teto XXV», St. zl Upravništvo: Ljubljana, Pucanijera ilia S» Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24_ Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva «B> ca 5 — Telefon 5t 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije m inozemstvo: UPI S. A., MILANO Kačuni: za Ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Preii — Cena t- L Rokopisi se ne vračajo. Panzerschlacht Gleiwitz Sowjetische ßurchbrnchsversuehe zwischen Westbesklden und obewchlesischem Industriegebiet gescheitert — Erbitterte Kämpfe um Posen, Bromberg and Thorn — Auch in Ostpreusen hält der starke feindliche Druck an — Winter-schlacht zwischen Elsenborn und Sauer von neuem entbrannt Aus dem Fiihrerhauptquartier, 26. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Unijam wehrten unsere Truppen zwischen Plattensee und Donau, im Vertes- nnd Pilis-Gebirge feindliche Gegenangriffe unter Abschuss von 20 Panzern ab. Die deutsch-ungarische Besatzung von Budapest behauptete den Westteil der Stadt gegen hartnäckige Tages- und Nachtangriffe der Bolschewisten. An unserer Abwehrfront zwischen den Westheskiden und dem Nordrand des ober. schlesischen Industriegebietes konnte der Feind zwar örtlich Boden gewinnen, jedoch an keiner Stelle den erstrebten Durchbruch erzielen. Südwestlich Gleiwitz ist eine heftige Panzerschlacht entbrannt. Zwischen Cosel und Breslau vereitelten nns-ere Verbände zahlreiche übersetzversuche der Sowjets über d'e Oder, östlich und nordöstlich Breslau kämpfte sieh der Gegner weiter an den Verteidignsngsgürtel der Stadt heran. Beiderseits Posen dran-gn schwächere feindliche Panzerverbände nach Westen und Nordwesten vor. Um Posen. Bremberg und Thorn wirrt erMtterS gekämnft. Aach östlich der unteren Wechsel stehen unsere Divisionen mžt dem ant breiter Frcnt angreifenden Feind in schweren Kämpfen. An der Front in Ostpreussen datiert der feindliche Druck nach Nordosten zwischen Wormdi't und Orteisburg an. Der vom Feind mit starken Infanterie- und Panzerverbänden versuchte Durchbrach über Pregel und Deime nach Königsberg wurde nach schweren Kämpfen unter Abschuss von 82 Panzern von unseren tapferen Divisionen abgeschlagen. Daml^ verloren d5e Sowjets im Bereich einer Heeresgruppe im Kampf um Ostpreussen seit dem 13. Januar 1355 Panzer. An der kurländisrhen Front scheiterten em-mte Durchbruchsversuche der Bolschewismen in Richtung auf Liban ebenso wie stärkere Angriffe südlich Franenburg und nordwestlich Dohlen am zähen Widerstand unserer Tmppen. die hierbei 79 sowjetische Panzer vernichteten. Flakartillerie und Schlachtflieger fügten den Sowjets hohe blutige Verluste zu, setzten 45 Panzer und 47 Geschütze ausser Gefecht und vernichteten 287 Kraftfahrzeuge. Im Westen stehen unsere Truppen beiderseits Heinsberg in unvermindert schwerer Abwehr gegen die Angriffe englischer Verbände. An der Front zwischen Elsenborn und der Sauer flammte die Winterschlacht von neuem auf. Von zusammengefasstem Feuer der Arnilerie mit starker Wirkung unterstützt. brachen Grenadiere und Panzer die angreifenden feindlichen Divisionen nach geringen Anfangserfolgen zum Stehen und vereitelten alle Versuche, die deutschen Stellungen zu durchbrechen. Um einen Einbruch nördlich Clerf sind harte Kärrof» im Gange. Im Raum östlich Wiltz wurde der vorgedrungene Gegner durch Gegenangriffe wieder zurückgeworfen. Im Gebiet von Ingweiler im unteren Elsas.^ erstürmten unsere Truppen mehrere Ortschafen. Feindliche Gegenangriffe westlich Hagenau konnten nur" ;n einem kleinen Abschnitt Boden gewinnen; im übrigen seheiteren sie blutig. Im Oberel-s» führte der Feind eine Reihe von An. sniffen beiderseits ScMetfstarti Nördlich der Stadt brachen sie unter Verlust von zahlreichen Panzern zusammen. Im südlichen Abschnitt konnte der Gegner geringen Bodengewinn erzielen. In den letzten drei Tagen wurden an der Westfront, über 100 feindliche Panzer abgeschossen. In Mütieli'alien hat sich das feindliche Artiüeriefeuer in den etruskischen Bergen siV^ch Bologna verstärk;!;. Die Anelo-Amerikaner flogen am gestrigen. Taee nur mit schwächeren Verbänden in das linksrheinische Gebiet ein. Unser Fernfeuer auf London wurde fortgesetzt Aus dem feindlichen Nachschubverkehr nach England und Frankreich versenkten unsere Unterseeboote trotz stärkster Abwehr S Tanker und 3 Frachter mit zusammen 43.900 BRT, sowie zwei grosse Zerstörer. proti fioljševiškenMi siavato Izjalovljeni sovražnikovi preb'jalm poizkusi na vzhodu &J Berlin, 26. jan. Požrtvovalni boj nemških vojakov' in pripadnikov ljudske vojske je z man j -al brzino sovražnikovega navala na vzhodu. Na jugu bojišča poskuša- nasprotnik še nadalje obkoliti Zgcnro Slezijo Južno od Visle pritiska proti zapadu, vendar so ga Nemci po pričetnih uspehih v hudih gorskih bojih zopet ustavili. Napadi od vzhoda in severovzhoda proti industrijskemu področju 60 se izjalovili, pač pa so ojačili na sovjetski strani svoje severno obkoljevalno krilo in pritisnili iz Gleiwitza. čigar južni del še drže nemške čete. proti jugovzhodu Ti boji so še v teku. Ob obeh straneh Oppelna na Odri je poskušala sovražnikova pehota doseči na več mestih med Koslom m Snegom zapadni breg. Protnapadi za odstranitev že zoženih pred-mostij so se ponoč'i še nadaljevali. Pritisk proti Vratislavi je narasel Južnovzhodno od mesta je sovražnik napredoval, vzhodno pa so ga Nemci odbili. V žarišču hudih napadov ležeči Ols eo v hudih bci'h obdržali Po neuspehih čelnih napadov skuša sovražnik, da bi dobil Vratislavo z obko'itvijo. Zato je poslal pri Sieinauu 30 oklepnikov preko Odre. Nemci so s protinapad; razbili prodrlo skupino in vrgli ostanek na vzhodni breg reke. V pokrajini ob Warti sta se junkerska šola SS ter vojaška podčastniška šola »Hermann Gönn ga« zapletli pr; Kališu v hude boje z napadalci. Sovjetski napad; proti Poznanju in Tonmu z močnimi letalskimi, oklopnimi in pehotnimi silami so se izjalovili. V trikotu med Toruncm, Elbingom in Ortelsfourgom divjajo ogorčeni boji. Tu hočejo boljševiki razširiti svoj vdor proti zapadu in vzhodu. Bataljoni ljudske vojske in rezerve so povzročili sovražniku med Torunom in Elbingom pomembne izgube Sunki proti severnovzhodu so se osredotočili na Alien stein, kjer so dosegle nemške čete po obramb' številnih prebijalnih poskusov pomemben taktičen obrambni uspeh. S tem so zavarovale skra šanje obrambnega bojišča med Ortelsburgom. Lötznom in An-gerburgom. Med Mazurskimi jezeri in Kuron-sko lokva so'nemške divizije prav tako preprečile nameravani prodor sovražnika ter pod-vze.e več krepkih protinapadov. Boljše vike, kj so napadali s predmestij ob Deim1. so razbile preko Labiaua protj zapadu napredujoče kolone pa vrgle s protinapadom nazaj do za-padnega mestnega roba Med Blatnim jezerom in Donavo so nemške čete še naprej napadale, čeprav je postala sovjetska obramba nekoliko močnejša. Bolševi-ši protisunki so bili usmerjeni proti južnim zapornim črtam nemškega vdora ter proti bo-jiščnemu loku v gorovju Piliš Nemške čete, ki so uničile številne oklepnike, so prebile močne sovražnikove zaporne črte in napravile na drugi strani rečice Vali nekaj predmostij. Severno od Donave se je sovražnik, ki so ga težki boji med 18 in 21 januarjem precej oslabili, mirno zadržal Zaradi vel:k;h izgub je bil tudi njegov pritisk prot* zapadnemu delu Budimpešte začasno slabši Ponoč- p odvzeti suniti so se znišili. V nasprotju z obsežno ozemeljsko bitko na vzhodu so bili boji na zapadu k'.jub svoji trdoti krajevno omejen: N/ihova žarišča so bila ob predmestju ob Röri. južnovzhodno od Rör-monda. v odseku pri St. Vithu. ob Sauerju m v Alzaciji Hud- britanski napadi ob Röri veljajo trenutno gorskemu pragu zapadno od Heinsberga čeprav so podpirali napad močni bombniški oddelki in so tudi ob obeh straneh Heinsberga napadale močne oktfopniške sile. eo nemške čete vendar preprečile prodor po več kilometrov široki dolini Röre. Pri očitnem obrambnem uspehu ima precejšen delež topništvo z razbitjem več oklopniških sunkov^ V Ardenih so napravile nemške čete tik južnovzhodno od St Vitha novo glavno bo-jno črto, ob kateri so se izjalovili vsi nadaljnji sovražnikovi sunki. V srednjem Luksemburgu je pritiskal sovražnik prot; črti ob Clerfu, severno od Sauer-ja pa proti Viandenu V hudih bojih so preprečili Nemci nasprotniku večje napredovanje ter mu zadali s protisunki in s strnjenim obrambnim ognjem težke izgube. Boji ob zapornih postojankah pri Orscholzu so imeli precej izpremin ja oče ee lice. V severni Aizaciji se je ojačil »vraznikov odpor. Kljub temu je nemški napad še dalje napredoval. Ob Rothu napadajoče nemške čete so osvobodile več krajev ter so zabile številne napadalne kline iz južnega konca Ha-genauškega gozda proti jugu tudi preko Modra. Malo predmostje je pritegnilo zelo močne sovražnikove napade, a je vzdržalo. V južni Alzaciji so obeleževali boje nemški protinapadi v svrhu odstranitve krajevnih vdorov, nastalih pri napadih za vezanje čet Najvažnejši rezultat teh bojev je bilo očiščenje vzhodnega brega reke III med Schlettstadtom in Kolmarjem. Pri uničenju sovražnikovih sil so »zbili ali zaplenili Nemci 18 oklopnikov i(a oklopniških izvidniških voz. Boji v Budimpešti Berlin, 25. jan. Mednarodni poročevalski urad javlja: Nad mesec dni branijo nem-ško-madžarske čete od vojnih grozot težko priaadeito madžarsko glavno mesto proti večkratni botloševiški premoči. Glede na neenake razmerje sü so uspehi in nap-,xn: bi "nilcev vzvišanj nad vsaiko pohvao. Na sovjetski strani so prod dnevi podvojili napore in pošiljajo brezobzirno v boj pehotne in oklopnrake oddelke ter letalstvo. Namenu dosedanjih napadainh skupin mečejo v poulične ali hišne boje oddelke v moči čete do ba aljona ali pa ..oh gonijo ne glede na morili: obrambni ogenj, ki pada na njih z vzvišenih postojank preko zaedenelega Dunava, ki je že p krit s stotinami padlih boljševikov. Posebno v zapadlem in severner.i odseku se bijefj > bo;d za vsak kup kamenja in vdore, ki .ih dosežejo boljševiki podnevi, branile ponoči zopet odstianijo. Tako dvjajo tukaj zagrizeni boji iz bliižine. v katerih uporablj ijo čate izključno orožje za borbo jz bliižne. Posebno težki boji divjajo sedaj v Verha-lomu in za majhen Schwakenberg. Protiletalsko topništvo-brani cčv je sestrelilo v pos,;ednjr:h tednih 57 letal, 7 niadaljnji.i sovjetskih letal je sesirelia pehota. V stem času so onesposobil'!; bran.ii!ci 41 sovjetskih okiiopnikov, izmed kateifih so 11 zapleni i. Razen tega eo uničU aii zap enild 1S4 strojnic, 143 protitankovskih topov, 12 topov manjšega kaftbra, večje števiflo metalcev ognja in automiatsxega orožja. Zadaje vesti' z vzhzdrjsga blišča Berlin, 26. jan. Velika bitka za zgornje-šiezijsko industrijsko podrečje se je nadaljevala včeraj z nezmanjšano silovitostjo. Južno od Krakova so prestregii Nemci v težkih bojih levo sovjetsko napadalno krilo. Nemške čete so se odmaknile tu v odsek ob Skawi. Pred novmi postojankami so odbile vse nadaljnje sovjetske sunke- Posebno ogorčena oklopn.ška bitka se je razvila včeraj med Gleiwiizem in Hi. denbur-gom. Boji se zvečer še r.dso končali. Po začasnih vesteh je bilo uničen h 59 sovjetskih b:jnih voz. V odseku ob OcSri med Oppeinom in Vratislavo so nemške čete kljub trajno bolj Ojačujcčemu se pritisku uspešno obdržale svoje postojanke. Na področje Poznar.ja so prispele sovjet-. ske rezerve. Mesto so s treh strani zaman napadli. Nekaj prednjih boljševišk h oddelkov, ki so se cb obeh straneh Poznanja prebili proti zapadu, so napadle nemške alarmne enote, ki so jih uničile. Okrog Bii&ošča je postaj sovjetski pritisk pomembno moč.ejš-. Več sovražnikovih po-izikusov, da bi prišel preko reke Notec, so Nemci odbili ob velikih izgubah napadalcev. V Bidgošču so se ves dan m v.se do noči nadaljevali težki boji od hiše do hiše. Dočim je nemšk:,m četam uspe.o potoniti boljševike dio južnega roba mesta, so se morale vzhodno od Bidg.šča umakniti na pripravljene postojanke, ker se je posrečilo moö-'m sovjetskim silam prekoračiti bid-goški prekop v smer^ preti severu. V dvojni bitki v Vzhodni Prosi ji se položaj včeraj ni bistveno izpremenil. Posebno ogorčeni boj. so divjaj na področju vzhodno od' Elbinga, kjer so napravile močne nemške sile protinapad ter preprečile nadaljnje napredovanje sovjetskih izvidniških oddelkov proti vzh.edu. Vzhodno od Königsberga bijejo nemške čete težke in 'z-preminjajoče se boje z močnimi sovjetskimi oklopniškimi silami. V strnjenem obramb-.em ognju vsega orožja so odbile 17 bo.jševiSk-h sunkov. V Kurlandijj so prešle v bitko naidaljnje sovjetske rezerve. Kljub temu so jim le južnovzhodno od Liepaje uspeh majhni vdori, katere so Nemci s takojšnjimi protinapadi zopet odstranili. Spričo velikih izgub so napadle zapadno od Jelgave le slabše sovjetske sile, ki so jih Nemci razbili še pred glavno bojno črto. Neizrečene perspektiv7© Članek dr. Gobbeftn v Sstas „Das Reich" postavili ženeva, 25. jan. »Baaler Nachrichten« javljajo, da je po mnenju v Londonu, kralj Peter zaigral poslednje nade, da bi še kdaj stopil na prestol. V Londonu so Petra oči-v-dno že popolnoma odpisali. Tako piše list »yorkshire Post«, ki ima zveze z zunanjim ministrstvom, da ne more biti v trenutku, ko kak mali knez z Balkana izzove angleškega min. predsednika, nobenega dvoma več, kako se bo zadeva končala. Kar je ta list povedal, piše švedski list »Morgen Tidningen«, ustreza vsekakor britanskemu javnemu mnenju, ki je že dolgo sito srbske kraljevske afere. Petrove upe v rešitev prestola presojajo sedaj še bolj negativno kaikor kdajkoli prej. Ti glasovi iz Anglije govore pač dovolj jasno, da nima Peter od Londona ničesar več pričakovati in da so ga enako kaikor že toliko nekdanjih varovancev Downing Streeta žrtvovali angleški podložnosti Sovjetski zvezi. Po Reuterju je imel Subašič v četrtek zvečer, medtem ko je imela njegova vlada drugo sejo, tretji razgovor s kraljem Petrom. Iz »jugoslovanskega glavnega stana« v Londonu javljajo, da ni prišlo zaenkrat še do nikake odločitve, ozračje razgovorov pa je prijateljsko ie obstoja možnost sporazuma. V angleški zgornji zbornici je po Reu-terjevi vesti na pritožbo lorda Templewoo_ da, da rešujejo preveč stvari le postopno in delno, izjavil minister za dominijone Cranborne: »Nujno je, da nobena velesila ničesar ne stori, ne da bi prej vprašala druge za mednje in da ne odstopimo od trdno določene politike. Naša vlada se se ravna pri vseh ukrepih po tem načelu. Ničesar nl storila, ne da bi se posvetovala de s Titovim odborom, dokler re bo ljudskega glasovanja. Sicer ne bo prišlo do glasovanja, temveč se bo razplamtela v deželi državljanska vojna. Cranborne je opozoril na Church llovo izjavo, da bo kralj Peter bodisi pristal na sporazum med Subašičem in Titom ali pa bodo smatrali, da je nanj pristal. K temu je pripomnil: »To je po našem mnemju edina pot, ie naj obvaruje njega in njegovo deželo pred katastrofo.« Bern, 26. jan. Kakor javlja »Exchange Telegraph« iz Londona, se je udeležila nekega razgovora kralja Petra s šubašičem poleg ostalih članov kraljeve rodbine tudi kraljica-mati Marija Bern, 26. jan. V Londonu se nadaljujejo posvetovanja med Šubašičem in Petrom Zastopnik šubašičeve vlade je izjavil snoči, kakor javlja Reuter, da bo obveljal Titov dogovor z vsemi svojimi določili. »Basler Nachrichten« označujejo angleško stališče takole: Veter z vzhoda lahko odpihne prestol za prestolom. kaj to briga kralju zveste Angleže! Politično je razumeti Churchillovo zadržanje tako, da dela rajši lep obraz k grdi igri in rajši obdrži figure na šahovnici kakor pa, da bi jo povsem potisnili v stran. Londonski dopisnik lista »Basier National Zeitung« javlja o reakciji v Londonu, da je javno mnenje, ki še vedno najostreje obsoja Churchillovo politiko v Grčiji, povsem zadovoljno z angleškim stališčem napram kralju Petru. Zunanjepolitično je za London njihova politična črta v toliko jasno označena, ker hočejo z ozirom na nameravan: sestanek med zavezniškimi vlastodržci vztrajati na Titovem dogovoru, ki sta ga odobrila London in Moskva. Kakor javlja agencija AFI, •Ničesar nl storua, m aa di « pusveioviua don m Moskva. KaKor javija agencija aui z Zedlnjenimi državami in Sovjetsko zvezo | go jneli z jamborja nekega- jugoslovanske TnortKla.Viip in Pni i- ___nnrailra T, noiirimrflrl ltllH 111 ter je obdržala glede Jugoslavije in Poljske z pbema najožje st ke.« Glede Jugoslavije je pripomnil, da bi predstavljala i idealno* reätev« stopi tev kraljevske vla- ga tovornega parnika v newyorški luld jugoslovansko trobojnico in razobes'li na njeno mesto Titov znak z rdečo zvezdo. Isto bodo storili v vseh lukah. Berlin, 26. jan V svojem članku z gornjim naslovom se bavi minister dr. Goebbels s trenutnim položajem. Minister pravi: Sovjetska ve'eofenziva kaže še enkrat z naravnost pošastno jasnost jo ogromno nevarnost, ki je nastala z navalom boljševizma neposredno na srednjo in posredno na zapadno Evropo za vso našo celino. Dovolj je. ako si predstavljamo da bi ne bila nem&a voj6ka več sposobna odgovoriti na ta ogromni sunek ali ga vsai prestreči, pa že vidimo jasno vse posledice takega pomanjkanja materialnih sil. Naravno je, da bi vse to ne zadelo zgolj Reicha temveč vso Evropo, da vse človeštvo. Nemčija se danes dejansko* bori v svetovnem boju. od katerega je odvisna posredno in neposredno bodoča usoda vseh civiliziranih narodov Splošni položaj je danes tak. da stoji nemški narod, zamiščen skoraj od vseh zaveznikov, na samotni pošto anki, a kJjub temu brcni z obrambo svojega lastnega življenja tud" življenje vsega poštenega sveta. Če ta svet hoče sipoznati to ali ne. ni prav nič važno za presojo tega bistvenega problema sedanje vojne. Razvoj na vzhodu je zavzel dramatski značaj Na sovjetski strani so nastopili z množicami l'udi in gradiva, ki mnogo prekašajo vse dosedanje predstave, obenem pa dokazujejo. s kakšno brezobzirnostjo zasleduje Kreme! j svoje olje in kaj vse je pripravljen zanje žrtvovati. N egove cilje svet dobro pozna. V tem boju se ločijo duhovi še bolj. kakor danes lahko vidimo Ako se bo uspešno končal, čaka moderno človeštvo nov pričetek, ako pa se izjalovi, bi prišel tudi konec za-päda. Takšna, prav takšna je danes možna izbira. Nemški narod se tega dobro zaveda. Sovjeti imajo trenutno še interes, da označujejo boj za bo'jševiško svetovno revoluci;o kot boj za svobodo narodov. Nikdar niso na svetu tako brez pomislekov zavijali resnico kakor v tem primeru Svoboda, ki bi jo oni prinesli, bi bila najbolj sramotna nesvoboda, kar 9j jo sploh moremo misliti, duševna, duhovna in tc'epna sužnost. ki je že v Sovjetski zvezi nakopičila nepregledne gore trupel in ki bi uprizorila v primeru uresničenja v Evropi pokolj. kakršnega si sp'oh ne moremo predstavljati Morda je ob teh izgledih kak pobožen Anglež naravnost navdušen, zlasti če se tičejo nenfkega naroda, toda Nemčija je srednja Evropa in srednja Evropa predstavlja dejansko vso našo evropsko,celino. Tu vodi le korak iz trdno zgrajenega reda v anarhijo, predstavi ajr.čo tla za bohoten razvoj boljševizma. čenrav so Stalinovi vojaki še daleč. Kaj bi obupanim evropskim narodom izven območja nemške moči, spričo dejstva, da so odrek'j nj'hovi meščanski vodilni sloji, še preostalo ra?en te.ßa. da se mu vržejo v objem? Dovolj je. ako beremo poročila iz Francije, Belgije in Italic, pa ugotovimo z grozo, kako je že narasla zmerjava v teh delih Evrope. Sovjeti so vrgli po britanskih vesteh #200 divizij v svoj množični naval na vzhodu. Angleži in Američani uporabljajo na zapadu po verjetnih računih kakih 80 divizij. Kaj bi se zgodilo z njimi, ako na vzhodu naenkrat ne bi bilo več nemäcih divizij ter bi se spomnil Kremelj nenadoma, kar tudi ni popolnoma nemogoče, da je njegov cilj boljševizacija Evrope kot p red stopnja za boljševizacijo vsega srveta, pa bi vrgel Stalin gospodoma Churchillu in Rooseveltu raztrgano atlantsko listino pod noge? To vprašanje vsebuje tudi že odgovor. Na naši ce'ini bi se v tem primeru verjetno nobena roka ne dvktvla v zaščito plutnkracij. Vso vzhodno, južnovzhodno in prednjo Evropo bi požrl v nekaj dneh požar boljševiške revolucije. Italija in Francija bi padli kot zrel sad v naročje rdeče anarhije L'kota ni le dober kuhar, temveč tudi dober agitator. Kremelj bi že naše! kako novo priložnost, da opravi z Evropo. V Londonu nam bodo odgovorili, da 90 ta izvajanja plod bo ne fantazije, da skušamo ribariti v kalnem in zasejati nemir med sovražne koalicijske partnerje, ako pa smatrajo zapadni sovražniki naše fikcije za plod bolne fantazije, jih moramo vprašati, ali bi ne de;a!i istega, ako bi leta 1939 prerokovali Angležem. ki so nam branili Go'ansk in prehod skozi tako imenovani poljski koridor, da bodo morali nekega dne prepustiti Sovjetski zvezi vso Po': od Glelwitza Sovjetski probojnl poizkusi med zapadni mi Beskidi in gornješlezljskim industrijskim področjem so se izjalovil* — Ogorčeni boji za Poznanj. Bidgošč in Teran — Tudi v Vzhodni Prusiji se nadaljuje močen sovražnikov pritisk — Zimska bitka med Elsenbornom in Sauer jem se je znova razplamtela Führerjev glavni stan, 26. jain. DNB. Vrhovno poveljn štvo oboroženih sil objavlja: Na Madžarskem so odbile naše čete sovražnikove protinapade med Blatnim jezerom in Dunavom, v pogorjih Vertes in Plljs ter uničile 20 oklopnikov. Nemško-madžarska posadka Bud.mpešte je obdržala zapadni del mesta kljub trdovratnim dnevnim in nočnim boljševiškim napadom. Na našem obrambnem bojišču med za-padnimi Beskidi in severnim robom gor-njcšlezijskega industrijskega področja je sovražnik sicer krajevno napredoval, vendar na nobenem mestu ni dosegel namera. vaRiga prodora. Južnožapadno od Gleiwitza se je razplamtela silovita oklopniška aitka. Med Kozlom in Vratislavo so preprečili naš* oddelki številne sovjetske poskuse pre. koračenja Odre. Vzhodno in severnovzhod-no od Vratislave se je prebil nasprotnik bližje k obrambnemu pasu mesta. Na obeh straneh Poznanja so prodrli šibkejši sovražnikovi oklopniški oddelki .proti zapadu ln severozapadu. Za Poznanj, Bidgošč ia Torunj ge ogorčeno borimo. Tudi vzhodno od spodnje Visle so naše divizije v težkih bojjh s sovražnikom, ki napada na širokem bojišču. Tudi na bojišču v Vzhodni Prusiji se nadaljuje sovražnikov pritisk proti severovzhodu med Wormdittom tn Ortelsburgom. Naše hrabre divizije so v težkih bojih odbile sovražnikov poskus prodora preko Pre-gela in Deime proti Kömgsßergu, ki ga je podvzel nasprotnik z močnimi pehotnimi in oklopniškimi oddelki, ter uničile 82 oklopnikov. S tem so izgubile sovjetske čete v območju ene armadne skupine v boju za Vzhodno P rušijo od 13. januarja 1355 oklopnikov. Na kurlandskem bojišču so se izjalovili ob žilavem odporu naših čet ponovni bolj- ( ševiški probojnl poskusi v smeri proti Lie-paj., prav tako kakor močnejši napadi južno od Frauenburga in severnozapadno od Doblena. Pri tem smo uničili 79 sovjetskih oklopnikov. Protiletalsko topništvo in bojni letalci so zadali sovjetskim četam velike krvave izgube, onesposobili za boj 45 oklopnikov in 47 topov ter uničili 287 motornih vozil. Na zapadu so naše čete na obeh straneh Heinsberga v nezmanjšano težkih obrambnih bojih z napadajočimi angleškimi oddelki. Na bojišču med Elsenborgom in Sauer-jem se je zimska bitka ponovno razplamtela. S podporo osredotočenega ognja topništva, ki je imel močen učinek, so «r®-nadirji in oklopniki po majhnih pričetnih uspehih ustavili napadajoče sovražnikove divizije bi preprečili vse poskuse prodora nemških postojank. Za neki vdor eeverno Clerfa so trdi boji. Na p.jdrof ju vzhod".«o od Wiltza smo prodrlega nasprotnika g protinapadom zopet vrg^li nazaj. Na področju Ingwelerja v spodnji Alz», eiji so zavzele naše čete več krajev. Sovražnikovi protinapad; zapadno od Hagen-aua so le v nekem majhnem odseku napredovali, v ostalem so s>e krvavo zrušili. V gornji Alzac.ji je izvedo! sovražnik vrsto napadov na obeh straneh Schlottstadta. Severno od mesta so se napadi zrušili ta je izgubil nasprotnik številne oklopnike. V južnem odseku je nasprotnik malo napredoval. V poslednjih treh dneh smo uničili na zapadnem bojišču nad 100 sovražnikovih oklopnikov. V srednji Italiji se je ojačil sovražnikov topniški ogenj v Etrušk.h gorah južno od Bologne. Angloameričani so prileteli včeraj samo s šibkejšima oddelki nad področje levega Rena. London smo nadalje obstreljevali z daij-nostrelnim ognjem. Iz sovražnikovega oskrbovalnega prometa med Anglijo in Francijo so potopile naše podmornice kljub najmočnejši obramb» S petrolejske ladje, 8 tovorne ladje s skup. no 48.900 brt in 2 velika rušilca. Avstralske izgube Amsterdam, 25. jan. Kakor javlja Reuter č Canberre, je :zjavil namestnik mi rastrskega predsednika FranJs Forde v nekem govoru o priteki avstralskega dneva v petek, da znašajo avstralske izgube od pričetka vojne do 30. novembra 1. 1944. 84.861 vojakiov in sicer: 13.015 padlih, 34.336 ranjenih, 6.913 pogrešanih in 25.537 ujetih. V okviru britanskega imperija' imata samo še Velika Britanija ir, Indija ve'je izgube. V vojni proti Japonski s:a izgubil« avstralska vojska in letalstvo do 30. septembra 1- 1944. 40.279 mož, medtem, ko so bile izgube avstralske mornarice prav tako občutne. O teh izgubah pa Forde ni daH nobenih točneiših navedb. Rudarska stavka v Belgiji Amsterdam, 25. jan. Kakor javlja list »Drapeau Rouge« po neki Reuterjevi vestt iz Bruslja so pričeli rudarji belgijskega premogovnega središča v ponedeljek zjutraj stavkati. Po mnenju lista je vzrok te stavke odpustitev dveh delavskih delega tov v nekem premogovniku in odpoved nekemu nadaljnjemu zastopniku. Spomrnjajmo se brezdoaneev, darujmo za Zimsko i » JUTRO« št 21 Sobota, 27. L 1945 Obvestilo Začenši z današnjo številko bo naš list iz tehničnih razlogov začasno Izhajal samo na dveh straneh. Prosimo cenj. naročnike in čitatelje, naj vzamejo to obvestilo blagohotno na znanje, in jih zagotavljamo, da se bomo vrnili na dosedanji obseg, brž ko bo to mogoče. UREDNIŠTVO EV UPRAVA »JUTRA« Prof. dr. Boris Zarn k f Umrl je učenjak, k; si je e svojim d^lom pridobil velikih zaslug za slovensko in hrvatsko biologijo. Ro„en 11. marca 1883 kot sin narodnega budlteija dr. Valetina Zar-nika, je po dovršeni srednji šo i v Ljib.ja-ni študira, zooiogjo in sorodne vede na univerzah v Jem (pri proi. E. Haeckiu), Cluju in Würzburgu Bil je učenec nemškega zoologa Boveiija in dolga teta njegov prvi asbtent. Postal je priv. docent, t 1910. pa izredna profesor v Würzburgu. L. 1916. je prevzel stolico za zoo ogijo v Carigradu in ostal do 1. 1918., ko ga je poklicala zagrebška trni verza. Tu ja predavaj biologijo, histologijo in embr.o ogijo na medicinski fakulteti. Prof. dr. Zamik je bil izpodbuden organizator pri- odoz.ian-ak.h študij, priznan raziskovalec (študij protozoev. kromozomov in embrisloikih po avov), in vntt popu a.izator. V zadnj m desetletju se je mnogo bavil z antropolo gijo (rasni problemi). V duhu svojega_ i. &:-telja Haeck a je spisal knjigo »O bistvu življenja« (Gorica, 1914.). Sode oval je v »Naših zap skih«, »Vedi«, »LjaMja^s c£m Zvonu« in drugod, bil eotrudniik najodjič* nejših nemških strokovnih revij jn zbirnikov, hrvatske »Prirode«, »Glasnika hrvaškega priiodcalovnega d uštva« itd Veliko je predaval na ljudskih vseučiliščih, slasti v Zagrebu. Po letu 1941. je bil povabljen ra ljubljansko univerzo, vendar s> vojne razmere p.eprečile, d3 bi živel med Zagrebom in Ljubljano, ni pa s= hotul posloviti od Zageba Po daljšem b jeha'ju je njegovo visoko, elegantno telo' klorilo pred zakonom smrti in je našel na zagrebškem Mirogoju svoj poslednji dom. Naše prirodoznanstvo je izgubilo ž njim svojega odličnega predstavnika. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. Za vedno je zapusti; svojce primarij dr. Peter Kruh Pogreb bo v nedeljo ob % 10 z 2:1 na pokopališče k Sv. Križa — V 82. letu star .s i je preminila ga. Antonija Reboljeva. Na zadnji poti jc bodo spremili v nedeljo ob Vi 10 z Zal k Sv. Kr žu. — Umrla je ga. Marija J u n c. Pogreb bo v soboto ob poi 11 z Zal k Sv. Križu, — Preminili je uradnik tvrdke »Sad« g. Nande L en g er. K večnemu počitku ga bodo spremilo v nedeljo ob l9z Zal k Sv. Križu. — Pokoi-n m naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaiie. u— Učiteljica Marija Gcmilšek t- 25- jan. cb 5.30 zjutraj je umrla v Sploš i s boin-ci uč.te-ljica na Mlad.ki. gospa Marija j Gom lšček, znana v Ljubljani kot vzorna vzgojiteljica m prijetna družabn.ca. Z nje no smrtjo je izgin.la z ljubljanskih ulic pojava, ki je z'oujaa pozornost s sv:jiml «než obel mi lasmi. U&teijica Gom;iškova je izhajala iz uradn.ške družine. Njen oce je bil postajenačelnik v Go-mUskem, od Koder je bil prestavljen v Ljubljano 1894. Pok;jna Mar-ja je uelteljevala skorc vso življenjsko dobo na Mla-iki in pripravila n&kaj generacij za študij na gimnaziji. Učiteljica Gunuišikova je bila tudi cd vseh avOjih uče. k oboževana in od njih staršev epoš-ovana, saj je vodila mladino v smernice. ki so prava usnova za značaje, da so v življenju koristni č.anj svojega naroda. S svoj.mi dobrimi dejanji je bila mladini zgled, in jo je s tem tesno pritegnila nase. Zaanjo r.oč je mimo zaspala v predsmrtno .nezavest in se je orez smrtnega boja preselila iz grozote naših dni v kraj večnega m ru. Na zadnji poti je bodo spremili v soboto ob pol 10. iz kapele sv, Jožefa na 2alaa na pokcpaiižče k Sv. Križu. Težko prizadetim gg. sestram ln bratu goboko sožalje v imenu njenih součenk in tova-rišic. Ljuba naša Mimica, počivaj spokojno! mt. u— Obiski v Splošni Dolnišmci. Ravnateljstvo Splošne b:lnišnlce nam pošilja: Zaraii zelo omejene zakloniščne prostornine more bolcična uprava dati zavetje samo majhnemu številu ob.skovalcev Da ae v interesu njihove varnosti izognemo res nepotrebnim morda hucLm žrtvam, se po krajevnem položaju in navodilih Uprave policije — oade ka za protiletalsko zaščito skrčijo cb.ski pr, boinikih kakor sledi: obiskovalni čas je od pol 13—15., obiskovalni dnevi so samo »re"a, sobota, nedelja. Posameznemu oblskovaicu je cbisk dovoljen največ 34 ure — enkrat v tednu Samo če je alarmno stanje trajalo čez 14 , se čas obiskov podaljša do poi 16. Ob 15. (ob podaljšanju cb pol 16.) mora sleherni obiskovalec zapusttj zavod. Prepovedano je jemati s seboj otroke pod 12. letom. Oddelčna zaklonišča so namenjena samo bclnikom in tam službujočemu osebju. Bolnišnica ni javno zaklonišče — prostora ni. Zato naj več ne sili v bolnišnico tist, kogar alarm zateče na cesti, ampak naj zbeži v najbližje zaklonišče ob poti, v zaklon.-Sče v upravnem poslopju pa le, kegar je alarm zalotil v zavodu. — Ker opravlja vratarsko osebje že itak težko siužbo, naj občinstvo opusti prerekanje in naj se pokori gornjim predpisom, ki so v seaar.jili prilikah nujni ln jih je po nalogu oblastva izvajati točno. u-r- Grafična organizacija začasno poüvje v Pokrajinska delavski zvezi na Mik ošiče. i cesti št 22. Prosimo vse, da se v zadevah, ki se tičejo te organizacije, obračajo na navedeni naslov, odnosno uporab jajo tel. št. 27-96 in 27-97. u— V spominski notici za pokojno go-po Katinko Furjanovo, vdovo po odv© niku, ki je bila objavljena v včerajšnji štev Ik, je nm&d žafrujočimi sorodnika po pom-'t: iz-ostao ime hčerke ge. Marice Kreče. e, kar s tem popravi (jamo. u— Za pokojnim g. Antonom Cvenkl: m, veletrgovccm iz Sv. Petra v Savi1 s ci dolini, bo maša zadušnica v poned lj k 29. t. m. ob 7. uri v cerikvd Manjjinega oznanjenja v Ljubljani. u— Namesto cvetja na gx>b pok. ge. Kattnke Furlanove darujeta Mi ko in Vera Gruden 200 ir za »Društvo slepih«. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-alj tromesečnj tečaji pričenjajo Ih, 30. m 31. januarja. Učne ure dogovorno po že ji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, koristno vsakomur 6cd3j in v bodoče. Prosp-fetrl: Trgovsko uč'išče »Cristofov učni zavod«, Domobranska 15. vrsto v torek 20. februarja upravičenci z začetnicami A do D, v srelo 21. feb-uar-ja za začetnicami E do H, v četrtek 22. februarja z začetnicami I do K, v petek 23. februarja z začetnicami L do N, v soboto 24. februarja z začetnicami O do R, v ponedeljek 26. februarja z začetnicami S do T, v torek 27. februarja pa upravičenci z začetnicami U do 2. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljejo po nakazila od 2. do 10. februarja. Bolniki, ki dobrvajo bolniške dedatke, naj p-.ineso s seboj živilske nakaznlce za mesec februar. Urad ne bo dajal nakazil brez predložitve živilskih nakaznic. Zdravniška spričevala za pridobitev zdravniškega nakazila je mestnemu fizL katu treba predložiti cd 1. do 20 v mesecu. Upravičenci, ki po predloženem zdrav- ' Jutra pod »Gr« fj^ 22. ogled od 10 dn ki imajo na bolniškem nakazilu označeno 13. 2156 6 diagnozo št. 8 in 9, naj prineso v urad gradl zt1flmn!"od^1 živilsko nakazn:co za februar z reodreza- '^a^enjax80Naslov v nlml odrezkj za 100 g triih maščob, vsi ogi. odd Jutri. 2243 6 oni upravičenci, ki imar> označeno d;agno. prsp.scjem m 5tr°f zo št 13. pa za sladkor in odrezkov za hItro n 105110 SpreJ MALI OGLASI jSSSV^S, w» MAiiUmd PLAKATERJA tUdI ne izvežbano 'moč — lSče mo. Dober in stalen za rtužek. Ponudbe n.3 ogl. odd. jutra pod »Leo'e nje«. 2108 la POMOCNIKA(-CO) loto trrafskega gprejme takoj Poto »Justi«. nasproti nebotičnika. 1998 la P1SARNT5KO MOC. ve Slf, perfektne nemSč.ne »trojepsf« ln nemške gter.ograflje. Uče grad "beno podjetje v R!bn.cl Predno-t maJr, o^ebe. ki ie bile z.ipo lene ▼ grsdbenl ali sličn! psar. ni Ponudbe na o^l odd 2312-1 a Prodam PECICO i gaipertek) — l£»-«a. iupjn z» večjo družino v blli.nl glavne po te. Naslov v oŠ1 o^«1 Jlitra. 1687 7 ZNAMKE kOT.pl. zbirko »li posamezne partije — kupim Ponudbe na o?l. KRZNEN PLASč (Polen) zel0 dobro ohranjen — prodam. O^led iz pr Jaz. nog ti v trgovini »1'letllJ- ka«, šelenburgova ut. , _____ _ 2282 6 odd, Jutr» pod »Znam PUH PERJE za pernico ke«. 853 7 2 k« ter čajni fervls Za r, .r,n , 6J^eb mofk^obf^^enä äää Ä rr-Ä rsr^3:;™ Ä pod oTuT^ »JedUnloa«. 2195 7 SOBO lä^^J»l^dgg prod.im. Ogled pri tvrd I KNJIGE .CasOpl« za z?o kl Everest. PreSenov, ul dov in narodop.3 fkom | ^ 2318 6 I pletno): »čas«, (rla-llo ■ a karko1"- SÖBO prazno ali oprezru Ueno, 6 posebnim vhodom, ^čen. Ponudb© na ogl. odd. Jutra pod »Tr govec«. 2332-23» SOUICO opremijen0 al» prazno al. samo «oup> labo za čez dan. išče gospod, ki pride enkrat tedensko v Ljubljano in sioer v Trnovem, Krekovem. Prulah afc tam V bl.žlnl. Plačam » Ponudbe 44 JU RADIO »Philips«. 5-cevni , Leonove družbe (k~m ! f^f" P^v^ ^m _ še v novem stanju. ; piet.): Grudnov« »Zgcdo i P® prodam ?a 19-000 Mer rino slov. naroda. 1^-VI: 00 m21t z delom, f * kur. Puh.irjeva 6 2291-6 Sišljove »Bsern ce« I do SANKE dvosedežne — n. L. Kuba: Slov!nr.tvn «portne. mo'nc ln dr- j ve soych ^pev.ch VTI. s-lke »Ei'-b'ume« St 26 gv.; L. Kuba: C'.7tv I. prxl-m CoJzoVa c. 1 — d^ H.- Sv Cecilija od trgovina. 2317 8 1896 sled fkompl ); >No SER* ivllo. rjavo. 16 m vi akordi, glafto. pdg. zi pod'oge halje p-o (kompl.). t?koJ kupm. "" ' Nailov v Ogl. odd J'Hra. 1000 do 3000 g kruha Delitev moke Potrošnike opozarjamo-, da so še preostali odrezki za moko na januarskih živilskih nakaznicah v polni meri v veljavi. ža_ to naj skrbno pazijo nanje, da ne bod;- pri delitvi moke, ki se bo vršila prihodnji teden. po lastni krivdi cškodovani. Oddaja naročilnic za februar Prejemnikom živilskih nakaznic v Ljubljani naročamo-, da takoj, ko prejmejo nakaznice za februar, najkasneje pa do 10. H. oddajo naročilnice, s katerimi so opremljene živilske nakaznice, svojemu trgovcu ali zadrugi odnosno kuhinji ali gcsti'ni, ako- se tam celolnevno hraniio. D užine naj oddajo vse naročilnice naenkrat in na prvo naročilnico napišejo ime in naslov družinskega poglavarja. Kdor naročilnic ne bo oddal d* 10. II.. ni opravičen zahtevati racioniranih živil od trgovca, čeprav je vpisan nri njem kot reden odjemalec. -»Prevod«, Novi trg 4 H. bo sprejemal po- 10 II. naročilnice le ol onih potrošnikov, ki se bodo ukazali, da so živilske nakaznice sprejeli po tem dnevu. Razdeljevalcl racioniranih ŽM1 naročilnice spnejo ali seS'jejo po- družmsh ln na zunanjo stran napišejo ime in naslov poglavarja. Nato naj iih uredijo po abecednem redu, kakor so vpisani v seznamu odjemalcev Tako urejene naj vi žijo v papirnate vrečice, na katerih ie nanizan naslov predlož:telja in v številkah koUko na. rcčilnic za posamezne vrste blaga je vloženih. Vse to je treh* od lati do 15. II. Prevodu. Ncvi trg 4 TT Potrcšnilru, ki raro-čilnlce ni pravočasno oddal dobavitelj ne sme izdati blaga, do katerega ga upravi-čuje živilska nakaznica. Bo'niska nakazila za februar Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dolatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolnška nakazila za mesec febru-nr vsako dopoldne od 8. do 1145 ure v pritličju Tu-ješke palače v Križankah, j Gosocska ul. 15 po naslednjem razporedu: ! Od 1. do 10. februarja bolnkom, ki ima. j jo pravico tudi za meso, tako do prido-o na vrsto v četrtek 1. februarja boln'ki z «ačetnicami A do 0. v seboto 3. februarja t» začetnicami D d- G, v ponedeljek 5. februarja z začetnicami H do J, v torek 6. februaria z začetnicama K in L, v sredo 7. feb uarja z začetn:cami M do O, v četrtek S februarja z začetnicama P in R v pe-*ek 9. februsrja z začetnicama S ,in 6. v «soboto 10. februaria pa bolniki z začetnicami T dO Ž. Od 12. do 20. februarja drugam bolnikom. tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 12. februarja bolniki z začetnicami A do C, v torek 13 februaria z začetnicami D do G, v sredo 14 februaria. z začetnicami H do J. v čet tek 15 februarja z začetnicama K in L, v petek 16. februarja z začetnicami M do O, v seboto 17 februarja 7, začetnicama P in R. v ponedeljek 79. februarja pa bolniki z začetnicami S do ž. Od 20. do 26. februarja bo boiniškj odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predi cženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na BELEŽNICA KOLEDAR Sobota, 27. januarja: Janez 7?atoust DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pogled v preteklost Kino Sloea: Modra lisica Kino Union: U"=oda ra veietoku. DEŽURNE LEKARNE mera n^ dom. Naslov v Og: rdd. Jutra. 2322-3 BOÖ .erftno. LsičJo t>:o 2 črn! sukneni Jop . 3 m jmra volnenega blagi, prodnm. Naalov v oglas odd. Jutra 2337 6 BEL GltADL, predvojni 11 m, začenjam ali p^o. flam. Naslov v ogl odd. 2330-6 BLAGO Za par moških £TiJc. črtactz>. boljše, enobarvno. dr>p, n di-len — z\ obleko, pro- Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Janoba trg 9; l^ra.Naslov v 06122^6 Ramor, Mikloš.čeva cesia 20; Mu.mayo , blago za moško oble Sv. Petra cesta 78. Oddajniška skupina Jadransko Prlmorje RADIO LJUBLJANA tO. Športno, dr?p karo, p-.edvoJa3 vo'-neno, pro d-m Niilov v og!. cdd. Jutra. 2315 6 ČEVLJE ženske, vlfoke, gorke št. 36. zamenjam , ali prodam. Ogled od 14 J do 16. Naslov v ogl. cdd SOBOTA, 27. JANUARJA 7.—7.10: PoročJa v nemščini. 7.10—9.: I 22676 Jutranji koncert. Vmes od 7.30-7-40. Po-,BlAGO ob!ekl — predvojna volni po. dam. Naslov v ogi- rdd Jut a. 2255 6 DRSALKE šeksne v z?lo dobrem stsnju za čev'Je St. 37 . 38. prodam Pod m,lšč,kova 37 . 2324-6 ELEKTROMOTOR 4 HP. 3S0 V, 1420 obratov d-■m Naslov v ogl o-*d Jutra 2253-6 SVEČKE St. 37. 38 39. prodna aH z»menj?m Nislov v ogl. odd .T« tra. 2121 6 SL'KNTTC damskl u^-nje- I ni. krzneni k nitd Inl ! r>r1Tv\- T)rnrt-irn Na V i ogl. odd. Jutr 3. 2247 6 STOL z v.Jakom zi kla Vir-plan'.no ali Dl=aln'i stroj. T>-odnm N-s'av v ogl odd Jutra. 2309 6 ŠKORNJE moške boks. št. 41. zeln dobro oh-a. ntene. TO"k-> rjavo suS njo • koraj nov0 ,n mo ško ko 'o. p-od-m Na-I rlov V ogl Odd. Jutra. 2190 6 SKOPNTE čt 22 t roške. ' siimljnste vgod»v> pro dTm Verhek klobučar. Krikovsk- nafip 10 2281 6 «KÖRNTE št 39 ?koraJ nove proAmi. Pogičir. tev tr^ 3 'TI. Geržln'5 cvrled v /oboto od 4 d» «. ure. 2266 6 ŠTEDILNIK fce!ez°r> — rsr^ljio nrodim. Nn 'ov r ogl odd Jutr«. 2272 6 VOLNO, cef.r. rjav0 — ni.lbo'Jäa Ftnri kvaliteta, pot kg prod a-n natbo'J 'emu jwnudnlku — Ponudbe na orl o^d Ju tra pod »Voins 1945'. 2359 6 TNLFT Zj, p^m'-re 130 cm širok, z-menjim. — v-s!ov v ogl. odd Ju tra. 2242 8 2283 7 KOŠARO a t, voziček — plenice ln f!->nelo ku Dim Ba dnjenč!--». Po-nd. be na og! odd. Jutra pod »Dojenček«. 2253 7 ČEVLJE rab'Jene, kupu Jem tn prod'Jam — zamenjam veije :n manj. še Stev.lke. Klavžer — Vošnjakova ul. 4 . 2004 7 KNJIGE dobro ohranje. ne. slovenske — ln na mo novejše nemžke — kuouje knjigarni Žužek, prehod nebotrink-., J 435 M-7 RAD'OAPARAT — dobr-. ohranjen truplm. Ponud be n-i ogl. odd Jutra pod »Radioapa.at«. 2261 7 5TVALNT STROJ rov ;li dob'n ohr.-njen kup m. Pismene ponudb- m ogl. odd. Jutra poi »De'-'O zi dragoceno blago«. 2363 7 nudbe na og'. odd. tra pod Obrtnik • 2277-23, SOBO opremljeno, z 2 po-te'J^ma. pi možno-f. s souporabo kuhinje, f centru mesta iš^em. — Pnudbe na ogl. odd Ju tra pod »Sred žif«. 2300 23s. Dvignite dospele ponudbe Stari no ver,. Snažno. 8vo Ja posteljnina, Sltulran, S.v.lja, Švicarska. Stlrl. Takoj. Tajnost z jamie na. Tudi pomoi v gospodinjstvu. Tud. za prot vrednost. Takojšnji n a' top si užbe. Ta kol kolo Tabor Moste. Ve* dan od otna, Večen ča*. Vei parcel. Vsaj 3000 kv. m. Ves dan. Voziček. Vesten ln x>o'ten. Za. nesljiVa. Za sebe rabim. Za tnkoj. Zm čaj, ZeiO iw?Mno. 21vljenje. Za. leOT-far. Zen ko kolo takoj. Živila, 21v,'ska Etra ka Življenja ž val,. 2e- !im miren dom 1 oseba. 716, 4 X 100 prek o bloka, 21-letns. reč la v sloven&ŽinL 9.—9.10: Poročila v nemščini. 12.—14.: Napoved sporeda; nato glasba za premor. Vmes cd 12.30—12.45: Poročila v nemščirj, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 14.15—15.: Prenos osrednjega ^ nemškega sporeda: Od dveh do treh, šare J^^dam. Naslov v oglas mc-h. 15-—17.: Prenos osrednjega nemške-' cdd Jutr-^ 22-10 6 ga sporeda. 17.-17.15: Porcčila v rem. in gojzer,£ «^43^2 slov. 17.15—18.: Prenos osrednjega nem- £ju pr0dam. Lozar — škega sporeda (glasba.,. 18.—18.30: Prenos R.mska 23 dvorišče — osrednjega nem. sporeda. 18.30—18.45: leJo. 22846 . j ilo Aa m. JOPO tričetrtuisko črn. 1 odd Glasbena medigra. 18.45—19.: Gospodinj-, gVUfn predvo3n. p]15 _ j 2183.7 sko predavanje. 19.—19.30: Fantje na vast. iu-SSno ohr,njeno, po 1 drsalke vseh vrst ku- 19 00—19.45: Porcčila v slov. 19 45—20-00: dobn« kržuhu. prod .m 1 pUje in p-oiaj3 «P-o- Aktualno predavanje - govori Hans Fritz- «f^ft.ÄI ^^ ^ sehe. 20—20.15: Poročila v nemščini. 20.1a oj,,. o4d. jutra 2342 6 Rt7If OPB1Vo dobo do 22.: Slove ska sl kanlca — vodstvo kravo dobro mleka l 1 prof. Peteriin. ja-ÄlS: Poročita v slo- ^ venščin; in najx>ved spo-reda. 22.10—^4.: ?ostlinj huč. Vegov^ 10 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Za " 2311-6 fconec ' l^nÄTfo^^k Obvestila Sls»veaskega RK TV^K v KOMIS'J. PROD4JO -p-elem- vsakovrstne — boljše pred rete Po rtu mrrlja Venu«, — p-"n-"'a Bata. 2045-7 7.N4MKE ^oi'So evrop sklh in T*r?kOTior-k h — kim.m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ama JKOziv: V poizvedovalnem cddelku. Ma- prot.vredno tašča, gospa ANTCmJA REBOLJ Posrreb drage pokojmcc bo v nedeljo, dne 28. tanuanv. ob '/«10 dopoldne z Žal, kapelica Sv. Jakoba, aa p«> kopališče k Sv. Križa. Ljubljana, dne 26. januarja 1945. Zaluioča: Mlnka-Maruči Cernota, hčerka — Lojze Čeraoa, xa in ostalo sorodstvo ■HDBB8HWMB1 Anica dr. Kruho\-a spotoča r s\ojem in r imen« svojih otrok Brede, Petra in Marka vsem so_ rodn:kom. priiateiiem in rnancem, da nam -e «nri naš srčno ljubljen- mož in atek. gospo«* DR. KRUH PETER primarij dne 25. januarja. — Popreb bo v nedeljo, dne 28. t«^ nuarja. ob 3/il0 dopoldne z Zal. kapelice Sv. Janeža. m pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj. Jesenice. Domžale, 26. januarja 1945. O. f urtmiiller: 38 Kipec princese Amarc Roman Pripeljali se niste z vlakom ob petih sed m in trideset, temveč prišla ste že nekaj minut po petih. Mož, ki sa Je sluga videl v stopnišču, ni bil Viiljem Nordmann, kakor ste mi hoteli natveziti. temveč tale gospod, čigar najbolj vidni znak so temno-črni. neoixča;no svetli la-je in t: mni naočniki na osem vogalov. Bii je pri vas in vam je pokazal samokres, trdeč, da ga potrebuje samo v svojo lastno obrambo. Nihče vas ne bo imel za tako — m lo rečeno — preprosto, da bi mu bili to verjel Narobe--sami pri sebi ste prav dob o vedeli, kakšnemu namenu bo orožje. Hana Erhartova. ki je bila v »o* sednij sobi, je izza priklenjenih vrat poslušala vaš razgovor z Günthe jem T di nasproti Hani ste zagrešili veliko neprevidnost, ker site brez navedbe vzroka odbili dekletovo željo, da b j§ znova povišali plačo« »Sama nisem več vedela, kaj delam,« je zamrmrafa Marl ena. Werner Hebing ie prikimal. »Vem, da ste pospeševali naklep zoper gvljenje svoiega moža. Mo č te--—« se ie obrnil h Günthprju. 1? je h~tM 7daj vzrojiti tako da ga je italijanski komisar, fc j© stal s pripravljemiim orožem ^rsven njega, opomnil, naj miruj s. »Pred sodiščem bo več ko dovolj priložnosti, da pridete do besede.« Oči Mar'ene Rcthejeve so kakor prikovane vis:Je na Njrberlu. Brezurn > je zganil!a z rokrmi in glavo ter se sp. st la na bižnji stol. Noge so ji bale maho.r.a odpovedale pokorščino »Kaj še veste o naju?« je grenko vprašala. Hotala je videti, ali Helbing res vs<* ve. »Günther je hotej zahtevati od vašega moža veliko vsoto, da bi mogel nadal e-vati izkopavanje princese Amare v Luk-6orju. Ko je Rothe to zahtevo odbil in sklonil čez odprtj predati za denar, da bd ga branil, ga je Günther ustrel i. V trenutku je pograbil denar in zb žail ttkozi samotna zadnja hišna vrata, ki jih tj! skoraj nikoli niihče uporabljal. Pravi ključ od teh vrat ste mu bili da,M v i. V razburjenju je pozab i ustavMi alarmni zvonec, na katerega je bil padel um i r, «oči Ali ie bi o tako, kakor sem opisal dogodek?« se je rezko obrnnll h Günther]u. »Da — seveda — tako je bilo — —« je ta nejevoljno odvrnil, »Norbert Günther je tudi ti?t«, ki vam je dal kip Amare, ki ga za nob~no ceno miste boteli prodati,« je Helbing nadaljeval. »Ce'o tako dalsč ste š i da ste povsem nedolžnega Viljema Nordmarna obtožni umora vašega moža, ker 6te bot li . ! obvarovat Güntherja in odvmti od njega sum, da je morilec. Ali va« ni prav nič pekla vest ob misli, da mora Nordm-ann po nedolžnem t:peti namesto njega?« Marl ena Roths jeva je pobega gla o m frlho, komaj ališno re"j3 piäluival zločin,4 je Helbing trdo odvrni. »Ste zdaj končali?« je vprašala Ma lena, in oči so ji trudno, obupano obvisele na njegovem obrazu. »Tragedji vašega moža imam do:'a*i le še nekaj besed,« je H T>mg. mrno odgovoril »Odkar sem sreča' Güniherja v M makovem, kjer ste ne z njim sešiti in ku-pMi tisti lišp, so mu po-:tala dcma. a tla prevroča. Odpotoval je v Španijo, čaš, da ga čaka tam raziskovalko de o. Z uro-panim denarjem je botel izvriiti svojo uprto msel zastran Amare, nato pa zaživeti z ve mi v tuji d: žel i. Sicer nama bo pa obema osta'o v spominu, kako s m ga po Monakovem lovtf z avtomobilom.« »Da n'ste trčili v tisti dobavni voz. Di vas bil kratko in malo ustreM, ko bi «e mi bi Ii dovo'j približal.« se je z dr, mm nasmehom osla sil Günther ' »Ne dvomim, da ste imeli ta človekoljubni namen.« ie Hetfbmg suho odvrnfl. »Ca« je, da gremo!« je op-mv-i»! itafi an m pokazal v tisto stran, od koder je gas ladnske sirene klica1 potnilce na palibo. »Güntheija vam prepustim, Urban in jaz pa prideva z gosoo Rothejevo za vami.« Güntherja in Marieno so odpeljali na prefekturo. Tu so ju zaprli, dokler se ne konča izročitveni postopek in ju ne pre- dado nemškm ob'astvom. • KnrrrxnaJri svetnik Wickenberg je z iztegnjeno roko stopal Wernerju Hedbingu nasproti. »Hvala vam,« je prisrčno dejal, »vam in vašemu vrlemu tovarišu Urbanu! V«»-liko delo sta opravila!« Helbing in Urban sta se z zahvalo priklonila. »Samo 6vojo dolžnost sva storila, go-sp >d krimina nj svetnik,« ie reke* Halbing. »S"ečen sem. ker sem rešil Viljema Nord-manna strašnega suma, da Je mo ilec Niti v Rotheievem niti v Sve-senovern primem nisem mel njega «1 Lizelote Faik-nerieve za kriva.« Wickcnberg mu je segel v besedo. »Timor Dirka Svensena je zdaj docea poi-snjen. Ste ?e dobili poročžlo o tem « »I>a, pocood kriminalni svetnik, dob»! sem fra. Ko sva priüa z že^zmee. so mi povedali, da je v stavangei-ki br>lm n ci umr' A»«« Hmi'b'TS. morilec EWka Sven-To je bil dvo}«i z^pl t n-weft-iih deMev. H bi b?« ut^'Tfl p^taM za Viljema Nordmanna usodna. V resnici pa je takišu, nedolžen lcaikor njegova nevesta!« , * Helbing je še govoril, ko je ne*do pfiaša» pot-kal na vrata. Na svetnikov razločna »Prosto!« st« stopila v sobo Viljem Nordmann in Liz.*-lota Falkner jeva. »In tako smo vsi srečno zbrani!« je vzklikni! Urban, ki mu starešinova navzoč-nost ni jemala dobre volje. Lizalota Falkner jeva je stopila k Wer» nerju Helbingu ter mu hvaležno segla v roko. »Vem, da ste verovali v naju. gospod komisar,« je rekla z globoko ganjen m glasom. »Čut® ste. da je moj zaročenac nedolžen.« Helbing se je nasmehrag. »Nisem samo uradnik, kf poffTuSa g'as dolžnosti — ampak tudi človek, ki mu bij* v prsih čuteče človeško 6rce!« Nordmann je zasopel, kakor da mu pad» z duše težko breme. »Zdaj nama je prihodnost odprta!« j« rekel. »Snet sem svobf>den človek z ne-omadeževano častjo. K epko se hoč m lotiti de*a ter nada jevsti ln zboljšatl gv< ja dognanja, in notem bova «'avia por-kol Kaj ne, Lizalota. da zmorev^a to naSogo?« »Da!« je rek'a m mu podala roko. »ra, Viljem, zmnreva lo!« KONEC Schriftleiter — Urejuje: Milan Zadnek — tožili umora vašega uiu^d, utri eug i.vi. 1» "" f- J~ ■ -—- tlskarnarja: Fran Jeran — Für des Inseratenteil verantwörtlich — Z» tancratal oddelek odgovarja, i^uwnur «um» d.