Naročnina mesečno 21 Din, za inozem> »tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din. za inozemstvo 120 Din UredniSt»o je * Kopitarjevi ul.b/lll Telefoni uredništva t dnevna služb* 20^0. — nočna 2996. 2994 in 2050 f Ček. račun: Ljub* Man« it 10.650 in 10.349 f inserate; Sarajevo št».7563 Zagreb it v. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprav«: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« lihaia vsak dan zjutraj, razen ponaeljka in dneva po prazuiku K pogajanjem z Italijo Zadnje čase je Italija v trgovinskopolitičnem oziru zelo aktivna. Pred nedavnim je zaključila trgovinsko pogodbo s Španijo, za njo je sklenila začasno pogodbo s Francijo. Nadalje je sklenila Italija trgovinsko-politične konvencije z Avstrijo, Madjarsko in Nemčijo. Te dni se vrše tudi pogajanja za spopolnitev pogodbe s Sovjetsko Rusijo, ki je bila sklenjena lani. Naša delegacija za novo trgovinsko pogodbo se tudi mudi sedaj v Rimu in naše gospodarstvo z največjim zanimanjem pričakuje rezultate teh pogajanj. Treba je namreč vpoštevati, kako veliko vlogo igra Italija v naši zunanji trgovini, predvsem v našem izvozu. Lani smo iz naše države izvozili v Italijo raznih proizvodov za 1.199 milijonov Din. To pomeni, da Italija v našem izvozu zavzema prvo mesto daleč pred drugimi državami, in da je tvoril izvoz v Italijo malo manj ko četrtino vsega našega izvoza. Biia pa so leta, ko smo v Italijo izvozili skoro 29% vsega našega izvoza. Najvažnejši predmeti, ki so šli v Italijo, so bili naslednji: rezan les, jajca, goveja živina, perutnina, koruza, fižol, pšenica, oglje, drva itd. Med vsemi odjemalci našega lesa je Italija daleč na prvem mestu. Tu je posebno interesirana Slovenija, ker od vsega izvoza lesa iz Jugoslavije, daje naša banovina ob normalnih razmerah okoli 70%. Razumlijvo je, da smo na tem posebno Slovenci skoro življenjsko inte-resirani. Na drugi strani pa Italija nima tiste pozicije v našem uvozu, kakor jo ima v izvozu. Kajti vsega našega uvoza je prišlo lani iz Italije samo 493 milijonov Din ali nekaj nad 10%. To pomeni, da je Italij' med našimi uvozniki šele na četrtem mestu, dočim je bila leta 1.924 in 1925 na prvem. Naša trgovina z Italijo je bila torej lani aktivna za 706 milijonov Din. Ob takih številkah nam postaja razumljivo pisanje italijanskega tiska, ki ugotavlja to nesorazmerje med uvozom in izvozom. Zato se jo tudi pojavila zahteva, naj se trgovinska pogodba z našo državo revidira. To je bil gotovo glavni moment za sedanja pogajanja o trgovinski pogodbi. Kakor vsaka država ima tudi Italija interes na aktiviranju svoje trgovinske bilance. Tudi v njej pada tujski promet, izseljenci pošiljajo vedno manj denarja domov in razmere na mednarodnih trgih kapitala onemogočajo kritje pasivnosti plačilne bi-Ltftoe z dotokom novih kapitalov. Poleg vsega tega moramo vpoštevati tudi dejstvo, da je bila naša pogodba z Italijo zaključena žo 1. 1.-24 (14. julija), torej na podlagi stare carinske tarife, kajti šele 20. junija 1925 je, stopila v veljavo naša nova carinska tarifa. Pogodba z Italijo pa še dolgo ni bila v celoti uveljavljena zaradi drugih političnih vprašanj, ki so ostala odprta med nami in Italijo. Uveljavljena je bila šele 14. novembra 1928. Pogodba je bila zaključena formalno na tri leta, faktično pa je bila v veljavi že od 14. julija 1924, kar se tiče carinsko-tarifnih |>o-etavk za uvoz in izvoz. Pogodba je torej potekla 14. novembra 1931, toda formalno doslej še ni bila odpovedana. Od tedaj so se gospodarske razmere tako pri nas kakor v Italiji temeljito spremenile, v marsičem se je spremenila tudi naša carinska tarifa. Gospodarsko življenje pa je zahtevalo še znatnejših sprememb. Kakor smo že omenili, je na novi trgovinski pogodbi interesirana Italija v veliki meri. Pomisliti je treba tudi, da nas je Italija v nečem prehitela. Propaganda za konsum italijanskega blago se je v Italiji zAnja leta In mesece izredno razvila ter ima že pokazati lepe uspehe, dočim je taka propaganda liri nas še v povojih, čeprav nam je zmanjšanje uvoza življenjska potreba. Zato se vedno bolj množe težkoče za uvoz našega blagu v Italijo. Italija je sicer lansko jesen zvišala linearno vse tarifne postavke za 15%. Pri tem pa naš les ni bil prizadet, ker je tozadevna postavka bila vezana. Ob vedno hujši krizi na svetovnih lesnih trgih, posebno radi pritiska Rusije, pa je naš izvoz lesa v Italija izredno padel. Na italijanskem trgu. posebno na severu, nam dela najmočnejšo konkurenco Avstrija, ki ima pred nami tarifne ugodnosti. Avstrijski les je zato cenejši. Ob priliki sedanjih pogajanj nikakor no smemo prezreti tarifne strani pri izvozu našega lesa. IVI presojanju velike aktivnosti naše trgovine t Italijo pa ne smemo nikakor pozabiti dejstva, da je Italija za marsikatere predmete našega izvoza samo tranzitna država. Iz Italije gredo naši proizvodi tudi v druge države ob Sredozemskem morju. Naša statistika namreč navaja samo prvo namembno državo dočim bi bilo pravilno, dn naša statistika zunanje trgovine zajame končno namembno državo, kjer so naši proizvodi faktično trošijo. Pod temi vidiki je aktivnost naše zunanje trgovine z Italijo veliko manjša, kakor kaže na prvi pogled. V današnjih časih je toliko ovir v raznih državah za naš izvoz, da moramo budno paziti posebno pri novih pogodbah na lo, da ne bi izgubili kasneje na podlagi, recimo, kakšnih administrativnih predpisov onih ugodnosti, ki jih imamo zajamčene v pogodbi. Mislimo tu n. pr. na sistem kotitingentiranja, ki ga namerava uvesti Italija. V tem sistemu bi lahko n. pr. dobili za našo državo premajhne kontingente, na drugi strani pa bi bili prizadeti z zahtevami drugih pokrajin v državi, kar so je videlo že n. pr. pri kontingentu za izvoz lesa v Francijo. Končno bi še omenili nekaj načelnega o se-Mn\i naših delegacij za sklepanje trgovinskih pogodb. Naše delegacije tvorijo sedaj večinoma uradniki ministrstev, ki pridejo za lo v poštev. Želeli pa bi bilo, da se delegacijam pridružijo ludi strokovnjaki iz gospodarskih vrst. Praksa je bila doslej, da so bili delegacijam dodeljeni ekft- Sanacija srednje Evrope je nujna! Dunaj, 17. marca. ž. Na merodajnih mestih pričakujejo, da bo korak velesil v vprašanju gospodarskega sporazuma Podonavja storjen ie tekom tega tedna, na vsak način pa še pred veliko nočjo. Pariz, 17. marca. »Matin« in »Petil Parisicm* čujeta, da je akcija za sanacijo Podonavja stopil« v odločilno fazo, ker je ▼ tem pravcu dosežen popoln sporazum med Tardieujem in angleškim zunanjim ministrom Simonom. Ta sporazum bo baziral na čisto gospodarskih temeljih. Gre samo le m to, da k tej akciji pristopi ie Italija, kar se bo odločilo tekom prihodnjega tedna v Parizu. Ženeva, 17. marca. AA. Predsednik francoske vlade Tardieu bo odpotoval iz Ženeve danes zvečer. Tekom današnjega dne bo Tardieu imel več 6estankov. Govoril bo z romunskim delegatom Ti-tulescom, s sovjetskim komisarjem Litvinovim in z nemškimi vladnimi strokovnjaki, ki so prispeli v Ženevo zaradi sodelovanja v pogajanjih o sklicanju konference podunavskih držav. Danes popoldne ae nemški delegati sestanejo tudi z ravnateljem za trgovinske posle francoskega ministrstva za trgovino. Pogajanja z Italijo o podunavskem vprašanju se prično prihodnji teden v Parizu. Vsekakor bo g. Tardieu storil vse, kar je v njegovih močeh, da se prepreči finančni polom centralne Evrope. Ženeva, 17. marca. AA. Glede na razgovore predsednika francoske vlade g. Tardieuja. ki jih je imel o podonavskem vprašanju z raznimi osebnostmi, naglašajo v tukajšnjih poučenih krogih, da poudarja francoski memorandum potrebo po čim (osnejših in čimbolj razvitih gospodarskih odno-šajih med podonavskimi državami, ia sjrer prej na podlagi preferenčnih Urifov kakor pa carinske zveie. Pet prispetih podonavskih drla? ki moral« r prvi vrsti napraviti carinski dogovor, uto pa določiti temelje sa proračunske ia denarne reforme. Nato bi te države predložile tvoj« sklep« pri. stojuim organom DN, ki bi s svoje' strani našli sredstva, da jim zagotove mednarodno finančno pomot. Na drugi strani pa misli Francija, da bi se osamljena sodelovanja izkazala za neučinkovita, in zato Francija misli, da bi bilo najbolje, če bi štiri zainteresirane velesile uvedle skupno akcijo, da se olajša in pospeši gospodarska reorganizacija srednje Evrope, kar mora biti glavni pogoj za njeno finančno restavracijo. Anglija je sprejela francoski memorandum, Nemčija In Italija pa sta zahtevali, naj ae takoj skliče sestanek pet zainteresiranih podunavskih držav in štirih velestl. da se doiene stališče vsake izmed njih. Unija se bo uvedla, če treba, brez Nemčije Pariz, 17. marca. ž. Javno mnenje popolnoma drugače presoja nemški odgovor o Tardieujevem načrtu, kakor sta to smatrala dopisnika Wolfovega in Reuterjevega urada, ki sta izjavila, da je Tardieu zadovoljen z nemškim odgovorom in da ga smatra za bazo nadaljnjih pogajanj. Medtem pa današnji pariški tisk od skrajne desnice do skrajne levice obsoja nemški odgovor, češ, da ima zahrbtne politične namere, in sicer v prvi vrsti namen, priključiti Avstrijo k Nemčiji, proti kateri odločno govori Tardieujcv načrt. »Petit Parisien< žc sedaj dela Nemčije odgovorno za eventuelni neuspeh. Tudi >Echo de Pariš« istolako nastopa proti Nemčiji, vendar pa je bolj optimističen, ker na koncu koncev Nemčija ne bo v stanju, da pomaga Avstriji in Madjarski. Jasno je, da francoska denarna tržišča ne bodo pristopna sa Avstrijo in Madjarsko tako dolgo, dokler akcija za sanacijo srednje Evrope ne bo sprejeta po Tardieu,jetem načrtu. Po informacijah teh listov bo le dni poslana na konferenco podonavskih držav brzojavka, ki bo vsebovala sledeče tri točke: 1. Vprašanje kreditov, s katerimi bo pet podonavskih držav v stanju čakati, da sanacijski načrt stopi v veljavo. Istočasno se bodo vodila pogajanja med podonavskimi državami o mednarodnem priznanju preferenčnega sistema; 2. Izvedba finančne reforme in ureditev proračunske kontrole s strani finančnega odbora Zveze narodov ali pa posebnega odbora v vseh podonavskih državah; 3. Delna finančna pomoč podonavskim državam. Vprašanje je, Če bosta Italija in Nemčija pristali na tako rešitev. Pomožna akcija za Belgrad, 17. marca. 1. Danes zjutraj sta dospela v Belgrad jeseniški župnik Kastclie in jeseniški župan Žab k ar, da poskusita rešiti, kar se rešiti da v prilog položaja jeseniškega delavstva, ki se zaradi ustavitve obrata nahaja v težkem življenjskem položaju. Oba odlična socialna in kulturna delaca sta obiskala merodajna ministrstva ter obrazložila stanje jeseniškega delavstva in posledice, ki bi neizogibno nastale, če bi se družinam brezposelnih delavcev ne nudila najhitrejša pomoč. Gospoda sta bila povsod z razumevanjem sprejeta iu povsod se jima je obljubilo, da bodo njune iclje vzete v resen pretres. Govorilo se je tudi o možnosti začasnega kredita r znesku 6 milijonov Din, ki bi otvoritov •brata vsaj ia krajšo dobo omogočil. Poudarjati pa se mora, da je tudi za jeseniško družbo prišel tisti socialni trenutek, ko bo morala israbiti rezervni lond, ki je bil nabran ia časa boljše konjunkture. da se nudi zaslužek delavskim družinam. Ravno tako se jo poudarjalo, da bo morala odslej odposti vsaka nagrada za kapital druibe. Kajti slabe konjunkture nalagajo irtve obema st rankama, delojemalcu in delodajalcu. Odgovorni faktorji s« t tej smeri izpovedali tndi svoje mnenje, V Belgradu se • mudi tudi deputaeija rudarskih zastopnikov bratovske sklndnire iz trboveljskega revirja. Zagorja in Hrastnika, katero vodi g. Sober. Dva dneva so bile konference v centrali. V okvirju starega pravilnika so sc pojavile le nekatere nejasne točke. Izvolil se je izvršilni odbor, ki bo zbiral statistične podatke in dajal iz centralnega sklada pomoč pokrajinskim bratovskim sklad-nirain. Pri tej priliki je g. Sober predložil tudi zanimiv predlog, da naj se izda zakon, ki bi prepovedal vsako nadurno delo v obratih, ali pa, da naj nagrade za čezurno delo odpadejo v fond za brezposelne. Rim in Pariz želita sporazuma Pari*. 17. marca. Ob priliki diskusije o gospodarski federaciji podonavskih držav se je v tukajšnjem časopisju zopet začelo živahneje razpravljati o francosko-italijanskem prijateljstvu, ki jc potrebno temeljite revizije, ako naj se gospodarska sanacija srednje Evrope posreči. Tudi italijanski tisk se te debate živahno udeležuje in pravi, du bi ravno ta problem did najboljšo priliko Franciji, da pripomore k oni evropski kolabornciji in latinski solidarnosti, o kateri se toliko bere v zadnjem času v nekaterih francoskih listih. Najbolj temeljito se bavi s tem problemom »Journal-, ki odgovarja nu članek nekega rimskega lista, kateri je razložil one pogoje, od katerih je izboljšanje odnošajev med Francijo in Italijo baje bistveno odvisno. - Journal se sicer radilje nad prijateljskim tonom rimskega lista, pravi pn, da obstoja močen dvom. ali so tisti pogoji, ki jih italijanski tisk navaja, res bistveni za trancosko-italijausko prijateljstvo. Na vsak način bi bilo napačno misliti, da bi bilo Francijo v njeni politiki kdajkoli vodilo kakšno sovraštvo napram Italiji. Francozi riiso pozabili, da imajo danes v Italiji režim v rokah možje, ki so svojčas pripravili svojo domovino do tega, da se je borila na strani Francije za skupno stvar zaveznikov. Če so nastala ne-sporazumljenja iu trenja, gotovo niso samo Francozi tega krivi. Ne sme se pozabiti, da gotovi govori v Italiji niso bili taki da bi mogli utrditi medsebojno prijateljstvo. Na drugi strani pn Francozi ne omalovažujemo mirovne poslanice g. Mussoll-nija od 1. januarja 1931 in pa praktičnih prizadevanj italijanskega režima za konsolidacijo mednarodnega miru, kar je brez dvoma učinkovito pri- pravilo teren za bodoče sporazume. »Čeprav« — končuje >Journal< svoj članek — »politika Pariza in politiku Rima zasledujeta slej ko prej v mnogih točkah različna pota, imamo veliko zaupanje v g. Tardieuja in g. Grandija, da prideta do antante, katera ne bo smela biti omejena, ampak se bo morala raztezati na ves kompleks fraucosko- italijanskih odnošajev tako v korist obeh narodov kakor v korist splošnega sporazuma Evrope.* »Agence Havas« objavlja sledečo notico iz Rima: Italijanski tisk se vzdržuje vsakršne neprijazne notice glede Francije in dokazuje v tem oziru popolno korektnost. V tem je treba videti znamenje precejšnjega pomirjenja. To izboljšanje medsebojnih odnošajev se Se bolj občuti v merodajnih političnih krogih, kjer se s simpatijo obravnava problem italijnnsko-frnncoskega prijateljstva. Toda možje, ki imajo odgovornost oblasti, si ne morejo misliti italijansko-francoske antante, ki ne bi bila bazirana na globokih temeljih. Italija je pripravljena, da vnese v študij tega problema iskrenega duha razumevanja, toda ona želi, da bi tudi Francija popolnoma razumel« njene potrebe. Pa četudi bi se mogla najti podlaga zn sporazum, ne da bi sc spremenil sedanji politični položaj ali status ono, pa bi vendar morala Francija vpoštevati nadaljnje naraščanje italijanskega naroda. Znižanje obrestne mere Dur.aj, 17. marca. Ig. Avstrijska narodna banka je danes znižala obrestno mero za menične in eskomptne posle od 8 n« 7%, paralelno s tem pa tudi obrestno mero v Iombardu. perti iz gospodarskih vrst. Posebno slovensko gospodarstvo ima na pogodbi z Italijo naravnost življenjski interes in bi bilo prav, da se delegaciji dodeli ekspert, ki bi zastopal posebno interese naše dežele. Podrobnosti o poteku pogajanj še niso znane, i Vendar je iz vsega razvidno, da ima Italija resen | namer, ščititi svojo produkcijo pred inozemskim ! uvozom, jo povečevati, da se uvoz zmanjša in z ' njim tudi pasivnost italijanske trgovinske bilance. Gotovo bo Italija zahtevala glede svojega uvoza iz naše države večje ugodnosti, kakor jih ima doslej. Vprašanje naše trgovinske politike bo moralo iti v smeri zaščite našega izvoza v Italijo, odnosno. da presodimo, kaj'nam Italija za realizacijo svojih zahtev nudi. V področje trgovinske pogodbe same sicer nc spada vprašanje pravne pomoči v medsebojnem prometu. Vsekakor bi pa ureditev tega vprašanja mnogo doprinesla k poživljenju trgovskih zvez med Italijo in našo državo. Zato je potrebno, da se s tem vprašanjem bavimo ravno ob priliki teh pogajanj. Gre namreč za izvrševanje razsodb naših sodi Sr iu razsodišč v Italiji. Izvršilni postopek traja j namreč dolgo iu v milijone gre izguba, ki jo trpe j naši izvozniki v obrestih za mrtve kapitale, katerih i nc morejo dobiti pravočasno. Dobra konvencija o ! pravni pomoči bi zelo koristiti) medseljtijnjm trgov- i skim odnoša, ličnih držav. Stališče naše industrije Belgrad, 17. marca. AA. Zastopniki industrije so na 16. zboru centrale industrijskih korporacij sklenili tole resolucijo: Ihduslrijci iz vse kraljevine, zbrani nn 16. zboru centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Belgradu 14. in 15. marcu 1932 so po vsestranski proučitvi gospodarskega in finančnega položaja države, zlasti pa položaja industrije dognali, da se je kriza, ki je v zvezi s svetovno gospodarsko krizo, zajela tudi naša gospodarska področja. v zadnjih mesecih poostrila. Zato so morale malone vse industrijske panoge v še večji meri zmanjšali svojo proizvodnjo, mnoge pa so morale celo ustavili svoje obrate. Hude poslcdice tega položaja občuti predvsem in-dustrijsko delavstvo, ki je čedalje bolj brez dela in zaslužka. Navzlic temu so industrijci, prešinjeni s čvrsto voljo in z vero v stabilnost našega dinarja kot najboljše osnove lastnine, pripravljeni storiti vse, da vzdrže v sedanji krizi, j n so v lo pripravljeni tudi do novih žrtev. Svoje sklepe in predloge so zastopniki centrale industrijskih korporacij izročili kraljevski vladi s prošnjo, naj bi s«- ravnala po teh predlogih in tako olajšala težko stanje sedanjega našega gospodarstva in industrije. „Kovači" od 1920 se uničijo Belgrad, 17. marca. A A. Z odlokom finančnega ministra in v sporazumu i. Narodno banko bodo na podlagi čl. 25. zakona o Narodni banki odstranjene U prometa novčanice Narodne banke kraljevine Jugoslavije Srbov, Hrvatov in Slovencev po 10 Din stolnega prvega izdanja, ki nosilo datum 1. novembra 1920. leta. Te novčanice bodo zamenjane v enaki vrednosti z drugimi novčanica-mi. Zamenjava bo mogoča lako pri Narodni banki v Belgradu kakor pri njenih podružnicah v tu-zemfiivu za dobo treh let. Po lem roku bodo te novčanice na podlagi poročila Narodne banke prenehale veljati za zakonito plačilno sredstvo in jih Narodna banka ne bo več zamenjala. Lastniki iih bodo lahko po Icin roku predložili v zamenjavo Ie glavni državni blagajni, ki jih bo izplačala, nalo pa uničila. Drobne vesti Belgrad, 17. marca. AA. Naš odpravnik poslov na Dunaju Jurišič je 15. t. m. izmenjal rati-fikacijske listine leli-le konvencij: 1. Konvencijc o pokojninski blagajni na Dunaju s prilogami 1 in 2. 3. Konvencije o bolniikih blagajnah za štajersko in Koroiko v Gradcu. 3. Konvencije o dopolnilnih ustanovah za pokojninsko zavarovanje namelčen-oev z dopolnilnim protokolom. Zagreb, 17. marca. ž. Predsedstvo škofovske konference je sporočilo, da je konferenca na zadnji seji vzela na znanje, da Društvo sv. Jeronima organizira romanje na evharistični kongres, ki se bo vršil na Irskem. Pokroviteljstvo bo prevzel nadškof Rafael Rodič, ki se bo tudi sam udeležil cv-harističnega kongresa. Romanja se udeleži tudi dr. Josip Carevič z drugimi cerkvenimi predstavniki. Belgrad, 17. marca. AA. Direkcija rečne plov-be kraljevine Jugoslavije bo dala 10. t. m. v promet lokalne ladje na progi Belgrad-Pančevo iu Be.lgrnd-Zemun. Iz Belgrada v Pančevo bodo ladje vozile ob 2.50, 6.10, 8.30, 10.45, 12.15, 15.00. 17.25. 19.30, iz Pnnčevn v Belgrad pa ob 3.40. 6.15, 7.10. 10.000, 12.30, 15.30, 17.30 in 20.(X). Iz Belgrada v Zemun in obratno odide prva ladja ob 5. zadnja pa ob 21 po zimskem voznem redu. London, 17. marca. AA. Reutcr poroča, da je podpolkovnik Daly imenovan za britanskega vojaškega atašeja pri britanskih poslaništvih v Belgradu in Pragi. Daly pride na to mesto namestil dosedanjega vojaškega atašeja pri teh poslaništvih podpolkovnika Oxieya, čigar mandat jiolcčo 26. iuniia t. L t Hitler se bori za Prusijo Berlin, 17. marca. V teku Je nova volilna borba, ki jo je napovedal Hitlev takoj, ko so bili znani prvi rezultati nedeljskih volitev, iz katerih je bilo razvidno, da so narodni socialisti propadli. Hitler se dobro zaveda, da je ie zadnja nedelja prinesla defiuitivno odločitev glede predsedniških volitev, ker je lliudenburg zbral toliko glasov, da ga niti najširša koalicija med opozicijskimi strankami ne more vreči pri drugih volitvah. Zalo je svojo novo agitacijo obrnil v drugo smer: narodni socialisti se namreč že danes pripravljajo na volitve v pruski deželni zbor, ki se bodo vršilo dne 24. aprila, to je 1! dni za drugim glasovanjem pri predsedniških volitvah. Kako važne bodo te volitve pove znana pri-slovica, da je gospodar Nemčije tisti, ki ima v rokah Prusijo, Že od početka nemške republike vlada v Prusiji vvcimarska koalicija, lo je socialisti, centrum in demokrati. Pruski deželni zbor šteje 450 poslancev, od teh pripada vladni koaliciji 220 poslancev, tako da je vladna večina zelo šibka. Ker je pruska vlada sklenila, da določi pri prihodnjih volitvah nov količnik (50.000), se bo število deželnih poslancev dvignilo na 468. Ako vzamemo za podlago številčno raamerje med posameznimi političnimi skupinami, ki se je pokazalo pri nedeljskih volitvah, si bodo pri pruskih volitvah osvojili narodni socialisti 137 mandatov. nemški nacionalci 37 in komunisti 74. Dosedanja vladna večina bo zbrala komaj nekaj nad nad 200 mandatov, to se pravi, da bo proti hitler-jevcem, nemškim nacionalcem in komunistom v manjšini. Kakor rečeno, se ta proguoza postavlja ua podlagi glasov, ki jih je Pruska oddala v nedeljo. Izmed 23,4 milijona glasov je bilo oddanih za Hindenburga 11 milijonov, za Hitlerja 6,9, za Thiil-manna 3,7 in Diisterberga 1,8. Ce tudi se Hitlerju posreči obdržati pri pruskih volitvah postojanke, iii jih jc zavzel v nedeljo, vendar ne bo mogel uiti s pomočjo nemških nacionalcev vladati v Prusiji, ker no bo imela desnica potrebne večine. Hitler iu Hugenberg bo.»fa primorana iskali zaslombo pri centrumu. Vprašanje je seveda ali bo hotel centrum sodelovati z njima. Splošno mnenje je, da je lo malo verjetno in da bo ostala ua vladi sedanju koalicija v obliki poslovne vlade. Položaj, ki bo nastal v Pruski po novih volitvah, bo vsekako nevaren za vso državo, ker ne bo mogoče sestavili stalne vlade na Pruskem, kar bo brezdvomno še povečalo politično zmešnjavo v državi. Ako bi prišlo v Prusiji do sodelovanja med desnico in cen-trumom, potem se bo prav gotovo izvršila tudi rekonstrukcija osrednje vlade v istem smislu. V tem primeru bi imeli v Nemčiji vlado Briining—Hu-genberg-rHitler. Listi še vedno komentirajo nedeljske volitve. Opozicijski tisk z zadovoljstvom ugotavlja, da je Hitler zgubil na Hesenskeju 11.000 glasov v primeri z deželnimi volitvami, ki so se vršile preteklo i jesen. To nazadovanje se predpisuje razkritju tako 'zvanega • Coxlieimerskega dokumenta:, ki je vse-tjjjval načrt za upostavo teroristične diktature hit- lerjevcev. Tudi v deželi Meekleiiburg-Schvveriu je število glasov oddanih z;t Hitlerja padlo od 41 na 32%. Prav tako je Hitler zgubil v Hamburgu več tisoč glasov. Nasprotno si je Hitler iia Pdmorjau-skem, v Schlesvvig-Holste in u iu Chenuiitz-Zvvickau priboril" pOpolho aniago nad Hindcubiirgotn. Najbolj trdne. posfojankO ima torej Hitler v agrarnih pokrajinah, kjtft jo sliska radi poljedelsko krize velika. Lepa zmaga centruma Berlin. 17. maVcn. Znani so žo defiiiitivni po-dalki o deželnih volitvah, ki so se vršile v nedeljo v Saarški pokrajini. Volitev so je udeležilo povprečno 80 odstotkov volilcev. Centrumu se je posrečilo obdržati dosedanje postojanke, tak« da bo tudi cilslej razpolagaj' s 11 mandati v deželnem zboru. Poleg tega jO število glasov oddanih za katoliško stranko poskočilo za okoli 15.000 (166.442 glasov proti 129.162 v letu 1928). Socialisti so zgubili a mandata (36.022 proti 43.557). Število glasov oddanih za komunistično stranko se je skoro podvojilo (8H.044 proti 46.541) in komunisti bodo imeli v deželnem zboru 8 mandatov (prej 5); komunistična opozicija .je zbrala 5737 glasov in opozicija socialistične stranke 2577. Opoziciji si nista priborili nobenega mandata, Hitlerjevi narodni socialisti so nastopiš prvič pri volitvah, dobili so 2 mandata (24.429 glasov). Poleg tega ima še ljudska sirarna 2 mandata (prej 3). Stališče Italije Kini, 17. marca. Umevno, da hoče fašistični, tisk Hitlerjev napredek pri nedeljskih Volitvah izrabiti v svoje notranje propagandne namene, da bi dokazal, kaka se fašistično ideje Sirija, po, vsem svetu in da je postal fašizem vesoljna politična doktrina. Toda v odgovornih krogih, kjer presojajo, položaj v Nemčiji po vsem objektivno in s stališča1 golih interesov italijansko države, se prav nič ne navdušujejo za naraščanje liitlerstva v Nemčiji, Saj je. mano, da bi bil .Hitlerjev ..režim bolj nevaren Italiji, kakor 'v.-akteri drugi. Italija se prav ujč ne veseli Velike Nemčije, ker bi :■Anscliluss-, ki ga hočejo izvesti hitlerjevci, pomaknit nemške mejo na Brenner in tik do Jadrana, Tudi fašistična Italija se boj i nemško ekspanzivnosti proti Jadranu in na Balkan. Na drugi strani bi Hitlerjev prihod na vlado imel za posledice pospešitev oboroževanja, ker bi se skušale vso države, pred vsem Francija zavarovali pred morebitnim presenečenjem. Radi finančnih težkoč že danes ne more Italija tekmovati v oboroževanju s Francijo. Zato bi ji pospešitev oboroževanje v Franciji bila toliko manj dobrodošla. DefiniHvna zmaga liHlerstva bi popolnoma prevrnila sedanji politični položaj v Evropi in vetra si v Rimu v trenutku, ko se borijo z gospodarsko krizo, ne želijo. Po vsem tem je razumljivo, zakaj ni Hitlerjev poraz pred Hindenbur-gom zbudil v Rimu posebnega obžalovanja, čeprav so fašistične simpatije za Hitlerja velike. Ljuta borbes med levico in desnico v Prusiji Berlin, 17. marca. tg. V pruskem deželnem zboru je podal danes pruski ministrski predsednik Draun pregled o politiki pruskega kabineta. Ruzpravna dvorana je bila nabito polna in nepre-staui viharni medklici od leve in desne opozicije ter splošna razburjenost v parlamentarni debati je jasno pokazala, da živi Prusija že pod močnim vtisom bližnjegu volilnega boja. Ministrski predsednik Braun je opisal splošno vladajoče razmere in navajal: »Imamo več kot 0 milijonov brezposelnih in imamo nadalje milijone ljudi, ki trpijo radi slabega gospodarskega položaja. Namesto da bi vsi združili svoje moči, porabljajo široki krogi nemškega naroda vso svojo energijo- samo za to, da se mesarimo med seboj. Očitali so nam, da postopamo proti študentom. Tudi za študente velja pruski pregovor: »Vsakemu svoje.: Na visokih šolali ue sme vladati pest, temveč glava. Očitali so nam, da se vodi pruska politika na stroške kulture množic. V resnici pa izdajamo za kulturne svrhe mnogo več kakor pred vojno. Kako malo pa se priznavajo taki napori vlade, dokazuje nemški vzhod. Vzhodne pokrajine so so za ogromne izdatke, ki so bili po predlogu držav-; nega predsednika izdane zanje, zahvalile držav- nemu predsedniku due 13. marca tako, da prekorači vse to, kar bi se sploh moglo smatrati za mogoče. Najostreje se mora obsojati, da se prebivalstvo vzhodne Prusije iz strankarsko-političnih razlogov z gotovimi manevri goni v psihozo strahu, kakor da bi Poljaki vsak dan lahko vdrli v vzhodno Prusijo. Čc bi Poljska napadla vzhodno Prusijo, se bo ves nemški narod složno postavil za vzhodno Prusijo. Očitalo se nam je, da namerava levica državni udar. Če bi bil Hitler tudi v resnici izvoljen, vedo narodni socialisti dobro, da bi oblasti, čo bi jo dobili v roke, nikakor ne mogli vršiti parlamentarnim potom. Če po bi potem z državnim udarom odpravili ustavne pravice, bi si tega seveda republikansko prebivalstvo ne pustilo do-pasli.« Braun je svoj govor končal z ugotovitvijo, da ne gre za kak boj za sistem ali za svetovno naziranje, temveč za boj za biti ali ne biti Prusije in nemškega naroda. Berlin, 17. marca. A A. Ko je 17 letni dijak v Ifanovru, Član skupine mladih Ilitlcrjevcev, zvedel za neuspeh Hitlerja pri volitvah za predsednika nemške republike, so je v šolskem poslopju obesil. =s= Odprava žitnega monopola Belgrad, 17. marca. 1. Danes dopoldne ee je nadaljevala seja narodne skupščine pod predsedstvom dr. Kumanudija. Obravnavali so spremembe zakona o prometu s pšenico v državi. 0 tem zakonu, katerega glavna določila je Slovenec« že prinesel, bi bilo omeniti šc sledeča načela: 1. Svobodna trgovina v mejah kraljevine Jugoslavije, 2. Podaljšanje pravic države v vprašanju izvoza in uvoza žita in njegovega kupovanja, katerega vrši država potom Privilegirane izvozne družbe na načnn države proti obvezi, da društvo z jamstvom države po ceni do 169 Din za 100 kg: a) izplača do sedaj prevzeto žito v čim mogoče krajšem roku, b) da prevzame do sedaj prijavljene količine žita in c) da kupuje in prevzema od' ostalih samo količine, ki so ji potrebne za izvoz. 3. V teku razprave je odbor dodal, da bi se morali nepredvideni posli končati pred 1. aprilom 1932 in da bi bilo neobhodno potrebno, da se vsi nedostatki poslovanja Privilegirane izvozne družbe odstranijo in da se izvrši eventualno nova ureditev družbe. Spremembe v čl, 1 tega zakona so sledeče: Promet z žitaricami je svoboden, ker jc tudi trgovina svobodna. Čl. 7 govori o kaznih. Kazni izrekajo pristojna redna sodišča prve 6topnje (okrajna sodišča), kjer pa teh ni, pa okrožna sodišča. Čl. 7 pravi, da naj se boni za pšenico, ki so bili prevzeti po lem zakonu, izplačajo najdalje do 31. dec. 1932. K razpravi o spremembah tega zakona se je oglasil govornik dr. Tošo Raič. Pravi med drugim, da je nepravilno, če se zmanjšajo dohodki zemljišč samo za 20%. Zahteva, da se v Vojvodini čisti katastrski dohodek pomnoži s koeficientom 17. Z istim koeficientom naj bi se pomnožil tudi katastrski dohodek v drugih pokrajinah. V tem slučaju bi Vojvodina plačala polovico onega, kar danes plačuje. Poslanec Hanžek je govoril o čl. 14 tega zagonskega predloga, ki govori o sedanjih zaostankih lavkov iz prejšnjih let in predlaga, da se gotov odstotek tega davka odpiše. Nato je govoril poslancc Stokič Mile, ki je med drugim rekel: »Gospodje, beseda je zopet o eksekutivnem fondu. Čeprav jc finančni minister v proračunski debati napravil medklic, da 6e nagrade ne delijo od 1. 1929, bi ga kljub temu prosil, da se ta zakonski predlog iz razlogov, ki jih je navedel, vrne nazaj v odbor radi vsestranskega pretresa.« Zanimiv jc predlog manjšine, ki je prav tako predložila svoje spremembe k žitnemu zakonu, ki so sledeče: L Potrebno je, da se hitro izvrii likvidacija poslov žilnega zakona z dne 4. novembra 1931 in vinskega zakona od 4. novembra 1931, in sicer najkasneje do 30. junija 1932. 2. S 1, aprilom se naf tako| uvede svobodna trgovina vseh žitaric in moke v državi. 3. Za vse kazenske postopke in pregreške organov (po čl. 2 zakona o izvozu in uvozu pšenice od 4 7. 1931) naj se odredi pristojnost sodiiča za zaščito države. 4, S 1. aprilom 1932 naj preneha veljava dosedanjih zakonov, ki so v nasprotju s tem zakonom. - -•—.-. Popoldne se jc seja o žitnem monopolu nadaljevala in tudi končala. Pri glasovanju je bilo navzočih 280 poslancev. Izmed teh je glasovala za predlo.g večina 278 poslancev, proti pa sta glasovala samo 2, Delovanje senata Belgrad, 17. marca. L Danes se je nadaljevala v senatu debata o drž. proračunu za I. 1932/33. Senatu jo predsedoval dr. Ante Pavetič. Izmed članov vlade pn so prisostvovali predsednik vlade Pera Živkovič, prosvetni minister Drago Kojič in socialni minister Ivan Pucelj. Prvi je govoril senator Teslič, ki jo ined drugim izjavil, da so se naši drž. proračuni gibali takole: 1919 1,500.000.000 Din, 1920 2.500,000.000 Din, 1921 5.000,000.000 Din, . 1922 6.000,000.000 Din, 1923 8.000.000.000 Din, j 1924 9.000,000.000 Din, 1925 11.000,000.000 Diu, 1 1926 12.000,000.000 Din, 1927 12.500,000.000 Din, 1928 12.500,000.000 Din, 1929 12.500,000.000 Din, 1930 12.500,000.000 Din, 1931 13.300.000.000 Din. V L 1931 je bil državni proračun torej najvišji. Proračun za 1. 1931/32 je bil zmanjšan za 100.000.000 Din in je znašal 13.200,000.000 Din. Senator Teslič primerja predvojne cene s povojnimi in sklepa, da so povojne cene 16 krat večje nego so bile predvojne. Podal jo nato statistiko narodnih dohodkov posameznih držav in jo primerja z našim narodnim gospodarsivom. Za Tesličem jo govoril senator Cerovič, ki je omenjal tudi način postopanja gledo pasivnih krajev, zlasti kar se tiče črne gore. Na nekatere trditve mu je odgovarjal minister Pucelj. Nato je govoril slovenski senator Ploj, ki pravi, da je kriza zo prišla do kulfhinacijc. Iz Amerike je prišla kriza in iz Amerike mora priti tudi rešitev. Nato so obrača na položaj v Evropi. Glede naše države pravi, da mora priti do konsolidacijo našega gospodarstva. Da pa bo do tega čimpreje prišlo, moramo skrbeti za čim širšo prosveto našega naroda. Hvalil je vlado, k! gleda na naše kulturno potrebe. Nadalje je tudi izjavil, da so uarodno gospodarstvo ne sme žrtvovati za stabilizacijo naše valute. Naša valuta ni bazirana na samem zlatu, ampak tudi na zaupanju. Tudi mi moramo pomagati in povrniti zaupanje naroda. Anglija ne pusti krhali imperija London, 17. marca. Pokret v Italiji, ki gre za tem, da bi britanska vlada na Malti favorizirala italijanski jezik na- škodo malteškega, je nekoliko vznemiril londonske kroge, predvsem konserva-' I tivne, ki vobče zagovarjajo odločno imperialno po-; litiko tako v Indiji kakor na Malti in drugod. V i tem oziru se je zelo opazil članek »Moruing Po-i sta':, ki kritizira komentarje italijanskega tiska glede namer britanske vlado na Malti. List nam-, reč smatra te komentarje kot nedovoljeno vmeša-: vanje v notranje zadeve prijateljske velesile. »Mor-ning Post- graja, fla italijanski tisk razburja prebivalstvo nn Malti v momentu, ko se sv. stolica in | angleška vlada pogajata glede pomiritve javnega mnenja na Malti, kjer je glavni problem problem med Cerkvijo in državo. Angleški list pravi dobesedno: »Italija,, ki vedno živahno protestira, ka-; darkotf kdo napada njeno politiko v južnih Tiro lah, ne sme Zameriti, če jo vljudno prosimo! da naj se bari z lastnimi zadevami, mesto da se njen j tisk zavzetim za takozvano italijanstvo Malto, če ' ima-Italija kakšne pozitivne in nepristranske priložijo glede Malte, ima fašistična vlada gotovo druga sredstva na razpolago, da se tozadevno poraz-govorl z Veliko Britanijo, kakor pa tako neopor-tuno žurnalistično kampanjo.^ Kako je del angleškega mnenja sprejel italijanske proteste, lifoče se Malte, so razvidi tudi iz interpelacije, ki jo je vložil v poslanski zbornici konservativni poslanoo, general Nation, ki je alu-diral ua letalske sile. ki so na razpolago Italiji, in je poudarjal, da se itulijansko avialične baze nahajajo samo nekaj ur oddaljeno od Malic. ;:To nam daje pravico,« je izjavil poslanec, »da skrbimo za obrambo Malte, ki je s tega stališča v nevarnosti, dokler je ue bomo zaščitili z izdatno močnejšo avlacijo, nego jo ona, s katero razpolagamo v Sredozemskem morju danes.: Glede malteškega vprašanja prinašajo danes italijanski listi na Vidnem mestu izjavo kraljevske akademije Italije, ki je na svoji plenarni seji na [ predlog akademika Ojettija sprejela sledečo reso- j lucijo: »Kraljevska akademija Italija, med tem ko so doznava za namen, da bi so v šolali na Malti ukinil pouk italijanskega jezika, ki je od pamtiveka edino in sigurno sredstvo kulfure na tem otoku, upa, da bo vlada Velike Britanije spoznala oporluniteto, da ne prekine po tolikih stoletjih tradicije kulture, katero je Anglija vedno ljubila in spoštovala.« Kaj je z Lindberghovim olrohom? Nevv vork. 17. marca. ž. Policija Jo našla novo sled zn ukradenim Lindberghovini sinom in upa, da bo našla neznane ugrabitelje. Na policiji so je' zglasila neka ženska, ki je povedala, da sta pri njej stanovala dva Nemca, za katera misli, da sla sodelovala pri ugrabitvi Lindberghovega sina. Značilno pri tem je, da sta ta dva Nemca zahtevala od nje neke škarje, ki so jih v resnici našli v Lind-berghovem vrtu. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno nestalno, deževno. Blage temperature. Na Vzhoda mir London, 17. marca. ž. I« Šanghaja javljajo, da je na snočnjem sestanku japonskih in kitajskih delegatov, kateremu so prisostvovali konzuli inozemskih držav, ki so člani mednarodne komisije, bil sklenjen proviaoričen sporazum o premirju. Čuju sc,' da so v ponedeljek japonski ia kitajski delegati s pomočjo, predstavnikov velesil in diplomatskih oblasti v Šanghaju izdelali načrt sporazuma o premirju. Ta načrt je bil poslan v Tokio in Nan-king in ko sta ga.obe vladi odobrili, so se začela nadaljevali pogajanja za premirje, ki so stopila se-daj v zaključno fazo, Trdi se, da je japonska vlada obvestila poveljstvo japonskih čet v Šanghaju, da prične s pogajanji za mir na podlagi resolucijo Zveze narodov. Podrobne pogoje za zaklju-čitev delinitivne mirovne pogodbe, ki se nanaša samo na Šanghaj, bodo diplomatski predstavniki iu japonsko vojno poveljstvo v Šanghaju uredili sami, Tokio, 17, marca, AA. Japonska vlada je razpisala posojilo v znesku 87 milijonov jenov. S tem posojilom namerava japonska vlada pokriti izdatke dosedanjih vojnih operacij. Amerika naj popusti Nevvjork, 17. marca. L Iz finančnih krogov prihajajo vesti, da so poslaniki onih držav, ki niso pristale na Hooverjev moratorij, dobili od svojih vlad navodila, da naj poskušajo pri ameriški vladi, ki je posredno odgovorna za izpad nemških reparacij, doseči modifikacije za denarne obveznice v Zedinjenih državah, to se pravi, znižanje in podaljšanje odplačilnih rokov in znižanje amortizacijskega količnika. (Op. ur.: Vest prinašamo z vso rezervo. V slučaju, da odgovarja resnici, bi v pogledu naše države mogla priti v poštev samo Ble-rova posojila, ki še v celoti niso izplačana.) Agrarna reforma v Španiji Madrid, 17. marca. AA. Vla 1 - ■ , • ... -- r ■ -«* 'i:'": Lastniki podjetja so si edini v tem, nai gre ž njimi skupaj delegacija delavcev ponovno v Belgrad ler zadnjič poskusiti razložiti katastrofo, ki grozi radi epidemije kakor ludi radi varstva in miru na vfiem Gorenjskem. Zastopniki delavstva o na to pristali. Predložen je hi! tudi od strani zastopnikov memoran- 1 dum. na čigar podlagi je možno solidarno sodelovanje v obojestranskem interesu. Lastniki so na nekatere točke pristali, v načelu si pa pridržujejo pravico ugovora. Radi lega s c. bo organizacijam pismeno sporočilo mr.enie. ki bo omogočilo na-daljne razgovore. K posojilu 500.000 Din. katero ie zaprosila Krajevna b.atovska skladnica pri Centrali Borz dela v 1'elgradu za prehranjevanje, je vodstvo že pristalo na povračilo Din 250.000, torej po- lovico. Delavski zastopniki so izrazili željo, da naj se tudi potem, ko se bo Uredit dobil, z iato solidarnostjo rešujejo vse točk« predloženega memoranduma. Kritiziralo se ie, da jc vodstvo racionalizacijo zapofelo prenaglo, ker je tudi precejšen vzrok današnjega gospodarskega stanja. Dragi stroji co stali težke stolis-očake, pa k hitrejšemu produciranju in kvaliteti blaga niso doprinesli ničesar. V bodoče naj bo tudi v tem oziru od strani vodstva večja solidarnost z delavci, kar bo obojestransko v korist. Vse te, od strani delavskih zastopnikov izražene želje, so pri gospodih našle delno uvaževanje, delno pa so jih gospodje odklanjali. V načelu se je bilo obljubilo samo, da bodo po teh navodilih dane direktive za nadaline ravnanje s podrejenimi. Vsa la živahna izmenjava besed pa ie pokazala mnogokaj, kar bo delastvu še koristilo. Tisočletja jesenlšhe zgodovine Jesenice, 17. marca. Ob sedanji krizi jeseniške Industrije dostikrat čujemo glasove, •'• ' : • ' -»•'-■-.>. ' "" :la ta industrija 110 spada na oesenice. nor jc na meji, kar baje 111 priporočljivo : ' Taki ugovori, ki sitoi mnogo, čeprav (nosom upravičeno, škodujejo naši industriji, so neresni, saj vemo, da ima mnogo držav svoja industrijska središča prav ob najbolj izpostavljenih točkah n. pr. Francija. Nemčija. Poljska in druge onu.ve. in vendar nikomur ne pri>le na misel," dn bi pričel demontirati to industrijo. Na Jesenicah pa je železna industrija ze od pamtiveka: Počasi se je razvijala in globoko je ta industrija zasadila svoje korenine v tem kraju ter je tako dosogla svetoven sloves. Že narodi pred Rimljani so tam topili železo, za njimi Rimljani, o razviti jeseniški industriji piše Valvazor, slovenski mecen Žigi Co.jz je imel tam svoje plavže. Jeseniška industrija je ozko zvezana s slovensko kulturno in narodno gospodarsko zgodovino. Vedeli je treba, da so Jesenice bile tisti kraj. kjer so letn 1872 iznašli in najprej na vsem svetu odkrili »ferro-manganc, kar je še dvignilo svetovni sloves Jese. nic. Jeseniška industrija torej nikakor ni slučajno nastala, temveč je zgodovinsko utemeljena. Tudi razlogi zaradi i-"*' «•.;-' morajo od-pasli. r" • ' je sedat irifiiisiriji prej v korist. kakor pa v škodo. " ' "' ' . v »'• - -v { . . 1 \ Ako na pride po- donavsua federacija do veljave in do izrazi, se bo šele pokazalo, na kako imenitni geografski ločki je jeseniška industrija, ki bo lahko konkurirala z vsako inozemsko industrijo, prav zaradi svoje To bo tudi v korist države in vsega naroda. Nikakor ne gre. da hi prav nas čas uničil in opustil tisto, kar so groliN tisočletja in morajo zato vsi odločilni činitelji j-seniški industriji in domačemu, avtohtonemu, v železarstvu iz mladih let izučenemn delavstvu priskočiti na pomoč, da ne propadeta. Vlažno poveča nevarnost Pred nevarnostjo ženja Vas okusne vreme hlada. Dobivajo seli le- ni h- velikega zavitku I Mu 15 - Znižane drag. doklade drž. vpohotencem 1. Osebno draginjske doklade kronskih in dinarskih upokojencev, ki so bili upokojeni po zakonih. veljavnih pred 1. septembrom 1023, ostanejo neizpremenjene. 2. Osebne draginjske doklade uslužbencev po zakonih, veljavnih od 1. septembra 1923, ki so bile znižano s I. julijem 1920 in 1111I0 s I. oktobrom 1931. so urejene za vsako panogo uslužbencev s posebnimi zneski. Za primer navajamo 1111 spodnji tabeli pregled zmanjšanja doklad upokojenih civilnih uslužbencev po zakonu iz leta 1923. Lepi Tonček in še dva Ljubljana, 17. marca. V sodni dvorani šl. 79 težka atmosfera. V dvorano se sicer sipljejo prijetni solnčni žarki, a na zatožni kloni sede razni tatovi. Nesrečniki so po \ t čini mladi ljudje, ki so zabredli na stran pota. Najprej sta bila obsojena lesa«, krepki Jože iz Bezuljaka pri Cerknici in njegov sotrpin tečaj Janez* lžanec. Tam v Kolodvorski ulici sta se etn-blirala v nekem lokalu. Jožo je kupoval od znanih kolesarskih tatov kolesa in jih naprej prodajal. Otvoril je pravcato trgovino s kolesi, čeprav brez dovoljenja mestnega magistrata. Oba Jože in Jaufz pa sta lani novembra vdrla v Pavličevo hišo v mah ni dolenjskem naselju Gatiui, ki je prod pe-timi Ieli pogorela. Jože jc bil ol>sojen na 10 mesecev, Janez pa na 8 mesecev strogega aapnra Hude sitnosti jo imel oče France, premožen . pco.sinik iz okolice Šmarja. V Ljubljani ga je bil lani oktobra premotil demon-alkohol. Popiva! je okrog lako. da je zvečer zamudil vlak. Domislil s" je na kolo svojega znanca Janeza. Odprl je po-lieči šli p o in odpeljal pokvarjeno kolo brez sedla. Nekaj časa se je vozil, potem pa je moral on kolo peljati proti domu. Oče France je bil obtožen vloma. Izgovarjal se je, da si je kolo samo izposodil. Vsi izgovori niso nič pomagali. Oče France je bil obsojen k sreči le na 1200 Din denarne kazni ali 00 dni zapora. Oče France je mnenja, da je bolje plačati, kakor sedeti, ker se bliža pomladansko nujno kmečko delo. Mnogo smeha je vzbudil zadnji obtoženec Tonček iz Ljubljane. Je nesrečen tip. Bil je trgovski pomočnik. Star .je 29 let in po postavi fesi fant. Nastop drzen. Na vsako vprašanje ima v rezervi re/.ek odgovor, ki kaže njegov srd na policijo. Bilo je 19 januarja letos, ko je nekdo Karlu Slugiču ukradel 200 Din vreden rjav suknjič. Naslednjega dne je stražnik Ivan Puoihar zalotil Tončka in ga hote! odvesti na stražnico. Tonček se je vrgel na ua in začel z nogami brcati. Sunil je stražnika v oko. Težave so imeli tudi na policiji. Tam je Šku- 1 č ugotovil, da ima Tonček njegov rjav suknjič na sebi. Spravili so ga v policijski zapor, kjer je bilo več aretlrancev. Zgodilo se je čudo, da je Tonček kar naenkrat ime! na sebi mesto rjavega moder mu knjič. Tonček je pred uialim senatom drzno tajil tatvino, priznal pa, da je sunil stražnika. Ko je stražnik izpovedal, kaj je vse Tonček počel, je ta jI; čil z obtožno klopi in vzkliknil: >Kaj? Pen-d.-r-k je pel po nioni. Nos je bil ves črn. a oči s m imel take-le! (Pokazal je s primemo gesto.) \>ii,- vol se brani, če ga tepo. Sicer pa jaz nič 11, vem Nisem nikdar nosil rjavega suknjiča.«: — Dr/.nvni tožilec: »Tistega tiča povejte, ki ste ž nilm v zaporih zamenjali suknjič!* — Tonček: . Policija, če obstoji, naj lo pove!« I11 je nadaljeval : Sojen sem bil že na 13 mesecev. Prestal sem iih. toda prav po nedolžnem.« Ko so zanj izpovedale tudi druge priče zelo neugodno, se je razsrdil in zavpit: /Poleni sem pa imel vsako četrt ure drugo obleko. Sploh je brozmiselno govorili. Jaz sem nedolžen.« Tn lepi Tonček«, kakor je znan po Ljubljani, |e M! 7.11 ra 11' tatvine in javnega nasilja obsojen na • - ■m me se cev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. N11 vprašanje genu Inega predsednika, če sprejme sodbo, je lonček nejevoljen zagodmjal: -Sprejmem.« rudnik stoji! V petek 11. t. ni. sc je z bliskovito nng!ico razširi!;: po Senovem in Itajbeuburgu novica, da se bo redukcija pri tukajšnjem rudniku odgodilu. Da kakor svetel blisk v temni noči, za katerim je tema še bolj črna. S 15. marcem se je redukcija vendarle izvršila v polnem obsegu ter je na ves kraj ie bila ta ve.si popolnoma verjetna, naj utemeljuje ' legla tiha žalost. Kilo ie novico o odgoditvi reduk-lejsfvu. da so bili delavci že med Sih'om obve- cije ustvaril,_ bi najbrže ugoSovil kdo^drugi^ ^icer ščeni v predpoldanskih urah in sicer je šla ta vest telefoni?no od objekta do objekta in tako je vse delavstvo, celo Senovo in Rajhenburg zajel val radosti. da bo delavstvo ostalo v službi. Pa prezgodnje jc bilo to veselje in je bilo le Čin ! C u | a k. Osebna draginjsk "s" fs"l~s"l 1. X. 1. Vil. j 1. X. 1023 1920 j 1031 | 1 doki: S 1. IV. ! 19.32 | idn Kazi. med Jokl. Iz 1. 1112« in ina» 1 j 1., Ha. II. 1 •) 3i 1500 1300 1200 1275 1105 1020 1 875 i 700 ! 600 j 400 405 420 lila. III. 1.2. 1 i 2 i 3 J 1300 1100 1000 1105 935 ; 850 ' 755 555 I 450 350 380 400 I'§ 1 1 »r | v IVa, IV. 12 1 1 | 3 i 1: 00 1100 1000 1170 990 900 870 650 550 300 340 350 j V., VI. 1 2 3 1200 1000 000 1080 900 810 880 650 530 200 250 280 1 ;VI1 ,VIII., i IX i ■i 3 11 (KI 000 800 1034 846 752 885 665 550 149 181 202 j 1. n 1 2 3 1300 1100 1000 1170 990 O00 1020 810 700 150 180 200 ti' 1 0 1 I cš ■ 1 2 1200 1000 000 1080 O00 810 j 9.30 720 610 150 180 , 200 = 111.. IV., V. 1 2 3 1100 "00 800 1034 346 752 015 I 700 | 570 110 146 1 182 i t 1. II I 1100 I ono 1 800 ,1034 ! 846 j 752 | i 9.5 ' 700 ; 570 i 119 1 146 ! 182 1 II.. III., r IV- i> ' 2 ,3 ! 1000 soo 750 940 ! 1 752 i 705 840 620 555 IOO 132 150 Zvaničniki li j 3 I 700 ! 600 ' 540 ! 679 i 582 | 523* ) 62» 5C0 425 59 82 9S8:> Siuge 1 1 2 j 3 540 500 480 ! 5238 485 465'; )i 475 425 388 4S9-.il 60 77«" 1 I pa lahko sedaj vsak ve. od kod je. Krajevni činitelji so pokazali mnogo dobre volje kako zlo preprečiti. kar pa žal ni rodilo zaželjenega uspeha. Kaj bo iz vsega tega sledilo, je pa še prezgodaj prerokovati. Kdo piše drobnete? Na tem prostorčku — ene pisemske znamke — jo g. Karel Luutnr, brezposelni lekarniški laborant. v zelo lepi in čit- rtu plela, 4. Kreolla. 5. Gozdič. je že zelen. 0. Triglav moj dem. Vseh besed v teh pesmih je 500, črk pa 2000! G. Lautarja, ki je vdovec, oče več otrofičev, že osem mesecev brez dela. v največji stiski — toplo priporočamo za podporo, še rajši pa službo! Drzen napad pri belem dnevu Mirna, 15. marca. V petek 11. t. m. je šel posestnik Koželj iz Tihaboja v Trebnje po opravkih. Domov grede sta ga na cesti blizu Gomile, komaj 250 korakov od hiše drž cestarja Kolenca, srečala dva mlada komaj 25 let stara fanta. Bilo je ob 5 popoldne. Zahtevala sta od njega denar Ker se je Koželj branil, sta ga spravila na tla, pretepla in mu pobrala vso gotovino. 100 Din. nakar sta odšla v Dob v neki »puSelšenk« na vdikof«. Tam sta mlada pustolovca spila 3 I vina in nekaj jedla. Ko je bilo treba plačati ceho. sta se začela prepirati (kar sta bila že prej dogovorjena) in v prepiru odšla — ne da bi poravnala račun. To je prišlo na uho trebanjskim orožnikom, ki so po kratkem poizvedovanju ptička izsledili in ju zaprli v kletko. Kolodvorska restavracija na Grosupljem Ljubljana, 14. marca. Na članek Kolodvorska restavracija na Grosupljem:, objavljen v Vašem cenj. listu štev. o7. z dne 9. I. m. prosimo, da sprejmete in primerno objavite sledeče pojasnilo: Poslopje kol. restavracije nn Staniči Grosuplje je |>ostalo vsled dolgoletnega obstoja za obrat neuporabno. 7,a obnovo poslopja sta se vršili v jeseni lota 1931 dve licitaciji, ki pa nista uspeli. Dne 21. t. m. so vrši zopet lleltncljn za zgradbo in od- Uboge ptice! Ljubljana, 17. marca. Letošnja zima je ekorai katastrofalna za naše male krilate prijatelje, ptice. Druga leta je ob tem času že spomlad in je vedno dovolj mrčesa in druge hrane, letos pa leži po poljih skoraj meter debel sneg. Stalne ptice, ki prazimujejo v domovini, 60 letos od gladu in mraza skoraj povsem onemogle. Celo lako boječe ptice, kakor so penice, se zatekajo k hišam in iščeio tam hrane in zavetja. V ljubljanskih predmestjih ni nič čudnega, če se zateče k hišam cela tropa sinic, ščinkovcev in drugih ptic, največ pa je seveda vrabcev, ki očitno, kljub svoji žilavosti, letos tudi precej trpe. Toda tem pticam se da vsaj pomagali, če jim nasuješ zrnja in malo vode, ako zmrzuie, da si vsaj pogase žej-o. Jerebice se na poljih zatekajo pod kozolce, sama kost tn koča jih je. Res obfalovanja vredno bi bilo, da bi se našel kdo, ki bi te uboge ptice še pobijal, v neumnem mnenju, da mu bodo dale pečenko, imel bo pa na mizi le gole kosli in nič več. Prava katastrofa pa ie zadela letos škorce. Zadnie dni jih ie priletelo cele trope iz južnih dežel k nam, upali so, da bodo našli tukaj že lepo spomlad, ki jim bo po sadovnjakih nudila mnogo mrčesa, toda vsepovsod sneg, nikjer pa niti najmanjšega sledu za najdrobnejšo mušico. Na Bledu so iih te dni opazovali, kako potrti so se klatili po golih vejah dreves. Škorci so, kakor znano, izkliuino žužkoiedi in silno mnogo koristijo sadjarjem, sploh vsemu drevju in rastlinju. Tudi po vrtovih v ljubljanski okolici so jih že opazovali. Škorcem se da pomagati edino lc na ta način, ako jim pametni gospodarji, ki nočejo zgubiti na pomlad teh svojih prijateljev, nastavijo za hrano kako maščobo, moč-nate črve, košček sesekljane slanine, kakšno črevesje, loj in podobno Sicer grozi nevarnost, da letos pogine nešteto škorcev. Ali ne bi bilo škoda teh pametnih in koristnih ptičev, ki so tudi izborni pevci. Tudi nekaj lastovk se je. že vrnilo. En trop leh ptičev so to dni opazovali v Ljubljani, ko so preze.hovale sredi mesta in iskale zavetja pri hišah. Prav tako jih jo priletelo vse polno na Dunaj, Mnogo prezgodnje znanilke pomaldi so. Čeprav je njihova navada, da se vsako leto vrnejo okoli sv. Jožefa. Drugače poročajo z dežele še sem in tja o kakšni zatekli pastirjčici, ki se ie revica zmotila in prehitro priletela k nam. Sem in tja SO videli tudi divje race in pribe. Vse te ptice so se mnogo prehitro vrnile k nam in bodo težko vztrajale do .si. i. ili. . i > • i ..1 • |i ... -.,.,<...jo ... "k.....-.........., -.....— ......- dajo to restavracijo. Od izlila te licitacije je tedaj 1 pomladi. Morda pa so nn druji sirarn tudi napove - . . I * ... 1 ... ? 1 (I 1 _ • J _ 11 m. r. ■ . , a Mt 1 i« «1 1 fiAA*tA >L\I'I odvisno, joniral. Htljiv.) kdaj be.de ohr.d zopet normalno fnnkei-. Načelnik Občega odeljenja: (podpis n> dov<)lke. da pride rcw kmai" eorulad. Vseeno, dolžnost vseh dohrib ljudi je, da do tedaj pamsgajo pticam nevkam * 1. X. 1931 so se skupni prejemki, t. j. po kojniua in osebno draginjska doklada nižali /,a 5 Ker jc 1 okojnina pri posameznikih različna zato tega zmanjšanja ni mogoče pokazati in je primerjava izvedena z doklado pred I. X. 1031. 3. Vse družinske doklade so znižane od 150 na 140 Din zn vsakega člana. Izobraževalno delo naše mladine Dolenja vas, 17. marca. Kakor lani. tako so se naši fantje tudi letos izobraževali vso zimo v gospodarski nadaljevalni šoli. dekleta pa zopet v gosjiodinjskem tečaju. Oboje se je zaključilo v nedeljo 13. t. m. prav lepo. takoj po večernici se je v šoli slovesno zaključil gospodarski tečaj. Šolski upravitelj g. Drag. Von-čina je mnogobrojnemu občinstvu razložil, kuka snov se je obdelovala s fanti in še posebej sc je pomudil pri škodljivcih na sadnem drevju. Nalo so bila razdeljena najmarljivejšim udeležencem tečaja lepa darila, kot je bil sklenil upravni odbor, in sicer: troker, požiralnikova cev, gospodarske knjige in drevesca. G. župnik Škiilj je orisal snov svojih predavanj iz verstva, zadružništva in domo-vinoznanstva. zlasti slednje je poudarjal v sedanji dobi kot odlične koristi. Vsi udeleženci so odšli nato v društveni dom, kjer je bil zaključek petega gospodinjskega tečaja. V posvetovalnici je bila zelo okusno prirejena razstava, ki je pokazala ljudstvu, česa so dekleta uče pri tečajih iz kuhanja in šivanja, budili smo se, koliko si v tem kratkem času dekleta praktičnega znanja prisvoje. Voditeljica tečaja gdč. N. Klim je v daljšem govoru orisala delo tečaja v podrobnem, ki je kazal, kake predmete so dekletom predavale j gdč. Klim. gdč. N. Narller in obe učiteljici na tu-: kajšnji osnov. šoli. Udeleženka tečaja gdč. Cešnrek 1 je v imenu deklet povedala, kako je bilo v tečaju in Česa so se učile. Nato so udeleženke zapele štiri prav lepe pesmice. Kako so se taki tečaji udonin-j čili, je pokazala mična razstava, katero so obisko-I vali cel dan ljudje iz domače in okoliških vasi in iz trga Ribnice. Letos so bile celo kočevske Ložine 1 zastopane nn tečaju. Učiteljslvo je vse sodelovalo 1 pri obeh tečajih, za kar mu je ljudstvo hvaležno I in mu daje priznanje! To je pravo izobraževalno delo, ki ima pomen in je v resnično korist narodu. ALMANAH LJURIJANSKIII BOGOSLOVCE\ Za Veliko noč je izšel o priliki 50 letnici Cirilskega društva ljubljanskih bogoslovcev almanah »Naši razgledi na vprašanja sodobnega fn-a in človeka«. V almanahu sta zastopana Pavel Slapar z analizo krščanstva »Rnst v duhovnost in otroštvo božje?« in Joža Kunstelj s poskusom idejno zgodovinske študije tiskanje.« Knjiga je izšla zelo okusno opremljena iu stane 12 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni in v Novi založbi. Ljubljana Važne komunalne zadeve Gradbena dela pri tramvaju, regu aciii Ljubljanice, elektrarni na L,ubljanici in tlakovanju cest — Ljubljanski proračun je malo črtan — Optimistična izjava podžupana prof. Jarca ! Ljubljana, 17. marca. O svojih intervencijah v Belgradu in drugih v/ i zadevah ljubljanske mestne ob- čine je dal podžupan g. prof. Jarc našemu poročevalcu naslednjo izjavo: »V Belgradu sem se mudil v zadevah, ki se mi zde velevažne za ljubljansko komunalno politiko. Gre namreč za gradnje, pri katerih bi bilo možno v tej krizi zaposlili večje število delavcev, t. • i nam 11 potovanja je bil, da dosežemo takoj odobritev jamstva, ki ga prevzame mestna občina glede posojila za tramvaj. če hočemo namreč do jeseni obnoviti saj staro progo, zgraditi krožno progo in progo na pokopališče, je treba, da si pravočasno zagotovimo vagone. Računati moramo z dobo sedmih mesecev, pa naj te vagone žo naročimo, kakor do sedaj v Brodu ali pa jih saj delno zgradimo v lastni delavnici, ki prične obratovati že po Veliki noči. Potrebno je, da se zgradi krožna proga poleg obnovitve stare, to pa z ozirom lia rentabilnost. Nič manj pa ni nujno potrebna proga na pokopališče, ki si jo Ljubljančani že zdavnaj želijo. Komisijski ogled za to progo bo v kratkem razpisan. Dana bo možnost, da se ta proga zgradi že do vseh Svetih. Končno besedo imajo seveda še denarni zavodi, s katerimi se vrše pogajanja glede financiranja. Druga važna zadeva je vprašanje nadaljevanja del v Ljubljanici. V ponedeljek, '21. t. m. bo licitacija za nadaljnja dela, I o je za izkop v konglomeratu od mosta sv. Petra navzdol. Za ta dela je proračunan znesek 3 milijonov dinarjev. Za ostala dela, kakor znauc, je elaborat že pripravljen, le izvzamemo zatvor-nieo poleg mostu sv. Petra, ker tukaj šc ni rešeno vprašanje elektrarne na Ljubljanici, za katero še niti ni določeno ali bo na desnem ali na levem bregu Ljubljanice. Vendar je to vprašanje za Ljubljano velikega pomena. Saj bo ta elektrarna lahko 8 mesecev na leto delala z 800 kilovati in bo na teto producirala okoli 3 milijone kilovatnih ur. S tem bi bila krita nočna in praz-niška potreba po toku v Ljubljani. Ker bi ta elektrarna z ozirom na to, da se mora tako in tako zgraditi jez brez ozira na to, da se zgradi elektrarna, veljala mesto 5—0 milijonov dinarjev, bi se z njenemi dohodki olajšala amortizacija posojila za Ljubljanico. Ko bo to vprašanje rešeno in bo sklenjen dogovor glede državnega prispevka, bo mogoče razpisati vsa ostala dela naenkrat. To bi se zgodilo lahko še letos. Cene v Ljubljani Ljubljana, 17. marca. Cene mesu, kakor vsem glavnim živilom, so «e v Ljubljani nekako ustalile, le svinjsko preka-jeno meso kaže, da se bo še znižalo. Kakor mesu, se je tudi cena živini še precej ustalila. Voli I. vrste so po 4.5 do 5.5 Din kilogram žive vage, voli II. vrsto po 3.5 do 4.5 Din, voli III. vrste so po 3 Din kilogram žive vage. Telice I. vrste so po 5 Din, telice II. vrste po 4 Din, telice III. vrste po 3 Din; krave I. vrste so po 1 Din, krave II. vrste po 3 Din, krave III. vrste pa po 2 Din; teleta I. vrste so po 7 Din, teleta II. vrste po 6 Din. Goveje meso pa je: I. vrste, prednji del 10 Din kilogram, zadnji del 12 Din, II. vrste, prednji del 8 Din, zadnji del 10 Din, UI. vrste, prednji del 6 Din, zadnji del 8 Din kilogram. Prašiči so: špeharji po 7—8 Din kilogram živo vage, pršutarji po 5.5 do 0.5 Din. Svinjina sveža je po 0—16 Din kilogram (po 0 Din so okončine — i tuk i — za klobase, ki ne pridejo v prodajo na drobno), prekajeua svinjina pa je po 12 do 18 Din kilogram, svinjska mast po 14—15 Din, slanina po 10—12 Din kilogram. Prekajeno svinjsko meso se je pocenilo za 2 Din in sc sedaj dobi najboljše vrste, zadnji del, po 18 Din, na Viču pa tudi že po 10 Din najboljše vrste. Pričakovati je, da bo prekajeno meso padlo tudi v Ljubljani že do Veliko noči na 10 Din najboljše vrste, tako da bomo imeli o Veliki noči cenejšo gnjat na mizi. Misarji imajo namreč, kakor čujemo, velike zaloge in bodo morali s cenami navzdol. Tudi slanina se Avguštinove izpovedi Prevel Anton Sovrč, Četrta knjiga. I. ZA OPUHLO SLAVO... Tistih devet let, od devetnajstega do osem in dvajsetega leta moje starosti, 60 me zapeljevali in sem zapeljeval, 60 me varali :n sem varal s prerazličnimi strastmi; javno v tako imenovanih svobodnih znanostih, skrivaj, pod lažnivo pretvezo religije; ošaben tam, proznoveren tu, v obojem pa niče-muren, sem se pehal v prvem za opuhlo slavo popularnosti, sem hlepel po trušču gledališkega ploska in lovorikah pevskih tekem, sem koprnel po slamnatih vencih učenih disputov, po oblevnostih gl"ric in neizmernosti poltenih slasti, v drugem pa sem se nadejal, da se utegnem očistiti vsega blata pregreh, s tem da sem prinašal izvoljenim in svetim, kot so jih nazivali, jedi, iz katerih naj bi mi bilf izdelovali v delavnici svojega želodca angele in bogove, ki naj bi me bili rešili. Za takim sem hodil in tdko počenjal s svojimi prijatelji, ki sem jih 6 6dboj vred slepil. Naj me le zasmehujejo oholi, ki jih, samim v bla- ger, tvoja roka še ni treščila oh tla, moj Bog, jaz li hočem njim navkljub izpovedati svojo sramoto v tvojo hvalo, Dovoli, rotim te, in daj mi, da v živem spominu obidem kriva pola svojih preteklih zmot G. finančni minister je odobril garancijo mestne občine splošni maloželezniški družbi za posojilo 3'.! milj dinarjev za zgradbo tramvaja. Odobril .je tudi posojilo za regulacijo Ljubljanice v znesku 10 milijonov dinarjev. Tretja zadeva, pri kateri sem sodeloval, je bila konferenca zaradi ljubljanskega proračuna. Finančno ministrstvo je uvidelo, da je občina tako, tramvaj znižala proračun, kolikor je bilo to možno, in je zato nekoliko omejilo samo nekatere postavke. Zlasti je to napravilo ministrstvo zato, ker je zaradi novega trošarinskega zakona pričakovati večji izpadek na trošarini. Vprašanje trošarine še ui končno rešeno in v parlament o je celo stru.ja, ki hoče trošarino na vino in žganje sploh črtati, kar bi bilo za večino občin v dravski banovini prav katastrofalno, ker ne bi mogle krili velikih izdatkov, zlasti ne za šolstvo in posebno še ne za nove zgradnje ter bi se morale občinske doklade povišati na uemožno višino. Daljo je finančni minister odobril licitacijo za drobni tlak. To licitacijo sta dobila podjetnika Lenarčič s Pohorja in Ehrlich iz Zagreba. Z drobnim tlakom se bodo tlakovale: Resljeva cesta, Gosposvetska cesta. Celovška cesta do mitnice in mestni del Bleivvei-sove ceste. S tem jo zagotovljeno delo tudi kame-narskhn delavcem na Pohorju, ki so bili že v nevarnosti, da bodo odpuščeni. Gre tukaj za usodo 200—300 delavskih družin. Upati je, da bo možno iz ostankov kaldrmin-skega posojila predvidno tlakovati celo Bleivvei-sovo cesto in morda tudi del Tržaške ali Dunajske ceste. — Končno še o usodi trgovsko akademije in dvorazredue trgovske šole v Ljubljani. Zdi se, da bo možno kljub redukcijam v proračunu obraniti oba zavoda, dasi v reduciranrm obsegu. O tem vprašanju, kakor tudi o gradnji novega poslopja za obe šoli, se vrši sredi meseca aprila v Ljubljani posebna konferenca, h kateri pride načelnik ministrstva Korcnič. Kakor je upati, razvije tudi letos mestna občina ljubljanska živahno gradbeno akcijo, zlasti še, ker se gradi letos tudi mrtvašnica na pokopališču, začno se dela za ljudsko šolo v severnem delu Ljubljane. Najbrž se prične tudi graditi azil za delavce, in morda tudi novo zavetišče za onemogle, katero se jo zavezala graditi mestna hranilnica. Za zasebne stavbe sicer še ni izdanih dosti stavbnih dovoljenj, vendar je zelo važno, da se prično letos dela za zidavo bloka med Gajevo in Puharjevo ulico. Upam, cla bo tc in takšne investicije letos zaposlile zopet mnogo delavstva, kar bo pomenilo zdravo injekcijo za našo obrt in trgovino.« je pocenila za 2 Din. Goveje kože so po 6—8 Din, telečje surove kožo po 8—10 Din, svinjske surove kože po 2--3 Din kilogram. Mleko je po 2.5 do 3 Din. Konjsko meso je po 4—6 Din, ovčje po G—10 Din, telečje po 10—14 Din kilogram. Cene ostalim živilom so ostale bistveno iste, kakor prej. Cerkveni vestnik Cerkev sv. Jožefa. Julri na praznik sv. Jožefa ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa solemnis, zl. Rud. Waguer, z orkestrom; Graduale: Domine praevenisti eum. zl. Ant. Foerster. Po ofertoriju: O Deus ego amo Te, zl. I. B. Miiller; po maši: sv. Jožef, zl. St. Premrl. Kai bo danes? — Stolnica: Ob pol osmih zvečer postni govor prevzvišenega g. škofa dr, Rožmana. Drama: »Zdravnik na razpotju«. Red A. Opera: Zaprto. Union, verandna dvorana. XXII. prosv. večer. Skioptično predavanje: Kje smo začeli in kam smo prišli. Ob 20.15. Ob 8 zvečer v Delavski zbornici akademija Centrale Krekovih družin. Kino Kodeljevo: Ob 8: Revizor Haselhuhn (Vlasta Burian). LTnion, verandna dvorana: Proslava godu maršala Pilsudskega. Ob 18. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Du- I najska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © Potstni govor v stolnici. Drevi ob pol 8 jc v stolnici postni govor prevzvišenega gospoda škofa dr. Rožmana. Pred govorom ob tričeirt na sedem litanijc, nato sv. križev pot. Ljudsko petje, © Cenjene insereute, ki šo niso oddali za jutrišnjo štev. s Slovenca« določenih oglasov, prosimo, da oddajo svoja cenjena naročila tekom dopoldneva v inseratnem oddelku v Kopitarjevi ulici ali na Miklošičevi cesti. Popoldne moremo sprejeti le samo najnujnejše objave. © XXII. prosvetni večer, ki bo nocoj ob 8.15 v verandni dvorani hotela Union bo radi tega zanimiv, ker nastopi nestor slovenskih slikarjev g. Rihard Jakopič. Naslov njegovega predavanja ji1: Kje smo začeli in kam smo prišli. V svojem predavanju nam bo predstavil celo mlajšo generacijo slikarjev z njihovimi najbolj značilnimi deli. V lažjo razumevanje se bodo la dela s pomočjo skioptičnih slik proicirala. S tem predavanjem tudi zaključi Prosvetna zveza svoj zimski ciklus prosvetnih večerov. Prav vljudno se vabijo vsi dosedanji obiskovalci, kakor tudi vsi ljubitelji lepe umetnosti in častilci naših slikarjev umetnikov. — Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din za dijake 1 Din. 0 Igra »Vražji kovač« na odru Rokodelskega doma. Izredno zanimivo bajno igro iz srednjeveške Ljubljane »Vražji kovač : bo vprizorilo rokodelsko društvo v nedeljo, 20. t. m. ob petih popoldne. Prireditev se vrši kot popoldanska predstava, da bo omogočena udeležba tudi vsem onim, ki se iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti večerne predstave. Priporočamo, cla si vstopnice oskrbe vsi danes zvečer od 6—7 ali jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. 0 Ravnateljstvo drž. konseriat -ija v Ljubljani priredi v torek, dne 22. t. m. ob šestih popoldne v dvorani Filharmonične družbe II interno produkcijo gojencev konservatorija. Ravnateljstvo vabi stariše iu sorodnike gojencev ter prijatelje konservatorija, da posetijo to produkcijo. Vstop k produkciji proti nakupu programa, ki stane 2 dinarja. O Fantovski odsek Šcntpeterskega prosvetnega društva proslavi praznik sv. Jožefa 19. marca v cerkvi.sv. Petra. Ob 7 zjutraj sv. maša, po maši skupno sv. obhajilo. Vabimo vse člane kakor tudi druge katoliške mladeniče šeutpeterske fare, da se polnoštevilno udeleže le slovesnosti. — Odbor. KINO Ko"dTlTeV O :: Tei~31-62 Danes ob 8 ter jutri ob pol 4 in ob pol 6 Revizor Haselhuhn Vlasta Burian Vstopnina: 8, 6, 5 in 4 Din, galerija 10 Din O Akademija Centrale Krekovih družin bo drevi ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Ob pol 7 zvečer pa je razstava v društvenem lokalu Centrale (Miklošičeva cesta 22-1. — Delavska zbornica). 0 I. delavski glasbeni večer »Zarje« v ponedeljek 21. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice obeta biti prav lep. Spored je izbran iu odgovarja komornemu glasbenemu večeru. Uvodno besedo o komorni glasbi pihal bo govoril konserva-torist Drago Žagar. Komorni trio in kvartet, ki ga sestavljajo člani opernega orkestra, bo igral Beethovnove in Rossinijeve skladbe. Koncertna pevka iu operna sopranistka Anita Mezetova in koncertni pevec in operni tenorist Joža Gostič zapojeta več pesmi. Orkester »Zarje« pod vodstvom abs. drž, konserv. in člana opernega orkestra Janka Gregorca zaigra skladbe Rossinija, Boita, Bizeta, Straussa in W agnerja. — Vstopnice se dobe od danes naprej v Delavski zbornici, I. vhod, I. nadstropje. — Cene sedežem 8, 6, 4 Din, stojišča 2 Din. O Ljubljanska inženjerska zbornica priredi v petek, dne 18. marca t. 1. ob IS v mali dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, pritličje desno, predavanje o temi: Smernice za nove predpise za beton in ielezobetonc. Predaval bo član zbornice g. uiiiv. prof. dr. inž. Miroslav Kasal. Vsi, ki se za predmet zanimajo, so vabljeni, da pridejo na to važno prireditev. O Zborovanje kuncerejcev. Na cvelno nedeljo, dne 20. t. 111. bo ob 10 dopoldne v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3, zborovanje kuncerejcev. Na sporedu je poučno predavanje o praktični reji kuncev, o dosedanjem delovanju odseka, o pomladanski veliki nizstavi kuncev na velesejmu in razgovor za bodoče delovanje. — Odsek. © Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani sklicuje VIII. letni redni občni zbor na soboto, dne 19. marca t. L, to jo na praznik sv. Jožefa, v veliko dvorano Trgovskega doma ob pol 9 dopoldne, in ne na nedeljo, kakor se je vrinila pomota na vabilih. društveni list zastonj. Cas predavanj bo objavljen v časopisju. © »Pomožna akcija« in še kaj. Poročali smo, Dn-nica« dne 15. marca 1932 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Zupan Stanko, cand. iur., podpredsednik Fržop Zvonimir, stud. phil., tajnik Testen Tone, cand iur., blagajnik Finec Milan, cand iur., gospodar Rob Ivan, stud. phil; revizorji Der-mastia Marjan, cand. iur., Dolenec Jurij, cand. iur., Potokar Milan, cand. phil. Kupujte kolke Proiituberkulozne lige! in nepričakovano prostodušnostjo posvaril, češ, naj neham pred njim s takim govorjenjem, ako hočem, da ostaneva prijatelja. Jaz sem ves osupel in zmeden obdržal svoja čuv- stva zase in mislil, naj le okreva poprej in mu zdravje vrne moči, potem bo že zopet sposoben, da bom utegnil pomeniti se z njim po svoji volji, Ali bil je moji nespameti iztrgan, da bi ostal pri tebi ohranjen za mojo tolažbo: nekaj dni kesneje — mene ni bilo pri njem — ga je vročica iznova popadla in preminil jc. Kolika bolečina je zatemnila moje srce! Kamor sem koli pogledal, je bila smrl. Rodno mesto mi je postalo muka, domača hiša v neizrekljivo tegobo. Vse, kar mi jc bilo z rajnim skupno, se mi je izprevrglo brez njega v nedopovedno bolest. Povsod so ga iskale moje oči, a ni se jim pokazal. Sovražil 6em vse reči, ker mi niso mogle vrniti njega, ker mi niso mogle reči več: »Glej, tamle gre,« kakor poprej, kadar je kje bil in se jc vračal. Postal 6em sam sebi zavozlana uganka pa sem izpraševa! svojo dušo, Zakaj je otožna in zakaj me lako žalosti, pa mi ni vedela ničesar odgovorili. In če sem rekel: Zaupaj v Boga, me ni poslušala, po pravici, kajti ljubi človek, ki ga jc bila izgubila, je bil resničnejši in boljši kakor privid, v kateri sem ji veleval upali. Edino jok mi je bil sladak, la mi je nadomestoval prijatelja v veselju moje duše. Dnevna kronika Kaj pravite ? Dane s sem bral o »Slovcncu<-- latinski rek: Si duo faciunt t dem, no« est idem — če doa dela/" isto, ni isto. Pu prosim, da bi premislili in povedali, ali je lo res. Poslušajte! Danes popoldne sem v -Slov. Narodu« bral t: le dve zgodbici, da ju na kratko ponovim: Policija ima zadnje dni opravka z nemoralnimi zadevami. '/.e večkrat so oblasti prejele ovadbo, da se v ljubljanski okolici potika neki perverznež, ki mladino pohujšuje. Policija ga je te dni aretirala. Ho je prva zgodba. Druga, ki sledi prvi in je tej enaka, pa je sledeča: Včeraj je bil prijet 1!) letni ]anf, ki je istotako pohujševal otroke. — Konec obelt storij pa se glasi: Policija bo oba izročila sodišču, kjer ja bo gospod drčami pravdnih postavil pred stroge sodnike. — To torej sem danes bral v »Narodu.. Pred dnevi, me je prijatelj opozoril, da V Ljubljani izhaja nekak časopis, ki prinaša silno nemoralne in svinjarske reči, s katerimi pohujšuje svoje bralce, kalerih je največ med mladino. Povedal sem prijatelju, da mu tega ne verjamem, in relcel: :>Državni pravdnih, ki pri ms ludi glede tiskovnih zadev čudovito vestno in zares izvršuje svojo sluibo, ima tudi glede lakih reči svoje zakonite predpise, ki se jih drži strogo, četudi marsikomu ta strogost ni všeč. Zalo je tvoje govorjenje, dragi prijatelj, larifari.« Pa je prijatelj potegnil iz žepa nekake tiskane papirje in mi jih ponudil, vaj berem. In sem bral. Reči moram, da v slovenskem jeziku lli bila še tiskana laka pornografija in laka svinjarija, in da še nikdar nihče ni s tiskano besedo na tako grd način pohujševal slovenske mladine. Da bi se lo moglo tiskali z vednostjo državnega pravdnika, ne verjamem. Saj bo taisti državni pravdnih zgoraj omenjena pohujšljivca z ljubljanskega polja zaradi pohujševanja mladine kmalu postavil pred sodnike. In vendar salonski pohujšljivci, ki naenkrat pohujšajo na deset tisoče malih in mladih, javno pišejo in tiskajo in prodajajo svoje svinjarije. Zalo prosim gospoda državnega, pravdnika, da bi posvetil svojo pozornost vsemu časopisju v enaki meri, tudi takemu, ki se ne peča » vn-,- _ ' To je potrebno zaradi stvari same in zaradi naše mladine. Tukaj pač ne ime nikdar obveljali latinsko načelo: Si duo faciunl idem, non est idem. Kol e&nr Petek, 18. marca: Marija sedem žalosti. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učuiik. Novi grobovi "}■ V Ljubljani je umrla kot žrtev materinstva gospa Vera D e r g a n c , soproga uglednega ljubljanskega trgovca. Pogreb bo v soboto ob pol 4 iz mrtvašnice Stara pot 2. Svetila ji večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f" V Ljubljani je umrla ga Marija Plevel j roj Burja, vdova strojevodje. — Na Ižanski cesti je umrla ga, Mašič Marija. Naj v miru počivata! žalujočim naš esožalje! V Poljeaiiali je umrl dne 11. t. m. zadel od srčne kapi v starosti 66 let obče spoštovani Andr. Petrovčič, žel. upok. Rajni je neumorno deloval pri vseh kulturnih društvih. Bil je blaga duša in splošno priljubljen; to je pokazal njegov veličasten pogreb. Zapušča žalujočo ženo in mnogo, mnogo prijateljev. Blag mu spomin. -J" Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je včeraj zjutraj umrla Friderika Tomažič, r. Gregoree, posestnica in vdova po uradniku. Smrt jo je ugrabila po kratki in mučni bolezni v 62. letu starosti. Pogreb bo jutri v sobolo, ob pol 9 dopoldne pri Sv. Marjeti. Pokojnica je bila blaga in dobrosrčna žena, splošno spoštovana daleč naokrog; bila je dolgolcUia naročnica »Slovenca« in globokovernega značaja. Blag ji spomin, žalujočim ostalim naše globoko sožalje. -}■ Žirovnica. Nagle in nepredvidene smrti jo umrl v duševni zmedenosti Jožef Fcrjan, črevljar in posestnik iz Most. Pet otrok in žena žalujejo za njim! Osebne vesli — Poročila sla se dr. Vladimir Grossman, odv. pripravnik, in dr. Fini Ahačič, odv. pripravnica. Bilo srečno! Ostale vesti — Dovoljenja za nabavo »levi/ in valut radi plačil obveznosti v inozemstvu v smislu čl. 5. pravilnika o prometu z devizami in valutami izdaja dravska finančna direkcija — odsek za računovodstvo za območje svoje teritorijalne pristojnosti, in sicer samo: legitimacije za študente do 4000 Din in za bolnike do 6000 Din mesečno s polletno veljavnostjo. Opozarja se, da veljajo dovoljeni mesečni iznosi samo za mesec dni, in da se eveutuelno ne-izčrpanih ostankov iz prejšnjih mesecev v naslednjih mesecih, ne sme uporabljati, ker ae odobreni mesečni iznos nikakor ne sme prekoračiti. Prošnje za legitimacije morajo biti pravilno kolkovane po LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. iPetek, 18. marca: ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. A. Sobota, 19. marca: JUBILEJ. Izven. Znižane cene. Nedelja, 20. marca, ob 15: JURČEK. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20: GOSPODA GLEM-BAJEVI. Izven. Znižane cene. Sobota in nedelja v drami. V sobolo zvečer se ponovi uspela Miloševičeva komedija »Jubilej«, katere premijera je bila pred kratkim v Ljubljani. Komedija občinstvu izredno ugaja in vzbuja zlasti v sredini salve smeha ter dobrega razpoloženj.,. — v nedeljo popoldne se ponovi »Jureek« po globoko znižanih cenah. — V nedeljo zvečer Glembajevk. Vse tri predstave ?o izven abonmaja, obe večerni po znižanih cenah, »Jurček-; po cenah od 20 Din navzdol. Opera. Začetek ob 20. Petek, 18. marca: Zaprto. Sobota, 19. marca, ob TOSCA. Izven, Znižane cene. - Ob 20: GROFICA MARICA. Goslujo gdč. Lubejevn. Izven. Znižano cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 18, marca ob 20: »Plesni in gimnasfični večer Ernc Kovačeve.« Dramske cene. Sobota, 19. marca ob 20: PTIČAR. Znižano cone. Zadnjič. Nedelja, 20. marca ob 20: »ZEMLJA SMEHLJAJA«, Znižane cene. Zadnjič, tar. post. 1 iu 5 taksnega zakona skupno za 25 Din m opremljene z ustreznim dokazilom ter potrdilom davčne uprave o plačanih davkih za preteklo tromesečje. Uradne ure za stranke so od 8—12 vsak delavnik. — Vremensko poročilo iz Kranjske Goro po stanju dno 17. marca 1932 ob 7 zjutraj: barometer 758.50 mm, temperatura: +1 stop. C, vreme: dež prši nalahno, veter: jugovzhodni, 40 cm južnega snega, smuka: ugodna, skakalnica: uporabna, saukališče: uporabno. Izgledi za nedeljo odn. praznik: pričakuje se nov sneg. — Kmetijski pouk po radiu v drugi polovici clarca 11)32. V nedeljo, 20. marca t. i. ob 8 zjutraj predava g. ravnatelj dr. Boliinjc o zadružništvu, in sicer o glavnih predpogojih za uspešno poslovanje kmetskih zadrug. — V četrtek, dno 24. marca ob 18.30 predava vinarski referent inž. Zupanič o trsni rezi. — Na velikonočni ponedeljek, 28. marca ob 8 zjutraj predava tajnik Kafol o pomladnih delih v sadonosniku. — V četrtek, dne 31. marca t. L ob 18.30 predava ravnatelj inž. Lah o pomenu strojev v kmetijstvu. — S tem jo ciklus zimskih predavanj končan. Spomladi in na poletje bodo predavanja redkejša in prilagodena lelnemu času ter bo spored pravočasno objavljen. — Pomlad je tu, misli na Gaglova semena! — Učiteljstvo nima ničesar od stanarin, ki jili plačujejo občino. Županska zveza je objavila številke, ki kažejo, koliko znašajo stanarine, ki jih morajo občine po zakonu plačevati učiteljstvu. Da ne bo napačnega umevauja v javnosti, objavljamo, da odteguje ravno toliko država na račun stanarin učiteljstvu od draginjskih doklad, tako da učiteljstvo od občinskih stanarin nima ničesar — razen velikih neprijetnosti in spodtike od občiu. — Jugo-slovenslco učiteljsko združenje — sekcija za. Dravsko banovino. — Prešernova koča na Stolu bo odprta in za silo oskrbovana dne 19. in 20. t. ni. in za velikonočne praznike. — Žandarmerija v Indokino. Razni listi so po-čali, da odhajajo Vinkovčani z dovršeno srednjo šolo v Indokino, da vstopijo tam v francosko kolo-nijalno žandarmerijo. To izgleda lako, kakor da bi se lahko preskrbelo maturantom in drugim dijakom službe. Po ugotovitvi izseljeniškega komisarijata v Zagrebu ta vest ni resnična, Razširjenje takih novic povzroča pri sedanji veliki brezposelnosti in borbi za službe raznim interesentom brezkoristna pota iu tudi stroške. To jo najbrže delo brezvestnih agentov, katerih pojave je treba naznaniti izseijeniškemu nadzorniku v Ljubljani ali pa policiji in žan-darmeriji. — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosli, tesnob-nostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« gren-čico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razbur-Ijivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, lakoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo ludi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Joses« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, — Hlod padci na deklico. V Mengšu so je predvčerajšnjim ponesrečila G letna Marija Jerič, hčerka tesarskega pomočnika. Deklica se jo igrala na kupu hlodov. Težak hlod pa se je prevalil in padel deklici na desno nogo ter ji jo zlomil. Poškodovani otrok se sedaj zdravi v ljubljanski bolnišnici. — Strašna nesreča dveh otrok. Huda nesreča se je pripetila v Sarajevu v stanovanju podpolkovnika Ružičke. Njegova dva otroka, deček in deklica, sla se igrala z 11 letnim Mirkom, sinom ka-petana Mutavdžiča. Podpolkovnikova služkinja je v kuhinji pripravljala vodo za pranje. Ko je voda zavrela, je postavila velik kotel z vodo na tla. V tem trenutku so vsi trije otroci prihiteli v kuhinjo. Podpolkovnikova hčerka je pahnila Mirka in svojega bratca v vodo, ue vedoč, da je voda vrela. Oba otroka sta dobila hude opekline, za katerimi je Mirko v bolnišnici umrl, sinček podpolkovnika se pa bori s smrtjo. — Večno štedi, greje! Original Lutz peč! — 80 kg težkega soma je v Karlovcu ujel ribič Janko Šimunc. Soma bo danes prodajal na ribjem trgu. Tako težkega soma že dolgo časa ni nihče ujel. — Podivjani bik zdrobil hlapcu prsni koš. Kmet Josip Šiprak iz Stare Drenčine pri Sisku jo pripeljal na tedenski sejem v Sisak na prodaj bika, katerega je več ljudi vodilo na mestno tehtnico. Ko so ga stehtali, se jo bik nečesa ustrašil, podivjal in se iztrgal ljudem. Šiprakov hlapec, ki je bika dobro poznal, gn je hotej pomiriti. Bik pa tudi njega ni hotel ubogati, marveč ga je z vso silo pritisnil z rogovi ob hišni zid, tako da mu je zdrobil prsni koš. lludo ranjenega hlapca so lakoj prepeljali v bolnišnico. Bika so končno obvladali in ga peljali na klavnico, kjer so ga pobili. — Smrtna nesreča delavca. V Jagodini je delal v kamnolomu delavec Milan Pavlovič Nenadoma se je odtrgala plast kamenja in popolnoma zasula Pavloviča. Tovariši so hitro priskočili na pomoč in po dveurnem trudu odkopali Pavloviča izpod kamenja, vendar je bil ubogi delavec že mrtev. —■ Zaprtje. Najodličnejši zdravniki so uporabljali naravno »Franz-Josef« grenčico z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in otrocih. Kamnik Prepoved prekupčevanja. Na tržni dan v torek so neki prekupčevalci iz Ljubljane pokupili na kamniškem trgu vsa jajca, tako da jih domači kupci niso mogli več dobiti. Take stvari 6e dogajajo pri nas pred vsakimi prazniki. Čeprav je bilo to že neštetokrat grajano v časopisih, se občinski odibor nikoli ni mogel odločiti, da bi prekupčevanje prepovedal, Na veliko število pritožb in splošno ogorčenje meščanov, pa je sedaj le izdal prepoved prekupčevanja pred 10. uro. Vsak pre-grešek bo kaznovan s tem, da se bo kupcu zaplenilo blago. Da bo tržno nadzorstvo popolno, bo poleg stražnika pazil na prekupčevalce — tuje in domače— še en občinski odbornik, pa tudi kupujoče občinstvo je naprošeno, da vsako kršitev gornje prepovedi lakoj naznani stražniku. Novo avtobusno postajališče. Postajanje avtobusov pred trgovino Petek na Glavnem trgu je nepraktično, ker je trg vedno poln ljudi, na križišču pa je velik promet z vozili. V tržnih dneh so avtobusi velika ovira prometu. Iz varnostnih ozirov je mestna oibčina določila avtobusom novo postajališče in sicer na trgu pred mestnim vodnjakom, v tržnih dneh pa pred trafiko Balantič, Za zaključek gledališke sezone uprizori društvo »Kamnik« na praznik in v nedeljo 20. t. m. E. Rostundovo dramo »VesU v režiji £ M. Jenka. Tržič Hofmannsthalov - Zupančičev »Slehernik« na odru »Našega doma« v nedeljo je bil tudi izreden dogodek za Tržič. Ni bil tako podan kot v Ljubljani, tega tudi nihčo no misli, a lahko rečemo, da jo dosegel dober uspeh. Nekatere scene so bilo naravnost sijajno podane, ziasli nosilec glavne vloge zasluži vso pohvalo. DileUintizem je prišel tu in tam morda malo preveč do izraza, zlasti pri skupinskih prizorih, kar se bo skušalo pri ponovitvi popraviti. Nekatere je motilo, du je bil Slehernik človek v moderni obleki in ue v srednjeveški a vso besedilo igre jo pridiga sodobnemu človeštvu. Oder in njegova oprema sta pa k uspehu ludi prinesla svojo. Lepota igre iu pa dobrodelen namen upriporitvo bo marsikoga še drugič in tretjič privabil v dvorano. Okoličane opozarjamo na ponovitev na cvetno nedeljo popoldne. Malo več točnosti. »Jutro« jo vedelo poročati iz Tržiča, da so nekatero dobrodelno organizacijo brigajo za brezposelne, a jo pri tem popolnoma 2£z ikxssUk> proti GRiM/) (Danflavin• prezrlo Udruženjo vojnih invalidov in zlasti pit Viiicencijevo konferenco, K L sicer dela skrilo, a zato tem bolj blagodejno. O tem bi vedela mnogo povedati župnijska pisarna in one številne družino ter posamezniki, ki jih konferenca redno podpira. Skrili so večinoma dobrotniki konference, skriti naj ostanejo tudi darovi, ki jih deli. Vsa čast tudi drugim dobrodelnim ustanovam, to pa lahko rečemo, da so vsp skrijejo v senco dela, ki ga izvrši Vincencijeva konfernca. To pa pišemo ne na ljubo bahariji ampak na ljubo resnici. Ob tej priliki naj omenimo tudi EUzabelno konferenco, o kateri nekateri niti ne vedo, da obstoja, ki pa kljub temu zbero iu razdeli mesečno precejšnje vsote. Delujejo pa v nji požrtvovalne članice Marijinih družb in III. reda. Maribor Naša mladina za svoj praznik Resnico pove Maks Picard o človeškem obrazu: »Kakor odžagana so drevesa v obrazu, izkopani bregovi in izčrpana morja — in v to praznoto obraza so je vgnezdilo velemesto. Velemesto, gosposko velemesto, ki je zaukazalo obrazu, da mora pripraviti popolen prostor velemestu! V začetku se človeški obraz ni popolnoma pokoraval železnemu ukazu, le deloma je odjenjal. Nato pa je moral dati še en del in še enega, dokler ni bil bil ves obraz v posesti velemesta...« — Tak obraz, lak pust moderen obraz je začel nam mladim presedati. Zato kličemo po novem človeku, ki bo v pravem odnosu do materije, do sočloveka □ Praznik obrtništva. Praznik sv. Jožefa jo že po stari tradiciji praznik obrtništva, katerega bo ludi lelos praznovalo mariborsko obrtništvo s svojim naraščajem po naslednjem dnevnem redu: Zbiranje obrtniškega naraščaja ob pol devetih v Narodnem domu. Nato odhod v Frančiškansko cerkev pod vodstvom učitelja obrtno nadaljevalne šole 111 mojstrov. Ob 9 sv. maša v frančiškanski cerkvi. Po maši vrnitev v Narodni dom k predavanju, ki se vrši v veliki dvorani v prvem nadstropju. Pred in po predavanju igra lamburaški zbor slovenskega obilnega društva. Mojstri in moj-strinje se vabijo potom zadrug ob 10. Kot govorniki nastopijo: podpredsednik Ivan Sojč, profesor Fink, ki bo imel splošen nagovor ma naraščaj ter Vahtar, ki bo predaval o zavodu za preizkušnjo poklicev za obrtne vajence in o stanovski zavesti. □ Žalihog smo imeli prav. Na našo svoječasno vest o nameravanih velikih redukcijah na mariborskih železniških obratih so prinesli nekateri listi ugotovitev, da so bile izvršene redukcije le v neznatnem obsegu. Žalibog pa se je izkazalo, da so bile naše informacije pravilne, ker se vrše redukcije postopoma še neprestano dalje. Tudi delavnica bo najbrž kljub velikim naročilom prizadeta. V zvezi s tem je odpotoval upravnik delavnice v Belgrad, da skuša zagotoviti primerne kredite, da se zagotovi nemoten obrat podjetja. □ Dr. Štelo prodava v Ljudski univerzi. V ponedeljek, dne 21. marca se vrši nadaljevanje slovenskega cikla. Predava na podlagi izbranih skioptičnili slik dr. France Slele, državni konserva-tor v Ljubljani o češčenju Jezusa Kristusa v slovenski umetnosti. V mesecu aprilu pa priključi g. konservator še drugo prekrasno temo »O češčenju Marije v slovenski umetnosti-:. □ Mure Vey v Mariboru. Gospod Marc Vey, profesor za francoski jezik in francosko književnost na ljubljanski univerzi, bo predaval v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 20 v Vesni o znamenitem sodobnem francoskem pisatelju Julesu Romainsu. — Vstopnine ni. U Rekrutni spisek je gotov. Rekrulni spisek v Mariboru pristojnih voj. obveznikov, rojenih leta 1912 je za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg šl. 11 med uradnimi urami in sicer od 18. marca. Pozivajo se glavarji rodbin (zadrug), da se prepričajo glede tocnosli vpisa zadružnega stanja, ki je podlaga za odrejanje kadrovske službe in, da za slučaj nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaze, po katerih se bo zadružno stanje v rekrut-nem spisku popravilo. Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen. □ Iz Studencev, Na Jožefovo bo v cerkvi sv. Jožefa služba božja po sledečem razporedu: zjutraj ob pol 7 pela sveta maša; tihe sv .maše ob 7. 8 in če mogoče tudi ob 9. Ob 10 pridiga, potem slovesna sveta maša. Na cvetno nedeljo pa bo blagoslovitev zastave katoliškega izobraževalnega društva. — Z vremenom kaže slabo, pa se bojimo, da ne bo nič kaj svetojožefovskega »rumla . □ Občinski svet izpopolnjen. Občinski svet, ki je štel doslej le 39 članov, je bil z imenovanjem novih svetnikov ravnatelja hranilnice dravske banovine dr. Janka Kovačeca in lastnika mizarsko industrije Ferdinanda Potočnika izpopolnjen na normalno število 41 članov. □ Odprta noč in dan so groba vrata... V Stolni ulici 1 je umrl vpokojeni strojevodja Ivan Smolej v starosti 67 let. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil jutri ob petih na pokopališče v Studencih. — V Taborski 8 je ugrabila smrt 63 letnega .Jeronima Novaka. Pokopan bo danes ob 4 popoldne iz mestne mrtvašnice na magdulensko pokopališče. — V Počehovi 53 je umrla v visoki starosti 78 let viničarka Marija Deutsohmann. Pogreb se vrši danes ob 3 popoldne iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — Svetila pokojnikom večna luč! Žalujočim naše sožalje! □ Družina z otroci nc najde stanovanja. Pred dobrim tednom je mestno načelstvo objavilo potom časopisja notico pod zgornjim naslovom. Občina nima nobenega zasilnega stanovanja na razpolago, pa je skušala potom javnega oglasa najli streho za družino, ki bi stanovanje redno plačevala. Dosedanje stanovanje je izgubila brez lastne krivdo. In kakšen jo bil uspeh tega oglasa? Doslej sn Se ui javil nihče, ki bi sprejel družino pod streho, dasi je stanovanj, tudi cenejših in priprostejših še doka i na razpolago, kar dokazujejo oglasi v časopisju. Vzrok, da se branijo hišni lastniki družine, so očividno otroci. Družina ima 6 nedoletnih otrok in radi tega ne dobi stanovanja. Značilno in hkrati žalostno za sedanje čase I □ Stolno Vincencijevo društvo ima drevi ob 8 svoj izredni občni zbor. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za krščansko »Coritas«. □ Radi vojaških hlač — dva mcseca. Dokaj strahu so pripravile Janezu iz Dolino hlače, katere si je nabavil za časn službovanja pri vojakih. Slučajno so bile to prave vojaške hlače, ki so spravile Janeza na zatožno klop pred sodnika okrožnega sodišča. Dobil je dva meseca zapora, zaenkrat samo Docoino za 'J leti. Zgodba pa jo zelo poučna za in družbo in do svojega Boga. Takrat, upamo, s« bodo povrnila drevesa, bregovi in sinjo morje v naš prazen moderen obraz. Mi tudi hočemo tako! Ce hočete kaj več zvedeti, kaj misli vaša mladina o sedanjosti in kako gleda v bodočnost, pridite nas poslušat na Jožefovo v dvorano Zadružno gospodarske banke. Ob 10 se vrši zborovanje, zvečer ob 20 pa jo istotam akademija. Spored je pe. ster: petje, deklamacija, govor, zapiski delavskega dekleta, petje in »Airinia , socijalua igra v dveh slikah. Pridite! Mi mladi bi vam radi povedali, kar nas leži! naše fant o pri vojakih, da so čuvajo lakih nevarnih kupčij. □ lz »Nanosa«. Društvo primorskih beguncev »Nanos« priredi drevi ob 20 v vseh prostorih Naiodnega doma akademijo. Udeležbo toplo priporočamo, ker je namenjen čisti dobiček prireditve brezposelnim beguncem. 1 □ 11 koles ima na vesti. Nedavno smo naročali o aretaciji Ivana Miška iz Budiue pri Ptuju katerega je policija prijela radi pobega iz zapor ormoškega okrajnega sodišča. Izkazalo so je seda da je Miško eden najnevarnejših kolesnih tatov 1 „ MlnVe "VBl,° ,)olidja K'da" opravka. Kradel je v Mariboru kolesa ler jih proda i:,I v okolici Samo v C irkovcah je prodal 12 v Mariboru ukradenih koles, pri Veliki Nedelji pa 2. Orožniki ^o kolesa lahkomiselnim kupcem, katere jo zapeljala nfzka cena, zaplenili ter bodo vrnjena pravim lastnikom. Podeželsko prebivalstvo pa bo treba opozoriti, naj bo skrajno previdno pri nakupu cenih koles, katere prodajajo razne sumljivo osebe po dežel. Najbolje je takega prodajalca prijavili orožnikom. 1 J • i P vedno nesreče radi poledice. Poledica je lelos zahtevala nenavadno mnogo nesreč Včeraj sta bili prepeljani v bolnišnico zopet dve žrtvi zle-denele ceste, Marija Mesaric, soproga železničarja si je zlomila desno nogo nad gležnjem v magda-leuske.ni predmestju. - Isto tako si je zlomil desno nogo pod kolenom delavec Ivan Rus iz Mlinske ulice. Celje • . •©' Hlapci. Danes zvečer iu jutri popoldne igrajo dijaki celjske gimnazije, ki so včlanjeni v organizaciji »Svil«, Cankarjevo Hlapce . Predstavi se vršita v gledališki dvorani Ljudske posojilnice avitovcein moramo že v naprej častitati k njihovi agiinosti, pa k vsemu njihovemu kulturnemu prizadevanju, ki ga širša javnost sicer ne vidi, a ima vendar vsako lelo po enkrat iili dvakrat priliko da se prepriča, da stremijo mladi možje h kvaliteti I redlansknn so igrali Shakespearejevega Macbetha" lani so pripravljali Medeo, ki je žal niso mogli uprizoriti, letos pa pride na vrsto Cankar s Hlapci. Hlapci so zgoščena slika slovensko morale, tiste ki je in tiste, ki je ni. Hlapci pa so izmed Cankarjevih dram tudi tista, ki ne zgreši tudi ne pri najpreprostejšem gledalcu, saj gre v zadnjem času od odra do odra. Zahtevajo pa Hlapci od igralca največ resnosti. Lažje bi bilo Svitovcem igrati - predpustnu burko ; če so čutijo vzvišeno nad neumnostjo, ki »edina ni od Boga«, smejo računati na tem večje prijateljstvo vseh nas, ki smo dolžni, da jih danes ali jutri obiščemo. ■©■ Strokovna zadruga brivcev objavlja, da so brivnice na Jožefovo 19. t. m. ob pol 8 zjutraj do 12 odprlo. V nedeljo 20. L m. pa ostanejo'ves dan zaprte. -0" Smrt najstarejše Ccljanke. V sredo IG 1. m. popoldne je umrla na svojem stanovanju v Prešernovi ulici St. 6, v visoki starosti 94 let za-sebnica Marija O lup o v a. — Njeni duši večni mir iu pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno ; sožalje. & Materinski dan v čast slovenskim maleram bo v nedeljo 20. I. m. ob jiol 4 popoldne v Ljudskem domu. Na sporedu so: predavanja, dramatične in glasbene točke. Vslop prosi. Cr G remi j trgovcev v Celju objavlja, da bodo v soboto 19. t. m. na praznik sv. Jožefa odprle vse trgovine v mestu v času od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne. V nedeljo 20. 1. m. ostanejo trgovine kakor običajno zaprte. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporočaš Cohausz P. S. J.; Das neuc Papstvvort zur Elic-frage. Flir Predigt und Lesung. 200 strani, nevezano 54 Din. Kreuscr Dr. M.: Allcin mit dem Lcbcn. Eiu Bucli liir einsame Miidclien und Frauen. 181 strani, vezano 50 Din. Mav Dr. F. E.: Mclir Sonnc! Ein Bucli der Lebons-freude. 155 strani, vezano 75 Din. Ma> Dr. F. E.: Die gllickliche Ehc. Ein modernea Khebuch. Ein ethischer LebensfUhrer. 199 strani, nevezano 67.50 Din, vezano 75 Din. May Dr. F. E.: Um dein Lcbcnsgliick. Ein \Veg-weisor durch die modernen Sesualfragen. 2[8 slrani, novezano 60 Din, vezano 75 Din. Mavrhuber H.: Ruml um den Tisch. Skizzen iibei' die Welt der Fran. 150 strani, vezano 52.50 Din. Mors O. P.: Die katholischo Fran. Ilir \Virken fiir Religion, Kultur und Volk iu Vergangenheit und Gegenvvart. 492 strani, vezano 80 Din. Niitgcs J. P.: Časti Connubii. Sechzehn Predigl-entvviirfe iiber die eliristliche Ehe nacli dem Rundschreiben Pius XI. 187 strani, nevezano 54 Din. Scheivviller ().: A m heiligon (}uell (les Leben*. Im Anhang Rundschreibons Pius XI. Uber dio christliche Ehe vorn 31. Dez. 1930 in authen-tiseher Obersetzung. 288 strani, vezano 90 Din. .Schmidt W. Dr.: Licbc. Ehc, Familie. Sechs Vor-trago. 17G strani, nevez. 60 Din, vez. 82.50 Din, Kristus v pariških predmestjih Dejstvo je danes, da ao mase katoliškega delavstva v Evropi in skoro v isti meri tudi drugod za Cerkev zgubljene. Le majhen procent je ostal še Cerkvi zvest. A kdo bi trdil, da so te mase odpadle iz zlobe, da je v njih zatrto vsako hrepenenje po Bogu, po idealih? Pozabili smo, prevečkrat pozabili, kje je pot do njihovih duš. /,ato je za nas prav lep vzgled, kaj je naplavilo v pariških predmestjih le nekaj duhovnikov v treh letih, da so pridobili komuniste zopet z:: Cerkev. Jezuitski pater Pierre Lhaude, čudovito nadarjeni voditelj te peščice, je to popisal v poV. bni knjigi. Okoli petdeset komunističnih krajev je zopet dobilo katoliški značaj. Na pol podrte barake tvorijo izhodišče nove religiozne akcije. Tu triumfira Kristus sredi revščine, zapu-ščenosti in uboštva in živo se čuti danes, da je prav tu začrtana pot kako zopet pridobiti delavske mase. Samo za hip stopimo v pariška predmestja. V severnem predmestju deluje 56 letni župnik Mercier, ji je zapustil udobno študijsko sobo prav kakor njegov pomožni brat Touzard, ki je s šestdesetim letom zapustil profesorski sedež v aiestu in se posvetil revnemu delavstvu. V gosto naseljenem kraju je profesor z lastno roko in s lomočjo enega odraščenca in petnajstletnega mladeniča postavil lično kapelico, leseno seveda. Za Božič 1927 naj bi bila posvečena. Dva komunista-delavca sta pomagala pri končni dogotovitvi. Sosednje kavarne so bile kmalu zaprte. — Ne daleč od tod gradi ndad duhovnik barako, ki je čisto podobna kakemu omnibusu. Postavi oltar in ga okrasi s cvetlicami. Tako dobiva Cerkev v Parizu v 20. stoletju značaj katakomb. — V Blaue-Mes-nil nas sreča revni župnik Boulard, ki nima niti ovratnika in ne manšet, v Billepinte pa župnik Guillet, ki si služi kruh kot resen čevljarski mojster; njegova delavnica, baraka in cerkev je 10 m dolga. V Draucy oskrbuje pet do šest tisoč železničarjev en sam župnik; razmere med železničarji so tu skrajno slabe. Oblastva se ne brigajo ne za gospodarski, ne za moralni dvig. — 3. jul. 1928 je pariški kardinalni nadškof blagoslovil prostor za cerkev v mali vasici blizu Saint-Denis. Revni delavci, vsi komunisti, so pozabili temeljni kamen, da bi ga škof blagoslovil. Vsi obupani so potem vpraševali, če bo >rdeči župnik« še kdaj prišel, da popravijo svojo zamudo. »Gotovo,« jim reče P. Lhaude, ,saj ima vendar rdeči Saint Denis še prostora zanjt Saj je Saint-Denis njegov!« Pred odhodom je kardinal nagovoril množico. Možje iu žene z razkuštranimi lasmi so ga vdano poslušali, ko je govoril o materinski skrbi Cerkve do re-vežev in o dobroti božje hiše med tako množico ljudi. Kot glas iz daljnega sveta done besede >Re-ligija«, »Bog«, »Ljubezen«. Najbolj rdeča komunistična gnezda pa so na vzhodu glavnega mesta. Tam tudi katoličani največ trpe. V Bobigny so sovjetski mladeniči z župnikom za stavo zgradili cerkev. Župnik je pokupil vse stare barake, da je napravil iz njih nekakšne >društvene domove«. Ob otvorih i cerkve, katero je blagoslovil pariški kardinal, je bilo krščenih 52 odraslih. Valujoče polje komunistov gleda, kako se sklanjajo glave mladih ljudi pred krstnim kamnom. Kaj bi pač rekla sv. Dionizij in sv. Martin, prva apostola Francije, če bi videla to igro dvajsetega stoletja! V stoletju največjega napredka mora cerkev v Parizu niisijonariti kakor v (Klanskih deželah. V bližini Bobiny-a deluje župnik Parižan, ki je dolgo služboval v notranjosti mesta, a je zapustil svoje udobno stanovanje in se posvetil industrijskemu ljudstvu tam zunaj. Ko 30 ljudje videli njegovo veliko in zastavno postavo so rekli: »Ta pa premaga 80.000 Francozov!« In res deluje s sijajnimi uspehi. — Dame, mladi študentje pomagajo tem misijonarjem s poučevanjem, urejanjem knjižnice, s karitativninvi ustanovami. Na vse zgodaj se peljejo dame uro daleč s predmestno cestno železnico, da postrežejo otrokom komuni- ! stičnih tovarniških delavcev. Oče in mati sta oba že mi delu, če pridejo otroci. Umazane, kakor so, , jih peljejo k vodnjaku in jih umijejo. V igri in ] petju jim mine dan in zvečer se spet vrnejo k ! svojim staršem. Tako dela Cerkev, da si osvoji j srca delavcev. V sosednji fari pase župnik Barthelemy, starček 03 let, 8000 zgubljenih ovčic. Tako svež ! izgleda, ko gre z lepimi, belimi lasmi po cesti, otroci pa ga spremljajo. To so le nekateri, še mnogo jih je, ki so zapustili udobna mesta in se posvetili lem komunističnim gnezdom, kjer dele dobrote in oznanjajo Kristusa. Pariške industrijske družbe so že marsikje same zgradile cerkev, ko so videli dobrodelen vpliv na način delavskega življenja. Marsikje se godi, da pri procesiji ali pri pogrebu gvira delavska, komunistična godba. Taki in podobni slučaji se dogajajo v teh predmestjih skoro vsak dan. Japonski tvdeči križ. Mlade sestre japonskega Rdečega križa pred odhodom na boj.šce. Naša krivda ludi v Parizu kriza gledališča. Listi poročajo, da lomom. Ravnateljstvo je vsled stalnih denarnih s ni dobilo. Brez nje bodo Škofija Severnega tečaja Bj-itska vlada je dne 26. februarja potrdila Imenovanje duhovnika Arsena Turquetila, francoskega državljana, ki je bil posvečen za škofa Severnega tečaja. Novi škof že 30 let požrtvovalno deluje med Eskimi ob Hudsonovem zalivu, kjer uživa veliko priljubljenost. Njegova, šele zdaj ustanovljena škofija obsega vse področje tečajnega kroga, t. j. do 2.60 milijonov km kv. ozemlja. Za povojna leta je značilno, da se močno širi med stop znamenita pariška opera pred finančnim potisk zaprosilo državno podporo, ki je pa doslej prisiljeni zapreti opero. Eskimi [»oprej skoro zatrto poganstvo. Zreči imajo neomejen vpliv na prebivalstvo in povsod vpelja-vajo nekdanje obrednosti. Eskimi so dobrodušno ljudstvo, ter niso bili dosedaj zabeležili nobene sovražnosti napram belcem. A nakupovalci krzna so morali v teku zadnjih mesecev v naglici zapustiti tundro (tečajno zmrznjeno barje) ker ni prišlo do nobene kupčije. Žreci Eskime učijo shajati bre.z belih trgovcev. Kanadski misijonarji imajo velike težkoče z nekdanjimi kristjani in omahljivci. Ustanovitev velike severne škofije je velikega pomena: združila bo poprej raztresene in omagujoče ozna-njevalce Kristusovih naukov. Zvonenje po toči Nekdanji nemški prestolonaslednik je sprejel v Berlinu poročevalca norveških dnevnikov in j mu povedal marsikaj zanimivega o začetku sve- j lovne vojne. Zatrjuje med drugim, da je takoj po bitki na Mami priporočal skleniti mir. Prepričal se je bil že takrat, da drvi Nemčija v strahovit poraz. A nihče v nemškem glavnem stanu ni maral poslušati svarilnih besedi, ker so izgubili v visokoleteče sanje zatopljeni nemški voditelji vsak stik z resničnostjo na fronti. Vse je bilo v redu samo na papirju, dejansko pa so morale divizije skrčene na 6.000 mož varovati odseke, ki bi zahtevali vsaj po 20.000 vojakov. Poljske železnice so ostale brez lokomotiv. Avtomobili niso imeli bencina, ker so se polastile vseh zalog podmornice, takratno modno orožje. Če ne bi poskušala Nemčija »pod vodo zastrahovati ves svet«, temveč rajši izrabila vsa razpoložljiva sredstva v bitki ob Mami, bi takoj lahko sklenil«! ugoden mir. A nadutost je jiostala za Nemčijo usodna. Sir Josua Stamp, vodja britskega popisnega urada, razpravlja pod tem naslovom v londonskem dnevnem tisku o vzrokih sedanjega padca funta. Angleščina je prvi izmed svetovnih jezikov, toda cvenk angleškega zlata je bil še bolj domač po vseh delih sveta. Zdaj je doživela Anglija najstrašnejši udarec v teku vse svoje zgodovine: zaupanje do funta je omajano. Kako se je to moglo zgoditi, in kdo je kriv? Svetovna kriza je samo začasen pojav. Mero-dajni vzroki so globlji in vztrajnejši, če so utegnili poškodovati na stoletni razvoj preračunano denarno podlago vsega narodnega gospodarstva. Sedanje angleško pokoienje, ki je postalo polno-l^.i o okoli leta 1900, ima vse razloge za hvalež-i - do lastnih očetov in dedov. Slednji so pridno nakopičili narodno premoženje: glavnico in dohodke, ter potomcem praviloma zapuščali več kakor so podedovali sami. Okoli leta 1900 so znašali povprečni britski narodni dohodki 2 milijardi funtov sterlingov letno. Anglija je izdajala samo f>% tega premoženja t. j. do 100 milijonov funtov letno za državne in javne koristi: uradništvo, ceste, šolstvo, vojsko in mornarico, socialno zavarovanje, ureditev kolonij in izseljevanje ter plačila nn račun starih dolgov. To so bili srečni časi, a kmalu so minili. V teku 30 let se je izvršil porazen prevrat. Narodni dohodki so narasli na 3.6 milijard funtov letno, a državni in javni izdatki na 1.5 milijarde. To pomeni, da žrtvuje sedanja Angleška za državne iu socialne potrebe namesto nekdanjih 5 do -10% vsakoletnih dohodkov. Funt sterlingov ni samo kos papirja. Kaže zdravstveno stanje vsega organizma imperija, če zapleni država 40% vseh naših dohodkov, zmanjša s tem zu 40% našo podjetnost in trgovski razmah, prikrajša za 10% našo osebno prostost. Razpolagali smo poprej z 95% po nas ustvarjene in od očetov podedovane delovne moči, ki smo jo potrebovali za življenjski boj in za zavarovanje potomcev. Zdaj so nazadovale te moči za 60%... V resnici je morebiti znižanje še manjše, ker nadomeščajo razliko notranja in zunanja posojila. A koliko razlike je med sedanjostjo in preteklostjo! Ob začetku sedanjega stoletja je znašal dolg angleškega naroda samo 6% njegovega premoženja, ter je bil dolžnik vzoren plačnik. kajti večkrat je poravnal posojila, preden je napočil rok za plačilo. Zdaj pa znašajo angleški dolgovi 22 milijard funtov, ter je bilo samo 35% tega premoženja izposojenega v vojne svrhe med svetovno vojno. Sedanje britsko narodno premoženje znaša do 18 milijard funtov. Angleško ljudstvo bi moralo na temelju teh številk nemudoma napovedati faliment, če ne bi tvorila večino dolga dolgoročna, 65 in 90 letna posojila. A ta olajševalna okolnost vrže dolgo črno senco na bodočnost. Naše pokoienje je dosli podedovalo od očetov, a ničesar ne bo zapustilo sinovom in vnukom. Nasprotno zapravlja že zdaj vnaprej njih bodoče delo in dohodke... Ko bodo potomci sodili zapravljive očete, bodo videli, da je imela svetovna vojna zgolj malo jiodrejeno ulogo v njih težkočah. Prepričali se bodo zato, da je jx> lelu 19;tO sunkoma narastel življenjski standard, so se zvišale živ-ljenske zahteve, se olajšalo delo, se znižalo število delovnih ur. Poprej malo pomembni užitki in zabave kot kinematograf, radio, šport, so zdaj postali splošna last. Zdravstveno stanje se je izboljšalo, število smrtnih slučajev je nazadovalo. Brezposelni, ki niso poprej našli zaslužka v domovini, so odhajali v Avstralijo, Indijo ali Kanado, kjer so pričeli novo težko življenje. Gradili so ceste, obdelovali ledino, razkopavali ležišča kovin ali strigli ovce, da bi ustvarili boljše pogoje za dediče. Slednji so res živeli prav lako dobro ali še boljše kakor v stari domovini. A sedanje pokoienje se ne zmeni za blagor prihodnjih, ne mara doprinašati žrtev v korist sinovom in vnukom. Sploh se ne zmeni za deco, se celo trudi umetno omejiti njeno število in se rajši vneto bori samo za nedotakljivost brezposelnim namenjenih podpor. Državna blagajna pozna namesto dohodkov same izdatke. Ta nepričakovan prelom v mišljenju širokih ljudskih plasti je vse bolj pomemben kakor sedanja gospodarska kriza. Med njegove dalekosežno posledice moramo šteti tudi propadanje funta. Zdrave razmere se bodo povrnile samo z novo zdravo duševnostjo. A sedanji britski brezposelni ne marajo odhajati v Avstralijo ali pa pobegnejo odtod nazaj v London, kjer imajo kljub brezposelnosti lažje življenje brez napornega dela v napoldivji pokrajini. Po volitvah ... Cestni pometač odstranjuje poslednje ostanke, ki spominjajo na ogorčeno volivno borbo. >Moj Bog, kako me trga po zobeh!« »Sedaj imaš ravno opoldanski počitek, kar k zobozdravniku pojdi.« »Kaj misliš, da bom svoj prosti čas tako neumno izrabili?« cuvč.) svoje zdravje. V Londonu je izbruhnila epidemija hripe. Bolezen se je zelo razširila in so bolnice prenapolnjene z bolniki. Vsled velike nevarnosti nalezljivosti nosijo po Londonu ljudje po iavnih krajih, kjer 6e zbira veliko ljudi, posebne maske. »Nedavno sem bil na koncertu in poslušni pianista, ki je imel samo eno roko. »To ni nič. Pojdi v opero in lahko poslušal pevke, ki nimajo glasu.« MMHI^H^bbmmhhmmhbbbhmmhhbkvmhih POBIJAMO KRIZO! Obleke, površnike, trenchcoate, vetrne jopiče in vsa druga oblačila za gospode, ter blago zadnjih novosti oddajamo po globoko znižanih cenah. Drago Schvvab, Lfub!|ana Lavine. Iz vseh krajev javljajo o številnih nesrečah v alpskih krajih, ki jih povzročajo lavi ie. Največja nesreča sc je zgodila pri kraju Lungeru, na progi Interlaken-Luzern. I.avina je zdrčaia z visokih gora in zasula ootniški vlak. Mnogo 06eb ie bilo mrtvih in ranjenih Zadružna gospodarska banka v Poslovno poročil« banke, ki je bilo podano občnemu zboru, se obširno peča predvsem z razmerami, na denarnem trgu. Poročilo ugotavlja, da je v drugi polovici Jela šla deBetna obrestna ti^era stopnjema navzgor* na 9—11%. Iz zaključnih računov je razvidno, da so se vlogo iu založbe pri banki v teku preteklega leta znižalo za 78 milijonov in dosegajo približno enako višino kol 1920. Celotni odtok sredstev banke jm jo bil še večji, če vzamemo najvišjo stanje v aprilu in najnižje v novembru. V tem se ravno izraža dobra pripravljenost banke, da je tolike denarne zahteve zadovoljevala iz lastne moči. ' V preteklem letu so se hranilne vloge na NOVA IZDAJA SPLOŠNE CARIN. TARIFE Zbornica za TOl opozarja vse tvrdke svojega področja, da sta izdala tajnika ministrstva financ Dragoliu 1. Uroševič in Borivoje A. Miletič splošno carinsko tarifo naše kraljevine z vsemi izpre-inembumi in dopolnili do 10. februarja t. 1. Tarifa ie tiskana v latinici in obsega 730 strani. Tarifa »e dobi pri g. Ermanu Goluboviču, cariniku pri Glavni carinarnici v Ljubljani, telel. 2881. Bančne bilance. Srbska banka je čelrla največja banka v Zagrebu. Njen računski zaključek za 1931 kaže. da so vloge lani narasle od 506.4 nu 524.1 milij. Din. Posebno so narasli upniki, med katerimi so znašali razni 45.0, reeskout pa 50.3 milij., skupno 95.4 (68.2) milij. Med aktivi so se povečale skoro vse postavke, posebno pa gotovina od 39.5 na 47.4 milij. Cisti dobiček znaša le 9.5 (10.65) milij. Din - Belgrajska zadruga je eden največjih iu najstarejših denarnih zavodov v Belgradu. Ima hranilnih vlog 22.7 (25.1), tekočih računov in drugih upnikov 44.0 (37.5), dočim znaša reeskont 30.00 (29.7) milij. Med aktivi so se predvsem povečali tekoči računi. (Isli dobiček znaša 0.4 (7.7) milij. Kakor znano, goji zavod tudi zavarovalni posel. Znamke za 0.75 in 1.50 Din. Kakor znano, jo stopilo povečanji" poštnih tarifov v veljavo že dne 1. decembra lani. Od ledaj dalje jo promet zelo pogrešal znamk za 1.30 iu 0.75 Din. Kakor sedaj poročajo iz Belgrada, bodo v kratkem te znamke dogotovljenc in okoli 1. aprila spuščene v promet. Dopisnice zu 0.75 Din so že gotovo v za dost-nih količinah in jili pošte že dobivajo. Nove znamke za 1.50 Din so rdeče barve, za 0.75 Din pa zelene. Nove znamke so v črtežu podobne sedanjim. Mlekarsko zborovanje v Kamniku. 15. marca se je vršil na povabilo okrajnega načelnika zbor obstoječih mlekarskih zadrug celega okraja iu zastopnikov obč. kmet. odborov. Sklenili so, da se bo ustanovila ena sama mlekarska zadruga za cel okraj. Vse obstoječe mlekarske zadruge naj bi likvidirale. V okrožju Domžal bo nova zadruga postavila svoje, primerno poslopje: mlekarno, Hlastamo in sirarno za približne dnevne podelave 15.000 litrov mleka. Dovoz mleka se bo uredil avtomobilsko tako, da bo sleherni živinorejec našel priliko oddati svoje mleko v mlekarno. Cene mleku se bodo uredile tako, da bi najbližji kot najod-daljenejši živinorejec prejemal zu mleko enako ceno (razun kar sc razlikuje ista po kvaliteti mleka), lo pa radi lega, ker bo vse prevozne stroške krilil skupna blagajna mlekarske zadruge. Takoj fio Zboru jo odbor imel sejo pod -predsedstvom okr. kmetijskega predsedniku Novaka, kjer se je soglasno sklenilo, delež znašaj po 30 Din od krape, vsak član ima io 1 glas. Borza Dne 1' Denar Šport knjižice, povečale od 109.G na 110.7, dočim so se vloge na tek. fcftčun zmanjšale od 253.6 na 229.7 milij. Upniki so se zmanjšali od 159.3 na 112.7, pri Čemur je vštet ludi reeskont. Med aktivi sc je najbolj znižala gotovina in sicer od 30.0 na 8.5, nu-daljo menice za ca. 19 in dolžniki za 11 milij. Diu. Zmanjšala; se je tudi postavka vrednostnih papirjev. Brutp donos se jo povečal za manj ko 4 milijone, (ločili! SO SiV iyil:]tl.-i ».» 'nhlFn in odarsko poslopjo posestnika Skorušku v Loko-vicl pri Šoštanju. Razen poslopja jo uničena vsa krma, večja množina poljskih pridelkov itd. Ogenj Je nastal v podstrešju stanovanjske hiše, kjer siju vnel prekajevaluc; ognjeni zublji so planili skozi leseno špranje na tik- hiše stoječe gospodarsko poslopje in ga objeli. Vaščani, ki so takoj požrtvovalno stojiili v akcijo, so liiso rešili, skedenj pa je postal žrtev požara. Zavarovalnina jo minimalna. : Slovenca in Slov. gospodarja lahko dobite v dnevni in nedeljski prodaji v trafiki go. Valdlove. Segajte po koristnem čtivul RacHo Fmfirami Kadio-LfubUana t Petek, 18. marca: 11.30 Šolska ura: Obrtniki med živalmi (prof. Fr. Pengov) — 12.15 Ploščo — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska lira). — 19.uo Prof. L. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Prof. dr. V. Bohincc: Narodi zemlje. — 19.45 Sokolska ura — prenos iz Belgrada (dr. V. Murni k). — 20.30 Prenos iz Varšave, Sobota, 19. marca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — lO.CO P. dr. Roman Tominec: Osebnosti velikega ledna — 10.30 V. Pirnat: Od drevesne skorje do plutastega zamaška — 11.00 Salonski kvintet 12.00 Napoved časa, dnevne vesti, plošče — 15.15 Dekliška ura: 2ena in umetnost (gdč, Lcbarjeval — 15.45 Ploš če —- 16,00 Prenos koncerta gorenjske sokolskc župe iz Kranja — 18.00 V, Pirnat: Podmornica — 20.00 Prenos iz zagrebške opere Drugi profframt i Sicda, 19. marca. Budspest: 12.05 Koncert vojaške godbe. t8.00 Poljudne ogrske pesmi. 19.35 Večerni konc. 20.25 Koncert opernega orkestra. Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.00 Večerni koncert. 20.00 Dobrodelni koncert. 22.30 Plesna glasba. — Praga: 19.20 Poljudni večer. 22.25 Moravska Ostrava. — Langenbcrg: 13.00 Opoldanski konccrt. 20.00 Večerni koncert. — Rim: 17.45 Orkestralni koncert. 20.45 Prenos iz gledališča. —-Belgrad: 12.05 Radio orkester. 19,30 Pester program. 20.00 Narodne pesmi. 21.00 Šlagcrji. 22.10 Radio orkester. 23.P5 Jazz. — Stuttgart: 20.20 Pester večer, 22.50 Plesna glasba. — Barcelona: 19.00 Vokalni koncert. 20.00 Pestra glasba. 21.30 Prenos iz Madrida. — Milano: 20.20 Izbrana glasba. 21.00 Instrumentalni konccrt. 23,00 Plesna glasba. _ Zagreb: 20.00 Operni prens iz zagrebškega opernega gledališča. — Mor. Ostrava: 19.20 Praga. 22.25 Pest er program. — Trst; 20.20 Izbrana glasba. 21.00'lnstrumentalni koncert. 23.00 Plesna glasba. Humboldt: AJa Orinoku m v pragozdovih Južne Amerike (Dalje.) Krasno gorsko rastlinstvo pa se je razširilo tudi po ravnini, če je le prst pokrila skalna tla. Navadno je med I o črno prstjo, ki jc pomešana z rastlinskimi vlakni, in med granitom, plast belega peska. Misijonar je trdil, da ostane zelenje v bližini slapov zaradi obilne vlage v zraku vedno sveže, kajli vodna para se tod dvigu iz veletoka, razblinjenega v dolgosti osmih kilometrov na vrtince jn -slapove. Kadar na nebu nad lo od Iropienega solnca razžarjeno pokrajino le nekolikokrat zagrmi, se vzbudi rastlinstvo povsod v polni moči in bujnošlj in v takem bajnem sijaju, kakor se lo zgodi na morski obali tega dela Amerike šele proti koncu deževne dobe. Stara drevesa so bila tod vsa okin-čaua s prekrasnimi orhidejami, rumenimi ban iste-rijanii, higonijami z modrimi cveti; poleg teh krasot ic so se širile pereromije, arum in potos. Na enem samem deblu je bilo zbranih več -raznovrstnih rastlin kakor jili moremo v Evropi komaj najti v precejšnjem delu kake dežele. Vlago ljubeče rastlino krase bregove ob slapovih. V nižinah najdeš grmieje helikonije ■ in drugih scila-minej s širokim, svetlini listjem, bambus, palmo iz treh vrst murihi, jagtta in vadgiai, ki se vsaka po svoje druži. Murihi ali niavricijas palma s svojim luskinastim sadom je znamenita sago palma Guarano Indijancev. Ta palma posebno ljubi cna-kovrstno družbo. Ima lislje, katero je oblikovano kakor roka ln 110 rasle med palmami s pernatim in nakodranim listjem, kakršna jc n. pr. jngua, ki je neke vrste kokosova palma in pa vadgiai ali Cucurilo, ki jo skoraj lahko primerjamo lepi vrsti oreodoxa palm. Cucuritu, ki je izmed palm najbolj razširjena ob Orinokovih slapovih pri Atures in Maypures, se odlikuje posebno zaradi svoje oblike. Njeno listje stoji v mladostnem stanju kakor tudi v polnem razvoju skoraj navpično ua vrhu 80—100 metrov visokem deblu; le konice listov, ki tvorijo šope najbolj nežnega in svežega zelenja, so upognjene. Cucuritu ali seje, katerega sad je podoben breskvi, Oredora regia ali palma real (kraljevska palma) z otoka Kube in pa Ceroxilon (voskova palma) z visokih And so po rasti najbolj veličastne palme v Ameriki. Čini bolj pa sc oddaljujemo od tropičnih krajev in se približujemo zmernemu pasu, tem manjša postajajo ta drevesa in leni bolj izgubljajo svojo krasoto. Tudi kdor je prepotovat Alpe in Pireneje ter obiskal morda celo Kordiljere, ki so tako razvpiti glede raztrganih in razčlenjenih tal ter sledov razdejanja, na kalera naletimo tam malone pri vsakem koraku, si s pomočjo golega opisa more le težko predstavljati, kakšna je Orinokova struga pri kataraktih. V daljavi petih morskih milj se razprostirajo povpresk čez Orinoko neštevilni skalni pomoli kot prirodni jezovi in pragovi, podobni onim na Dnepru. Prostori med skalnimi pragovi v Orinoku so polni otokov različne velikosti. Nekateri so gričasti, razdeljeni v razne zaokrožene vzpet osi i ter 400 do 600 m dolgi; drugi so zopet majhni in nizki kot gole kleči. Ti otoki dele strugo v •mnogoštevilne divje rokave, v katerih se valovi razburkane vodo razblinjajo ob skalovju; vsi otoki so porastli s palmami, ki jih krasi listje, rastoče liki pcrjanice; goščava palm sredi razpenjene vode! Indijanci, kateri prepeljavajo prazne piroge preko ravdalov, so dali vsaki skali, vsakemu pragu svoje posebno ime, Od juga gori pridejo najprej do Salto de Piapoco, do »tukanovega skoka ; med otokoma Avaguri in Javarivcni je katanakt Ja-varivenl, kjer se je družba naših popotnikov za časa povratku z Rio Negra dalj časa mudila, ko jo morala čakati, da so Indijanci prepeljali čoln 11 reko slapov. Na nekaterih krajih je bila Orinokova struga deloma suha. Granitno skalovje jo bilo navaljeno in nagrmadeno kakor v grobljah, ki leže pred velikimi alpskimi ledeniki. Povsod pada voda v podzemske jamo in iz duplin nad glavami in pod seboj so slišali možje šumenje vode. Orinoko, razcepljen v množico rokavov in pn hudournikov, si mora na la način med skalovjem nad in pod zemljo iskati pot navzdol. Popotniki so se čudili, ko so videli v strugi razmeroma malo vode, ki vendar v taki ogromni množini grtnl čez pragove, a se pod slapovi izgublja v duplinah in razbija ob skalovju. Plovba po brzici je zelo težavna in nevarna. Le s svojo izredno spretnostjo in velikim pogumom morejo Indijanci spravili svoje piroge čez mnogoštevilne slapove, izmed katerih sta raudal Javaniveni in Kanukari med dokoma Surupatnann iu Urapuri največja. Ce pada voda le dva do tri čevlje globoko čez pragove ali jezove, se upajo Indijanci navzdol grede kar prepeljati čeznje. Težje pa je vleči čolne navzgor. Tedaj morajo možje mnogokrat plavali proti toku, da so po velikem trudu zasidrajo na kaki skali. Po mnogih brezuspešnih poizkusih sc jim končno posreči pritrditi vrv na kaki pečini, nakar prISno vleči čoln po brzici navzgor v mirnejšo vodo. Toda med leni Irudapobiim delom se čoln lo prerad napolni z vodo. Zgodi pa se tudi, da se piroga razbije ob ostrem skalovju in Indijanci, vsi krvaveči iz mnogoštevilnih ran, komaj iztrgajo svoje ranjeno telo iz vrtincev deročih vodnih tokov ter se plavajo rešijo na najbližji otok. Kjer pa previsoki pragovi popolnoma zapirajo pot, zvlečejo možje posebno manjše in lažje čoluc na 6uho, kjer pola- gajo podnje okrogla debla ter tako vale piroge navzgor do struge, kjer je veletok zopet ploven. Ol) visoki vodi pa izginejo skale pod valovi iu tedaj odpadejo mnoge težave in nevarnosti. 16. aprila proti večeru je zvedel Humboldt, da se je Indijancem posrečilo spraviti njegovo pirogo v manj kakor šestih urah čez kataraide in da din bro ohranjena čaka nanj iu na njegovo družbo v zgornjem pristanišču. — Jaguarjev je v tej pokrajini mnogo in prihajajo celo v vas, kjer požro revnim Indijancem marsikaterega prnšiča. Misijonar je pripovedoval llumboldlovi družbi zanimiv in značilen dogodek o prikupljivosti teli sicer tako divjih živali. Nekoliko pred prihodom naše družbe je neki jaguar, ki se je zdel še mlad, ranil nekega otroka, s katerim se je igral . Ko je Humboldt spoznal tnniošnje razmere, ^ je popolnoma verjel tej dogodbi, katera jo zanimiva ludi iz ozira na živalske navade. Dva indijanska otroka, stara od 8 do ti let, deček in deklica, sta sedela pri Atures v travi sredi savane, preko katere ljudje v okra t prehajajo. Bilo je malo čez poldne, ko je prišel iz gozda neki jaguar. Za-čel se je približevati otrokoma ter ju skakajo ob-kroževali. Zdaj so je skril v visoko travo, zdaj je zopet skočil z ukrivljenim hrbtom in nagnjeno glavo naprej, prav lako kakor liuse mačke. Muli deček se niti zavedal ni, kakšna nevarnost 11111 preti in jc zaslutil to šele tedaj, ko ga jo jaguar udaril na glavo. Najprej jo igrajoča se zver lo rahlo zamahnila, nato pa vedno bolj močno in kremplji so ranili otroka, dn je začel zelo krvaveti. Tedaj pa jo vzela mala deklica vejo in jo udarila z njo jaguarja, ki je pobegnil pred detetom. Na otročje kričanje so prihiteli Indijanci, kt so videli jaguarju ne mislečega na obrambo skokoma bežali v gozd. (Nadaljevanje) Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Za oglase itrogotl-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Dirt. Naimanjši zneseklODin.Pristojbina za iifro2Din Vsakogla) treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovanamo le, čejepriložena rnamka.Ček. račun LjubljanalO^H^- Beseda samo 50 par Drage Jožice in Jožeti! Da počastimo naš skupni imendan kar najslavneje, se sestanemo v soboto popoldne v Daj-damu«! Izredni vinski blagoslov in druge dobrote. Ne bo Vam žal. Pridite gotovo! Pouk Beseda samo 50 par Čomprnikova šofersko Sola Ljubljana Dunajska e. 36. Prva oblast, koncesionirana prospekt šl. 16 zastonj Pišile ponj! Sprejem učcncev vsaki ias. (lužbodobe Beseda samo 50 par Mesar, pomočnika veščega v prodaji mesa pri čoku, ali dobrega pre-kajevalca — takoj sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Ljubljana« št. 3532. (b) Dekle za kmetska dela se sprejme v službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3573, (b) Tesarski mojster ki prevzame delo nove hiše v Ljubljani, se išče. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca« pod št. W£4. (b) Šoferska šola oblastv. koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31. Stanovanja Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje 2 do 3 sob išče rodbina brez otrok. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .»1,—5.« št. 3547. (c) ODDAJO: Stanovanje dveh sob in malega kabineta, z vrtom, na periferiji, se odda takoj ali j tudi kasneje v najem. — i Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3526. (č) Lepo zračno sobo parketirano, z eno ali dvema posteljama, zraven glavne pošte, oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3625. (č) Beseda samo 50 par Posojila dobite na vknjižbo. Ob-ši ne ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Točna izvršitev« št. 3551. Znamke za odgovor, (d) Starejša gospa (oramljena) ali gospod s premoženjem najde dom in ljubeznivo ravnanje in za obresti vso oskrbo — ako pomaga iz nesreče in da posojilo na posestvo. Ponudbe pod zn. »Večna hvaležnost« na oglasni oddelek Hinko Sax, Maribor. (d) <7nserSlo venca«! t Beseda samo 50 par Grintovec - obiteljski pensionat -Preddvor nad Kranjem. -Najboljša oskrba, v pred-sezoni znižane cene. (r) Velika razstava slik slovenskih umetnikov. — Otvorjena od 19. do 26. marca. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25. Nasproti magistrata. (r) Kupimo Beseda samo 50 par Hladilni stroj s kapaciteto od 200 do 2000 kalorij na uro, kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hladilni stroj« št. 2623. (k) Srečke delnice, obligacije kupuje Uprava -Merkur« Liubliana — Selenburgova ulica 6 II nadstr FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock. Voifitlandei. Welta, Certo itd ima vedno v zalogi ioioodd. Jugoslovanske knjigarne v LiubUani Zahtevaite cenik' Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo. ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030. Dobro seme od rudeče detelje kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3622. (k) Posestva Beseda samo 50 par Naprodaj vinograd pribl. 100 hI, najboljša lega, krasna vila in viničar-ska hiša, z vsem inventarjem, 10 km od postaje Rajhenburg, cena ugodna. Dalje več stavbnih parcel na jako prometnem kraju v bližini trga Rajhenburg, zraven lep smrekov gozd, cena ugodna. - Dalje lep voz zapravljivček s 4 sedeži in garnitura zf> nico, po ugodni ct vse je vprašati pri . /j. Mici Rathej, Rajhenburg. (P) Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega Jošta sočuvslvovali z nami, izrekamo zahvalo. Ljubljana, 18. III. 1932. Dr. Jakša Jože in soproga Soša. »I« Beseda samo 50 par Polenovko namočeno, dobite pri 1. Buzzolini v Lingarjevi ulici. (1) Čevlji n« obroke TEMPO«. Gledališka ul. št. 4 tnasproti opere). Parni stroj sistem Wolf, 7 atmosfer, 8 ks, proda Gašper Šturm, posest., Selca nad Skofjo Loko. (1) Tri kolesa popolnoma nova, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7/III, vhod poleg slaščičarne. (1) Prodam par lepih, mladih konj -(fuksi belogrivci), sposobnih za vsako vožnjo, z opremo in vozom zaprav-ljivčkom, vse v najboljšem stanju. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3565. (1) Peso in repo za krmo, večjo množino, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3579. (1) Puhasto perje čisto. čohano oo 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kfi in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu. L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria Šivalni stroj popolnoma nov, naprodaj za 1300 Din. Miklošičeva 7/III, vhod poleg slaščičarne. (]) Beseda samo 50 par Dežnike izdeluje in popravlja Ivan Pavlin, Florijanska 11. (t) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup Anton Presker — Ljubljana — Sv Petra cesta 14. Jougurt bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«| - Po želji dostavlja tudi na dom. (t) Debele 'iKkina^trnbe kuiM»e ooirmrjr nn fvrdk A VOLK, LJUBLJANA Iteilieve cesta 24. t V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja nad vse ljubljena soproga, hčerka in sestra, gospa Mašič Marija danes 17. t. m. ob 6 zjutraj, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 19. marca 1932 ob 2 popoldne iz hiše žalosti Ižanska cesta št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. marca 1932. Globoko žalujoči soprog. PRIPRAVILI SMO ZA VELIKO NOČ VELIKO IZBERO POMLADANSKE OBUTVE 7» ,1'ifoslovansko tiskamo » I.hihlinnl: Karol Cefc, Izdajatelj: Iran Bakovec. Uradnik: Frauc Kretnžar. DA BI VAS MOGLI P0STREČI KAR NAJPOPOLNEJE, NAS OBIŠČITE ŽE SEDAJ, DOKLER NI VELIKEGA NAVALA BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo centralne kurjave, toplovodne naprave, inštalacijo vodovoda za objekt lii. ter inštalacijo vodovoda za nebotičnik Proračuni, splošni in podrobni gradbeni pogoji se dobijo od 21. marca t. 1. dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu za 50 Din. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 1. aprila t. 1. do pol 12 opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Težkoče pri dihanju in pomanj-/j kanje sape so težke muke, ki i Ifiiftr- store človeka nervoznega in ga spravljajo v obup, da nima miru ne podnevi ne ponoči. Proti temu se z velikim uspehom uporabljajo: ASTMOL DraSek za kajenje - ASTMOL Hiol cioorele za kajenje. Dobivajo se v lekarnah. Pazite vedno na inte ASTMOL. Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S. št. 2001 o.i 8. II. 1932 leta. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da (e naša iskreno ljubljena, zlata mamica, babica, teta in tašča, gospa Marija Ptevetj roj• Burja vdova strojevodje dne 17. t m. po kralkcm, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete ver'., bogu-vdano umrla. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 19. marca 1932 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Banjaluka, Jevnica, Domžale, dne 17. murca 1932. Olga, Leopoldina, Slavko, Zora, otroci — vnuki, snaha, zet in ostalo sorodstvo. kitajte in širi Je »Slovenca«!