Leto II.      Tedenska priloga ^Slovenca" z dne 25. aprila 1926, štev. 96.       Stev. 17.
^Dežela Kranjska nima lepS'ga kraja« kot Je as okolšCno ta — podoba raja . .
Tako je zapel Prešeren v svojem >Krstu pri Savici« o našem Bledu. Seveda je pa imel Bled v Prešernovem času tudi popolnoma drugo lice nego dandanes. To nam kaže naša današnja slika, ki je posneta po J. Wagner jevi litografiji, narejeni sredi preteklega stoletja.
130
General Avarescu
novi romunski ministrski predsednik, voditelj dosedanje opozicije.
Dve novi ekspediciji na severni tečaj.-
Lani smo že poročali o Amundsenovi ekspediciji na severni tečaj, ki ,pa kljub svoji zanimivosti ni dosegla svojega cilja. Pred kratkim se je podal Amundsen ponovno na to pot, in sicer preko Rusije, skoro istočasno pa tudi Amerikanec Wilkins, ta pa z ameriške strani. Naša slika nam kaže ekspedicijsko ladjo >Viktorio< na poti na Aljasko, odkoder :poleti Wilkins potem proti tečaju.
Iz Grške, dežele veznih revoincij.
Največja nesreča za vsako deželo je, če se začnejo vtikati v politiko generali. To vidimo najlepše na Grškem, kjer zadnja leta sploh ne pridejo več iz revolucij. Zadnji revolucionarni puč se je izvršil v začetku t. m. ipod vodstvom nekaterih častnikov, za katerimi stoji baje general Plastiras, v Solunu, fcil je pa že v nekaj dnevih zadušen. Naša slika nam kaže pogled na Solun.
General Pángalos,
diktator Grške, ki je bil nedavno izvoljen v senci bajonetov skoro soglasno za predsednika grške republike in proti kateremu je bila naperjena zadnja vstaja v Solunu.
Mussolini,
na katerega je bil izvršen nedavno atentat in je bil ob tej priliki lahko ranjen v nos. Slika nam ga kaže z zakrpanim no8<Mn.
Dokumenti dvatiso<51etne italijanske kulture.
Pogled v razdejane prostore slovenske >Zadružne tiskarne« v Gorici, ki so jo upostošili po atentatu na Mussolinija v noči od 7. na 8. aprila 1926 fašisti. Ako bi hišnik ne bil pogasil pravočasno ognja, bi bila s tolikimi žrtvami postavljena tiskarna danes kup pepela.
Slike z zadnje vladne krize v Belgradi!
131
Ljuba Davidovió po avdijenci pri kralju dne 5. aprila
na poti v demokratski klub, spremljan od množice časnikarjev, ki ga prosijo za izjave.
Slika na desni: Nikola Pašie nosi t dvor ostavko RR vlade, tik za njim na desni je videti belgrajskega
poročevalca >Slovenca«, g. V. Schweigerja.
Dr. Milan Srskič, minister za izenačenje zakonov
razlaga časnikarjem Ji.otivacijo demisije vlade dne 4. aprila.
Aca Stanojevic,
radikalni prvak, ki se pojavi v Bel-gradu vselej, kadar poka v vladi ali v radikalnem klubu.
Slike k  ««Slovenskemu biografskemu leksikonu
Bedenek Jakob
(1,S5Ô—1916), pisalelj.
Bergmann Mihael
(1850—1911), hmeljar.
Bonomo Peter
(1468—1546), škof tržaški.
132;
K letošnjeinvi prvomafsRe mu delavsRemu prazrtiRu.
133
Dr. Andrej Gosar,
predsednik >Delavske zveze«, politične organizacije kršč. soc. delavstva in narodni poslanec SLS.
Proslava prvega maja v Mariboru 1. 1919.
Udeleženci H. internacionalnega kongresa krščanskih strokovnih organizacij v Inomostu 1. 1922.
K^čansko delavstvo vseh narodov in držav je gojilo že pred vojno tesne medsebojne stike, .po vojni si je pa osnovalo tudi svo^ mednarodno zveeo,
ki ima svoi sedež v Utrechtu.
S prvega kongresa jugoslovanskih delavskih zbornic meseca septembra 1. 1924 v Belgradu.
Med drugimi je videti na sliki nekatire deliate iz Slovenije, kakor: predsednika ljubljanske D^l^^sk^ z^rn«ce M. CobalM^    trfetriaiL'1? Km in uradrSfa J Kopača (3), dalje predsednika soc. kluba v prejšnji Delavski zbornici R. Celesn.ka (4), f^sn.kai^ R. Golouha (5), Pete^   (6), Km šiča (7), Jerama (8) in Leskovška (9); razen teh pa sedi spredaj Se osrednji tajmk delavskih zbornic dr. J. Topalovie (10).
z blagosIoTitve zastave sv. Mihaela »Slovenske ki^žansko socialne zveze« v Ljubljani dne 28. maja 1899.
Kakor znano, je bila SKSZ prvo vezje ognjiSče krščansko socialističnega pokreta na Slovesnskem, ki se je pojavil pri nas pod Krekovim vpUvom sredi devetdesetih let. Slika je zgodovinsko važna zlieti še zato, ker vidimo na njej vse prve pionirje krščanskega socializma, in sicer sede v prvi (sipodnji) vrsti od leve na desno: Pavškova, E. Povšetova, Pollakova, M. Povšetova Krivčeva (predsednica društva delavk) m Klepčeva; v drugi vrsti: dr. Krek, K. Pollak, Kregar, Štefe, Tomažič, Avbelj, Ovijačeva, Karlič in Gostinčar; v tretji vrsti: Škof, Pliberšek Finžgar Trefald  Rip Jakopič, Smolnikar, Kos In Rakovec; v zadnji vrsti so: Luknar, Kavčič, Zabavnik, »edmak, Moškerc, Ziller, Zadnikar in Baher.
134
Ix,   ii€aže  socl€alne   poliliRe,
Skupina vojakov francoske tujske legije z Beduinom na levi.
Na skupini so tudi 4 Slovenci, spredaj sedeči je Ciril Sovič iz Lipoglava pri Poljčanah. Slika je
posneta na odmoru med pohodom v Siriji.
Strašne posledice naše »socialne politike«.
Zaradi neodpustljive gospodarske politike, ki jo vodijo zadnja leta naše vlade, propada slovensko gospodarstvo na vsej črti in posledica tega je, da stalno narašča brezposelnost. Ker se za brezposelne nihče ne briga (posredovalnice za delo so zadnja leta popolnoma upostošili, da so danes sploh nesposobne vršiti svoje prave naloge), so ti seveda prisiljeni iskati dela in jela povsod po svetu. V svoji bedi se zatekajo v vse evropske države, zlasti pa v Francijo. Čeprav imamo mi precejšen poslaniški in konzularni aparat, katerega najprimitivnejša dolžnost bi bila, da skrbi za te izseljence in jim gre na roko, se za te slovenske reveže ne zmeni nihče, 7aradi česar živi tudi velik del naših izseljencev v naravnost strašnih razmerah. V svojem obupu se jih na Francoskem zateka mnogo v zloglasne tujske legije, kamor jih vabijo plačani agenti in zvodniki. Posledica tega je, da umirajo danes cele trume slovenskih mož in fantov na francoskih bojiščih v Maroku in Siriji ter po raznih drugih kolonijah, odkoder ni rešitve.
Od ljudi, ki ne vidijo za ped pred nosom, se zadnje čase vedno močneje pojavlja propaganda za izseljavanje, ki je pa v današnjih razmerah naravnost zločin nad delavstvom. Naloga delavskih organizacij in korporacij je, da napnejo vse sile, da dobe naši ljudje dela in zaslužka doma na domači zemlji in skušajo v to svrho vplivati na ozdravljenje naših razrvanih gospodarskih razmer, izseljevanje je pa prav poslednji izhod v skrajni sili, a še tedaj se mora vršiti vestao organizirano in z intenzivnim sodelovanjem poklicanih činiteljev, katerih je pa mnogo, mnogo. Če kje, je tu demagogija pogubonosna,        F. E.
Po boju francoske armade in njene tujske legije z upornilmi Druži v Siriji
Ine 17. septembra 1925; Padli Druai in legionaši, med katerimi je tudi več Slovencev.
Poslopje, v katerem je nastanjena »Delavska zbornica«
za Slovenijo (Ljubljana, Poljanska cei«ta). Delavska zlwmica je najvažnejša delavska ustanova, ki ima nalogo gospodarske in pravne koristi delavstva varovati in zastopati.
Poslopje, v katerem je nastanjena »Posredovalnica za delo«
(LjuMjana, Dunajska cesta). Posredovalnica za delo (tisti, ki ne vedo, da je med >borzami dela« in posredovalnicami za delo jako velika razlika, so jih krstili za »borze dela«) je poleg bolniške zavarovalnice najvažne^ socialnopolitiLna Ivanova.
Križem   Slovenije.
z vellRe vtnsRe razsta-ve -v Št. Ilju      Slov. goricah.
135
Pred kratkim se je vršila v Št. Ilju v Slov. goricah velika vinska razstava — doslej najve^Sja v Sloveniji —, ki je vzbudila med interesenti veliko pozornost in ipriananje. Na naši levi sliki vidimo požrtvalne gospe in gospodiCne, ki so stregle gostom, desna slika naim pa kaže del razstave same.
Društvo katoliških služkinj v Belgradu, poTeStni Slovenke.
v sredini sedi belgrajski župnik m^. Wagner, na njegovi desnici slovenski kaplan M. Medved, na levici pa _prof, dr. Madjerec._
t Anton Foerster,
znani slovenski skladatelj, ki je dne 17. t. m. umrl v Novem mestu v 89. letu svoje starosti. Njegova opera »Gorenjski slavček« ter ne-številne cerkvene skladbe so zanesle njegovo ime pač med najširše plasti ljudstva.
K sliki na levi:
Skupina slovenskih lantov izpod Krna, ki so bili pri prizivni razpravi dne 43. p. m. v Trstu obsojeni na veCme' seSno ječo zaradi znanih d<^odkov na Krnu 1. 1922., ko je strela poškodovala tamošnji italijansiki vojaški spomenik, oblasti so pa obdolžile krnske pastirje, da so ga nasilno pokvarili. Proces je bil vprav tipičen za škandalozno italijansko justico, kajti obsojeni so bili vsi, čeprav je celo državni pravdnik sam predlagal oprostitev, ker ni bUo za kako krivdo niti sence dokaza. Na naši sliki vidimo, stoječe v drugi vrsti, od leve na desno: Koren J., Ivančič I., Sovdat I., Smrekar J. in Mikluš J.; spredaj pa sedita Bajt in Perdih D. Vsi obsojenci so se držali pri obravnavi nad vse častno in junaško.
136
Idefa «,naro<lnega In državnega edlnstva" v praksi.
Slovenija 1. 1921.
pred sprejetjem vidovdanske ustave.
Slovenija 1. 1921.—1925.
za časa režimov gg. Pašiča, Pritoičeviča in Žerjava.
Slovenija 1. 1925. in 1926.
za časa režima RR + Puceli.
Dr. Val. Rožič :
TRIDESET.LET DELAVSKEGA GIBANJA NA KOROŠKEM.
Najstarejše delavsko društvo je bilo ustanovljeno na Prevaljah 1. 1884., drugo v Cekyvcu 1. 1904. in tretje v Podljubelju 1. 1905. Prvo se je imeno-vak): Katoliško delavsko društvo na Prevaljah, drugo: »Krščansko socijalno delavsko društvo« v Gelovcu, tretje ravno-tako: Kršč. soc. del. društvo v Podljubelju.
Na Prevaljah je bilo Kat. del. društvo središče in torišče vsega socialnega, narodnega, kulturnega in političnega gibanja, posebno za časa deželno- in državnozl)orskih volitev. Društvo so marljivo vodili vsi prevaljski kaplani in rajni župnik Kesnar mu je bil zvesta opora. L. 1904. smo obhajali desetletnico Katol. del. društva na Prevaljah. Vesel in ponosen sem, da sem imel čast in priliko prisostvovati tej 10 letnici. Slavnostni govornik je bil poznejši državnozborski poslanec in delavski voditelj g. Jože Gostinčar. Govoril je o krščanskem solidarizmu med slovenskim delavstvom. Za Gostinčarjem sem govoril jaz o zahtevah slovensk^a naroda, zlasti sem poudarjal zahtevo po slovenskem vseučilišču. Kot tretji govornik je nastopil monsignor Podgorc iz Celovca ter je mojo zahtevo po slovenskem vseučilišču imenoval »neumnost«. Toda jaz sem pobil njegovo naziranje in ljudstvo je z burnim ploskom mojo zahtevo navdušeno odobrilo. — Na shodu ob 10 letnici Kat. del dr. na Prevaljah je govoril tudi tedanji prevaljski župan Pristou, M pa se je poeneje izneveril in postal nemškutar.
v Cmi in Mežici sta bila pred vojno le Kat. izobraž. društva, v katerih so se pridno zbirali tudi delavci, ki so imeU svoje posebne strokovne odseke. Za organizacijo v teh društvih so se posebno trudili župniki: Kesnar, Premrou v Mežici, in Dobrove v Cemi; po vojni pa Dobrove v Cerni, Homboek v Mežici, Riepl na Prevaljah, dr. Cukala v Guštanju. V mežiško dolino t. j. na Prevalje, Mežico in Črno so hodili zlasti predavat razun domačinov še gg. Gostinčar, Moškerc, dr. Krek, dr. Ehrlich Lambert, Smodej, dr. Rožič, Vajncerl, Jug in dr. Pot je bila pozimi mrzla, a poleti vroča, a vselej dolga, kajti Cma leži skoro 20 km od Prevalj. V Mežici smo zborovali pri Žagmajstru, kjer sem govoril 1. 1911., 1912. in 1913. Lep shod sem imel spomladi L 1921. v Cmi. Z menoj je bil tudi naš pridni akademik — tedaj prostovoljec v Celovcu — g. Žgur, ki je 1. 1915. padel na fronti v Galiciji. L. 1913. ob 100 letnici Einspielerjevega rojstva sva imela z g. Smodejem lepo zborovanje pri Sv. Ani nad Koprivno. Igralci iz Globasnice so pa priredili igro. Koprivna leži skoro 1200 m nad morjem. L. 1910. se je kat. del. društvo v Cmi tudi prelnstilo v »Delavsko socijalno društvo«. Med vojno in po vojni je v Mežiški dolini t. j. v Cmi, Mežica in Prevaljah jako marljivo in z uspehom deloval domačin rojak mežiški delavec Gustl Zwikl, ki je sedaj inšpektor delavske zbornice v Splitu v DalmacijL Zwikl je ustanovil in organiziral v teh krajih skupine in odseke Jugoslovanske Strokovne Zveze, jih vodil z
veščo roko, zlasti proti koncu vojne in ob stavki 1. 1918., ki se je za delavstvo uspešno končala. Seveda so imele socijalistične organizacije v teh krajih in imajo še veliko moč.
L. 1920. je delavstvo mežiške doline, zlasti iz Mežice, praznovalo svoj 1. maj pri Sv. Lenartu nad Mežico. Nad 200 delavcev in kmetov se je zbralo pri sv. maši in nato pri ključarjn-mežnarju, kjer smo zt)orovali. Bil je lep dan, kljub temu, da je deževalo. Še moji ženi se je dopadk), čeprav se je občutno prehladUa ob železnih verigah, ki se vijo okrog cerkve Sv. Lenarta (800 m). L. 1911. sem ustanovil izobražev. dr. v Guštanju, 1. 1912. pa na Obirskem >Obir«.
V Celovcu je najbolj delovalo >Kršč. socijalno delavsko društvo«, ustanov. 1. 1904. Društvo je bik) silno agilno. Imelo je svoj pevski, izobraževalni, telovadni in strokovni odsek ter svojo >C e b e 1 i c o«. Mentor društva je bil g. prof. dr. Ehrlich L. Petje je vodil g. Smodej. Shajali smo se v društvu in v hotelu Trabesinger. Predavanja so bila redna. Predavali so: dr. Ehrlich, Smodej, dr. Jesenko, dr. Rozman, dr. Rožič in Vajncerl, ki je bil društveni tajnik. Predsednik je t^il g. Ravnik.
Vzporedno z delavsko organizacijo v Mežiški dolini se giblje slovensko zavedno delavstvo v Rožu — toda pravi začetek je v tem revirju za deset let zadaj. Inicijator, začetnik in provzročitelj je podljubeljski provizor Janko Amuš. Amuš je 1. 1903. prišel v Borovlje za provizorja, kjer je začel zbirati narodno zavedno delavstvo iz Borovelj, Bajtišč, Glinj, Medborovnice, Podljubelja in Pod-gore. Socialno delo na kršč.-socialni podlagi je bito v teh krajih pred vojno silno težavno, skoro ne-možno. kaiti delavstvo — dasi slovensko do rodu
— je bilo socdalistiCno-internacionalno orijentirano, a obenem je bik) skoro na celi črti nemškutarsko nemško-nacionalno. V Celovcu je stolni vikar Dobrove zbiral delavstvo, a v Rožu pa g. Amuš, ki je med tem postal provizor v Podljubelju. Tudi v Podljubelju sta Amušu zvesto pomagala gg. Dobrove in dr. Ehrlich. L. 1905. je bil ustanovni zbor >Slov. kršč. soc. del. društva« v Podljubelju. Na ustan. obč. zl>oru so govorili poleg Arnuša še dr. Ehrlich, Dobrove in zastopnik iz Ljubljane. Shod se je vršil v gostilni pri K a j z r u.
V društvu v Podljubelju se je razvilo živahno delovanje. Tako se je v driištvu ustanovil pevski zt>or, ki je gojil posebno narodno koroško pesem in zalo je slovel daleč na okrog, kajti bil je najboljši moški zbor na Koroškem. Gostoval je večkrat v Celovcu in drugod z velikim moralnim uspehom.
V delavskem društvu je Arnuš vpeljal »Čebelico«, ki je zbrala toliko denarja, da je Amuš pozneje z pjeno pomočjo ustanovil blagodejno posojilnico, ki še danes pomaga trpečim Slovencem. Po zgledu v Podljubelju se je ustanovila pozneje slovenska posojilnica v Borovljah; obe sistema Reifeisen. Gostilna pri »Kajzru< v Podljubelju je bila kmalu pretesna, premajhna; vedno več kmetov in delavcev se je zbiralo okrog Soc. del. društva. Začeli so misliti na svoj dom, ki bi zadoščal vsem zahtevam in potrebam, kajti imeli so v gostilni že svoj igralski oder, ki je zavzemal polovico prostora
v gostilni pri Kajzru. Vse je bilo pretesno. Začela se je intenzivna akcija za zgradbo »Delavskega doma« v P/Klljubelju. L. 1910. je bil »Dom« že pod streho in prosvetno delo se je razvijalo na celi črti od 1. 1910. naprej, zlasti do 1. 1912., ko je, žal, odšel g. Arnuš v Kotmaroves za župnika. Podlju-beljski >Delavski dom« je bilo zares priznano narodno ognjišče in to ne samo za Pod-Ijubelj, ampak lahko trdimo za ves Spodnji in Zgornji Rož.
Prirejale so se poučne igre, ki so imele silno privlačno moč. Društvo je imelo 35 izvrstnih igralcev in ravno totiko, če ne še več, dobrih pevcev, ki jim ni bilo para na Koroškem. Hodili so igrat in pet v Celovec in drugam po Koroškem, tudi v Ljubljani so nastopili s svojim pevskim zborom. »Delavski dom« v Podljubelju ima krasno dvorano in velik oder z 12 kulisnimi izpremenami za razne scene. V Domu je tudi posojilnica. Vsako zborovanje in predavanje je bilo vedno dobro obiskano. Arnuš je znal pridobiti predavateljev iz vseh krajev in strok. V Podljubelju so predavali: Amuš sam vsak mesec, dalje dr. Ehrlich, dr. Lampe, dr. Krek, Gostinčar, Moškere, urednik Ekar, dr. Rožič, bogo-slovec Hafner, Jug, Smodej, dr. Rozman in dr. Posebno pridno je pomagal ožji rojak iz Glinj dr. Ravnik kakor tudi dr. Mišic iz Borovelj. Silno priden delavec na prosvetnem polju je bil tudi puškar Miha Turk iz Medborovnice, dalje vsa Bo-rovnikova rodbina iz Borovelj in razni drugi koroški rodoljubi.
Slavnostna otvoritev »Delavskega doma« v Podljubelju je bila zgodovinska. Okrog 60 žan-darjev je stražilo dom. Nemci so okrog doma napravili »Treibjagd«. Krogle so frčale okrog »Doma«. Slovesna otvoritev je morala prvo nedeljo izostali vsled nemške nasilnosti, a izvršila se je drugo nedeljo popolnoma v nuru in slovesno. — Arnuš je vse premagal, zato so ga pa Nemci tudi nad vse sovražili.