Političen list za slovenski narod.
Po poSll prejeman Teljfl: Za celo leto predpla^a 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on mesec 1 gld. 40 ki. V administraciji prejeman veljd: Za oelo leto 13 gl., za pol lota (i gl. 50 ki-., za ecti t leta 3 gl. 30 kr., za cn mesce 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dort' poMljan veljii 1 gl. 20 kr. voS
na leto. — Posamezno številko veljajo 7 kr. NaroSnlno prejema opravništvo (administracija) in ekspelicija Poljanska cesta št. 32.
Nazniinila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopnapetit-vrsta: 8 kr., te se tiska enkrat: 12 kr., Se se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vecikratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Ro](opisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VreduištTO je na Poljanski cesti h. št. 32. lisiiaja vsalt dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,0. uri popoludne.
Štev. 1.
V Ljubljani, v sredo 2. januvarija 1884.
Letnik XII.
Vabilo na ixaro^l>o.
Vljudno vabimo vse p. i. gg. dosedanje naročnike, da blagovoljno o pravem času ponove naročbo na ,Slovenca" in da nam pridobe še novih naročnikov, da zamoremo list vsakemu redno pošiljati.
„SloTcnec" pri opravništvu prejeman veljA: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ en mesec .... 1 „ 10 „
Po pošti prejeman pa TcljA: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ en mesee . , . . 1 „ 40 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 10 kr. več na mescc.
List se bode pošiljal le na predplačo naročnine ali saj posebno naročilo.
Vredniitvo in založništvo.
vzalemiiosti slovanski.
Po.stoletjih prikazujejo se v zgodovini narodi delajoči, in vže nekaj časa pripoveduje se, da pričujoče stoletje je slovansko. Slovan gre na dan, se kliče v sedanjem veku, in to v resnici po mnogih slavnih možeh učenjakih, posebej od 1. 1848, kar nam je prisijalo solnce veče svobode, vzlasti pa od I. 1863, kar so je obhajala tisučnica slovanska. Vnovič požurili in pospešili so Slovanom duševno napredovanje sedanji papež Leon Xin. s svojo okrožnico 1. 1880 o blagovestnikih slovanskih sv. Cirilu in Metodu. Lepo so se na to oglasili hvaležni Slovani po skupnem romanji 1. 1881, ter so pokazali, da se zaredajo svojega poslanstva v svetovni zgodovini.
Tudi Slovenec gre na dan. Ako je časništvo nekako merilo duševnega napredovanja, spričuje to častno pred svetom o nas Slovencih. O tisučletnici slovanski imeli smo na primer šest časnikov; letos pa izhajii nam jih vže šestindvajset! Med njimi pričel je „Slovenec" Xn. letnik, zvest svojemu prvemu geslu: „Vse za vero, dom in casarja!"
Neprijeten nekterim po prvem delu svojega gesla, kliče „Slovenec" vsem: Ako popustite vero, omahuje drugo obedvoje in naposled razpade domovina in država. Kakor naši predniki, tako hočemo tudi mi zvesto se držati prave svoje vere in cerkve katoliške, ter po svoji moči delovati njej na slavo.
Ker domovina Slovencem ni le Kranjska, temuč Štajarska, Koroška, Isterska itd., želi tudi nSlovenec" obiskovati svojo brate po vseh teh ki-ajih, po lepih deželah, po kterih bivajo Slovenci, in prosi, da bi se mu tudi odmevah v koristnih in podučnih dopisih, po naročilih in vsakoršnih podporah. Iskreno žeh „Slovenec", da bi pojenjala vsa nasprotovanja med brati, in da bi v dejanski ljubezni vzajemno delovali vsej domovini na čast in blagor.
Take dejanjske vzajemnosti želi si ^Slovenec" tudi med brati Slovani, da bi marljivo se med seboj spoznali, po pravem spoznanji se čislali spodobno, ljubili, ter vsaj v bistvenih rečeh pošteno podpirali. Ako se bomo tako spoštovali med seboj, spoštovali nas bodo potom tudi sosedje, drugi tuji narodi. Smemo reči, da so je v tem oziru v zadnjih letih, posebej od 1. 1863, mnogo zboljšalo, vendar še vse premalo.
Slovenci gojimo po svojih slabih močeh največo vzajemnost slovansko; ali — kako malo in redko se nam odmevajo bratje Slovani, na pr. Hrvatje, da o daljnih molčimo. Naj se izpovemo posebej!,Slovenec" na primer hodi v zamenjo k Cehom, Hrvatom, Srbom, Poljakom. Kolikrat donaša poročila o teh rodovih slovanskih, kolikrat posnema in prelaga manjše in veče sestavke iz listov čeških, hrvatskih, srbskih, ali — kako malokdaj je znati, da bi oni posnemali kaj iz listov naših, posebej iz „Slovenca". Čudimo se temu! Nekterikrat je vže prinesel n. pr. „Pokrok", „Čech", „Hlas", „Pozor", „SIovinac" itd. stvari, ki so bile povedano v „Slovencu", ki ga imajo v zamenjo, po mnogih dneh še le po „Vaterlandu" ali kterem drugem časniku tujem. To ni dokaz slovanske vzajemnosti. Prvi in najboljši so Čehi; ti še nekako najzvestejše pazijo na Slovence in na naše napredovanje. Dokaj pozorni na nas so tudi Eusje. Želeli bi, da se v tem poboljšajo z novim letom tudi bližnji Hrvatje in vzlasti rojakom svojim Slovencem, ki v različnih stanovih delujejo med njimi,
priporočamo večo pozornost na dom in narod slovenski, da se približujemo med seboj Slovani vsaj v bistvenih rečeh, kar bode gotovo na korist in slavo posamnim, pa tudi vsi veliki zadrugi slovanski!
Naj nam tega ne jemlje nikdo za zlo ter tudi ne tolmači krivo, kakor se rado godi. Nam tako zvani „panslavizem" v slabem pomenu še v mislih ni, nikdar pa, da bi ga gojili. Če je pa Taafife-jeva vlada sama si postavila za cilj in konec svojega prizadevanja pravico narediti med narodi, tedaj vzajemnost, če tudi bolj svetno in gmotno, mar li si nam ni prizadevati za nravno, duševno? Gotovo, saj ta je podlaga gmotni. Če se pa zraven trudimo in potegujemo vzajemno za naše narodne pravice, ki nam gredo po božjem in državnem pravu, menda nam tudi za to nikdo ne more kaj očitati. Pravica dela ljudstva zadovoljna in to je gotovo podlaga srečni in močni državi: Justitia regnorum funda-mentum. V svojem delovanji gotovo nočemo nikdar pozabiti glavnega gesla: „Vse za vero, dom in cesarja," tedaj se tudi s povdarjanjem vzajemnosti ne moremo pregrešiti. Toliko v sporazumljenje sploh.
Dostavljamo pa še kratko besedo našim naročnikom in bralcem za posebno porazumljenje. Pošiljamo jim danes list, kakoršen nam je bil pred očmi že leta in leta. Doživel je „Slovenec" v svoji manjši obliki enajsti tečaj ; koliko jih li bode doživel v svoji novi, večji in lepši obliki. Bog znill Vendar smemo upati, da ne manj, ampak še kaj več. Dokler ga bodo dobri prijatelji in za blagor slovenskega naroda vneti naročniki in pisatelji duševno in gmotno podpirali — nadejamo se, da se tega ne bodo naveličali — toliko časa bode tudi „Slovenec" izhajal ter svojo nalogo po moči zvesto spolnoval; pa tudi nič dalje ne.
Toraj lepo prosimo vse naše naročnike in prijatelje, naj namnelevsizvesti ostanejo — tega so že tako nadejamo — ampak „Slovenca" kjer mogoče priporočajo ter si prizadevajo nam več in več naročnikov pridobiti. Tudi časnik ima takorekoč dušo in telo, tedaj tudi gmotne (telesne) in duševne potrebe; naj mu manjka podporo in hrane v eni ali drugi, ne more niti živeti niti delovati, k večemu
LISTEK.
Iz ljubljanskega kongresa 1. 1821.
(Po pripovcdanji pokojnega škofa Kralja.)
Pokojni škof Kralj, ki jo bil z zagrebškim škofom Vrhovcem kot njegov tajnik o tem času v Ljubljani, je rad pripovedal o zgodah, ki je jih tukaj doživel. Vio takih zgod je tudi sledeča. „Nisem so učil", pravi ftkof, „prispodabljati različnih slavonskih narečij, ali sem čul od učenih ljudij pripovedati, da naš narod (hrvaški) od severnih Slavenov ruski jezik najlaglje razumi, čeravno so nam Eusi mnogo dalje od Čehov in Poljakov. Jaz sem se o tem sam prepričal pri neki priliki, kar vas bode gotovo zanimalo.
Kakor vam jo znano, zbrali so se leta 1831. evropski vladarji v Ljubljani na kongres. To čedno slovensko mesto je obrnilo naenkrat na sebe pozornost Evropo. Tukaj se je imelo lico Evrope iznovič prekrojiti. Kjer si drugač videl samo obrito Kranjce v irhastih hlačah, pušeče iz svojih kratkih lulic, mogel si zdaj videti v beli Ljubljani golobrado in bradate družino iz vseh krajev Evrope: lalikoumnega
Talijana, razuzdanega Francoza, počasnega Angleža, preverjenega Nemca, svetovladnega Eusa, a pa da si videl še tudi njihovo svetlo orožje in gizdavo obleko. Dokler so se svitli vladarji obiskovali, lukavi ministri trudili se, da s tankimi kvačicami eden druzega nadmodri, dajalo jo njihovo različno spremstvo s svojim pustolovstvom po gostilnicah pa tudi zunaj gostilnic Ljubljančanom dosta snovi, iz ktere se še dandanes kaka vesela pričica prede. Eazun teh pa nagrne tisti čas tudi še mnogo drugega sveta v ]>jubljano: eni so prišli, da se pri tej zgodi poklonijo svojemu sijajnemu vladarju, drugi pa, da se nagledajo svetlih lic in modrih glav. Med prvimi je bil tudi pokojni zagrebški škof Vrhovac, a jaz sem ga kot tajnik spremljal. Eazun našega cesarja obiskal je škof Vrhovac tudi druge vladarje. Gospoda se pri taki priliki hitro upoznajo, a še bržo pa njihova družina mod seboj. Naš .Tanko se najde hitro v družbi dvorskih služabnikov.
Ko neko popoldne poiščem Janka, najdem ga v njegovi sobi, kjer sedi pri vinu med dvema jakima dečkoma plavih las, razgovarjajo so ž njima, kakor da sedi v kaki zagrebški krčmi. Dvojim, je li ono bilo kranjsko vino, kajti Janko je bil kaj modra
glavica, ter je znal na vozu najti prostora za posodico škofove veselice. Janko je bil Hrvat, a Hrvati, verni svojemu staremu običaju, niso prehajali čez Sotlo, a da ne bi hrvaškega s seboj prinesli. Tako se mi je saj zdelo, ko sem njegova dva gosta spazil prav lepo rudeča. Ko sem videl, da so gosti malo vznemirjeni, umiril sera jih davši jim z roko znak, da naj se dalje razgovarjajo, a Janku rečem, da kasneje k meni pride.
„Janko, kakovi so to ljudje?"
„Eusi", odgovori nekako plašno. »Prevčerajšnjem, ko smo bili pri ruskem cesarju, sem se ž njima spoznal, pa sta mo prišla obiskat."
Čudno, pomislim si: Eusi, a Janko razun dveh treh nemških besedij ne zna drugega jezika nego onega, ki se ga je doma v Zagrebu naučil.
„Eusi! Pa v kterem jeziku se razgovarjate?"
„V kterem? odgovori Janko čisto začuden — v hrvaškem jeziku?"
„Ali oni so Kusi, pa kako bi se hrvaški raz-govarjali ?"
„V istini, odgovori Janko popolnoma ozhiljno — govore hrvaški, kakor mi, samo malo zatežejo."
Vidite, kako daleč dosega l)rva.Jki jezik, reče
Potrebno pa to ni zarad „Slo-venca" samega, ampak ravno zarad ljudstva, da dobi po časniku poduk o dandanašnjih potrebah; pojasnenje v političnih, sronjskih in drugih rečeh; potrjenje v nravnih in verskih načelih.
Vsak časnik jo po svojih načelih blagodejna ali strupena duševna hrana za bralce, naj se to tudi v nobenem listu posebej ne zapazi in ne pozna. To pa je ravno, kar marsikteri ne umejo ali nočejo umeti. „E, saj ni nič napačnega v listu; saj ne uči nevere; saj ga tudi duhovniki imajo itd., taki in enaki so izgovori in pri liberalnem brezverskem listu ostanejo leta in leta, dokler začno strup delovati, iu je — prepozno." Od kod neki pride, da so raznega mišljenja ne le v političnih, ampak tudi v verskih rečeh sinovi enega očeta, članovi enega stana in enake odgoje? Mnogokrat od okoljšin in okolice, v kteri živijo, mnogokrat pa edino le od či-tanja raznih časnikov. Izgledov ne bomo navajali, si jih vsak sam lahko poišče. Kar dostavljamo, je le to: Najbiteganikdo ne preziral; škofje in papeži ne svarijo zastonj. Komur njih glas nič ne velja, temu tudi naš ne bode, tedaj smemo nehati. Sicer pa še tu opozorujemo na besede iz-glednega lista štev. 216 preteklega leta, kterega smo tndi mnogim nenaročnikom poslali.
Naročnike prosimo, vaj bi nemudoma poslali naročnino, ali sicer naročilo, da se pošiljanje ne pretrga.
(Je bi bila kje kaka zmota, prosimo nam jo takoj naznaniti, da se potrebno vravna. Bog!
O novem letu 1884.
star prijatelj, leto 1883, se je pri nas poslovil. Nočemo se mu laskati, niti mu ne bodemo očitali, da nam je veliko obetal a malo dal, marveč poglejmo, koliko nam kaže svetovna ura, ako pogledamo v preteklo leto nazaj. — Stari ljudje hvalijo stare čase, mladi ljudje pa nove, oboji imajo prav po svoje, stari ljudje so bili nekdaj mladi, in se z veseljem spominjajo svojih mladih let, mladi pa ne poznajo starih časov, tedaj hvalijo to, kar pred saboj imajo. Danes pa hočemo hoditi nekako srednjo pot, ter hvaliti to, kar se nam hvalevrednega vidi v preteklem letu, nočemo pa za sedaj predaleč po svetu hoditi, ostanimo raje doma, poglejmo, ali se je naše družinsko (socijalno) življenje kaj na bolje obrnilo? Nektere mika bojna slava, srečo države vidijo v tem, ako je slavna in zmagonosna na zunaj, ako se odlikuje po sijajnih podvzetjih, nam pa se vidi taka država najboljša, v kteri tudi revež in delavec ni pozabljen, v kteri vsakdo po svojem stanu srečno in zadovoljno živi. To vse nam je obetal liberalizem, a ni obljube držal, ker je tudi spolniti ne more. Dvajset let je gospodaril v Avstriji, a pokazal se je v svoji golosti, srečo je prinesel le malokterim, drugim pa revščino in uboštvo. Niso še prenehala liberalna načela v Avstriji, ali spoznali so, kako škodljiv je veri, nravnosti in državi, koliko tare meščana in kmeta. Cesarska vlada se je lotila socijalnih prena-redeb v krščanskem smislu. Z upanjem se lahko stiskani obračajo do vlade in do državnega zastopa, obema je resna volja, pomagati delavcu in nižemu
obrtniku, ki je bil dosihmal izročen v za obstanek sam sebi. Ne glede na vero iu nravnost, že državna korist zahteva, da je vlada socijalno ieformo vzela v svoje roke, ubogi trpin ne more nič \leč reči, da se nihče se meni zanj, ko vidi, da učeni h imenitni gospodje, da se cesarske oblasti resno posvetujejo in potov iščejo, kako pomoči obrtnikom i^ delavcem po tovarnah, da niso na milost in nemjlost izročeni brezsrčnemu kapitalu. Vsak začetek je^ težaven, tako tudi tukaj, ali s preteklim letom je sor-jen prvi korak. Od postav, ki so izšle 1. 1883, iiie-nujemo 1) obrtnijsko novelo, ktero so potrdili pre-svitli cesar 15. marca, in ki je v dejanje stopila i oktobrom 1883, vpeljati se imajo obrtnijske zadruge, vsak obrtnik mora dokazati sposobnost za rokodelstvo, s kterim se peča. Malo obrtnijstvo, ktero je bilo v nevarnosti zginiti in razgubiti se med ljudstvo brez vsacega posestva in pravice, si bode zopet opomoglo in kapital se ne bode mogel vrivati med delavca in prejemnika. 2) Vlada in ljudski zastopi hočejo tudi delavcu po tovarnah pomagati, ne le zarad miru, marveč zarad pravice. Zastonj so se trudili liberalci 1. 1883, da odvrnejo načrt postave, ki ne iz-ročuje delavca na milost velikim podvzetnikom. Vlada hoče nastaviti po tovarnah nadzornike, ki bodo gledali na to, da se delavci ne silijo k delu nad določeni čas, da se nedelje praznujejo, da se otroci in žene ne priganjajo k delu, ki presega njih moči. Po-stavodaja spoštuje v delavcu človeka, za kterega se občinstvo zanimiva; rovarjem, ki tožijo, da ne bode bolje, dokler se sedanji red ne prekucne, se tako odtegne polje njih rogoviljenja in človeška družba se zopet povrača k zlatemu izreku: moli in delaj! Vsem ljudem brez razločka je Stvarnik delo naložil in Zve-ličar je delavniški stan posvetil s svojimi rokami.
3) Isto tako, kakor za obrtnika, je treba skrbeti za kmeta, da ne zgine ta stan, ki preživi vse druge izmed prebivalstva, in namesto njega ne nastanejo sami poljedelski delavci, ki danes tu, jutri drugej delajo. Zares dolgo časa se ni nihče zmenil za ta stan, ki jo podlaga vsem drugim stanovom, sedaj so vendar zaceli na to misliti, kako škodljivo da se kmečka posestva tako z bremeni obkladajo, da jih poslednjič na drobno razprodajajo in se pri tem zgubi toliko narodnega premoženja in pomnožuje stan ljudi brez vsega imetja. — V ti zadevi se vrše pri ministerstvu posvetovanja in upamo, da bode cesarska vlada ozirala se tudi na potrebe poljedelskega stanu, in popravila, kar je bilo dosihmal zamujenega. Veselo novico o ti stvari imamo zaznamovati iz Solnograškega. Tam se je zbralo na Št. Janžev dan okoli 300 kmetov iz vseh krajev, ki so osnovali med sabo poljedeljsko društvo (Agrarverein), volili predsednika, slavnoznanega dvornega svetovalca Lien-bacherja in odbor. Že prvo zborovanje tega društva nam pokaže, da so v njem možje, ki poznajo kmetijski staii, in si resno prizadevajo pomagati kjer mogoče, in vladi nasvetovati, kako se gre lotiti stvari. — Posvetovali so se namreč o tem, kaj bi bilo storiti, da se varuje kapital, ki je v zemljišči, da ga ne zaduši premakljivi kapital, in naj se tukaj ne-jednakosti v postavi odpravijo, da se tako obvaruje svobodno kmetijsko posestvo, ki bode moglo nositi državno breme. Posvetovali so se tudi, kako posto-
pati zoper pohišno beračenje in vlačugarst vorili so o hišnem davku, Bij bi se od priznih pohištev ne pobiral hišni vrstni davek isto kakor sa ne pobira hišni najemSčini davek, ker praznih poslopij je po vseh deželah mnogo, in ljudje so prisiljeni podirati jih zavoljo davka. — To je sicer le začetek in s tem so nekako pot pripravlja jednakim društvom po drugih deželah.
Imamo še omeniti v preteklem letu šolske novele dne 2. maja 1833. Tudi v ti stvari je še le začetek storjen, šola še ni postala verska, , a brozverstvu se je vendar nekako zapah urinil, najskrainejsV»potrebi se je nekoliko ustreglo, drugo so priiakuje oa" skrbljivosti in od prizadevanja vernih katolikov.
Toliko se je veiidar cesarski vladi posrečilo, da se je zaupanje vrnilo, da ljudstvo zaupljivo pričakuje od vlade pomoči, in ne zre brezupno v prihodnost, 'kakor je to rekel poslanec Klun v soji državnega Xbora dne 27. februarja-1883. Ker ljudstvo vidi, da si vlada prizadeva storiti svojo dolžnost, zato pa tudi boče dati državi, kar je državnega, in je sprejolo brez ugovora nove davke, ki so potrebni za državo. Da to ni bilo po volji oni stranki, ktera hoče državo zlorabiti za svoje sebične namene, videli sdto v preteklem letu, od tod je prihajalo toliko hrupa in ropotanja, ako ne drugej, vendar po časnikih, a tudi javni nemiri so bili preteklo leto dvakrat na Dunaji.	(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani 2. januvarija. ivotr&nje dežele.
Nove volitve za bivšega poslanca Hermana na Štajarskem bodo 31. t. m. Herman jo bil' poslanec kmetiških občin iz ptujskega, ormožskega, šentlenarškega, rogaškiga, šniarskega, ljutomerskega in gornje-radgonskega okraja. Kakor se kaže, postavljajo za kandidata eni tega, drugi druzega, kar je obžalovati.
1» Dunaja do^la so natančneja poročila o najnovejšem hudodelstvu motenja vere, kterega so v nedeljo popoludne med 7. in 8. uro zvi Jer ondaš-nji socijalisti provzročili. Jezuit o. Haiiimerle pri-digoval je na sv. Stefina dan o revščini in je oso-bito proti tistim delavc m govoril, kteri svoj zaslužek po grlu poganjajo, d užina pa strada. -Ko se je zvedelo, da bode o. Hammerle v nedeljo zopet govoril o siromaštvu, zbralo se je nekako 20 socijali-stov, ki so mu v sredi pridige sikati jeli, žvižgati in kamenje debelo, kakor gosja jajca proti leci metati. Duhovnik je nekaj časa ostal na sv. mestu, ko je pa sprevidel, da je hrušč vedno veči, je šel v žagrad, socijalistična druhal je pa za :ijim kričala: „0b tla z Jezuiti, nam ni potreba Jezi.tov!" Takoj na to zakriči nekdo, da v cerkvi gori, na kar se grozoviten strah ljudi polasti, kterih j bilo blizo 3000 v cerkvi. Vse jo k izhodoma tifjalo in le gasilcem, ki so ob pravem času pred cerinjv prihiteli, se je zahvaliti, da so ljudi potolažili, di. ni nikjer ognja in tako morda voliko nesrečo zab.anili, ki bi jo bila gnječa lahko provzročila.- Nekaj brezbožne-žev jo policija že prijela, nekaj jih pa h bo. Tožili se bodo vsi hudodelstva jnotenja vero.
Dunajska policija ima zopet ^olne roke posla v florisdorfski oko ici, kjer so ned;,lno policijskega koncipista Hlubcka zavratno unu>rili. Socijalisti žugajo policiji po raznih pisniili. Eedarji opravljajo svojo službo ponoči s puškani in z ba-
pokojni škof. Ali to še ni vse, nadaljuje on. Zdaj še le pride zanimiv slučaj. Od ostalih vladarjev, kar jih je bilo v Ljubljani, redko se je kteri javno po-kazival; ali ruskega cesarja Aleksandra je v Ljubljani skoro vsako dete poznavalo! Predavši svojemu modremu ministru Nesselrodu težaven posel, da s svojimi drugovi zaustavlja besno buno, ki je pretila iz južne Italije prodreti v srednjo Evropo, zahajal je cesar Aleksander med sorodni si ali čez 200 milj od njegovega oddaljeni slovenski narod, brž ko ne, da vidi njegov život, njegove običaje, slabe in dobre navade. Ni bilo ulice v Ljubljani, kjer ga ne bi bili večkrat videli, danes tukaj, jutri tamkaj, vsaki dan drugej. Človek ne bi bil mislil, da ona priprosta mestjanska obleka zadeva onega velikega vladarja. Samo lovec, ki je šel daleč za njim, poklonstveni pozdravi, s kterimi so ga ljudje spremljali, carska milostinja, ktero je delil sirotinji z lastno roko — to so bili znakovi, po kojih si mogel soditi, da so taki ljudje le redko med narodom nahajajo. Izšel sem tudi jaz enkrat — pripoveda .škof — bilo je to meseca febru-varija ali marfu, okoli poldne, da se sprehodim po mestu proti dolenjski strani, kar opazim daleč pred ^^ - .seboj cesarja Aleksandra, ko je dostojanstvenim korakom stopal po dolenjskem predmestji, odzdravljaje s prijaznim licem desno in levo globoko se klanjajo-
čemu občinstvu. Naenkrat spazim kakih sto korakov pred njim, kako sta z dolenjske ceste v isto ulico proti nam okrenila dva človeka, ki sta za trenutek moj pogled od cesarja odvrnila, kajti sodeč po obleki sta to bila dva hrvaška kmeta. Čeravno nisem bil daleč od domovine svoje, vendar je mojemu srcu dobro delo, ko sem spazil ljudi iz svojega kraja. Hajd, mishm si, da ju vprašam, kdo in od kod sta. Ali moja dva moža približavši se ruskemu cesarju, vzameta široke klobuke v roke, postavita se pred njega ter ga vstavita. Ljudje okoli vsi začudeni gledajo, kako se hrvaška kmeta z ruskim cesarjem raz-govarjata. Moram reči, da so me isti trenutek kot Hrvata razne misli navdajale: ne bosta li se ta dva moža v svojem čeravno kratkem razgovoru tako ponašala, kakor nam ne bi drago bilo. Kratek jim je bil stoječi razgovor. Cesar jima nekaj reče in po-krijeta se — in cesar se ž njima povrne.
„Jako zanimiva zgodba", opazim jaz.
„Zare8. Samo poslušajte."
„Moreto si misliti, kako me je nestrpljivost mučila, da morem v kratkem z ouo dvojico govoriti. Naša dva kmeta sta vzela cesarja v sredino, ter mu zdaj eden zdaj drugi nekaj živahno pripoveduje; a on zopet odgovarja zdaj enemu zdaj drugemu. Ko so prišli ^ mene, postojim, poklonim se ter počmem
motriti ono dvojico. Dva spretna moža siadnje dobe: rudečih lic, jakih brk; flarovčene hlače z modrimi trakovi obšite, dolge biile suknje, Siroue klobuke, rudeče torbe: to so ljudje iz jastrebarskega kraja. Teh ne pustim več izpr^id oči; enkrat se bodo že razšli. Jaz sem šel ted\j od daloč za njimi. Vsi trije so stopili v hišo, Ijer jo naš cesar stanoval. V kratkem pridejo zopet vsi trije na ulico, kjer je cesar Aleksander kmeta, poslovivši se prijazno ž njima, zapustil ter se obrnil proti ulici, kjer ota ga bila kmeta zaustavila. Pristopivši k svojima zemljakoma, vprašam ju: od kod sta vi dva?"
„Iz Krašiča", odgovorita čudeča se, dtv najdciu v Ljubljani hrvaškega duhovna.
„Kaj sta se pogovarjala z onim gospodom, po-kazavši na otiškega cesarja."
„Znate, gospod mladi (pokojni Kralj je imel tedaj 28 let), mi imamo pravdo z Ozaljsko gospo-ščino, ker nam jemlje naše vinograd«, pobira gor-nico in desetino, ktera jej no pripada. Pa smo v ime občine prišli semkaj pred cesarja pravice iskat. Nismo znali, kje naš cesar stanujejo, in bodemo li pred njega piiščeni. Po sreči smo se namerili na onega gospoda, ki ni naju samo tjokaj zapeljal, kjer stanujejo naš ccsar, nego celo izposloval, da bodova jutor ob de.sctih puščena pred opsarja."
jajočem letu, da bi pregledal, kaj je vse storil in kaj pridobil. Posebno pa še društva ob tem času sklepajo svoje račune, delajo črto za naprej in poročajo, kako so delovala v tisti namen, za kterega so bila vstanovljena.
Tako so bili tudi udje naše čitalnice vabljeni dne 27. decembra ob 7. uri zvečer k občnemu zboru, da bi zvedeli, kaj je vse storila čitalnica v minulem letu in da bi ji novo vodstvo preskrbeli za prihodnje leto. Sešlo se je pa zelo pičlo število udov, komaj dobra tretjina. Ali so bili res toliko zadržani, ali jim je pa vse eno, kako s čitalnico stoji, Bog ve?
G. predsednik Mohar pozdravi na kratko došle ude, omeni, zakaj je zborovanje, ter konča, naj bi
joneti. Tudi so govori, da bodo poslali iz Korneu-burga en oddelek pešcev v Florisdorf.
Podvzetnik dunajske mestne ielesnice Fogorty jo zopet prosil za podaljšanje obroka, v kterein mora za zgradbo omenjene železnice potrebno svoto denarja 40 milijonov goldinarjev pripraviti; za-jedno je pa tudi prošnjo vložil, da bi so mu svota znižala od 40 le na 20 milijonov, kar bode pa trgovinsko ministerstvo določilo. Dunajsko mesto naj bi se po njegovi želji zgradbe vdeleževalo z doneskom 14 milijonov gold., za kar so pa Dunajčani menda na obeh ušesih gluhi.
Tnaiije držare.
Bolgarsko sobranje potrdilo je tiskovno postavo, kakor je sklenjena po trnovski pogodbi. Ta postava dopušča prost ustop v Bolgarsko vsem inostranskim novinam in knjigjm, ako niso proti-postarne. Protipostavne pa so in zapadejo kaz^ razžalenje kneza in kneževe hiše; hujskanje k upe/ hudodelstvo kalenja javnega reda po deželi; prestoptr' zoper sramežljivost; razžaljenje vladarjev tistih deželi, s kterimi je Bolgarija prijateljica. — Srbski ubežnik Pašič preselil se bo iz Vidina v Sofijo.
Lašlea kraljeva dvojica pojde meseca majnika na Nemško v vas in se bode kralj Humbert vdeležil velikih vojaških vaj, ki bodo tedaj v Pots-damu, Berolinu in Spandavu. Stanovala bodeta v nekem gradu s saksonskim kraljem pod jedno streho.
Prijaznost med Nemško in Rusijo je za jeden žebelj zopet trdneja, kakor poprej. Euski poslanec v Parizu knez Orlov obiskal je te dni Bis-marka v njegovem zavetišči „Friedrich8ruhe". Nemci trdijo, da je to velikansko odlikovanje, kakoršno le malokoga zadene, kajti navadno Bismark ne sprejema nikogar v svojem zavetišči. Iz vsega tega sklepajo, da se je knez Orlov z Bismarkom posvetoval o zadevah, ki niso navadnega zadržaja in nekako na zboljšane razmere med Rusijo in Nemško kažejo. Nasprotno stran pokazalo bode pa to popotovanje v snidenji ruskega državnika Giersa z našim ministrom zunajnih zadev grofom Kalnoky-jem na poti proti domu.
Francozom v Tonkingu raste pogum od dne do dne, tedaj že od Kitajcev zahtevajo povračilo vojnih stroškov, kterih jim bodo pa Kitajci menda o sv. Nikoli plačali. Toraj tudi na ta slučaj so Francozi pripravljeni in si mislijo za odškodnino kak večji košček zemlje prisvojiti. Kitajci so se pismeno obrnili do Angležev, naj bi posredovalno ulogo prevzeli. Angležka vlada vprašala je na to v Parizu: „če li če" in javno mnenje na Francoskem je pa tako, „da ne", da bodo Francozi že sami opravili, ker jim je že iz izskustva znano, da se te baže prijaznosti redno jako drago zaračunijo in plačati morajo, bodisi v gotovem denarji ali pa v pri-poznanji jerobstva dotične države nad sabo. Obojega bi se Francozi radi izognili. Angleži bi pa tonkin-ški oreh menda radi tako razlušili, da bi Francozom lupine, sebi pa jedro pridobili.
Ituskim nihilistom padla je zopet jedna žrtev v roke. Umorili so načelnika policijskega odseka v Petrogradu. po imenu Sudajkina in še nekega ■druzega uradnika, ki ga je spremil. Sudajkin je bil ustanovitelj „družbe na boj proti teroristom" in sodi se, da so ga zaradi tega umorili. Zažugali so tudi še smrt ministru Tolstoju in pa policijskemu ministru Gresserju.
V Mahdijevi vojski nahaja se tudi rojen Avstrijanec iz Ischla doma in zavzema menda podčastniško službo.
Izvirni dopisi.
Iz škofje Loke, 28. decembra. H koncu leta vsaki človek kolikor toliko pogleda nazaj po odha-
„A vesta li vi dva, kdo je oni gospod? — Oni vam je ruski cesar."
„Ruski cesar!" zavzameta se oba.
„0j, pa kako se prijateljsko s kmetom razgovarjajo. — Mi dva sva si mislila, da mora biti velik gospod, kajti vsi so izleteh ven iz kancelij, pa ,so se mu globoko klanjali. Morda je to za naš posel dobro znamenje, da nama so je dal Bog nanj nameriti."
„Bog daj," dodam jaz. „A kako sta se ž njim razgovarjala ?"
„Kako? Hrvaški."
„Pa on ne zna hrvaški?"
,.Kako ne bi znal, odgovorita mi; samo da v svojem govoru na svoj način zateza."
„Bog zna" — završi pokojnik — „je-li jim je
ta zaniraiva zgoda bila kasneje od kakšno koristi." * .
To poslaništvo je bilo zares sprejoto od cesarja, ali vspeha ni bilo nobenega: tožba je sla na ma-gjarsko namestništvo, nd tamkaj na zagrebško župa-nijo, potom na velikega sodnika, kakor so ti rekli, taka odloka je prišla, sreča za tožnike, ako ni bilo še celo batin za to. Siromak kmet je le težko pravico našel.	Priobčil prof. I. St.
slavni zbor letos volil drugih pet odbornikov, ki »aj bi pokrili deficit (primanjkljej), kterega so sedanji napravili.
Za njim poroča tajnik g. Bernard: ^Čitalnica naša je to leto pešala, pa zopet napredovala. Pešala, ker je zgubila precej udov, dosedaj že sedem in dva z novim letom odstopita. Kaj je temu vzrok? Nekoliko smrt, premešženje in prevelika občutljivost. Marsikateri se je čutil razžaljenega, če ni dobil vselej lista na mizi, kterega brati se je namenil. Čemu bom donašal svoto mesečno, če nič za to ne dobim, si je mislil in tako tudi v prvi razdraženosti storil in izvršil sklep izstopiti.
Napredek se je kazal v tem, da smo imeli redne pevske vaje, nekoliko časa celo po trikrat na teden. Šestnajst mestnih fantov urilo se je skoraj osem mesecev v petji, podučevali so se znanstveno kakor dejansko na note. Da so že precej napredovali, 'prepričali so se vsi, ki so jih slišali na odru pri dveh veselicah. Da je sedaj vse to ponehalo, kdo bo vse vzroke naštel? Ohlajenje prve navdušenosti, prenapetost itd. Pa upajmo, da se to počasi zopet v stari tir povrne! — Omislila se je letos tudi nova dragocena zastava. Umetno je izdelana, celo „Laibacher Zeitung" je pohvalno omenila krasnega dela gospe Drenikove. Društvo se je ž njo poklonilo v Kranji presv. cesarju 16. julija (ker je bilo ob sprejemu zeld viharno, deževno vreme, je bila menda takrat nova zastava krščena in blagoslovljena ob enem). Tudi za razne zabave skrbela je čitalnica. Bilo je tekom leta šest veselic, zadnja, dru-zega septembra, gotovo najlepša."
Blagajnik, g. Sušnik, razloži gmotno stanje: Lansko leto imela je čitalnica v gotovini 97 gld., mesečni doneski udov znašali so 193 gld., veselice so prinesle 118 gld. Za zastavo so nekteri radodarni udje zložili 57 gld. 66 kr., mestna dekleta dala so za trakove 52 gld. 60 kr. — Kakor so pa dohodki za naše razmere obilni, so jih vendar strošk i presegali. Zastava, časopisi, veselice, stanovanje, knjige in druge malenkosti znesli so toliko svoto, da ima čitalnica sedaj dolga 33 gld."
Kaj ne, nič kaj prijetnega nismo slišali od g. denarničarja? Pa menda dandanes je skoraj že v navado prišlo, da vsaki financ-minister napravi primanjkljej ; o laškem pravijo, da ne, kako dolgo ? Bog ve. — Zato se tudi pri nas ne eden udov ni oglasil, da bi kaj ugovarjal; vsi so bili prepričani, da pri tako obilnih stroških, kakor jih je imela letos naša čitalnica, treba je bilo veliko štedljivosti, da se je še tako ugodno rešilo. No, pa počasi že pridemo še na želeno.
K sklepu je bila volitev novega odbora. Za predsednika je bil zopet odbran naš župan in deželni poslanec, g. Blaž Mohar; vitez Andrioli, podpredsednik, g. Dragotin Bernard, tajnik; g. Mihael Arko, blagajnik in g. Bogomir Krenner, namesto-valni odbornik. Posvetovalo se je še posebej, kako bi se dalo kaj več življenja spraviti v društvene prostore. Ta in drugi nasvet se je slišal in zadostno podpiral; koliko se bo od vsega tega vresničilo, učila bo prihodnost. Naj bi bilo le v pravi narodni napredek in čitalnica bo svojo nalogo spolnila. y.
Iz Štajarskega, 31. dec. Da Vam ne napravim zopet škode. Vašim naročnikom pa jeze. Vam hočem danes prav mirno in kratko poročati o neki zadevi, o kteri se po južnem Štajarji mnogo, mnogo govori. Faktum je ta-le: Tretja cerkvena inštancija je rehabilitirala gosp. župnika šoštanjskega, kterega je bila prva inštancija v porazumljenji z deželno vlado odstavila. Že poprej se je radovedno popra-ševalo: kaj se bo zgodilo, če najviša cerkvena oblast dCi pravico g. župniku? Kdo bo na pr. potem vodil matične knjige, ktere je od države (in prve inštancije) nastavljeni kaplan tako dolgo vodil? Zdaj se pripoveduje to-le: Ne g. župnik, kterega jo najvišja cerkvena oblastnija kot takega pripoznala; no
\
novi g. kaplan, temveč g. okrajni glavar v Slove- . njem Gradcu bo zapisoval od zdaj zanaprej v matične knjige krste, poroke in mrliče. Nadaljnih opazk se zdržimo; mislite si pa lahko, kar hočete, le nikar prenaglas.	P. S.
Iz Maribora, 30. dec. (Bošičnice.) Po stari navadi se obhajajo v katoliških narodih in dobrodelnih družbah o Božiču pobožne veselice, tako imenovane „božične", navadno na sv. Štefana ali pa tudi kteri drugi dan do novega leta. Tukaj smo tudi letos na praznik sv. Štefana popoludne, kakor že prejšnja leta, obhajali prav veselo božičnico pri šolskih sestrah z običajnim obdarovanjem otrok in pevanjem in pred-našanjem božičnih pesmi; zvečer pa je bila enaka veselica v družbi rokodelskih pomočnikov z gleda-liščno igro in šaljivo loterijo. Obe božičnici so razun drugih povabljenih gostov počastili s svojo navzočnostjo mil. knezoškof in nekteri kanoniki. Zavoljo teh dveh božičnic, ki se vselej na Štefanovo obhajate, morala se je izvanredna božičnica v bogoslovji na današnji dan popoludne odložiti, zato pa se je že lahko toliko več gostov vdeležilo.
Bila je pa res to izvanredna božičnica tako po osnovi kakor po izpeljanji. Krasno petje dveh latinskih, ene slovenske in ene hrvaške pesmi, godba na glasoviru s spremljanjem na goslih in citrah, in pozdravljanje sv. Božiča v osmih jezikih je bilo izvrstno; v latinskem, hebrejskem, slovenskem, nemškem, češkem, sirskem, grškem in hrvaškem jeziku so se spodbujali poslušalci k slavljenju in češčenju našega Odrešenika. Tudi to božičnico so počastili s svojo navzočnostjo mil. knezoškof, kanoniki in vsi duhovniki iz mesta.
Prej omenjeni dve božičnici ste bili nemški, ta pa, kakor omenjeno, v osmih jezikih — dovolj jasen dokaz, da naše lavantinsko mlado duhovništvo poleg svojega materinega jezika nikakor ne zanemarja, tim manj sovraži tuje jezike, kar se je že v obče in nekterim posameznim posebej blagoizvolilo očitati. Tako očitanje mora izvirati le iz nevednosti ali hudobije, in je podobno neopravičenemu natolcevanju. Ko bi imeli na Slovenskem bivajoči Nemci toliko spoštovanja do Slovencev, kakor ga imajo zlasti slovenski duhovniki do Nemcev, vladal bi že davno po celem Štajarskem najlepši mir med obema narodnostima. O prvem božiču so angelji Gospodovi peli: Slava Bogu na višini in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Kedar bodo Slovenci in Nemci imeli drug do drugega dobro voljo, bode kmalu nastal med njimi lep mir, če pa imajo le Slovenci dobro voljo, je zastonj pričakovati miru. To sem omenil le tako zraven, ker se je zlasti v zadnjem času pri nas očitalo nekterim katehetom sovraštvo do nemštva, kakor smo prepričani — brez vzroka.
Domače novice.
(Milostljivi hnesošJcof) ljubljanski so te dni precej hudo oboleli; zdaj jim je nekaj odleglo in zdravnik pravi, da ni smrtne nevarnosti.
(V pokoj) gre znani profesor dr. Jož. Nejedli, ki že veliko let službuje na ljubljanski gimnaziji in je znan zavoljo svoje zmernosti, zato pa tudi zelo priljubljen; kdor ga je imel za profesorja, ima ga gotovo še v prijetnem spominu. Presvitli cesar so mu o tej priliki izrazili svoje Najviše pripoznanje za dolgoletno vspešno delovanje.
{Imenovanja.) Gosp. Mat. Z a m i d a, vladni praktikant, dobil je službo tajnika na magistratu; g. Ivan Duffe drugi mestni inženir postal je mesto Wagnerja prvi mestni iužener, na njegovo mesto pa pride g. Hanuš iz Prage, ki je nekdaj že med nami služboval.
{Silvestrov večer) v ljubljanski čitalnici je bil povsem sijajen, jako odličnega občinstva pa toliko, da se je vse trlo. Burka »čitalnica pri branjevki" vzbudila je mnogo glasnega smeha in so se dotične „branjevke" (gg. Kocelj, Danilo, Petrič, Šturm in gospici: Petrinska in Nigrinova) vse prizadjali, da bi došle goste pri dobri volji ohranili, kar se jim je tudi posebno dobro posrečilo. Obžalovati je toraj toliko več brezobzirnost, s ktoro se je zasedla za predstavljajoče igralce pripravljena miza in so go-spodičine zaradi pomanjkanja pripravnega prostora domov iti morale. Pevci so nastopili skoraj da pol-noštevilno in so se po stari navadi odlikovali; posebno pri krepkem glasu pokazal se nam je pa g. Pucihar v „ponočnem pozdravu". Ta mila, v srce segajoča pesmica zdi se človeku res, kakor svitla zvezda, ki mu miglja v temni noči iz daljnega neba. Posebno spretnega igralca na klavirji kakor tudi
, priljubljenega pevca pokazal se je g. Pribil spremljajoč Jutranji koncert na kmetih". Proti polnoči potekla je nit na sporedu, ker je govor na za-htevanjo g. državnega pravdnika izostal.
(Za pismonosci.) Kakor druga leta, tako so so nas tudi letos pismonosci domislili z zabavnimi in šaljivimi „Postbilchelni". Kaj pa bi bilo, ko bi se pismonosci med seboj pomenili in si za bodoče leto — slovens,ke omislili? Vsaj spodobile bi se gotovo !
{Na ljuhljanshi pošti) je vsled praznikov in novega leta neki toliko lokalnih pisem došlo, da jih šest pismonoscev ne zaniore o pravem času naslov-jiikom donesti. Tudi po druzih poštnih oddelkih pomnožili so prazniki promet.
Razne reci.
—	Občinska volitev. 29. p. m. se je vršila volitev župnijske občine Jablaniške in je bil za občinskega načelnika zopet izvoljen mnogozaslužni s srebrnim križcem s krono odlikovani gosp. Jožef Potepan, posestnik iz Dol. Zemona, svetovalcem pa: Gg. Andrej Samsa, posestnik iz Zemona, M. Gržina. posestnik iz ^Vrbice in Jos. Logar, posestnik iz Vrhovnega. Živili!
' — Nesreča. Tilen Kristanee, kmečki hlapec na Spodnjem Berniku fare cerkljanske, šel je v soboto 29. dec. popoludne ob 4. uri na pod iskat otepov za reznico. Pa spodletelo mu je in padel je tako nesrečno na tla, da je v nezavednosti v hišo prenešen še tisti večer okoli 10. ure svojo dušo izdihnil. Zamogli so mu le še zakramet sv. poslednjega olja podeliti. Bil je ranjki še le 19 let star in kakor^ pravijo prav, poštenega, pametnega zadržanja. Človek res ne ve ne dneva ne ure svoje smrti!
—	Visoka starost, V vasi v Isterskemlogu, župnije črnovrške nad Idrijo, je umrl na sveti večer leta 1883 okoli dveh popolnoči 94 let star mož Simon Markič. Eojen je bil 3. oktobra 1789 leta. Oženil se je z dovoljenjem že v 17. letu svoja starosti. Sedaj je že starši sin njegov 75 let star in nosi sivo glavo, vendar še pri moči. Stanoval je v koči visoko med smrečjem in bukovjem. Ees dostikrat mu je solnce prvo posijalo, pa tudi dostikrat mu je tukajšnja precej ojstra burja ude in žile pretresla. Čudim se, da je ranjki toliko časa živel, ker je v svojem času vedno rad tobak kadil in še zadnji večer ga eno pipico vpepelil.
—	Christlich padagogische Bliitter' fur die ostr.-ungar. Monarchie izhaja v VI. letniku dvakrat na mesec za dva forinta in se naroča na Dunaju (Wien L Bez. Am Peter Nr. 9), in vrednik mu je J. Panholcer. časnik ta naj bi bil v rokah vsacega kateheta in učitelja, kteri hoče v sedanji dobi učiti pa vzgojevati na verni krščansko-katoliški podlagi.
—	Po Budapešti se klati slepar, ki se za brata črnogorskega kneza Nikite izdaja. Knez Nikita nima lastnih bratov in „Glas Črnogorca" opozoruje zaradi tega na omenjenega človeka.
—	Kupčija z ljudmi v Evropi. V Aachen-u so zaprli zarad trgovstva z dekleti na Belgijsko žensko, bolj mlado, in bivšega evangelskega župnika srednje starosti. — Obtoživnega gradiva so mnogo našh pri ^ njima.
—	Žvepleni sopar vpliva na mrzlico. Dr. d'Abbadi izdal je poročilo francoske akademije znanosti o vplivu žveplenih soparov na mrzlico. Ti sopari delujejo jako blagodejno na bolnike. V zgornji Etijopiji, kjer razsaja v enomer smrtonosna mrzlica, ostane težko kdo brez nje. Samo lovci na slone ne zbole nikoli; to pa pripisujejo, navadi vsak dan golo telo pokaditi z žveplom.
Isti zdravnik zvedel je od Katancev v Siciliji, da zboli v sosednih krajih po 90% prebivalcev na mrzlici, zato, ker iz jam ne puhti žveplen sopar, v druzih pa samo 9%, zato, ker je v zraku dosti žvepla.
Fuke, profesor v College de France, pa pripoveduje o mestu, ki je cvetelo toliko časa, dokler je bil zrak napolnen z žveplenim soparom; ko se je pa to predrugačilo, izumrlo je vse mestno stanovniftvo za mrzlico. V mislih ima meslo Oefirijo na otoku Milo v egejskem morji. Ta otok ima dobro zavetišče, pa zrak je tako slab, da ni mogoče ene noči prebiti brez mrzlice. Pa vidijo se še razvaline nekdanjega mesta Cefirije, ki je imelo šo pred tristo leti 4000 ljudi. Bilo je v njem 38 grških in katoliških cerkev, več samostanov in mnogo krasnih palač. Od te dobe iztrebila je mrzlica malo po malem vso ljudi. Pred 20 leti bilo jih je še 200, ki so bolni in obupani pričakovali osode someščanov. Zdaj je kraj zapuščen. Fuke ga je obiskal. Večji del hiš je razrušen, strehe so se vdrle. Ljudje mesta Adaman-tos-a kopljejo vsak dan iz razvalin lep kamen, kterega prepeljejo na svoj dom. Ker je ta kamen posebno Jepo rezan in ga je mnogo več, kakor ga Adamti-canjG potrebujejo, prodajajo ga na Grško -p. V Carigrad. Velika cerkov še stoji in žraven nje nekoliko hiš, Y kterih so bili zadnji stanovalci. No, kmalu se že tO zdrobi v prah. Le vitke palme pričajo molče o slavi nekdanji. Kaj je vzrok teh razvalin? Fuke pravi: „Treba je omeniti, da so bili
v starem času do poslednjega stoletja na tem kraji žvepleni sopari v zraku, ki so prihajali iz bližnjih jam. Ker pa iz teh jam no puhte več sopari, postala jo vsa prej z vinogradi in bivališči posuta dolina odprt — grob. Ta sprememba jo znamenita v vsakem slučaji. Se en dokaz za navedeno trditev podaja dr. King v Zedinjenih državah, trdeč, da so močvirnati kraji ob železnicah vedno bolj zdravi. Zakaj? On trdi, da zato, ker tam drdra lukamatija. Dim, ki prihaja iz lokomotiv, ima v sebi žvepleni sopar, ker tudi premog ima v sebi žveplo. Kaka zveza je tedaj med žveplenim soparom in mrzlico, se še ne ve.
Telegrami „Sloveiicu".
Budapešta, 1. jan. Ministerski predsednik Tisza je pri noAoletnem sprejemu liberaliK^ ^ stranke zahvalil se za ogovor, o reformi go-^' sposke zbornice pa je odgovoril, da je obljubljeni načrt gotov, toda reforma bi so dala z nado na vspeli izvesti le, če so razmere med obema zbornicama zavarovane pred vsakim razporom. Kar se tiče protižidovstva, mu je vodilo le dobro ime Ogerske, ktero se ne sme dati skrunitl. Vlada in večina storite za deželo, kar je mogoče, in bote v tem smislu delali tudi, če bi prišli v manjšino.
Rim, 1. jan. Sprejemajo komorsko depu-tacijo rekel je kralj, da je vresničen njegovega očeta ideal, da Laška združena in neodvisna gre ob dobrih znamenjih v prihodnost. — Keudell podal je kralju lastnoročno pismo nemškega cesarja.
Rim, 2. jan. O sodnijskih zadevah v Tu-neziji je med Laško in Francosko sklenjena pogodba.
Berolln, 1. jan. Pri sprejemu generalstva cesar ni imel nobenega ogovora, tudi pri srčnem sprejemu pooblaščencev druzih" vlad se ni dotaknil prav nič politike.
London, 2. jan. Kraljev ukaz odpravi angleško konsularno pravosodje v Tunisu,
tujci.
29. in 30. decembra.
Pri Maliči: Treumann, kupec, z Bavarskega. — M. Kerscliitz, kupec, iz Podkloštra. — J. Konig, kup. usnja, z Dunaja. — Bamberg, c. k. pristav, iz Vipave. — Kaimund Hočevar, e. k. okr. glavar, iz Kočevja. — Aal, M. Eeuter, kupca, i Dunaja. — A. Vesneja, kupec, iz Piinfkirchna. — Herzinger, c. k. nadporočnik, iz Trbiža.
Pri Slonu: pl. Gutrath Žiga, želez, uradnik, z Dunaja. — B. Globočnik, kupec, iz Kranja.
Pri Bavarskem dvoru: F. Kallagerič, kup. potovaleo, z Dunaja. — Janez Bejot, iz Reiciienburga. — Josip Smole, posestnik, iz Sjiod. Logatca.
Pri Viruntu: Anton Švigclj, iz Senožeč. — Emerih Moric, učitelj, iz Hrastja. — Josip Kotnik, učitelj, iz Žavca. K. Ravnikar, vradnik, z Dolenjskega. — Franc Bunz, vradnik, iz Kopra.
umrli so:
28.	dce. Alojzij 5Iedic, mežnarjev sin, leta, Dunajska cesta št. 32, Broncliitis acuta.
30. dec. Jožefa Malaverli, železniškega uradnika žena, 49 let. Kolodvorske ulice št. 24, srčna napaka. — Antonija Bizjak, delavčeva hči, '/j leta. Dunajska cesta št, 19, davica. v bolnišnici:
29.	dec. Ana Zurlini, železniškega sprevodnika hči, 6 let, za opeklino.
Katiffi iiiSi ii MoUšft
se vljudno priporoča »Katoliška bukvama",
ki je bila pred polpetim letom od slovenskih rodoljubov osnovana.
Bukvama opravlja in izvršuje vsa navadna bukvarniška dela; tedaj jemlje dobre in podučne spise v zalogo (se ve, kolikor ji dopuščajo okoliščine); naročuje knjige Tsoh jezikov in iz vseh krajev; ravno tako naročuje tudi vse časopise. Posebno ima lepo zalogo molitvenili knjig, oskrbuje pa tudi vse druge po željah naročnikov. Pre-častiti duhovščini priporočamo prav lepo zalogo missalov, raznih brevirjev, bogoslovskih knjig, podobic, križev, molekov, križevih potov in vseh drugih dotičnih reči.
Vsako naročilo se izvršuje kolikor mo-' goce naglo in po nizki ceni.
V Ljubljani 2. prosinca 1884.
Ka^tolii^ka l^rilivaviia,
iia stolnem trgu 5t. 6.
TeriSek & Nekrep,
trgovina z železnino V I.jul)ljaiil, mestni trg št. 10
priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iinjbo^j-liiiiotijslco^jn, in poljertel-Hltoj^n. oi-oclja. in sti-ojov, posebno Uv-inove^nic in slniiiov«a:nio Henrika Lanža v Mannheimu, kakor tudi druge najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitno t^nn^iiil-nlco, vojBovo, »niif, plnsr«, »oii^nl-mico, cevi za votliijalco in voai^jalco same, Stotlilno. ogii jtsii^a, po«i, ogrinja in tatov varno Ica^šc itd. — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se nagrlo in natanfno izvršuje.	(1)
vsako
_ Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Gfet um trsaije,
po dr. Maliču,
Vai'StTena znamlca.
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-iin ter revmaUzem, trganje po udih, bolečine v kriH ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „evetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoczyju, lekavju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maližev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je Sudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprisrčniSo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (2.5)	posestnik v Smarji p. Celji.
Flaiii Milili m iTiisin,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
PomuUljeTO (Dorscli)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Saliciliia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
e. Is. i>viv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zavila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila iz dežele izvršš se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
Ra^rodaja.
50 veder pravega briiijevca
se vsled zapuščine popolnoma razproda!
50 veder 3 do 6 let starega pravega bri-njevca, brinjev cvet, borovničar in «Jlisoar, hruševec, isterski tropinovec, grenWi pollajev cvet itd. (2)	dobi so pri
v Kranji.
Vfic Uhovine (spiritmsc) prodajajo se tudi na drohno in razpošiljajo.