v bolnišnici umrl Frank Vrtač-rti svojim voditeljem in I ^ 54 ,et {n rojen y Dobro. leiili ^neralne »tavke ^ Braglovčami y gavinj. pdvne pogodbe med njimi K. dol|nK y Amerikj je bi, če2 Luvci morajo ostati v velja- 30 Jet ,n tu fičg ienQ Jn 8e_ I todustnjski magnatjei odgo- L otrok __ Ayto jfJ „ njopremierju da so delavci L,.^ Rastoviia in mu zlomil |W,|| pogodbe z oklicem L nQgo __ slovenaki lovci iz [rte. Delavce so informirali. Mi}waukeeja se tudi 5ahajo z bo_ [jb bodo ponovno uposlili le ,ov8kim lenom wi8Con, l^mezn.ke in pod WJi.Linskih d celo z jelenL bodo oni diktirali. B 3 dec. — Predsednik Nagla smrt v North Chicagu Daladier je podvzel dra- North Chicago. — Dne 30. nov. korake proti voditeljem je naglo umrl Frank Skrbeč, star Ine stavke, katero je stri 150 let in rojen v Borovnici na Notranjskem. Zadela ga je srčna kap. Bil je član društva 14 SNPJ in Slovenskega sokola. Za-pušča ženo, sina in dve hčeri, ki so pri SNPJ, v starem kraju pa starše, tri brate in sestro. Pokopan je bil civijno dne 3. de-vrgla na cesto 1^500,000 Icembra na pokopališču North | ki so se udeležili splo- Shore, kamor so ga spremili čla »Uvke. Vladne avtoritete na-1 ni obeh omenjenih društev, tno trdijo, da je bilo le o- 70,000 delavcev odpuščenih. ________ ___ fetična stranka je obdolžila Pittsburgh, Pa. — Dne 30. no- d€jf bodo izginili in ostala bo ), da hoče uničiti vse prido- vembra je umrl za pljučnico An- mudina. ki so jih delavci izvojeva- ton Ponko, star 49 let in doma iz "Letošnje leto bo znano v zgo-vlado ljudske fronte od I. Parja pri St. Petru na Notranj- dovini kot leto največjih trium- skem. Tu zapušča ženo, sina in fov nacijske Nemčije," je dejal ladierieva vlada ki le aicer P**torko' v starem kraiu P®.8?" Hitler. "Enotnost nemškega na-Sno 11! »tro. - V Libraryju, Pa., si je roda je biIa demon stri rana. Po-ri ^ <*<>• Lipovšek zlomil nogo pri kazali smo vsemu svetu, da 'ke so izbruhnila v v^ kra v Jami' V istem me8tu ^ Nemčija korak, naprtj in da se Tik^SSUVSdSd M P°bit Jo8' PeterneK 0ba 86 ne boji nobenega sovražnika." unak simpatije z ^eUvci, bolnišnici v Pittsbur-1 ^ je vlada vrgla na cesto, preg p s0 se g|e. I« tako maščuje nad njitai.|S™ miMumnM Wri vrnili m1o u. me grupe, predvsem so- * in komuni,«. o4it.jo pre-1 gkrb • k |oy dvo Joe ^ elln/i6 T"?1 ". "" jar, Geo. Kapo!, Geo. Umik, Al MemenU. da *lom. delav- ' £ , Jugt D tonlo. Samo v panikem In-Izvlekli M domov 4e8t ve|fklh srnjakov. eno silo. On in industrij isapatje so se odločili, da njejo stav kar je in njih vo- [faditelji stavke v javnih našo bili že odpuščeni. Sočna stranka trdi, da je Novico iz Pennsyivanije Pittsburgh, Pa. — Dne 30. no- Berlin, 3. dec. — Nemška bojna mornarica bo kmalu dosegla stopnjo, da ne bo prav nič zaostajala za armado, o katerf naciji trdijo, da je že zdaj najmočnejša na s vetu. Nacijske avtoritete hočejo pospešiti gradnjo bojnih ladij, kar potrjuje pravkar objavljeno poročilo mornariškega ministra. V Kielu gradijo dve bojni ladji s tonažo 36,000 ton. V Wil-helmshavenu, kjer so velike ladjedelnice, bodo v nekaj mesecih zgradili šest križark in sedem rušilcev poleg večjega števila podmornic. Berlin, 3. dec. — "Nemška mladina ne bo nikdar več svobodna," je rekel včeraj diktator Hitler v svojem govoru v Rei-chenbergu, Sudetska. "Naša naloga je, da vzgojimo mlade ljudi v nacijskem duhu, ker smo prepričani, da je silno zodovoljna v nacijski službi." Hitler je pred veliko množico poudarjel, da bo njegova vlada posvetila še večjo pozornost vzgoji mladine. Iz mladih ljudi je treba narediti popolne Nemce in nacije. Starejši ljudje, ki ne morejo absorbirati nacijskih i- Zadnje vesti PARIZ.—Krvavi Ugredi *> is-bruhnili včeraj v Tuoisiji in na Korziki proti Italijanom. V Tu-nisu (glavnem mostu severnoafriške kolonije, katera je pod protektoratom Francije) je 500 Francozov demonstriralo pred italijanskim konzulatom in pred italijanskimi trgovinami; napadli hitn.,l___■__i, _____I Socialisti napadajo belgijskega premierja Bruselj, 3. (izbruhnila dec. — Revolta je belgijski državni Clevelandske vesti Cleveland. — Dne I. decembra monstrirali svojo lojalnost I je v bolnišnici umrl Frank Nose'|fbornici, ko je vlada pretrgala »m »tavkarjem. V severnem sUr 35 let in rojen v Clevelandu. diplomatične B ipanMko mnc.je «0 tekstilni mag- Zapuftča malega sina, očeU, dva ,judgko vlkdo in naZnanila, da bo («»Pustili 76,000 delavcev. |braU in štiri sestre.- poslala svojega reprezentanta v Avtna nesreča Burgos, kjer je sedež fsšistične ....» c n M v 7oHniP *a režima generala Franca. Ma-, --- IVemier je zdaj poslal vojaš-Nrte, ki ho mu pomagale pri itvi generalne stavke, v raz-kr»je, kjer so delavci okli- Hongkong. 3. dec. — Najmanj 70 civilistov je bilo ubitih in čez 200 ranjenih, ko so japonski letalci napadli mesto Kveilin. provinca Kvangsi, z bombsml. Dvajset bojnih lotal je bombardiralo to mesto, ki leti okrog 240 milj severozapadno od Kantona, glavnega mesta jutno Kitajske, ki je v japonskih roksli Provinca Kvangsi meji na francoako Indokino, odkoder dobiva kitajska armada bojni material. Japonci so vrgli na mesto več požigalnih bomb. ki po zanetile požare v rezidenčnih distrlktih in v glavnem delu zrfoata. Palača governerja je zgorela, tri vladna poslopja pa so razdejale bombe. Dve bombi sta troščMi tudi na skladišče municije in povzročili eksplozijo. Postaja ameriških baptistov in bolnišnica sta bili tudi tarča japonskih bomb. Poročilo iz Cungkinga, začaa-nega glavnega kitajskega mesta, pravi, da so bile japonske čete poražene v bitki s Kitajci na fronti v bližini Hankova. Japonske izgube znašajo 500 ubitih in več sto ranjenih. Tokio, 3. dec. — Finančni minister je objavil budtet za prihodnje leto, ki pa ne uključuje stroškov za financiranje vojne na Kitajskem, dssi je nsjvečji v zgodovini Jsponske. Budžet določa izdatke v vsoti $1,0M,-380,000. Vojni stroški v prihodnjem letu so preračunani in znašajo dodatno milijardo dolarjev. Priznanje prava bojev-niitva španskih rebelev CHAMBERLAIN POD. PIRA FASISTE Umdon, 3. dec. — Angleški di plomatični krogi razpravljajo o preklicu dve leti starega nevme-ševalnega dogovora, ki se je izjalovil na vsej črti. Oni so za to, da države, ki so podpirale dogovor, zavzamejo bolj realistično stališče tako napram lojalistom kakor fašistom v Španiji, kl so zavojevani v civilni vojni. Preklicu dogovora bi sledilo priznanje prava bojevništva španskih rebelev in lojalistov. O-boji bi lahko kupovali orožje in bojni material v državah, ki s? ga pripravljene prodajati. Taka akcija bi postavila vse aktivnosti v Španiji na realistično In legalno podlago. Blokada, ki bi jo odredila lojalistlčna ali pa fašistična vlada, da ustavi dovoz o-rožja, bi bila v smislu mednarodnega prava legalna. Francija, Anglija, Rusija in Združene države bi po razvelja vljenju nevmeševalnega pakta lahko zalagale španske lojalisto z orožjem. Nemčija. Italija In druge fašistične države pa španske robele. Ako bi Italija in Nemčija razširili Intervencijo v prilog španskim fašistom, bi morali tudi prevzeti popolno odgovornost. Ameriška vlada bi lahko rovi dirala svoj stališče napram špan skl civilni vojni, ki ga jo ssvm la s razglasitvijo embarga na izvoz orožja v Španijo. To sioer ne pomeni, ds bi morala pomagati lojalistom. toda imola bi bolj proste roke v reviziji svoje politike naprem španski ljudski vladi. Angleški politiki, kl so za preklic nevmoševalnega dogovora, ne bodo dobili oporo pri premi-erju Chamberlalnu. On In noka teri njegovi pristaši so fto več krat pokazali, da telijo zmago fašistov v španski civilni vojni. Ti so za to. da nevmeševalnl dogovor. čeprav je popoln finsko, ostane v veljavi. Ako no bi Chamberlain dobro vedel, da je večina angleškega ljudstva ns k Ion je na lojalistom. bi So prod meseci priznal pravo bojevništva španskih fašistov. Zahteve po aneksiji Tunisije alarmirale vlado Imartinorisal fašistično propagando IRIM, 3. dec. — Vlrginio Garda, urednik Mussolinijevega lista Giornale DMtalla. je vrgel rokavico francoski vladi, ko je zapi-sal, "da Italija atojl kot enotns sila za MuMttolinijevo vlado in je pripravljena na vae eventualno«, ti — tudi na pohod v Francijo, če bo treba.** Ta protnja, prihajajoča Iz toga uradnega vira, jo dokaa, da no bilo protifrancotfke demonstracijo v italijanski dršavni zbornici promUUJena poteza, del Muasolinijovo kampanjo, da ne okoristi na račun Francijo. Fašistični režim bo nadaljeval propagando, da Italija dobi delno kontrolo nad Tunisljo, francosko kolonijo v severni Afriki. Pariz, 8. dec. — Vzkliki: "Tu-nlslja. Tunisijal", kl so se slišali zadnjo sredo v italijanski zbornici, so dobili odmev v Parizu. Francoska vlada je že poslala noto v Rim, v kateri zahteva pojasnila. Francoski zunanji minister Georges Bonnet se je po navodilih premierja Daladlerja oglasil v uradu Italijanskega poslanika v Parizu in zahteval pojasnila glede prizora v Italijanski zbornici. Francoski vladni krogi so vznemirjeni, ker vidijo v fašističnih demonstracijah pričetek I-talijanske kampanjo, da Musso-lini dobi Tunisljo, francosko kolonijo v severni Afriki. Značilnost jo v tem. ker so pričeli fašisti demonstrirati za anekzljo Tunisljo v toku govoru Italijanskega zunanjega ministra grofa Člana, v katerem Je omenjsl In-toreso In stremljenjs Mussolinl-jove vlade. Mussollnl Je bil v zbornici v teku demonstracij kakor tudi Andre Francois-Poncot, francoski poslanik v Rimu. Blodnji Jo takoj informiral svojo vlado o Incidentu. Francosko ča*oyisje Je razkačeno zaradi fašističnih demonstracij. Prej, ko so fašisti demonstriral za aneksijo Tunisije. ki leti na nasprotni strani Hi-cilije in v kateri živi okrog 00,-000 Italijanov, ni bila francoska javnost tako vznemirjena kot jo sedaj. Neko por«»čilo celo pravi, da so italijanski poslanci demonstrirali tudi za aneksijo drugih francoskih kolonij In mest, v katerih tivijo Italijani. Aktivnosti Mussolinijevega agenta razgaljene SODNIK ZAVEZNIK FAŠISTOV _____.j m* celoni domov. Socialistični poslanci so srdito •»raje, kjer so delavci okli- t,n,.Jc /JTu-« «7« slanok. je odpotoval iz Bruslja. Simpatične stavke. PoročilaPr®bl1 m.u1Je 10 ko je bil obveščen, da je premier Jpsdih med vojaštvom in polomil ■obe nog. in irevež je ne- H gpaak ^^ Mgljtk9m C^ni prihajajo iz več krajev, kai k,wn®je jffKlf ga poslanika in konzule v Bar- [J**Us-Boizu je bilo okrog n^nici. Zapušča družino. • , "l*vkarjev ranjenih v L^ Mklj 0 avtn| nesreči v Kanadi. ----------- P« vojaki in policijo. ' „ ^ napadli premierja, ker se je po- K^iffirSCS * " Je *V£PrVM."dBelgije in Slana nevmMevalne,. I kot In. Od-tavljen je l b starca trga pri Poljanah u„ breIP<«.-lno.tnega ^ jlanaveta regentov dr-|v j^,. Krajini. Tu je ilvel 10 let T" pr' :",. ...J! __________ lin Nemčijo b"11"' Tri j« ilanl odbora h ^ bnU 'Irtavnlh tekinlc. ki ^^,,,. uradniki telezniikih --- irgu bili državne po- kr'jU ^ "^L t, ^ I — v Kanadi, sestro v Phoenlzu, Arlz., v sUrem zavarovanja je tudi izzval opozicijo. Premier se Je posvetoval s člani kabineta in potem so so pričels širiti poročils, ds Je na tej seji sugestiral resignacijo vseh člsnov ksbinets. I Protinacijski protestni \shod v Chicagu \Hitlerjevi špioni Chicago. - Za prihodnjo V zapor do, dne 7. decembra, zvečer ob # udar» vložili priliv 90(1 obsodbi 3. dec. — Federalno I do, dne 7. decemnra. zvečer „ . . ^ M*e je dobilo priziv osmih je sklican velik jsven pro- N** York I. dec^-IFederjd-* njdarjov. članov progre- testni shod v Orchestra Hallu. ni ^^ Joh« ** unij«, kl+Tm 216 So. Michigan +»* M t»vn.v| spoznani za krive proti nacijskemu barb.rstvuvUe.kl b»i«po«wni M krke ^ Sh,rmanovega proti- Nemčiji. govorniki bodo M™afto. ^""IT^iS t« 7-skona in ovirsnja Paul H. Douglas, profesor na či- letalski mehanik je dobil šest b Obravnava se je kaški univerzi. Jaroelav J. Zmr- let iMJor* -nim letom pred fe- hal. distriktnl šolski n^lzomlk. dezert ral iz & Hod^m v Springfiel- Simon A. Baldua. katolUki ured- dve leti k »rji * M oMMfsm^nmšm mm m+^VS. H"mV ' J, zapora v^k in pU prote.Untov.ke cerkvene zve^. prtča na ^ravnavi je tudi prs- rr^ 820.000 vaak. Priziv in Louis L. Mann. judovski rabi- jel ^^ fj "bso jenih rudarjev je nec Vstopnina na U shod jo pro- mann, MvSj' l etnik Goorgo L Haight. sta. \kkem Jt * 9 Deklaracija novega predsednika Praga. 3. d«c. — "Češkoslovaška bo delala roka v roki z Nemčijo", Je Izjavil dr. Kmll Hacha. predsednik okrnjene češke repu-Mike. "Razumeti Je treba predvsem razplet dogodkov v zadnjem času. ?At iz zemlje v lds Je rszvidno, da moramo imeti z z Nemčijo prijateljske zveze, poleg tega pa ne smemo pozabiti, da nam Je bila Nemčija na mnogih poljih vzgled." Predsednik Je dejal, da bo pozval predstavnik« mlajše gene-racije na sodelovanje z vlado. Politika republike nsprsm Nemčiji je usmerjens v čim Usnej-še zbližanjo, sloneč* na id«JI. kl Jo J« razvoj potisnil na površj«. Ljudstvo se bo moralo prilagoditi novi situscijl. Protiiidovske demonstracije \v Rumuniji Bukarešta. 3. dec — Drhal j« zažgala židovsko *inagoto in vač trgovin v prot»židovski* dih v Cernsutu. v •evrrmm dr lu Rumunij«. Governar Bukovi-ne, rumunake provinc«, j« prepo vodal rabo židovskega jezika » šoUh. One. ki bi kršiti odrsdbo čaka zaporna In denarna kaaen železna garda je naznanila, da se bo maščevala la um«*r svoj«ga voditelja Codreanuja in trinajst njegovih tovsrišev. kater« j« po licija ustrelila na poli iz zapors Rumnik-Harat v Bukarešto sad njo sredo. Naciji odpravili katoliški vpliv v šolah Berlin, 3 dec. — Vpliv kstoH IAke cerkve v avstrijskih viAjib šolah je bil fgftkmm «»dpra\ I jen, piše N«ue Freie Preese Kb sto višjih š^»l j« že prevz«la Idrtava HamosUrrnke dekliške šo le m bile U- prej likvidirane. Panika med židi na Japonskem Govorice o protisi-dovski kampanji se iirijo lVaahlngton, I). Ch 3. dec. — Homer Martin, predsednik unij« združenih avtnlh delavc«v, j« pred Diesovim kongrosnim odsekom. ki preiskuje neameriško aktivnosti, pričal, da je Glacomo Ungarelll, Italijanski (»odkonzul v Detroltu. pritiskal na amerlš- . ke državljane Italijanskega porekla, naj podpirajo Mussollnljo-vo fašistično vlado. 'To pomeni. da Jo italijanska vlada zahtevala od ameriških državljanov, naj izdajo svojo domovino In I »odpirajo fašistično Italijo," Je rekel Martin. "Ako so odbili zahtevo, jim Je Ungarelll grozil 8 nasilji In ekonomskim bojkotom. Trgovci, ki so dobivali blago Is Italije, so bili posvarjsni, da n« bodo prejeli blaga, čo no bodo pristali na sahtove podkonsula." Ungarelll Je prišel v Detroit Iz Brazilije I. 1034. Premeščen Je bil, ker Je s svojimi metodami znal prisiliti v Braziliji živečo Italijane, da so postali agont-jo Italijanskega fašističnega režima. Martin Jo dalje rekel, da Jo federalni državni departmont, ko je bil Informiran o Izdajalskih aktivnostih MussolJ^ilJovoga a-gonta, protestiral v Rimu in aa-hteval odpoklic podkonaula. Protest jo bil učinkovit in VngaroUi Je bil poavan domov. Dtdaov odsok Je pr«j slišal !s-povodl prič, da Imsjo komunisti vodilne pozicijo v avtni uniji. Med pričami, kf so to trdilo, Jo bil tudi John P. Frsy, predsednik departmenta kovinarskih unij ADF. On je bil navzoč, ko zo člani odseka Izprašovall Martina o vplivu komunistov v avtni uniji. Opozorili so ga, da Je on sam v svojih govorih naglašal, da hočejo komunisti kontrolirati unijo. On Je nato priznal, da Je ono, kar je trdil o komunistih In njihovih intrigah v avtni uniji, bistveno pravilno. Martin Je obdoitll Paula V. Godolo, sodnika v Flintu, Mich., zavezništva z italijanskimi fašisti. On je govoril na fašističnih shodih in sodeloval z Mussollnl-jevlml agenti, ki so vodili agitacijo med smerišklml Italijani, naj prispevajo v sklad za financiranje Italijanske vojne v Ab«-sinlji. Sodnik Godola J« tudi nastopil pred kongresnim odsekom in napadsl governerja Murphy-ja. ker nI hotel z ol»oroženo silo zlomiti stavk* v avtnlh tovar-rjah. Martin Je dejal, da Godola. kl je sam izrazit fašist, ne bi urnel sploh pričati pred Diesovim odsekom. •ojens ns štiri kU tapora »od nik K no* j« obžaloval, k«r nI mog*l obsoditi glavnih Hitlerjevih špionov. ki so, ko so Jim postala tla v Ameriki prevroča, pobegnili v Nemčijo. Nesreča ruškega letala na Kitajekem PCungking, Kitajska. 3 dec,-Kitajsko poročilo se glasi, da ss je 20 ruskih vojsšklh veščakov ubilo, ko J« l*talo ruskegs izdsl-ka treščilo na tU v polet« I* Tokio. 3. dec. Med tidi v Tokiju in drugih japonskih me »lih j« zavladala velika panika radi govoria. da Jih bo vlada liričeU preganjati. Nemčija in Japonska sta |»ravkar podpisali kulturni dogovor in Žid je is tega •kieimjo. da se bo kmslu pričela gonja proti nJim. Veliko število Židov, kl so po liegnill iz Nemčlj«. Je našlo ui vetje na Japonskem In v Mandžuriji. TI židje so povečini profesorji In zdrsvnikl. Zagotovili. Kavsjs. reprezentanta japonskega zunanj*ga urada, da židje ne bodo zapostavljeni, jih nI poto lažilo Kavaj J« rek*l, da je v tednjih dveh tednih prišlo okrog SO Židov iz Nemčije In Avstrije v Mandžurijo, kj*r so dobili za-časno lavetj«. _ Cungkinga v Moskvo. Veščaki so udUteli proti Moskvi po posvetovanjih Z generalom Kalšekom. vrhovnim poveljnikom kitajska armade Poročilo ne om*nJs viro-ka nesreče. _____ . .. Stavka v čikaških klavnicah končana Unija CIO izvojevala priznanje Chicago. 4 de«!.—Trinajst dni trajajoča stavka v čikaških klavnicah je Ml* včeraj s po-»redovanjem žu|iatia K*llyja končana Htock Yard * Tran-,11 C*, je priznala krajevno unijo Htock Handlers kot pr«lstav. n ko vseh delavcav pri kokktiv« nih |a>gajanjih. Hen Bros^n, predsednik kra-(evne unij*, in M*nry Johns<»n, lirektor Packmghousa Work-«*rs Orgariiiing VBNMU NABODN« rOUrOBNB JC0NOTK Orna «f mmš pMM kr Mmmtt* Narotaln« m tSnUnm Mm*m H—mm Ckinm> »■ K.N m M*. M M •• poi tl M U *mut »•«*! Is Ummim I7.M aa mU l*U. M H — M »• ' 0Mt •ub«cHpti<« raUai f«r Um UolUd SUla l«M*i Ck ••d C*»«te H m »ot fmmt. Ctal<-ii»o fcnti* Muatrtea H.M pf m*. CLtmnt $1M pm rmmt. Cm« <*W» »o 4<««»oru-B*ka»M 60ptmn to ■ tuakv« m m «rtii)». «otu»ptal munm tmkinm (trtUm, po-v«*U. 4—mm, pmmml tU.) m to *»*UJ»UlJu to v atola*, to to »rli««il »o«tal»• to aato omlr wkmm mmmompmaUI br ao4 Maato* aa kar Umm M* • PROSVETA MIT-M to Lavatoia Ah, CMaaja. Dltotoa or im raoBBATBo n "Delitev dobička" Star kapitalistični trik, ki je znan pod ime-nora "profit-sharing plan," se zadnje čase modno oglaša v finančnih kolonah velikega ameriškega tiska in prodira celo v zakonodajne kroge, kjer paradira kot nekaj novega in silno naprednega na ekonomsko-socialnem polja. 2e nekaj časa se s to rečjo bavi senatni finančni odsek z zasipavanjem mnogih strank in strokovnjakov. V kongresu je namreč bila sprožena akcija, da se zniža dohodninski davek onim korporacljam, ki uvedejo "delitev dobička" z delavci. Tako daleč je ta stvar že prišla, da so jo krstili za "najbolj praktičen zgled ekonomske demokracije" v Ameriki. Senatni odsek je pred kratkim hotel izvedeti, kaj misli o tej stvari William Oreen, predsednik Ameriške delavske federacije, nekaj časa pozneje je pa z istim namenom zaslišal Johna L. Levvisa, predsednika Kongresa industrijskih unij. Oba, Green in Lewis, sta se odzvala in izrekla približno enako sodbo o skemi "deljenja dobička". Njuna sodba se glasi po domaČe: Humbug! Kakšna poltena delitev dobička je nemogoča, dokler korporacija ne deli tudi uprave z delavci, da bodo delavci vedeli obseg vsega dobička. Dejstvo, da ta ali ona družba izplača delavcem enkrat ali dvakrat v letu nekakino "napitnino", katero imenuje "bonus" ali kakorkoli že — je navadno slepilo, ki dokazuje, da bi družba lahko zvišala plače delavcem, namesto da jih odpravi z majhno podkupnino. Na drugi strani pa družba nakaže svojim glavnim delničarjem, ki so navadno direktorji, ogromne plače, ki jih nikdar ne zaslužijo. Na primer predsednik družbe dobi $60,000 "plače" in delavci dobe po $26 ali $50 "bonusa". T«kinu delitev dobička se naj gre soliti Green in Lewis sta zahtevala pred senatnim odsekom, naj se podjetniki toliko demokratizi-rajo, da pokažejo svoje poslovne knjige zastopnikom delavske unije, da bodo delavci vedeli natančne dohodke in stroške obrata; s tem si bodo družbe najprej pridobile zaupanje svojih delavcev. Kadar bodo korporacije priznale enakopravno stališče delavske organizacije in povabile zastopnike unije na redne sestanke, na katerih bodo delavci informirani, kako stoji družba finančno, kako so plačani njeni ekse-kutivni uradniki, kakšni so njeni poslovni načrti za bližnjo bodočnost in kakšni so izgledi za zvišanje mezde, kadar poteče stara pogodba, tedaj šele se bo lahko reklo, da družba deli dobiček s svojimi delavci. Green je še posebej poudarjal pred senatnim odsekom, da bi morale ameriške korporacije priznati dejstvo, da je delavstvo njihov drug ali "partner" v produkciji, ki sicer ni vložil kapitala, Je pa vložil svoje delovne sposobnosti, brez katerih kapital ne more produciratl ničesar. In na podlagi tega dejstva bi morale korporacije priznati delavcem pravico, da sodelujejo v upravi po svojem zastopniku in imajo beaedo pri delitvi dobičkov. lUjfajo , dobili in-duatrij ni to nikakršna delit**, temveč napit-n na. karkoli vržejo delavcem ob koncu feta ali kadarkoli se jim »ljubi. ^^ Delavci se morajo čvrsto organizirati In prenehat. s kavsanjem med seboj, * hočejo kdaj doseči svoje pravic«. 1 JJ^T ""'V1' In Izo- pr!*k * P*1 navzgor v na- Glasovi iz naselbini Poročil*/ zastopnika Sharon, Pa. — V mojem zadnjem dopisu tem omenil, kako izvrstne lovce imamo v Sharonu. MisJU se rti, da si bom z zajčjo dobroto, katero mi je dala gospa Novak, napelnil želodec pred no odpotujem na mojo turnejo, toda moja soprogu mi je ni hotela napraviti. Rekla je, da je zaspa-. la in mene spodila brez zajtrka proti Pittaburghu. K sreči sem v neki naselbini dobil prijateljico, ki mi je napravila prežgane juhe za kosilo, sčasoma pa so postali boljši časi. Možje in žene so pričele prinašati okusne krvavice in domače mesene klobase, katere so pričeli pripravljati za dolgo zimo. Seveda niso pozabile naše mamice, da Tone rad pij* tudi okusno vinsko kapljico. No, tako so me potolažili men povsem v zadovoljstvo. Ker sem čital Cipčičev dopis, da bo v Bridgevillu predava Frank Zaitz, predsednik glavnega nadzornega odbora SNPJ iz Chicaga, sem se zvečer napotil v Slovenski dom. Pričeli so prihajati ljudje iz Cuddyja, Sygana in Presta, pa tudi domačih se je nekaj nabralo, toda ne toliko ka kor smo pričakovali. Pripelje se tudi John Kvartich iz Pfttsbur gha. Navzoč je bil tudi John Ter čelj, gl. porotnik SNPJ, in tudi John Bric iz Lawrenca. Govornika smo navdušeno sprejeli. Kolikor sem opazil, je Zaitz napra vil dober vtis na poskušalce. Ob 2. zjutraj smo zapustili dvorano, da se nekoliko odpočijemo od krokanja. Drugi dan je Kvartich pokazal Zaitzu več izčrpanih na selbin v okolici. Bila sta na Pre-stu, Syganu, Cuddyju in Bisho-pu. Vse te naselbine so do mozga izčrpane. Kakšen vtis so nanj napravile, mi ni znano, ker ni )ilo prilike, da bi o tem govori-a, kakor tudi ne, da bi mu pokazal Cliff Mine in Imperial, ker e ves dan pihala mrzla burja in pomalo snežilo. Zvečer pa nama Je Frank Avguštin preskrbel voznika, ki nas e odpeljal v Moon Run na predavanje. Po predavanju smo se podali v spodnje prostore med »rijazne kuharice, ki so nam nagnile prazne Želodce. Na to se )rav dobro razumejo in vedno >rl pravi j a Jo kaj za pod zobe, na-akarjl pa pridno paziio, da po-setniki žeje ne trpe. Čeprav je zimski čas, človeka včasih prime fteja In to posebno še, če se na-vžije okusne hrane. O tem sem se prepričal na zahvalni dan na mperialu, kamor so me bili že prejšnji dan povabili na "chl-cken dinner". Klubove članice so napravile tak banket, kakršnega ie nI videlo moje oko, dasi sem bil že na mnogih banketih. Mene e predsednica kluba peljala za roko k večerji in mi omo zmrzovali, ker je premog tako drag, kupiti pa ga nimamo za kaj. Drugega nam ne kaže, kakor Če bi bilo mogoče poslati prošnjo vremenskim bogovom, a bi nam vreme spreobrnili. Pa kaj bi jamrali o zimi, bomo že kako prestali. Sedaj pa nekoliko o roparskem umoril rojaka Martina Finka v urtle Creeku, o katerem je Prosveta že poročala v Domačih vesteh. Okrog polnoči dne 21. nov. pride moj sin domov, potrka na vrata in nam hiti pripovedovati, da so Martina Finka pravkar ubili v njegovi trgovini. V spanju se prebudim in vprašam, kaj je rekel, nakar zopet ponovi. Iz svojih sob pridejo tudi hčere in drugi sin. Vsi smo bili iznenadeni, da »nismo *nali kaj početi. Spanca Je bilo za tisto noč konec. Vrelo mi je Po glavi, da se takšni roparji ponoči najraje izgubijo in za njimi ni ne duha ne sluha. Toda v tem slučaju je bilo drugače. m t mm.> PONDELJEK. 6. l)P/ pm,| Bogata Greenlandija v romanih o bodočnosti in tudi v 2na* nih razpravah se je pojavljala Vedn ' sel. da je bodočnost svetovnega T* polarnih ozemljih. Tu » "v TJ? ^* kladi. k, bodo ^Js^r ^ Tega mnenja je tudi Danska, ki ima * n landijl bgromen kos arktičnega o£m i. slej smo to deželo poznali le do kiJnl j belem ledu, ki pokanj* ^^ ^nska je bila mnenja, di * Z rum ledovjem vendarle ležati oumJ, zakladi in je v ta namen organ^zh^ ž^ vrsto raziskovalnih odprav. pred vsem Zd stvom znanega učenjaka dr. Laugeia KrT-daj Poročajo, da sta dr. Koch & landske uprave v Kodanju Daugaard-jJ odšla na zelo zanimiva pogajanja™ inos V Severni Kanadi so kakor znano odkr ^a8tva' ki J* tudi z, hom izkoriščajo. Greenlandska je i^in precej podobna Severni Kanadi, bržkone njo bila nekoč cejota. Verjetno je zato da glede naravnih zakladov ne zaostaja L * no Kanado. Danska sama pa nima dovolj strokovni in tudi ne denarja, da bi mogla te dmn . zaklade izkoriščati, nima dovolj sredstvi di niti za raziskovalno delo. Tu gre za ni ki jih trimilijonsko ljudstvo, pa naj bo še bogato, kakor je dansko, ne zmore brez pomoči in iz tega razloga se bodo pogajali i z inostranstvom. Morda bo pri izkoriš< greenlandskih zemeljskih zakladov udelei več dežel. To je odvisno v prvi vrsti od kar ve povedati dr. Koch, ki je ogromni arktičnega pasu doslej najbolje raziskal Arktida je svet v gospodarskem pogle( marsikaterokrat presenetila. Baš je minilo najst let, ko je ubog norveški ribič odkril "pokopališča kitov". Takšna "pokopal predstavljajo milijonska imetja kakor m rudnik. Odkritelj je zaslužil vsekako maler okrog 2 milijona dolarjev. Povedal je, kal postal pozoren na to zlato jamo. Na vodi so vale velike oljnate lise, kakor da se je na kraju potopil petrolejski pamik. Ker ob vi nem robu Greenlandije takšnih parnikov n bilo treba najti drugo razlago. Vzel je poku oljnate vode in je ugotovil, da gre za ribje Na morskem dnu so ugotovili potem stotine tvih kitov. To odkrije je bilo za gospodarstvo viso severa izredno pomembno. Morje je tu od najlažjo možnost, da prideš do ogromnih čin kitovega olja, ki ga pridobvajo po vseh vilih. Od tistega časa velja odkritje oljne na arktični morski površini med ribiči več odkritje celega tropa živih kitov. V novejšem času so odkrili nova grob kitov in odkritelji jih prodajajo dalje včssi fantastično visoke cene. Ribiči so vedno v« li v takšna skupna nahajališča mrtvih k saj so opazili, da so v tropih živih kitov sk vedno le mlajše živali. Kje so potem osU starejše živali? Kit je tipična čredna žival, dar čuti, da se mu bliža konec, se loči od tr Kakor mnoge druge živali, umira sam. Todi tem išče družbe drugih mrtvih kitov. V in slani vodi polarnih morij se trupla ohra potem dolgo sveža. Velikani med rastlinami Kakor govorimo o drevesih-velikanih, m mo predvsem na kalifornijske sekvoje, ki 1 sejo sto in več metrov visoko in med kater štejejo poedine po več tisočletij. Kar se pa obsega, se ta drevesa ne morejo primerj* cipreso, ki rase uro avtomobilske vožnje od sta Mehike. To drevo ima obseg 50 m in tolikšna je tudi njegova višina. Tudi neki ni bombaževec, ki rase v prestolnici Bahi skega otočja, je pravi velikan. Eden naj znanih drevesnih orjakov rase ns pobočju E na Siciliji. To je eden največjih kostanjev, jih je na svetu. Sto jezdecev se Ishko zst pod njegovo krošnjo. Najvišja trta na svetu rase v Severni Ki lini. Vsadili so jo prvi priseljenci okro 1887. in še danes rodi trse. NajdaljAe ra«t pa najdemo vendarle med vodnimi rastlin« Tako nahajamo v južnem Atlantiku tako »v nereocisto, ki Ji je steblo najmsnj 200 m do Premera te rastline pa ne pozna nihče, rase na dnu morja. r Angleški humor . Edina nada AngHje ■ Angleški geologi so ugotovili, da * Anfl vsako leto pogrezne za 20 cm v morje . • • | Pred drajtefimijeti (Iz Prosvete t dne 6. decembrski"' Domače vesti. Razmah velike okvira JRZ po vzhodu in srednjem "P* pravično rešitev primorskegs vprsšsnj« Delavnks vmii. Korporacije se pnček L slavljenjem delavcev. Po svetovni vojni- Zavezniki «0 »t^JJ okupacijo vse nemške republike, če ne ^ la konca homatij in boljševiške afftacijtj Nemd. Sovjetska Rusija. Bela. P^*^'^ mada prodira v baltUkedežele M** dlrajo v Ukrajino in eo okupirali Kp (Urinu poročil« It JegasUviJe.) na. fieveda tudi zavarovana ni bila domačija, ker ni imel Seru-čar nikoli tistih borih denarcev, da bi bil plačal zavarovalnino, 'ako j« ves njun trud zadnjih et zgubljen, prihranila sta kak-inih 400 din, da bi poravnala ne-ce dolgove, a de ta denar je pri požaru zgorel. Hkrati pa sta izgubila svojega edinega sinčka, ri je moral pretrpeti strašne muke, goreti pri živem telesu in si ne znati pomagati. Vse vaš-čane je daleč naokrog novica o tej katastrofi silno potrla in pomagali jima bodo, kolikor bodo e mogli. Dr. Trum bič umrl. — Dne 18. novembra je v Zagrebu umrl znani hrvatski politik in državnik, znan zlasti iz medvojne in prevratne dobe, odvetnik dr. Ante Trumbič, star 75 let. Pred tedni je zbolel, zadela ga je kap, pridružila se je pljučnica in zdaj je jolezni in starosti podlegel. Po rodu je bil iz Splita in ko je postal odvetnik, je kmalu posegel vidno v politično gibanje in postal kmalu poslanec. Med vojno je bival v Londonu, kjer je bil predsednik Jugoslovanskega od-)ora, ki je agitiral za osvoboditev Hrvatov in Slovencev ter njih združitev s Srbi v eno državo. Mudil se je kot tak tudi na Krfu ter z zastopniki srbske vlade izdelal tako imenovano "krfsko deklaracijo" leta 1917. Ko je nastala Jugoslavija, je bil dr. Trumbič njen prvi zunanji minister. Kasneje se je nekako umaknil iz političnega življenja, zkdnje Čase pa je spet nastopal skupno z dr. Mačkom in bi bil moral kandidirati pri sedanjih decemberskih volitvah na Mač-covi listi v Zagrebu. S.rtna nenreča. - V Selški Si nri Petrovem brdu se je I smrtna nesreča, katere je postal 60 letni Ivan Mo- Lselc. Znan je bil pod do-i8 imenom Grohar po vsej Ji dolini kot voznik. Prevažal Lovcem in posestnikom bla-„ do Škofje Loke in prevažan-|ie bilo edini njegov poklic, je tudi pred nekaj dnevi vas desak, da jih odpe-frvftofjo Loko na postajo. Pri * ivem brdu pa popravljajo in na rob ceste so navozili proti, da je rob ceste za e vozove premehak. Ravno, Tje pripeljal do tega mesta jhhorie, je neki voznik zapeljal iot desak na rob, kolesa so se v mehka tla in grozilo je, 'h ge bo voz prevrnil. Mohorič j, ukoj priskočil in prijel voz, I ^ ga zadržal pred padcem, fcda voz se je tedaj že nagnil in M prevrnil na Mohoriča. Pretež-t breme desak mu je strlo prs-i koš, da je pol ure kasneje v bdih mukah umrl. Mkodbe so absolutno smrtonosne. ?ltk ga je povozil. — Pri Te-iWjih v celjski okolici je osebja vlak povozil 28 letnega hlap-! a Rudolfa Marzovška, ki je slu-tfvPečovju pri Teharju, doma ji je bil od Št. Vida nad Val-I fckom. Fant je rekel gospodar-^dagTe v Celje kupovat oble-v resnici pa je zavil v go-in pil. Ko je ponoči vinjen iel domov in je moral čez se ni pravično umaknil [u, ki ga je povozil do smrti, so našli kmalu po nesreči ob progi z razbito glavo. ? zaporu se je zaduftil. — V inskem zaporu v Kamniku je ima umrl ključavnikar iz inj Viktor Hrovat. Bil je do-oljček, a kadar si je privoš-preveč pijače, je postajal na-eden in nadležen. Tako tudi 16. tmbra, ko ga je moral mestni mik odstraniti iz neke gonilne in ga vinjenega zapreti v toki zapor, da bi tam pre-spal noč in se streznil. Bilo je to noči. Zjutraj pa je sluga M glavarstvu opazil, da se kadi im iz celice, v kateri je bil za-Hrovat. Naglo so odprli ce-leo in našli sobico vso v dimu, »postelji pa je ležal na goreči *nnjači Hrovat že mrtev. U-*fena je preiskava, da te ugoto-, »i kako je prišlo do ognja. Dodajo različno: da je zaspal »forefo cigareto in tako zažgal **nja6o, lahko pa tudi, da je jdftl slamnjačo v pijanosti na-j*, da bi se malo ogrel, a ga jt « zadušil. Lahko tudi, da je ■tol slamnjačo v samomorilen namenu. Ugotoviti resnico »*lo težko, ker trdi ječar, da f vzel Hrovatu vse predmete ;«kpa. med drugim tudi vži-Da pa bi bil kdo od zunaj iNUknil ogenj, je malo verjet-fe. Domačija in edini otrok zgore- - IVi Polšniku v Zasavju se !* Pripetila revnima zakoncema Jetnikoma huda nesreča: zgo-r1 J'ma je domačija in v njej Pn otrok. V vasici Semnik pod r^1™ je pred leti pogorela ■Carjeva domačija. To sta Jonskim kupila posestnik Jo-**ručar in njegova žena Fran Pa sta postavila novo hišico J1»(ela skromno družinsko ži-v družbi s svojim edinim r\kom Slavkom, starim tri le- * I)r* 16. novembra zjutraj sU * "»menila k maAi v Polšnik in Kta °d doma že okrog 4. J>u,r»J. Zakurila sta v štedilni-n "» "kuhala čaja in pustila | JnJ v Ht«*dilniku, da se ogreje g*; v kateri je upal Slavko. (T ,n m«ti Rta odila v PoUnik. "u opravila vse potrebno. JJ * vmila okrog 8. zjutraj do-C; K" Pa prideta do doma. o-Pru- (la je hiša vaa v ognju. »U planila v gorelo hišo k*. ki je ležal v goreči po-J' n hropel ves ožgan. Naglo u ^ nesla k soaedu, a fan-L " J* kmalu nato podlegel. Do-fj^* jima je vaa pogorela do Ji. l hlev' c*10 P1*41*' fl krava, Ti .ploh ni bila 8e-t •'M-a. ampak »ta jo dobila . ' : 1 sta imela mleka zaee __________...____ u ^trtika. Oba sU vsa obupa- cago, po tUvkl, katero je Učinek? Poslopju se ni poznalo ničesar, pač pa so dobili v bližini stoječi železniški vozovi nekoliko lukenj v svojem trupu od drobcev bombe. Velika bomba je udarila tik ob tiru v zemljo. Izkopala je jamo 6 m v premeru in 5 m globoko. Tir sam, t. j. tračnice, so ostale nepoškodovane. Na tiru stoječi vagoni pa so se ob eksploziji samo premaknili na tračnicah za 20 cm. Pač pa je bombardiranje obljudene kitajske vasi imelo za posledico 100 mrtvih. Moralni uspeh tega bombardiranja je bil ta, da je med ljudmi te vasi, bili so železničarji, naraslo ogorčenje proti Japoncem in so šli s če večjo požrtvovalnostjo na delo. Namesto demoraliziranja, ki bi naj ga povzročilo bombardiranje, torej ravno nasprotni uči-speh. Na španskem bojišču ob Ebru so vojaški strokovnjaki ugotovili, da je skozi 10 tednov bilo vrženo iz letal po 10,000 bomb dnevno. Ako računamo, da je bila vsaka bomba težka samo 10 kg, potem je bilo vrženih dnevno na republikansko ozemlje ob Ebru okoli 3000 ton bomb. U-speh tega intenzivnega bombardiranja pa je bil malenkosten, kajti od vsakih 3000 bomb je samo po ena zadela cilj, ostale so se razpočile brez večje škode. Mnogo so tudi računali na ve-ike bombnike. Japonci so takoj početku svojih vojaških operacij poslali v boj 60 takih letečih trdnjav. Uspeh? Kitajci so s svojimi obrambnimi letali dveh tednih sestrelili 80 teh orjakov in Japoncem je preAlo veselje, da bi tvegali ie ostale. Skratka: Riziko izgube dragih etal in ljudi, ne vštevši izdat-cov za bombe, ki tudi ne stanejo ravno malo, je tako velik, da ni v nobenem razmerju z doseženimi uspehi. In v tem je ve-ika sreča za človeštvo, katerega dobršen del bi bili imperiali sti že davno iztrebili s površja zemlje, ako bi letala lahko opra vila to delo.—Dl. Pol. Bombardiranje iz zraka je predrago Vsaka luknja v zemljo stane Japonce ~ 2000 dolarjev Odkar se izdelujejo v vseh dr-avah letala za vojne svrhe ta-korekoč na tekočem traku, se mnogo govori in piše o nevarnosti bombnih napadov iz zraka in strašnih posledicah, ki jih ima tako bombardiranje. V večjem obsegu so te vrste moderno orožje preizkusili v Španiji. Se bolj pa na Kitajskem kjer se ga poslužujejo zlasti Japonci. Neki ameriški generalštabni častnik se mudi na Kitajskem, predvsem z namenom, da ugotovi uspešnost vojne z letali in uspehe" bombardiranja iz zraka. Pri tem je prišel do zelo presenetljivih ugotovitev: Njegova sodba je, da stane Japonce vsaka luknja, ki jo zvrtajo njihove bombe v zemljo, 2000 dolarjev, Kitajce pa 60 cen tov, da jo zopet zasujejo. Častnik je opazoval bombardiranje neke kolodvorske zgradbe od strani japonskih letal. Letala so metala 600 kg težke raz-strelilne bombe, čijih učinek je da se razlete v drobce. Ena lažja bomba je udarila na poslopje, zgrajeno iz kamenja. Merniki filmski igralci protestirajo Berlin, 3. dec. — Naznanilo, da bodo nacijske avtoritete poslale več sto. firaskih igralcev gradit ceste in v tovarne, je izzvalo proteste. Filmska industrija je zmanjšala aktivnosti in ne >otrebuje toliko igralcev. Nekateri so bili že pozvani, naj še podvržejo zdravniški preiskavi, da ugotovi, kakšna dela lahko o-pravljajo. Glasovi iz naselbin (Nadalkran)« s t. stnaU Ko grem drugo jutro kot po navadi na delo mimo Finkove trgovine, mi je bilo tesno pri srcu. Pride 12. ura, kosilo, in ie tričijo po cesti: "fixtra, extra!" Takoj kupim Post Gazette. Na prvi strani je bil opis umora ter slika Finka in treh mladih roparjev, dva stara po 19 let, tretji pa 21. Umor so izvršili ne-kako takole: Do Finkove prodajalne so prišli okrog 11:80. Ko so videli, da je sam, dasi je bil v stranski sobi neki zdravnik, je eden mlajših ostal zunaj na straži, dva sta šla pa v trgovino, kjer sta zahtevala cigaret. Ko je Fink položil dva paketa cigaret s uži-galicami na prodajalno miso, mu ukaže mlajši: "Roke kvišku 1" Kink stori to, toda v istem hipu zagrabi za tolovajev revolver, katerega ropar sproži. Ta strel ni povzročil nevarnosti, ker je šla krogla med palcem in kazalcem. Potegne revolver poleg stoječi 21-letni ropar, ki ustreli Finka. Ta se je takoj zgrudil, ker je bil zadet pri srcu. Tako so izpovedali roparji drugi dan, (o so jih privedli iz zaporov na lice umora. Dečka obglavljena v Nemčiji Mannheim, Nemčija, 3. dec,— Herbert Reif, star 18 let, in Jo-hannes Horn, star 19 let, ki sta bila pred posebnim tribunalom spoznana za kriva tatvine avtomobilov in obsojena v smrt, sta bila obglavljena na dvorišču berlinske jetnišnice. Reif in Horn sta bila najmlajša zločinca, ki k ta bila obglavljena v Nemčiji. Diktator Hitler je odklonil apel, naj ju pomilosti. Kitajci prispevali veliko vsoto v vojni sklad ftanghaj, 3. dec. — Kitajska vojna in relifna komisija v Cung-kingu je včeraj naznanila, da so ameriški Kitajci prispevali $4,-800,000 v obrambni in pomožn sklad, odkar je ja|>onaka armada invadirala Kitajsko. Da so te roparja tako hit ro izsledili, so k temu sami pripomogli, ker so šli takorekoč sami past. Dve uri po umoru so bili ie v rokah policije. Ljudje, ki jih poznajo, pravijo, da so ie prej kradli in ropali, dasi so se obnašali kot amaterji. Ker niao imeli avta, so hodili peš. V roke so padli nekemu policaju po imenu Forgi. Ko je iel ob dveh ponoči na delo, jt pred svojo Hišo opazil tri mladeniče. Vpraša jih, kaj delajo tako počno zunaj. Odgovorijo mu, da so bili na neki zabavi v bregu, sdaj pa so se i* gubili. Vprašajo policaja (bil jt v civilni obleki), kje je mesto Duquesne. Povabi jih, naj sedt-jo\v njtgov avto in jim bo po-kazty, kamor ielijo. Ne vem, če jt bil policaj it prej informiran o umoru, ampak ropar j tm ni pokazal proti Duquesnut marveč jih jt ptljal i naravnost na policijsko postajo, kjer so jih prijeli in preiskali. Pri njih so naili dva revolverja, nakar so zločin Ukoj priznali. Kakino plačilo bodo prejeli pred sodni-com, bom ie poročal. Pokojni Martin Fink jt prišel v Ameriko leta 1918 in pričel delati kot premogar v Yukomi, Pa. Pred desetimi Itti si jt kupil majhno prodajalno v Tur-tle Creeku. Rojen Jt bil v Dov-žah, fara Podgrad pri Novtm mestu. Član je bil 8NPJ In 66-PZ. Obe društvi sta izgubili dobrega Člana, starega 44 let. Pokopan jt bil 26. nov. v Greens-burgu. Zapušča žalujočo soprogo Mary, sina VVilliama in Marki Flortnct in Mary, v Vukonu pa brata in ssstro ter več sorodnikov in prijattljtv. Martin jt bil jako priljubljen, kar te jt videlo tudi, ko jt leial na mrtvaškem odru in pri pogrebu. Blag mu spomin. Martin Hoialt, 300. . Širnim programom. Kot predsednik društva, si štejem v dolžnost, da objavim nekoliko informacij o pomenu in delovanju te naše podporne ustanove. Društvo Domovina lastuje svojo dvorano, v kateri so manjše sobe za vsakovrstne potrebe | Ta dvorana je nekakšno kulturno središče vsega našega življenja. V njej zborujejo skoro vsa slovenska društva, kakor tudi druge narodnosti. Dom ima obširen oder s prillčno dobro sce-nerijo, ki odgovarja za dramske predstave. V tej dvorani, ki je prosta za vaje vseh kulturnih ustanov, se poučujejo tudi pevski zbori. Dom ima tudi moderne klubove prostore, točilnico, kjer je izvrstna postrežba. Društvo je od svojega postanka imelo velik denarni promet. V teku svojega obstoja je izplačalo nad $40,000 bolniške podpore in smrtnine. Poleg dvorane lastuje tudi hišo in zemljišče, ki je vse brez dolga. Denarnega premoženja ima nad $15,000 Potrebno je bilo veliko energije in poštenosti s strani članstva in odbornikov za dosego ttga uspeha. Društvo je popularno tudi med drugim narodom. Saj ga ni Američana v Barbertonu, da ne bi vedel, kje je Slovenian Home. Društvo Domovina šttjt 280 odraslih članov in 10« v mladinskem oddelku. Prillčno število nas je, ki smo člani SN PJ, drugi pa tudi drugih orga-nizacij. Umevno je, ako si Član več društev, toliko bolje jt v slučaju potrebe. Naj bo s tem podan neumrljiv spomenik pionirjem jn naši generaciji, ki je agradila vat to Ta spomtnik naj sluii mladini, da bo vedela, da so bili tudi njih starši pionirjU ki so vedno gledali ta dobrobit sebe In svojih I potomcev. Precej teh pionirjev že krije hladni grob. Časten jim spomini Za nas pa še nI delo končano. Pridobimo slthemtga Slovenca v naše podporne in kul turne organizacije, ker to je le v njih lastno korist. John Garbor, 48. Beatanek delavcev v sredini tunela, nkoai katerega bo ttkla voda ti reke Colorado v 1onekod zagospodovali razni fašizml. Torej vojna kot taka, ki Je povzročila veliko krizo ter pomanjkanje In ki je imela za po-sMdiro vojno odškodnino, za katero Je moralo nemško delavstvo dolgo vrato let doprlnašatl silne irtve a tem, da Je moralo delati za reparacije |kk1 najtežjimi o-kolnostmi, je |>omagala fašizmu na noge,—B. v Del. Pol. Zakaj pa te tako zanima, kaj pomeni ta tujka7" "Zato, ker ml Je oče dejal, da ml tega nI treba vedeti." 0 "MilostIva, ali ste st kdaj seznanili z moškim, ob katerega najbolj rahlem dotiku bi vam bil trepetal vsak živec f' "Da, to Je bil moj zobozdravnik/^_ Ckekiif Up m CUMria I |f«gro glrl MMlftM s tat««*!* test—e k«rsl«s, »raaiteaUir *Ua» I»m ».ni of (•llinc tstor mM« i«ras »r« la Km Mr TM« |«o««of iS« ««ti«iilm mm fcjr Um ikivm* tram ttrtlassl T«b*r< bloal« I« UM mtoM m«M Sf 4**(h tn.oaf Strm— ««4 d* *•«<* fim I« USMS UM« Ot Vfc«e VOLTAIRE: Kandid ali optimizem rOlLOVniL OTOK IUPAMM UVOD M Ar UAL STAVBO LAMI Komaj je bil Kandid na ladji, se je vrgel svojemu nekdanjemu slugi, prijatelju Kakam-bu okrog vrata. "Daj, povej," mu je dejal, "kaj počne Kunigunda? Ali je le vedno čudo lepote? Ali me še vedno ljubi? Kako se ji godi? Brez dvama si ji kupil v Carigradu palačo?" — "Dragi moj gospod," je odgovoril Kakambo, "Kunigunda pomiva sklede na pro-pontski obali pri nekem knezu, ki ima kaj malo v skledi; robkinja je v hiši nekega bivšega kneza, po imenu Ragotskega, ki dobiva v svojem pregnanstvu od velikega sultana po tri tolarje na dan. Se bolj žalostno pa je, da je izgubila svojo lepoto in je postala strahovito grda." — "Ah, lepa ali grda," je rekel Kandid, "poštenjak sem in moja dolinost je, da jo vedno ljubim. A kako je mogla zabresti v tako bedo s petimi, šestimi milijoni, ki si jih vzel s seboj r "Oho," je rekel Kakambo, "ali nisem moral dati dveh senjorju Donu Fernandu d'Ibaraa y Figueroa y Mascarenes y lampurdos y Souza, buenos-ayreškemu namestniku, da mi je dal dovoljenje, vzeti gospodično Kunigundo s seboj? In ali nama ni neki gusar vsega drugega junaško pobral? Ali naju ni ta gusar odpeljal na matapanski rtič, na Milo, Nicarijo, 8a-mos, v Petro, v Dardanele, v Marmarsko morju in v Skutari? Kunigunda in starka služita pri knezu, ki sem vam ga prej omenil, jaz pa sem suženj pri sultanu brez prestola." "Koliko groznih nezgod se je splelo druga v drugo!" je vzkliknil Kandid; "pa navsezadnje imam še nekaj demantov, z njimi lahko osvobodim Kunigundo. Kako škoda, da je izgubila lepoto." Nato se je obrnil k Martinu in dejal: "Kaj pravite, kateri je bolj pomilovanja vreden: sultan Ahmet, car Ivan, kralj Karel Edvard ali jaz?" — "Tega ne vem," je rekel Martin; "da bi to vedel, bi moral biti v vaših srcih." — "Ah," je rekel Kandid, "da je Pangloss tukaj, on bi vedel in bi nam povedal." — "Ne vem," je rekel Martin, "s kakšnimi tehtnicami bi bil utegnil tehtati vaš Pangloss Človeško nesrečo in precenjati človeške bolečine. Vse, kar bi jaz presodil, je to, da je na zemlji na milijone ljudi, ki so stokrat bolj pomilovanja vredni nego kralj Karel Edvard, car Ivan in sultan Ahmet." — "2e mogoče," j? rekel Kandid. V nekaj dneh so dospeli do ožine, ki se preliva v Črno morje. Kandid je najprej prav drago odkupil Kakamba; nato je planil brez zamude s svojima tovarišema v neko galejo, da bi šel ob propontaki obali iskat Kunigunde, pa bodi še tako grda. V posadki sta bila dva galjota, ki sta jako slabo veslala in ki jima je levantinski kapitan od časa do časa primazal po golih plečih par krepkih udarcev z žilavko, Kandida je naravno gnalo, da si je ogledal ta dva pozorneje nego druge galjote in se jima je s sočutjem približal. Nekaj potez po nujnih onekaienih obrazih ga je oddaleč spominjalo Panglossa in tistega nesrečnega jezuita, tistega barona, gospodične Kunigunde brata. Ta pomisel mu je razložila srce; opazoval Ju je še pozorneje. "Prav res," je rekel Kakambu, "da nisem videl mojstra Panglossa, kako je visel, in da me ni zadela nesreča, da sem barona ubil, bi bil preverjen, da veslata na tej galeji." Ob baronovem in Panglossovem Imenu sta galjota na glas zakričala, prenehala z delom in izpustila vesla iz rok. Levantinski kapitan je planil nad nju in udarci z žilavko so padali s podvojeno silo. "Nehajte, nehajte, gospod," je zavpil Kandid; "dal vam bom denarja, kolikor hočete." — "Kaj to je Kandid?" Je rekel eden kaznjencev. —"Kaj, to je Kandid?" je rekel drugj. — "Ali so sanje?" je dejal Kan-dld; "ali bedim? Ali sem res na tej galeji? Ali Je to goft|>od baron, ki sem ga ubil? Ali Je to mojster Pangloss, ki sem videl, kako je visel T — "Midva sva, midva sva," sta hitela oba. — "Kaj, tukaj Je tisti veliki filozof?" je govoril Martin. — "No, gospod levantiski kapitan," je rekel Kandid. "koliko zahtevate odkupnine za g<>»poda Thunder-ten-tronckha. enega prvih Imronov nemškega ceHarstvn. in xa gospoda 1'anglosna, najglobljega metafizika vse Nemčije?" — "Krščanski pes," Je odgovoril levan-tlnski kapitan, "ker sta ta-le dva galjotska psa eden baron, drugi metafizik, kar je v vaših krajih brez dvoma visoko dostojanstvo, mi odrini petdeset tisoč cekinov." — "Dobite jih, gospod; odpeljite me po bliskovo v Carigrad, pa boste mahoma plačani: ali ne, prepeljite me h gospodični Kunigundi." Levantinski kapitan je že na prvo Kandidovo ponudbo okrenil premec proti mestu in ukazal veslati hitreje, nego reže ptica zrak. Kandid je objel stokrat barona in Panglossa. "Pa kako to, da vas nisem ubil, moj dragi baron? In vi, dragi moj Pangloss, kako, da st& še Živi, ko sem vas vendar videl obešenega? In zakaj sta oba na galejah v Turčiji T — "Kaj je res, da je moja mila sestra v tej deželi?" — Je izpraševal baron. — "Res," je odgovarjal Kakambo. — "Torej vidim spet svojega ljubega Kandida!" je vzklikal Pangloss. — Kandid jim je predstavil Martina in Kakamba; vsi so se objemali ter govorili vse vprek. Galeja je letela, že so bili v luki. Poslali so po 2ida, ki mu je Kandid prodal za petdeset tisoč cekinov demant, vreden stotisoč, a Zid se je rotil na Abrahama, da mu ne more dati več. Neutego-ma je plačal odkupnino za barona in Panglossa: ta se je vrgel svojemu rešniku pred noge in mu jih močil s solzami; drugi mu je v zahvalo pokimal z glavo ter mu obljubil, da mu vrne ta denar o prvi priliki. "Toda, ali je res mogoče, da je moja sestra na Turškem?" je govoril. — "Nič ni tako mogoče kot to," je odgovarjal Kakambo, "ker pomiva posodo pri nekem transsilvanskem knezu." Takoj so dali poklicati dva žida; Kandid je prodal še nekaj demantov; in vsi so odrinili z drugo galejo, da bi osvobodili Kunigundo. XXVIII. Kaj te je dogodilo Kandidu, Kunigundi, Pan-gloaeu, Martinu, itd. "Oprostite se še enkrat prosim," je rekel Kandid baronu, "oprostite, častiti oče, da sem vam s tako silnim sunkom prebodel život." — "Ne govorimo več o tem," je rekel baron, "bil sem nekoliko prenagel, priznam. Toda ker želite zvedeti, po kakšnem naključju ste me našli na galeji, vam povem, da me je kmalu nato, ko mi je brat lekarnar v našem kolegiju ozdravil rano, naskočila in odvedla neka španska četa; vtaknili so me v ječo v Buenos-Airesu bal tisti čas, ko je moja sestra že odpotovala. Prosil sem, da bi se smel vrniti v Rim k očetu generalu; bil sem imenovan za miloftčinarja pri francoskem poslaniku v Carigradu. Ni minilo osem dni, kar sem prevzel svoje posle, ko srečam pod mrak mladega, prav lepo raslega dvornega častnika; bilo je jako vroče; mladi mož se je hotel kopati; Izrabil sem to priliko in se šel tudi kopat. Nisem vedel, da je za kristjana smrten zločin, ako ga zalotijo nagega z mosli-mom. Neki kadi mi je dal našteti sto palic po podplatih ter me obsodil na galeje; ne verjamem, da se je kdaj komu zgodila strašnejša krivica. Toda rad bi vedel, zakaj je moja sestra v kuhinji transsilvanskega kneza, ki je pribežal k Turkom." "Pa vi, dragi moj Pangloss," je rekel Kandid, "kako je mogoče, da vas zopet vidim?" — "Res je," je odgovoril Pangloss, "da ste me videli na vešalih. Prav za prav bi bil moral biti sežgan. Pa saj gotovo še pomnite, da se je ulila ploha, ko so me hoteli cvretl: nevihta je bila tako huda, da so obupali, da bi mogli zanetiti ogenj: torej so me obesili, ker niso mogli drugače. Moje truplo je kupil neki ranar, odnesel me je domov ter me hotel raztelesiti. Najprej mi je naredil krilno rezo od popka do ključnice. Človeka ne morejo slabše obesiti, nego so mene: krvnik svete inkvizicije, ki je bil sub-dijakon, je ljudi rea čudovito spretno sežigal, obešanja pa ni bil vajen: vrv je bila premočena In Je slabo polzela, zato se je skrotovičila • kratko malo — le aem dihal. Ko sem dobil križno zarezo, se mi je utrgal tako silen krik, da je moj ranar padel vznak, in ker Je mislil, da ima vraga pod nožem, je v smrtnem strahu zbežal in na begu Ae enkrat telebnil po stopnicah. Na U hrum je pritekla iz sosednje sobe njegova žena: zagleda me zleknjenega z mojo križno zarezo, se prestraši še bolj nego njen mož. zbeži in pade nanj. Ko si nekoliko opomo-reta. zaslišim. kako pravi žena ranarju: "Ljubi moj, kaj ti le v glavo seže, da hočeš parati krlvoverca? (Dalje prihodnjič.) Doživljaj v brzem vlaku Vlak je dervll t brzino devet-desetih kilometrov na uro čez francosko ravan. Večer je bil deževen in hladen Potnik v kupe-ju je sdolgočanen odložil lUte iz rok ter segel po kriminalnem romanu. Začel je čitati zgodbo — in je kmalu obtičal. Srepi pogled njegovega sopotnika, ki mu je sedel nasproti, ga je zmedel. da nI mogel nikamor naprej. Malo pred odhodom vlaka s zadnje postaje je sopotnik pridirjal v kupe ves zatopljen, kakor da bi bil zaaledovan. Ročno torbico je vrftl brezbrižno m temttiu k- dež in zamrmral nekaj nerazumljivih besed, ki jih doktor, ki se je dotlej sam vozil v tem oddelku. ni mogel pravilno razumeti. Zaradi tega se je doktorja kmalu polastilo čudno razpoloženje. Zaprl je knjigo in vprašal svojegs vis-a-visa: "Oprostite, gospod, kaj pa tako buljite vame? Mar vam na meni kaj ne ugaja T Sopotnik se Je vljudno nasmehnil: "Nič takšnega, nič hudega, gospod!" Buljiti pa vendar ni nehal. Zato Je doktor ponovil svoje vprašanje v nekoliko spre-menjeni obliki, ftele zdaj je do-bil v odgovor: MKaj pa si domišljate? Dovolite. da vam povem, da ste mi umov Me<. 1'ohboo vaša gl«v« mi ugaja! Ali se zavedate, da imate karakteriatično glavo? Takšne Ae nisem srečal v svojem življenju!" Doktor se je nasmehnil kakor človek, ki se čuti polaskanega. Odvrnil je brez obotavljanja: "Ce so vam tako všeč glave, bo dovolj, da (»ogledate v zrcalo! Tam boste videli še bolj karakteriatično in lepšo lastno glavo!" Sopotniku je U kompliment očividno ugajal. In bil je v resnici več nego kompliment, bilo je odkrito priznanje. Kajti so. potnik je imel velike, izrazite o-čl. nad njimi se je vil venec gostih las. pod katerimi se je točil* čelna Unija misleca s plemenito oblikovanim nosom in v mogočno brado, ki je izdajala samo\ogneg« <|ovfka. y#t* to PR 08V KTA bila videti, energična. Splošen vtis tega človeka je doktor pri sebi definiral za "demonično duhovnost." Sopotnik se je nenadoma približal doktorju in po rahlem naklonu je dejal: "Ali je to. kar ste pravkar dejal, povedano s prepričanjem ali zgolj iz vljudnosti?" "Oprostite," je dejal doktor, "jaz ne govorim ii vljudnosti. Kar povem, povem iz prepričanja." "Nu, če je temu tako, kakor trdite, potem imam predlog za vas: zamenjajva glavi!" Doktorjev obraz se je namah spremenil. Zdaj ni več dvomil da ima pred seboj ne le človeka z nenavadnim obrazom, ampak dovršenega ftorca. V takšnem položaju pa mora človek ohraniti mirne živce. Sklenil je torej, da sopotniku ne bo v ničemur ugovarjal, da ga ne razdra-ži, kar bi utegnilo poetati nevarno zanj. Krčevito se je nasmejal. "Nu, če vam je res toliko do tega . . r Norec je skoro kriknil od veselja. Z bliskovito urnostjo se je okrenil in trenutek* pozneje se je zabliskala v njegovih rokah ostra britev. "Sijajno! Brez primere!" je ponavljal. Doktor se je ozrl po zasilni zavori. Toda mož z britvijo v roki je to opazil, poleg tega pa mu je tudi stopil na pot, da ni mogel napraviti zaželjenega koraka. Oči norca so se poblisko-vale v vročičnem ognju in doktor je začutil neko šibkost v kolenih. Mrzel pot mi$; je stopal v debelih sragah na ielo. Zdaj ne smeš zamuditi niti trenutka! mu je govoril notranji glas. In med tem, ko je navidez mirno in trezno preudarja{ nevarnost položaja ter sodil, s Kakšnim prijemom in udarcem bi napravil norca neškodljivega, se je oglasil naš sopotnik s pomirjenim glasom. Dejal je: "Gospod, oprostite, da sem vas malo prestrašil! Smatrate me mogoče za norca. Ampak jaz sem popolnoma normalen človek. Bilo bi nezifiis^lno, če bi potegnili zasilno zavoro zaradi mene!" Pri teh bese^h je odloiil britev v svojo ročpo torbico. Vljudno se je priklonil ln se predstavil: "Moje Ime je Varennes, Louis de Varennes. Prosim, da mi o-prostite kruto šalo, ki sem si jo bil dovolil zQygml! Po poklicu sem pisatelj.". Hotel sem brez stranskih vplivov preštudirati prizor, ki bo imel v mojem novem kriminalnem romanu veliko vlogo." Doktor je napravil poskus, da bi se nasmehnil, toda smeh mu ni prihajal od srca. Prevel je bil Ae pod vtisom pravkar dožtaljenega. Vendar se je zdaj čutil olajšanega, razburjen je bil samo zaradi neokusnosti sopotnika, ki si je dovolil v kupeju br-zega vlaka taktno šalo. In Varennes je menda spoznal, kaj misli potnik o njem. Zato je iztegnil svojo roko in rekel: "Dovolite, da vas povabim, potem ko ste ml izkazali neprecenljivo uslugo, v jedilni vagon, kjer se bova okrepčala s požir-kom konjaka. Smatrujte se, prosim, za mojega gosta!" Doktor si je osušil potno čelo. 8uho je rekel: "Hvala za prijetnost. Torej pojdiva! Sike konjaka nama ne bo škodovalo." V jedilnem vagonu se je kmalu izkazalo, da ja Louis de Varennes izboren kramljač in ljubezniv družabnik. Pripovedoval je doktorju svoje doživljaje, ki so bili ne le številni, ampak tudi svojevrstni. Is njegovega pripovedovanja Je bilo Jasno razvidno, da je mnogo potoval in doživel. Svoje pripovedovanje je zabelil vedno s kakino duhovito o-pazko. v kateri ni manjkalo neke ironije. Doktorju se je videl pisatelj mož, ki j« ni nogo vedel. Med pogovorom sta pila ii^ Jedla in ko sta se po ©krepčilu vrnila v svoj kupe« je doktor skoro pozabil na svoj prejšnji doživljaj. zato pe se mu kolena ši-bila od zaužite ftgane pijače. Težko je zleael do svojega le-UAča- Nekaj čaaa je poslušal, kako nabijajo koleaa svojo monotono pesem. 8opotnik pod nJim se j« ves čas nemirno valjal na ležišču. "Da," i« premišljal doktor na Ubija V italijanski kolonialni politiki se je pretekli mesec zgodil pomemben dogodek, ki je seveda v množici drugih izginil in je bil le tu pa tam mimogrede omenjen. Vendar pa bi ga sicer ne prešli tako enostavno in lahko, če ne bi bil naš pogled uprt istočasno na toliko strani, kjeKse odigravajo naglo važne zunanje spremembe, d oči m gre v tem shičaju le za več ali manj formalni sklep.. Veliki fašistični svet je namreč 26. okt. na svojem zasedanju sklenil, da bodo odalej štiri pokrajine Libije, dosedanje italijanske kolonije, tvorile del narodnega, bolje rečeno, državnega ozemlja. S tem sklepom bodo tvorile torej nove libijske pokrajine del italijanske države in ne več samo podrejeno kolonialno ozemlje. Italija drži Libijo več ali manj od 1. 1911 v svojih rokah, seveda je bila njena prvotna posest bolj teoretična, kot pa dejanska, saj so še kasneje in to tudi po vojni sledile vojaške ekspedicije v Libijo, ki so končno na način, kot ga uporabljajo za uklonitev kolonialnih narodov Angleži (glej Palestino, Indijo ...), pokorile uporna ljudstva tako, da so danes novi državi zvesta. Pri tem se Italija ni ustrašila velikih žrtev, tako materialnih kot človeških, kajti zavedala se je vnaprej, da bo novo osemlje služilo kar najbolj njenim bodočim načrtom in njeni politiki, ki si jo je začrtala, zlasti z ozirom na svojo vlogo v Sredozemskem morju. Ko si je Italija utrdila vlastiv novi koloniji, je pričela z delom. Za vladajoči režim pomeni številno in paglo rastoče prebivala stvo Italije problem, ki išče rešitve, zlasti od časa, ko je ponehalo izseljevanje, v preseljevanju v nove kolonije. Pri tem je seveda razumljivo, da je to preseljevanje v puste in neobdelane kolonije mnogo manjše, kot pa je bilo preje n. pr. v Ameriko. Pri tem tudi napori vlade ne pomagajo preveč. Tako štejemo danes po tolikih letih oblasti nad Libijo v njej le okoli 140,000 Italijanov. Število bo se veda. naraščalo, če bo napredovalo kul-tiviranje dežele, kar je tudi druga želja vladajočih* ki nočejo samo puste kolonije, ampak žele izvleči iz nje čim več koristi, zlasti rudnih in sličnih. Kako je v tem oziru. z Libijo se ne ve, do-čim je stanje v Abesiniji zelo ugodno. Vsekakor je pri tem značilno mnenje italijanskega časopisa, ki je demonstriral gospodarske koristi libijskega o-zemlja za Italijo in ki je prišel do zaključka, da je ta dežela1 "grobnica italijanskega dela in prihrankov." Seveda je ta list tu povdarjal le gospodarsko stran, dočim ga je razmotriva-nje političnega značaja in vloge postelji, "pisatelji so čudni ljudje! Vrag vedi, kako se igrajo s svojimi živci-- Zbudil se je v strašnem hrupu. Kakor pijan se je dvignil z ležišča in je ravno še videl, Itako so štiri močne roke zgrabile Louisa de Varennesa ter ga s silo odtrgale iz kupeja, katerega ni hotel zapustiti, dokler se je mogel braniti tuje sile. "Kaj delate?" je slednjič zavpil. "Kaj se je zgodilo, da tirate tega Človeka iz kupeja?" "Gospod, oprostite, ampak povedati vam moram, da ste I-meli nenavadnega sopotnika." je pojaanjeval eden izmed železniških sprevodnikov, ki je spravljal iz kupeja Varennesovo ročno torbico. "Vaš sopotnik v tem kupeju je bivši pisatelj Varennes. Včeraj je pobegnil Is umobolnice. To ni le umobolen človek. ampak tudi zelo nevaren indlvidij! Obvladuje ga namreč fiksna Ideja, da mora s vsakim človekom, ki ga sreča, zamenjati glavo. V U namen se poslužuje britve. Ni še dve leti tega, ko je na progi Pariz-Lyon odre-sal nekemu sopotniku glavo. Napadel ga je v spanju ter mu pre-resal vrat. Gospod, lahko vam samo čestitam k temu. da se ni tudi s vami zgodilo nekaj po-dobnegs , , Doktorju Je bilo to. km je slišal, več nego dovolj. S tresočimi se koleni je še enkrat odkorakal v jedilni voz. kjer si je topot v srečno rešitev življenja naročil celo steklenico brandyjs. Dr. Herman N. Bundesen (desno), predsednik čikaškega zdrai stvenega departmenta, in M. J. Guerin, njegov asistent, ki bila poleg več drugih oseb obtožena kršenja Shermanovega pr titrustnega zakona. dovedlo do popolnoma drugačnih zaključkov. Brez dvoma je tudi v tem ves povdarek vodstva italijanske politike, ki za višje cilje žrtvuje v tem slučaju tudi mnogo dobrih in narodnih sil, ker se zaveda, da bodo te žrtve končno, če se bo šlo po poti, kot je začrtana, le prinesle koristi, ki jih danes večina še ne vidi. Nameni, ki jih italijanska vlada goji danes, ko je proglasila štiri libijske pokrajine za del države, so jasno začrtani v besedah " Usta "Giornale d'Italia", kjer piše Gayda, da "fašizem zre na svoje sedanje in bodoče pravice v Afriki. Naraščajoče narodno gibanje mora naraščati tudi v svoji zunanji politiki in v svojih zahtevah." Pri tej izjavi je treba vpoštevati dejstvo* da ima Italija od vseh evropskih velesil najmanj kolonij Ln da je te pridobila šele v zadnjih desetletjih, bolje v zadnjem desetletju. Njeni napori, da se tudi tu pridruži ostalim, so torej razumljivi, tembolj danes, ko tako-zvane demokratične kolonialne velesile komaj love sapo od iz-nenadenj. Tako je sedaj postala Italija v Libiji mejaš Tunisa, v katerem živi 80—90,000 Italijanov, ki bodo tam lahko prevzeli henleinovsko vlogo in tako eni velesili spet zagodli monakovsko koračnico. "Sedanje in bodoče pravice" Italije, po načinu kot so, ga ustvarile države, oziroma velesile, ki si laste pečat demokracije, ki je pa s kolonijami, že samo s tem, v popolnem nasprotju, so torej v tem slučaju jasne. Vsi njeni napori, da stro nasprotnika v Španiji, oblast nad Majorco v Sredozemskem morju danes in ustvaritev "četrte obale" jutri, naj bi Italiji, kot velesili na Sre- dozemskem morju zagotov mesto kot ji gre. Zadnji dogodek s proglasitv Libije za del države ima tor svoj glavni in največji povdar ter važnost ravno na tem zun njem momentu. Seveda bo »pi redno s tem naraščalo tudi nas ljevanje v novih pokrajinah, z sti v rodovitnejših predelih, <* koder so domačini izginili. N seljevanje se vrši ob podpori d žave, ki je lani pripeljala v I bijo 1,250 družin, letos 1,800 kmalu jim bo sledilo še oko 1,000. Zgleda, da je tudi v tei oziru napravljen načrt, ki ga režim izvajal. Novi izseljenci družinami bodo tvorili namre trdno podlago bodoče obirati novih ozemljih, ki bo seveda ČL frotir a IL. ■/••••••.••.t,«..,,,., „.,.,.....,,*««„i< * S) d. 4roti*a .......... ' ••••....I.....,.,,.,,,,,,,,,,,,,,.......! W _ - __ ........ .....................