INTERVJU
KRONIKA
SPORT i
Mag. Marjan Ferjanc, direktor celjske bolnišnice
str. 26-27
«na uuiiiiMiiLd v^ciie
Usoden trk z motornimi sanmi v drevo
str. 14
c2> SpHšna bolnišnica Celje
Marjan Fabjan malce zagrenjen, a optimističen
Sobivanje starejših še v povojih
Eden velikih izzivov družbe v prihodnje bo, kako spodbuditi starejše, da bi si s selitvijo v zanje primernejše stanovanje izboljšali kvaliteto življenja. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko sobivanje starostnikom dvigne kakovost življenja, zniža stroške, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila. str. 12-13
AKTUALNO
Na pohodu ošpice in gripa str. 2-3
GOSPODARSTVO
Manj državnih pomoči
str. 4
Voljč in Slavinec ostajata nadzornika Gorenja str. 5
CELJE
Milijoni za sanacijo zemljine v Bukovžlaku str. 6
NAZARJE -
Po vetrolomu večja škoda kot po žledu str. 8
KULTURA
Razstava ob 110-letnici javnega glasbenega šolstva v Celj u str. 10
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
■VI	I TRANSPORT PO SLOVENIJI
TZ1	BREZPLAČEN!
g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
£ do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €)
Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €).
CM
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
. X
Foto: SHERPA
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/Kartet. "P^euta s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Menim, da sistem dela ustvarja čakalne dobe in da so te vzrok za nenadzorovano privatizacijo zdravstva. Ustvarjene so, ker zdravstvo ni zagotovilo virov denarja za te storitve.« mag. Marjan Ferjanc, poslovni direktor celjske bolnišnice
»Zanimanje za steklarski poklic se vrača in naslednje leto predvidevajo v Šolskem centru Rogaška Slatina odprtje oddelkov za izobraževanje pihalcev in brusilcev.« Jože Rataj, muzejski svetovalec
»Prostovoljnega dela ne načrtujem, je del mojega življenja, če lahko dam nekomu del sebe, bom to naredil vsak trenutek. Ne razmišljam o tem, ampak prostovolj-stvo živim.« Emil Kačičnik, policist in prostovoljec
»Včasih je dobro, če nimaš načrta. Samo pojdi, naredi korak naprej in odprle se bodo nove možnosti. Če stojiš na mestu, nimaš priložnosti in ne dobiš novih izkušenj. Tam, kjer si, enostavno zakrniš.« Gregor Vajdič, izseljenec
»Iskreno povedano, od petega mesta v Sočiju nisem imel nič. Nihče me v Sloveniji ne pozna zaradi petega mesta na olimpijskih igrah. Moj cilj je izboljšati uvrstitev.« Rok Marguč, celjski deskar
	1 PETEK
S 6 2	/ 5 3
SOBOTA I	1 NEDELJA
/Ш5 ^V. 3	\ 1 / 1 0
O
Države, kjer so trenutno žarišča okužb z ošpicami.
Ošpic na Celjskem (še) ni
Previdno! Okužena oseba lahko okuži do osemnajst oseb, ki ošpic še niso prebolele ali niso bile cepljene.
Po novici, da je pred dnevi zaradi ošpic zbolel otrok, je v ponedeljek odjeknila tudi vest o odraslem, okuženem s to nevarno boleznijo, ki se ob zapletih lahko končna tudi s smrtjo. Oba bolnika sta se zdravila v Ljubljani. Na Celjskem zaenkrat podatkov o pojavu ošpic ni. »Upamo, da bo tako tudi ostalo in da prebivalci naše regije upoštevajo preventivne nasvete,« pravi predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med. Dodaja, da se je predvsem v zadnjem času povečalo zanimanje za cepljenje proti omenjenemu obolenju. »In cepljenje je resnično najboljša zaščita,« dodaja Alenka Trop Skaza.
Trenutno je največji dejavnik tveganja za izbruh ošpic v Sloveniji potovanje. V Srbiji že opozarjajo na žarišča ošpic, marsikdo pa je pravoslavne praznike preživel ravno v tej državi. Slovenci so tako ali tako že vrsto let stalni gostje v Srbiji tudi za novo leto. Zato je opozorilo
glede večje previdnosti še toliko bolj pomembno. Žarišča ošpic so tudi v Črni gori, Romuniji, na Kosovem, tudi v Italiji.
Upoštevajte navodila
Vsem, ki so se po praznikih vrnili iz tujine, v nacio-
nalnem inštitutu še posebej resno svetujejo, naj ob pojavu značilnih bolezenskih znakov - vročina, vnetje očesne veznice, nahod, kašelj in značilen rdečkast izpuščaj -o tem po telefonu takoj obvestijo izbranega osebnega zdravnika in ostanejo doma. Pomembno je, da ne hodijo v čakalnico in ne širijo bolezni. »Med simptomi okuženosti z ošpicami je tudi, da obolelega moti svetloba,« dodaja Alenka Trop Skaza. Od trenutka, ko se nekdo okuži, do trenutka pojava izpuščaja lahko mine štirinajst dni, zato zdravnica opozarja na skrajno previdnost pri gibanju obolelih: »Če kdo virus ošpic zanese v prostor, se
lahko okužijo tudi osebe, ki vanj vstopijo v naslednjih dveh urah.«
Epidemiologinja ljudi svari tudi o tem, kdaj so v primeru obolelosti za okolico najbolj kužni: »Štiri dni pred pojavom izpuščajev in štiri dni zatem. Po tem nevarnem časovnem obdobju oseba za okolico ni več kužna. Virus ošpic je med najbolj nalezljivimi virusi. Ena okužena oseba lahko okuži do osemnajst oseb, ki ošpic niso prebolele ali niso bile cepljene.«
V Sloveniji je epidemija ošpic že bila
Na pojav ošpic v svetu vplivata gostota prebivalstva
Kdo ne sme biti cepljen proti ošpicam?
Poleg predhodno dokumentirane alergične reakcije na sestavine cepiva ali hude alergične (anafilaktične) reakcije na jajčne beljakovine je cepljenje z živim oslabljenim cepivom proti ošpicam kontraindicirano za nosečnice, dojenčke, mlajše od šestih mesecev, in bolnike s huje okrnjeno imunostjo.
Med bolnike s huje okrnjeno imunostjo spadajo bolniki s težjo pri-
marno motnjo imunosti, bolniki po presaditvi krvotvornih matičnih celic, dokler prejemajo imunosupresivno terapijo in še dvanajst mesecev od zadnjega odmerka kateregakoli imu-nosupresivnega zdravila oziroma še dlje v primeru reakcije presadka proti gostitelju.
Cepljeni ne smejo biti niti bolniki s presajenimi čvrstimi organi, ki prejemajo imunosupresivno terapijo, bol-
niki z malignimi obolenji, ki prejemajo imunosupresivno kemoterapijo ali radioterapijo, in sicer še šest mesecev po prenehanju aplikacije, ter bolniki, ki prejemajo visoke odmerke korti-kosteroidov, in bolniki, ki prejemajo druga zdravila, ki krnijo imunski sistem. Te bolnike po stiku z virusom ošpic (če ni dokaza, da so imuni) lahko sicer zaščitijo z dajanjem t. i. intravenskih imunoglobulinov.
Ošpice so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic. Zbolijo lahko tudi odrasle osebe. Glavne značilnosti so vročina, vnetje očesne veznice, nahod, kašelj in zlivajoč značilen izpuščaj (rdečkast izpuščaj, ki je dvignjen nad raven kože).
AKTUALNO
3
Italija
Kosovo Romunija
Grčija
Trenutna Srbija
У	■ V V	f
zarisca okužb z ošpicami:
V obdobju od novembra 2016 do oktobra 2017 je bilo po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni največ primerov ošpic v Romuniji (več kot 2 tisoč) in v Italiji (skoraj 4 tisoč). Sledile so Nemčija (660), Francija (290) in Grčij a (257). V Slovenij i je bilo v tem času 6 primerov okužb z ošpicami.
in dostopnost do cepljenja. Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na dve do pet let in so trajale tri do štiri mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko so v Sloveniji uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število obolelih začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. V zadnjih letih v Sloveniji beležimo le še posamične »uvožene« primere bolezni.
Predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med. Že leta in leta opozarja, kako pomembno je cepljenje, ki ščiti pred najhujšimi virusi.
Kljub izvajanju programov za odpravo ošpic v mnogih predelih sveta so ošpice še vedno pogosta bolezen v Aziji, na Tihem oceanu in Afriki, a tudi v Evropi. Po vsem svetu zaradi ošpic letno zboli 36 oseb na milijon prebivalcev. Umre približno 134.200 obolelih. Kot pojasnjujejo v NIJZ, je večina primerov ošpic v Sloveniji povezanih z mednarodnimi potovanji. Zbolijo predvsem necepljene osebe, ki prenesejo okužbo na druge nezaščitene osebe, kar ima lahko za posledico izbruh bolezni.
Zdravniki: cepljenje je najboljša zaščita
Kljub številnim teorijam zarot, ki krožijo o vseh vrstah cepljenja, je izbruh ošpic na Balkanu pokazal, da vse zarote, povezane s cepljenji, vendarle ne držijo.
Ravno cepljenje bo marsikoga obvarovalo pred okužbo.
Cepljenje otrok, mladostnikov in študentov do starosti 26 let opravijo pediatri, šolski zdravniki ali zdravniki v ambulanti za študente na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. Odrasle osebe lahko opravijo cepljenje po predhodnem dogovoru pri svojem izbranem zdravniku ali v območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepljenje odraslih oseb je plačljivo in stane 21 evrov za odmerek.
Če oseba zanesljivo ve, da je bila cepljena, ali je prebolela bolezen, vendar nima dokaza o zaščiti proti ošpicam in želi preveriti raven protiteles, se s svojim zdravnikom lahko dogovori za odvzem vzorca krvi za testiranje ravni protiteles proti ošpicam. Tovrstno testiranje je samoplačniško.
Vsakdo, ki proti ošpicam ni zaščiten, tvega, da bo zbolel, zato je pomembno, da ljudje pred vsakim potovanjem preverijo, ali so zaščiteni. Veliko ljudi se niti ne spomni, da so bili v preteklosti cepljeni, in to v NIJZ tudi preverjajo.
Kot dodajajo v inštitutu, so »sprejemljivi« dokazi, da so bili cepljeni, pisno dokazilo o cepljenju z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, zdravstvena dokumentacija o prebolelih ošpicah, laboratorijski dokaz o prisotnosti specifičnih IgG protiteles proti virusu ošpic, iz katerega je razvidno, da je oseba zaščitena proti temu obolenju. Nekoliko bolj varne so tudi osebe, rojene pred letom 1960. Za te namreč velja, da so ošpice prebolele. »Če oseba nima pisnega dokazila o cepljenju z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam ali drugega dokaza, da je zaščitena proti ošpicam, naj pred potovanjem opravi cepljenje. Najkrajši presledek med prvim in drugim odmerkom je en mesec. Če ima oseba dokazilo o cepljenju z enim odmerkom, naj čimprej opravi še cepljenje z drugim, zlasti pred vključevanjem v večje skupine (tabori, poletne šole, internati ...) ali pred potovanjem,« so zapisali na spletni strani NIJZ.
SIMONA ŠOLINIČ
NE PREZRITE
Več o ošpicah
Danes jasna usoda vodstva celjske bolnišnice?
Novi vršilec dolžnosti naj bi bil kardiolog
CELJE - Danes, v četrtek, se bodo spet sestali člani Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje. Glavni točki dnevnega reda sta sicer povezani s sanacijskim programom bolnišnice in z razpravo o spremembi plačnih razredov za strokovnega direktorja in njegove pomočnike glede na spremenjen pravilnik o plačah direktorjev. Toda dnevi red bodo zagotovo razširili še z razpravo o imenovanju novega poslovnega direktorja bolnišnice. Vlada naj bi danes (četrtek) namreč odločala o sklepu o razrešitvi poslovnega direktorja Marjana Ferjanca.
Če bo do začetka seje sveta zavoda ob 15.30 vlada sklep o Ferjančevi razrešitvi potrdila, bodo na svetu zavoda morali imenovati vršilca dolžnosti poslovnega direktorja. To nam je potrdil tudi predsednik sveta Andraž Jakelj. Kljub vsem očitkom, da se vladi mudi z zamenjavo poslovnega direktorja zaradi političnega ozadja, Jakelj še danes trdi, da pri tem ne gre nikakor za politične igrice, ampak da je razlog za razrešitev nepriprava finančnega načrta za leto 2017 in nepravilnosti pri plačah nemedicinskega osebja. To Ferjancu očitajo že od lanskega poletja, ko so se vrstile burne seje sveta bolnišnice.
»V primeru, da bo vlada sklep potrdila, je treba najti rešitev hitro,« pravi Jakelj. Četudi vlada o sklepu denimo ne
bi odločala, lahko kljub temu imenujejo vršilca dolžnosti. Z »odloženim pogojem«, pravi Jakelj, da potem čim prej objavijo tudi razpis za novega direktorja.
Časnik Delo je včeraj objavil tudi ime morebitnega novega vršilca dolžnosti poslovnega direktorja. To naj bi bil kardiolog in predstojnik kardiološkega oddelka v celjski bolnišnici Dragan Ko-vačić, ki med zaposlenimi velja za enega najboljših specialistov, pa tudi za človeka brez dlake na jeziku. Z njim smo predlani opravili tudi intervju, v katerem je ostro kritiziral stanje v zdravstvu.
Bo jutrišnja seja
sveta bolnišnice spet burna
zaradi direktorskega stolčka?
Zanimivo je, da bi za vršilca dolžnosti poslovnega direktorja postavili človeka iz vrst zdravstvene stroke, za katerega številni menijo, da bi bil dober kandidat za strokovnega direktorja. Nenazadnje je Kovačić pred leti to delo opravljal nekaj časa ravno kot vršilec dolžnosti. Kovačić se je včeraj odzval na naš klic in nam potrdil informacije, da bi poslovno vodenje bolnišnice sprejel. A le za čas, dokler z razpisom ne bo izbran nov poslovni direktor. »Nisem pa kandidat za trajni mandat na tem položaju. Sem človek stroke. Če se lastnik, torej ministrstvo odloči, da bo menjalo poslovnega direktorja, je treba slediti ravno temu, kar je poudarjal strokovni svet bolnišnice, torej da zagotovimo stabilnost naše bolnišnice,« nam je povedal Kovačić.
Vlada naj bi odločala tudi o razrešitvi Andraža Jaklja z mesta predsednika Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje. Razlog za razrešitev naj bi bila nezdružljivost položaja predsednika sveta s položajem, ki ga opravlja poklicno, saj je direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož.
Politika ga ne zanima, zato se z domnevo, da bo - ne po lastni pobudi - le vmesni člen do imenovanja drugega človeka, ki bo nato morda postavljen po meri politike, ne obremenjuje. »To je lahko dilema. Toda vedno jasno poudarjam, da Ferjanc dela dobro, da ga ministrstvo in vlada ne bi smela nikakor zamenjati. Treba pa je vedeti, da je osnovno poslanstvo bolnišnic dobro delovanje v dobro ljudi. Ta trenutek je treba misliti samo na to.«
SŠol, foto: GrupA
Na pohodu tudi gripa
Bolnišnice že omejujejo obiske
na strani 34
Nekatere bolnišnice so v teh dneh že sprejele ukrepe, da bi preprečile širjenje virusa gripe. Tudi v Splošni bolnišnici Celje so na ginekološko--porodniškem oddelku omejili obisk na eno zdravo osebo.
Ta pravila je treba upoštevati, saj so nosečnice, otroci in bolniki še toliko bolj izpostavljeni možnostim okužbe. Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci.
Na Celjskem je že mogoče zaznati porast števila obolelih z gripo. Najboljša preventiva, da ljudje ne dobijo gripe, je cepljenje, vendar se za to ne odloča veliko ljudi. Zato je ključnega pomena upoštevanje tudi drugih preventivnih prijemov. Med drugim morajo okuženi ostati doma in poskrbeti, da virusa ne prenesejo na svoje bližnje. Pomembni so pravilna higiena, temeljito in pogosto umivanje rok, pri kihanju ali kašljanju si je treba usta
pokriti s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihati in kašljati v rokav.
Gripa je najnevarnejša za kronične bolnike, saj lahko pride do zapletov, za starejše od 65 let, za ljudi, ki imajo izrazito povečano telesno težo, ter za majhne otroke in nosečnice. Po ocenah zaradi gripe vsako sezono zboli do deset odstotkov prebivalcev, kar je do dvesto tisoč ljudi v Sloveniji.
SŠol
4
GOSPODARSTVO
Manj državnih pomoči
Podjetja v Sloveniji so leta 2016 dobila 36 odstotkov manj državnega denarja kot leto prej - Obseg pomoči v Savinjski regiji manjši le za 3,5 odstotka
Savinska regija je v letu 2016 dobila 54,6 milijona evrov državnih pomoči, kar je v primerjavi z ostalimi regijami drugi najvišji znesek. Največ denarja je šlo v Osre-dnjeslovensko regijo, kar je glede na to, da je v Ljubljani z okolico največ podjetij, tudi razumljivo. Iz poročila o dodeljevanju državnih pomoči za obdobje od leta 2014 do 2016, ki ga je ministrstvo za finance poslalo v presojo vladi, je razvidno, da so leta 2016 podjetja in razne ustanove dobili 351 milijonov evrov pomoči, kar je za 36 odstotkov manj kot v letih 2014 in 2015. Podatke o lanskih državnih pomočeh bo finančno ministrstvo objavilo šele konec tega leta.
Tudi v letu 2016 je država največ denarja namenila varstvu okolja, najbolj so se znižale pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah. Večina od skupaj 6.316 upravičencev je prejela do 50 tisoč evrov pomoči, manj kot pet odstotkov več kot 200 tisoč evrov, medtem ko je pomoč, večjo od milijona evrov, dobilo manj kot odstotek upravičencev. Skoraj dve tretjini vseh pomoči so dobila mala in srednje velika podjetja. Poglejmo, kako je bilo z izplačili v Savinjski regiji in kdo je dobil največ.
Na prebivalca 214 evrov
Tako kot v vseh ostalih regijah (izjema je bila le Zasavska) se je tudi v Savinjski regiji obseg pomoči v letu 2016 zmanjšal. Znašal je 54,6 milijona evrov, kar je za 3,5 milijona evrov manj kot v letu 2015 in 17 milijonov evrov manj kot v letu 2014. V drugih regijah je bilo znižanje obsega pomoči še večje. V Podravju so na primer predlani dobili 27 odstotkov manj pomoči kot leta 2014, v Posavju pa 22 odstotkov.
Državne pomoči, ki jih je dobila Savinjska regija, predstavljajo 1,6 odstotka njenega bruto družbenega proizvoda (BDP). To je 0,1 odstotne toč-
KARIERNI SEJEM
MojeDelo.com in Festival izobraževanja
Največji prejemniki državnih pomoči v Savinjski regiji (v mio EUR)				
Podjetje	2014	2015	2016	Skupaj
HTZ Velenje	7,2	6,7	6,7	20,6
Merkscha	5,8	6,0	6,6	18,4
Gorenje I. P. C.	4,0	4,0	4,3	12,3
Unior	1,6	1,2	1,8	4,6
Ecos*	2,4	1,6	0,1	4,1
Gorenje	0,8	2,3	0,2	3,3
Polzela	0,5	0,9	1,3	2,8
Turna	0,9	0,9	0,9	2,7
Sico	0,7	0,7	0,9	2,3
RC Savinja	1,3	0,6	/	1,9
Vir: ministrstvo za finance *Podjetje Ecos v lasti prekmurskega podjetnika Jožeta Pa-vlinjeka je lani šlo v stečaj.
Savinska regija je v letu 2016 dobila 54,6 milijona evrov državnih pomoči. Malo več kot polovica denarja je bila namenjena varovanju okolja in varčevanju z energijo. Najvišji znesek na tem področju je dobilo podjetje Merkscha iz Celja.
ke več, kot znaša republiško povprečje. Največ pomoči glede na regijski BDP so dobili v Zasavju (3,5 odstotka), najmanj v Posavju (1 odstotek).
Na prebivalca je Savinska regija dobila 214 evrov pomoči, kar je več, kot znaša slovensko povprečje.
Na prvem mestu varčevanje z energijo
Največ pomoči podjetjem in ustanovam v Savinski regiji je bilo tudi v letu 2016 izplačanih na področju varstva okolja in varčevanja z energijo. Za podporo proizvodnji električne energije je država v obliki subvencij podjetjem namenila 28 milijonov evrov ali malo več kot polovico vsega denarja. Sledijo spodbude za zaposlovanje oziroma sofinanciranje plač v invalidskih podjetjih (21 milijonov evrov) ter regionalne pomoči za naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest (1,5 milijona evrov). Za primerjavo, podjetja v regiji so leta 2014 za naložbe dobila 8,8 milijona evrov pomoči. Tako občuten padec je tudi pri raziskavah in razvoju. Leta 2014 so podjetja in ustanove za to področje dobili 4,3 milijona evrov, predlani pa le 775 ti-
soč evrov. Nekaj pomoči je bilo razdeljene tudi na področju kmetijstva, kulture in premogovništva ter malim in srednje velikim podjetjem.
Savinjska regija je v letu 2016 dobila tudi 1,3 milijona evrov za prestrukturiranje podjetij v težavah, kar je tudi edina tovrstna pomoč v Sloveniji. Celoten znesek je dobila tovarna nogavic Polzela, ki je kljub temu konec leta šla v stečaj.
Merkscha, HTZ, Gorenje I. P. C.
Največji prejemnik pomoči za varstvo okolja in varčevanje z energijo je bilo leta 2016 v Savinjski regiji podjetje Merkscha iz Celja. Dobilo je 6,6 milijona evrov, kar je drugi najvišji znesek v državi. V letih od 2014 do 2016 je Merkscha dobila 18,4 milijona evrov. V vrhu pomoči za varčevanje z energijo bi moral biti Bisol, če denar, ki mu ga je dala država, ne bi bil razdrobljen med več proizvodnih podjetij, ki sestavljajo to skupino.
Na drugem mestu so bile po obsegu pomoči za zaposlovanje invalidnih delavcev. Tako kot vsa zadnja leta sta tudi v letu 2016 največ denarja za subvencioniranje plač dobili
velenjski invalidski podjetji HTZ in Gorenje I. P. C. Prvo je dobilo 6,7 milijona evrov, drugo 4,3 milijona evrov.
Pomoč dobilo 60 podjetij
Pomoč, večjo od milijona evrov, je leta 2016 v celi
Sloveniji dobilo manj kot odstotek upravičencev. V Savinjski regiji je takšnih prejemnikov le šest. Poleg obeh velenjskih invalidskih podjetij, furnirnice Merks-cha in tovarne nogavic sta bila več kot milijon evrov državne pomoči deležna še Unior in Termoelektrarna Šoštanj. Malo manj kot milijon evrov sta za zaposlova-
nje invalidov dobili podjetji Turna in Sico, na seznamu šestdesetih podjetij, ki so bila deležna državnih pomoči v vseh treh obravnavanih letih, pa so med drugim še Cinkarna Celje, Štore Steel, Petsolar, Solpro, H-Mont, Vitli Krpan, Emo-Orodjarna, Jagros in Celjski sejem.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
V Termah Olimia gradijo vodni zabaviščni center Termalija Family fun. Odprli ga bodo februarja, do junija bodo v celoti obnovili tudi notranji del najstarejšega kopališča.
Terme Olimia bodo februarja odprle Termalijo Family fun
Deset milijonov evrov vredna naložba bo v celoti končana junija
@ MojeDelo.com
V Termah Olimia so v začetku preteklega leta zastavili enega najzahtevnejših obnovitvenih projektov zadnjih let. Na mestu nekdanjega s tendo pokritega bazena bodo februarja odprli vodni zabaviščni center Termalija Family fun. Do junija bodo v celoti obnovili tudi notranji del najstarejšega kopališča. Deset milijonov evrov vredna naložba bo Terme Olimia umestila med najboljše ponudnike družinske vodne zabave v tem delu Evrope.
Ob začetku del marca lani so optimistično predvidevali, da bo prvi del obnove končan že ob prelomu leta. Približno mesec zamude večjih sprememb ne bo prinesel. Kot pravi direktor marketinga Vasja Čretnik, bo slavnostno odprtje celotnega kopališča še pred poletnimi počitnicami. Že februarja se bo odprl pravi mali vodni raj za družine z otroki. Poleg novih bazenov, toboganov in igralnih površin se obetajo še posebna kino izkušnja in številne druge novosti. Že pred prazniki so se v Termaliji gostje lahko razvajali v prenovljenih savnah, lapidariju in
masažnih kopelih. Tudi obstoječi notranji bazeni Termalije bodo v nadaljnji obnovi dobili povsem prenovljeno podobo. Zamenjali jim bodo vse od keramike do strehe in recepcije. Termalija Relax bo namenjena obiskovalcem, ki si bodo želeli rekreativno plavanje in sprostitev.
S posodobitvijo v Termah Olimia postavljajo nove standarde na področju ponudbe za družine z otroki. »Tudi ta del ponudbe bomo postavili ob bok že večkrat nagrajenemu centru Wellness Orhidelia kot najboljšemu v državi.«
Tudi v prvih dneh januarja so Terme Oli-mia še polno zasedene. Obnova, ki pomeni ogromno gradbišče v osrčju turističnega centra, na odzivnost gostov ne vpliva. Kot pravi Čretnik, se je število gostov lani celo za dva odstotka povečalo. »Pri tem smo zelo veseli, da so se prihodki ob tem povečali še za višji odstotek. Izhajamo namreč iz stališča, da visokokakovostne storitve zahtevajo svojo ceno. In trg se z nami strinja.«
StO
Foto: GrupA
GOSPODARSTVO
5
Voljč in Slavinec ostajata nadzornika Gorenja
Za njun odpoklic glasovalo premalo delničarjev - Franjo Bobinac zadovoljen
Po tesnem izidu glasovanja na torkovi izredni seji skupščine Marko Voljč ostaja predsednik nadzornega sveta Gorenja, Uroš Slavinec pa njegov namestnik. Njuno zamenjavo je zahtevalo več malih delničarjev, vendar zahteva na seji ni dobila potrebnega števila glasov. Za odpoklic so glasovali delničarji, ki so lastniki 44,7 odstotka kapitala. Da bi bil sprejet, bi moral dobiti 75-odstotno podporo. Na seji je bilo sicer prisotnega 70 odstotkov kapitala družbe.
Izredna seja skupščine, ki je imela samo eno točko dnevnega reda in je trajala le eno uro, je bila v znamenju ostrih očitkov med Philipom Sluiterjem, lastnikom nizozemske družbe Home Products Europe, in predsednikom uprave Gorenja Franjem Bobincem. Sluiter, ki je prvi zahteval sklic izredne seje skupščine in spremembo v nadzornem svetu, je ponovil opozorila o slabem poslovanju Gorenja ter o preveč prijateljskih odnosih Marka Voljča in Uroša Slavinca z upravo podjetja. Kot je znano, je nizozemski lastnik petih odstotkov delnic Gorenja kot nova člana nadzornega sveta predlagal sebe in Roberta Lična. Zamenjavo nadzornikov je že pred sejo podprl Hrvat Kristijan Floričić, ki je
največji fizični lastnik Gorenja, podporo je napovedalo tudi društvo malih delničarjev Gorenja.
Franjo Bobinac je vse očitke zavrnil. Z razpletom na seji je bil zadovoljen, saj so delničarji, kot je dejal, podprli dolgoročen in stabilen razvoj Gorenja, ne pa interesov določenih posameznikov. »Pomembno sporočilo so s svojim glasovanjem dali tudi veliki lastniki, ki so nadzorni svet in upravo podprli, da dokončata zastavljeno delo,« je dejal Bobinac. Poleg državne Kapitalske družbe, ki ima v lasti malo več kot 16,4 odstotka Gorenja, so bili od večjih delničarjev na seji prisotni tudi predstavniki Panasonica in poljske klirinško-depotne družbe KDPW.
Predsednik uprave Gorenja je ponovno poudaril, da je bilo poslovanje v lanskem letu zelo zahtevno in da bodo v družbi morali še marsikaj narediti, da bodo nadomestili izjemno rast stroškov surovin. Ocena poslovanja v letu 2017 in gospodarski načrt za leto 2018 bosta znana 12. januarja. Bobinac je tudi ponovil, da Gorenje zelo resno išče novega strateškega partnerja.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
Vodstvo premogovnika opozarja sindikat
Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), v katerega je v Premogovniku Velenje včlanjenih približno 15 odstotkov zaposlenih, naj bi danes, v četrtek, vodstvu družbe izročil svojih trinajst stavkovnih zahtev. Za kakšne zahteve gre, predstavniki sindikata še niso v celoti razkrili. Drugi sindikat v podjetju, ki je po članstvu številnejši, so že pozvali, naj se jim pridruži. A v Sindikatu pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) s stopnjevanjem napetosti niso zadovoljni, prav tako se ne strinjajo z nekaterimi zahtevami SDRES.
Sindikat SDRES naj bi med drugim zahteval dvig osnovnih plač, odpravo kr-
šitev kolektivne pogodbe glede obračuna plač, zagotavljanje večje varnosti pri delu in tudi večje socialne varnosti. Čeprav zahtev uradno še ni dobil, se je Ludvik Golob, generalni direktor Premogovnika Velenje, nanje že odzval. Dejal je, da sindikat po nepotrebnem zaostruje razmere med zaposlenimi, njegove zahteve pa so nerealne. Tudi grožnje s stavko nimajo nobene osnove, je poudaril Golob, saj v premogovniku izpolnjujejo zaveze iz kolektivne pogodbe. »Trenutno si ne moremo privoščiti dodatnih finančnih obremenitev, saj bi to povzročilo nelikvidnost in podjetje bi bilo spet na robu plačilne nesposobnosti. Premogovnik je zadnje leto res posloval
pozitivno, vendar ga še vedno bremeni 33 milijonov evrov izgube iz preteklih let,« je opozoril Golob.
Na očitke sindikata o slabšanju razmer v jami je odgovoril, da v podjetju skrbi za zdravje in varnost pri delu namenjajo zelo veliko pozornosti. To po njegovem mnenju med drugim dokazuje tudi to, da so lani v opremo in jamske objekte vložili 19 milijonov evrov. Ludvik Golob je tudi poudaril, da so plače v podjetju redne, da so lani zaposleni dobili neizplačane plače za leto 2013, letos pa načrtujejo tudi izplačilo neizplačanih plač v letu 2012. O vseh ostalih izplačilih se bodo dogovorili, ko bo znana ocena poslovanja v letu 2017.
JI
Nadzorni svet Gorenja bo do julija ostal nespremenjen. Kmalu bo odločal o novi upravi, ki ji bo prav tako julija potekel mandat. Predsedniku uprave Franju Bobincu je nov 4-letni mandat podelil že lani.
Kupec Aerovega obrata se še vedno skriva
Stečajna upraviteljica Alenka Gril še ne more razkriti, kdo je kupil nepremičnine Aerovega obrata v Šempetru. Tako ji je namreč naročil kupec, ki želi, da se njegovo ime objavi šele takrat, ko bodo pridobljena vsa soglasja k sklenitvi pogodbe.
Družba za upravljanje terjatev bank, ki je največja ločitvena upnica, je soglasje že dala, prav tako s pogodbo soglaša Občina Žalec, ki ima predkupno pravico na nekaterih delih zemljišča. Stečajna upraviteljica zdaj čaka še soglasje upniškega odbora in države, ki ima prav tako predkupno pravico na nekaj parcelah. In šele ko bo na koncu soglasje k sklenitvi pogodbe dalo tudi sodišče, kar naj bi se zgodilo predvidoma sredi meseca, bo Alenka Gril uradno objavila tudi ime kupca.
Za zdaj je znano le, da je bodoči lastnik Aerovih nepremičnin v Šempetru iz celjske regije in da naj bi na dražbi, ki je potekala s pomočjo avstrijske spletne dražilnice Netbid, s svojo ponudbo krepko presegel najnižjo sprejemljivo ceno 1,7 milijona evrov.
JI
Kdo bo kupil Klasje in kdo betonarno?
V Celju bosta te dni dve pomembni in tudi zanimivi javni dražbi. Stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak bo skoraj tri leta po začetku stečaja prvič prodajal največje premoženje celjskega Klasja, stečajni upravitelj Tomaž Kocijan pa bo ponovno prodajal betonarno, pet hektarjev velik kompleks Ingrad Gramata.
Največjo nepremičnino Klasja, ki na Hudinji zaseda skoraj tri hektarje veliko območje, sestavljajo upravna stavba, pekarna in keksarna, mlin, skladišča, silosi in parkirišča. Izklicna cena je malo manj kot 1,6 milijona evrov. Če za nakup celotne nepremičnine ne bo zanimanja, bo Kristijan Anton Kontarščak na isti dražbi premoženje prodajal po manjših sklopih. Upravitelj sicer upa, da bo že v prvem poskusu prodal celoten kompleks, saj ima zanj dva resna ponudnika.
Zgodba s prodajo betonarne je bolj zapletena in traja že nekaj časa. Stečajni upravitelj Tomaž Kocijan je nepremičnino, na kateri je več stavb, prodajal že na več dražbah, nazadnje se je odločil še za zbiranje ponudb. Ko je že kazalo, da mu je le uspelo najti kupca, se je postopek prodaje ustavil. Družba Voc Ekologija, ki je z odkupom terjatev postala pomembna ločitvena upnica, je prodaji nasprotovala. Predlagala je, naj ji sodišče namesto plačila njenih terjatev raje izroči nepremičnino. Sodišče temu ni ugodilo in stečajni upravitelj je objavil novo dražbo. Kot izklicno ceno je določil 1,6 milijona evrov, kolikor je v pogajanjih po zadnjem zbiranju zavezujočih ponudb za nakup betonarne ponudilo celjsko podjetje Inpos.
JI
city7«
Vse najboljše
БвоБшп
OTROŠKE ■ VEDOŽELJNOSTI3
VSAK DAN OB 10. IN 17. URI
od 15. do 21.1.2018
a um
<=ity7<
center
Vabljeni na zabavne in poučne znanstvene dogodivščine in eksperimente v družbi prof. Pipete.
WWW.CITY-CENTER.SI	П CITYCENTER.CELJE
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Slovesnosti ob pravoslavnem božiču je vodil celjski paroh Milan Duduković.
Za pravoslavne božič, za katoličane trije kralji
CELJE - Številni pravoslavni verniki so konec tedna praznovali božič. Središče slovesnosti je bilo v začasni pravoslavni cerkvi v Celju, družine so seveda velik praznik praznovale prav tako na svojih domovih. Slovesno je bilo tudi v katoliških cerkvah.
Srbska pravoslavna cerkev in še nekatere druge uporabljajo za cerkvene potrebe julijanski koledar, po katerem je božič 7. januarja. Za razliko od katoličanov, ki postavljajo božično drevo, postavljajo pravoslavni mlado hrastovo drevo oziroma hrastove veje. Tega so v Celju popoldne pred božičnim dnem v pravoslavni cerkvi krasili otroci. Badnjak, kot imenujejo pravoslavno božično drevo, so pol ure pred
polnočjo slovesno prenesli v cerkev, kjer je bila nato slovesnost tako imenovanega božičnega jutranja. Ta spominja na katoliško polnočni-co. Tudi pravoslavna privabi vsako leto številne vernike. Slovesnosti ob pravoslavnem božiču je vodil celjski pravoslavni župnik, paroh Milan Duduković. Celjska pravoslavna župnija, to je parohija, deluje na širšem območju Celja, Velenja in Zasavja.
V soboto so prav tako slovesno praznovali katoliški verniki. Gre za starodavni praznik Svetih treh kraljev. Gre za tri modrece, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu Kristusu. Po slovensko jih imenujemo Gašper, Miha in Boltežar, novorojencu pa so prinesli v dar kadilo,
zlato in miro. Začetnice imen svetih treh kraljev - to je G, M in B - so zapisane na vratih nekaterih cerkvenih stavb in blagoslovljenih zasebnih domov. Praznik je povezan tudi s koledniki, ki oblečeni v tri kralje zbirajo darove. V Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji je praznik Svetih treh kraljev dela prost dan.
V sosednji Italiji se otroci na praznik treh kraljev veselijo čarovnice Befane, ki je po legendi trem kraljem pokazala pot do novorojenega Jezusa. Pridnim otrokom prinese ponoči darila in porednim pest premoga. Ponekod na Primorskem, kjer tudi pričakujejo Befa-no, so bili tako slovenski otroci že četrtič obdarovani.
BJ
Foto: SHERPA
Milijoni za šest hektarjev
CELJE - Ministrstvo za okolje in prostor ter podjetje Irgo Consulting sta pred dnevi podpisala pogodbo za izdelavo idejnega projekta za sanacijo parcele v Bu-kovžlaku. S tem bo začela Slovenija izvrševati zahteve sodbe sodišča Evropske unije iz leta 2015 zaradi nezakonitega odlaganja odpadkov na omenjeni parceli.
Gre za šest hektarjev veliko območje (parcela 115/1 v k. o. Teharje), kamor so bili pred leti nezakonito pripeljani nevarni odpadki. Evropska komisija je na pobudo celjske civilne iniciative tožila Slovenijo, ker ta ni ukrepala v zvezi z nelegalnim odlaganjem nevarnih odpadkov na dveh območjih v Celju. Prvo, to je območje poslovne cone Gaberje - jug, je Mestna občina Celje v zadnjih letih uredila in za to odštela 1,3 milijona evrov. Parcela na območju Bukovžlaka, ki je v pristojnosti države, pa še čaka na sanacijo.
Ta je z okoljskega, inženirskega, tehnološkega in finančnega vidika zelo zahtevna, so ugotovili strokovnjaki ljubljanske fakultete za gradbeništvo, kjer so leta 2016 pripravili štu-
dijo, kako urediti sporno parcelo. Presenečeni so ugotovili, da je onesnaženje na tej parceli le vrh ledene gore in da so na območju nasute veliko večje količine onesnaženega materiala, kot je kazalo na začetku. Skupno naj bi šlo za 150 tisoč kubičnih metrov materiala. Država je novembra 2016 dobila zeleno luč Evropske komisije, da lahko nadaljuje dejavnosti, s katerimi bo uresničila sodbo sodišča.
Ministrstvo za okolje in prostor ter podjetje Irgo Consulting sta tako podpisala pogodbo za izdelavo idejnega projekta za remediacijo zemljin in sanacijo parcele. Izvajalec bo moral po tej pogodbi, vredni malo manj kot 819 tisoč evrov, v 18 mesecih izdelati dodatne geološke in hidrogeološke ter kemične analize odloženega materiala. Na podlagi rezultatov bo kasneje izdelal idejni projekt za sanacijo območja. Predvideni so tehnološki postopki, ki bodo privedli do zmanjšanja koncentracije ali dostopnosti onesnaževal v tleh. Po presoji možnih pristopov in tehnologij je študija izvedljivosti pokazala, da je v danih razmerah naj-
boljša možnost ta, da vsa umetna nasutja ostanejo tam, kjer so. Zgradili naj bi vodotesen pokrov, ki bo omejil pronicanje padavin, in vzpostavili ustrezen nadzor nad območjem. Da je poseg zelo zahteven, opozarjajo na ministrstvu, saj čez parcelo vodijo cevovoda Cinkarne Celje, plinovod in vodovod, računajo pa tudi na možnosti najdbe grobišča vojnih in povojnih žrtev.
Parcela ima značilnosti degradiranega območja. Na njej je do leta 1990 aktivnosti izvajala jugoslovanska vojska. Med leti 2000 in 2006 so tam nelegalno odlagali material neznanega porekla. Med nasutimi materiali prevladujejo izkopne zemljine, pomešane z gradbenimi odpadki. Kdo vse je tja nelegalno odlagal ta material, ni znano.
Celoten projekt bo predvidoma stal 2,8 milijona evrov, končan pa naj bi bil v prihodnjih dveh letih. A to bo pomenilo ureditev le majhnega dela čezmerno onesnaženega območja Celjske kotline, kar je posledica preteklega industrijskega onesnaževanja.
TC, foto: GrupA
Freske so zaščitene
CELJE - Freske, ki so jih lani poleti odkrili na Muzejskem trgu v Celju, so v teh dneh pokrili z betonskimi ploščami in jih zaščitili pred mrazom. Arheologi bodo pod njimi lahko nadaljevali restavratorska dela.
Med preurejanjem Muzejskega trga v Celju so arheologi odkrili živobarvne freske, ki naj bi izvirale iz antične dobe. Ker je takšnih fresk v Evropi zelo malo, so se v Pokrajinskem muzeju Celje odločili, da jih bodo ustrezno predstavili in situ, torej na mestu odkritja. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bile skrajno ogrožene, zato bi jih morali še pred zimo zaščititi. Mestna občina Celje je izbrala podjetje Voc, ki bi moralo že do konca leta 2017 na vzhodnem delu Muzejskega trga zgraditi objekt, ki bi dragocene freske in druge pomembne ostaline zaščitil pred zunanjimi vplivi in propadanjem. Pretekli teden so objekt pod Muzejskim
trgom končno prekrili s ploščami. »Ostaline bomo zaščitili pred zimskimi neprilikami in bomo lahko v razstavišču pripravili ugodne razmere za restavriranje fresk. Lahko bomo tudi utrdili zidove na razstavišču,« je razložil arhe-
olog in kustos Pokrajinskega muzeja Celje dr. Jure Kraj-šek.
Ker so med raziskavami odkrili še freske na delu, kjer so mislili zaključiti prezentacijo, se pogovarjajo z zavodom za varstvo kulturne dediščine
in Mestno občine Celje, da bi prezentacijo prestavili še za meter in da bi predstavili še nove freske. »Dokončnega pokritja tako še ne bo, ampak bomo pred pravim mrazom prostor toliko zaščitili, da bomo lahko na razstavišču vzpostavili normalne razmere in ne bo več improviziranih pogojev,« je zaključil Krajšek.
BGO, foto: SHERPA
Arheolog Jure Krajšek na Muzejskem trgu
grofje celjski
Javno vodstvo
Sobota, 13.1. 2018, ob 11.00, Knežji dvor.
Pokrajinski muzej Celje
Xjffi ^ ' "-■ Informacije: Cjnl	T: 03/4280962 aii 031612618
: J w mu»J
^ЈИРР СеЏ' E' muzej@pokmuz-ce,si
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Prvi posredovalci prihodnji mesec
Prostovoljni gasilci podpora ekipam nujne medicinske pomoči
na terenu že
Enote prvih posredovalcev ne bodo nadomestile ekip nujne medicinske pomoči, ampak bodo le njihova podpora. V Spodnji Savinjski dolini naj bi tovrstna pomoč zaživela že prihodnji mesec, v Šaleški dolini marca.
ŽALEC, VELENJE - Žalski in velenjski prostovoljni gasilci se kot prvi v naši regiji intenzivno pripravljajo na vzpostavitev sistema prvih posredovalcev pomoči. V sodelovanju z vsemi pristojnimi zdravstvenimi ustanovami in z regijskim centrom za obveščanje bodo prebivalcem Spodnje Savinjske in Šaleške doline, ki se bodo znašli v urgentnem zdravstvenem stanju, začeli pomagati že februarja oziroma marca.
Sistem prvih posredovalcev pomoči je že zaživel na Koroškem, Gorenjskem in v delu Slovenske Bistrice, medtem ko na območju nujne medicinske pomoči Celje in Velenje žalski in velenjski gasilci orjejo ledino. Ob pomoči lo-
kalnih skupnosti, zdravstvenega osebja in reševalcev so izvedli prva izobraževanja, na katerih so bodoči prvi posredovalci pridobili vsa potrebna znanja nudenja prve pomoči. Do zdaj so za to delo v Žalcu usposobili 45 in v Velenju 70 gasilcev.
Prvi na kraju nesreče
Poveljnik Gasilske zveze Žalec David Krk pravi, da je namen ustanavljanja ekip prvih posredovalcev čim hitrejše in čim kakovostnej še nudenje pomoči ob ogroženosti človeškega življenja zaradi nenadne bolezni ali poškodbe. V prvi vrsti gre za intervencije ob srčnem zastoju, intervencije zaradi tujka v zgornjih dihalih s hudo zaporo dihal-
ne poti in pri hudi zunanji krvavitvi. Prostovoljni gasilci so namreč pri reševanju življenj lahko bistvenega pomena. Na kraju nesreče so lahko zaradi poznavanja terena in razpršenosti gasilskih enot po vsej regiji bistveno prej kot ekipa nujne medicinske pomoči. V vseh urgentnih zdravstvenih stanjih je bistvenega pomena vsaka minuta.
Podpora nujni medicinski pomoči
Enote prvih posredovalcev ne bodo nadomestile ekip nujne medicinske pomoči, ampak bodo le njihova podpora. Po besedah vodje sistema prvih posredovalcev v Velenju, reševalca nujne medicinske pomoči Matjaža Andrejca, bo regijski center
za obveščanje po novem o nesrečah istočasno obvestil nujno medicinsko pomoč v Celju oziroma Velenju in za to usposobljene tamkajšnje
prostovoljne gasilce. O nesrečah bodo obveščeni na enak način kot ob gasilskih intervencijah. Tako kot vse druge aktivnosti prostovolj-
nih gasilcev bo tudi ta temeljila izključno na prostovoljni odločitvi.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (SHERPA)
Vabilo na svet staršev spet le za izbrane
ROGATEC - Ponoven poskus, da bi osnovna šola in Vrtec Rogatec dobila legitimen svet staršev, je konec lanskega leta propadel. Po posredovanju inšpektorata za šolstvo bi moral ravnatelj nov sestanek izvoljenih predstavnikov sklicati do 26. januarja. A tudi tretjemu poskusu ne kaže najbolje.
»Zgodba se ponavlja,« so ogorčeni starši, ki so se ponovno pritožili na pristojni inšpektorat. V prejšnjem poskusu je ravnatelj na ustanovni sestanek povabil samo tiste predstavnike razredov, kjer se je roditeljskega sestanka udeležilo več kot pol staršev. A kot so nam potrdili tudi na inšpektoratu, večinske udeležbe na roditeljskih sestankih ni mogoče zahtevati. Udeležba za starše namreč ni obvezna. Drugače je z izvoljenim svetom staršev
ali svetom zavoda, kjer je za sprejemanje določenih sklepov nujna večinska prisotnost izvoljenih predstavnikov. A kot kaže, ravnatelj Viljem Prevolšek danih smernic ne namerava upoštevati. Glede na vabilo naj bi se svet staršev vrtca sestal 22. januarja in svet šole dan kasneje. In ravnatelj je ponovno povabil le predstavnike tistih razredov, kjer je bila prisotnost staršev večja od 50 odstotkov. V ostalih razredih ravnatelj starše poziva k ponovni udeležbi na roditeljskih sestankih in k ponovnim volitvam predstavnikov.
Odzivnost staršev je vedno manjša, saj imajo zdrah v domači šoli vrh glave. Zanimivo je, da se pri svojem ravnanju ravnatelj sklicuje na poslovnik, ki ga je oktobra sprejel novoustanovljen svet staršev. Zanj se je izkazalo, da je nelegitimen, saj je
bil ustanovljen v nasprotju z nekaterimi pravili. Ravnatelj drugih sklepov tega sestava sveta, na primer odpoklica predstavnikov staršev v svetu zavoda, ne priznava. »Izvoljeni predstavniki staršev in nasploh vsi starši se resno sprašujemo, čemu se ravnatelj izogiba izvolitvi sveta staršev? Zakaj na dogajanje v svetu staršev ne odreagira svet zavoda VIZ OŠ Rogatec na čelu s predsednico?« se v odprtem pismu inšpektoratu in javnosti sprašuje eden od staršev Fredi Ferčec. Po vseh zapletih starši ne verjamejo, da bo brez prisotnosti pooblaščene osebe z inšpektorata ali pristojnega ministrstva svet staršev sploh vzpostavljen. Komunikacija z ravnateljem je bila na predhodnih sestankih namreč izjemno otežena, če že ne nemogoča.
StO
Ravnatelj Viljem Prevolšek ustanovni sestanek sveta staršev januarja sklicuje že tretjič.
Na zavodu se vrstijo gradbinci
CELJE - Podatki o zaposlovanju za pretekli mesec so na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje običajni za to zimsko obdobje. Od novembra se je namreč brezposelnost nekoliko povišala, vendar gre za sezonski pojav. Če primerjamo podatke za december z letom prej, so ti zelo ugodni.
Decembra se namreč na zavodu za zaposlovanje prijavljajo gradbinci, kar je posledica njihovega sezonskega dela. Zato je bila brezposelnost na celjskem območju decembra v primerjavi z novembrom višja kar za 3,7 odstotka. Podoben porast je tudi na državni ravni. Na območju celjske območne službe zavoda je bilo tako konec decembra prijavljenih 9.200 brezposelnih.
Ko primerjamo zadnji december z letom prej, so podatki razveseljivi, saj je brezposelnost kljub vsemu nižja za 15,5 odstotka (na državni ravni je nižja za 14,6 odstotka). Med vsemi prijavljenimi prevladujejo dolgotrajno brezposelni, ki jih je kar 52 odstotkov. Gre za tiste, ki so na zavodu prijavljeni več kot leto. Denarno nadomestilo prejema petina brezposelnih. Povprečna višina nadomestila, ki ga dobijo izplačanega, znaša v bruto znesku 700 evrov.
BJ
Čistilna naprava podpisana
KOZJE - Občina je s podjetjem HPG Brežice podpisala pogodbo za gradnjo kanalizacije in male komunalne čistilne naprave Lesično.
Pogodbena vrednost del brez davka znaša malo manj kot 430 tisoč evrov. Prvi del gradnje kanalizacijskega sistema naj bi bil končan do konca julija letos. Dobava in vgradnja male komunalne čistilne naprave naj bi bili izvedeni do konca maja 2019.
StO
8
IZ NAŠIH
KRAJEV
Večja škoda kot po žledu
NAZARJE - Sanacija po vetrolomu, ki je prizadel tudi gozdove v naših krajih, se je v nižjih legah že začela. Uničujoč decembrski veter je povzročil ogromno škodo. Daleč največja je na območju območne enote zavoda za gozdove v Nazarjah. Ta skrbi za gozdove Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Zaradi nedostopnosti nekaterih gozdov, in sicer zaradi snega v višjih legah, so zaenkrat znane zgolj splošne ocene škode. »Zadnji podatki kažejo, da bo lesna masa, ki je bila poškodovana, obsegala od približno 150 do 200 tisoč kubičnih metrov,« je povedal
vodja nazarske območne enote Anton Breznik. »Območij, ki so višje od približno 1.500 metrov nadmorske višine, zaradi vremenskih razmer še nismo uspeli pregledati,« omenja vodja. Breznik s sodelavci ugotavlja, da bo škoda po vetrolomu zagotovo večja, kot je bila po žledolomu. Po žledolomu je bilo namreč od 120 do 150 tisoč kubičnih metrov sečnje.
Zaradi podlubnikov, ki grozijo močno poškodovanim gozdovom, je treba s saniranjem pohiteti. V nižjih, dostopnejših legah, kjer ni snega, se je že začela. »Večina lastnikov je izvajalce že pridobila. Nekatere površine,
predvsem manjše, so že sanirane,« ugotavlja Breznik. V nižjih legah mora biti sanacija končana do konca aprila in v višjih vsaj do konca maja. Najpozneje naj bi bila končana na območju krajevne enote zavoda za gozdove v Lučah, ki skrbi tudi za hudo poškodovane gozdove goratega Solčavskega.
Zaenkrat cena lesa na trgu ni bistveno padla, saj je vladalo precejšnje pomanjkanje lesne mase. Vprašanje je, kakšna bo cena spomladi, in sicer v primeru, če se bodo pojavili tudi podlubniki. Cena bo seveda odvisna od ponudbe in razmer na trgu.
BRANE JERANKO
V - -
: "i.
v : \ 4 1
■ t .•<■■
«v.
>\ v
: >"*
• •;YV.. V -v
ш '. -k«. 3, I
I - • № i ■ j -
Ш Гф	,
■ Ш > i fe	-i	4
m .i*	% .
Im

Tako je bilo v preteklih dneh v Solčavi.
Valilnica podjetniških idej
VELENJE - Za Saša inkubatorjem, ki domu-je v Podjetniškim centru Standard, je uspešno leto. S svojimi aktivnostmi je pomagal ustanoviti 12 novih podjetij in odpreti 23 delovnih mest. Poleg tega, da je sodeloval v različnih domačih in evropskih projektih, je posebno pozornost namenil tudi povezovanju z dijaki.
V Mestni občini Velenje podjetništvo spodbujajo že pri osnovnošolcih in dijakih, ki s pomočjo podjetniških krožkov pridobivajo znanja in veščine, potrebne za uspeh ne samo v podjetništvu, ampak tudi v življenju. Saša inkubator je v preteklem letu za mlade
organiziral dva start up vikenda, na katerih je sodelovalo 150 dijakov, ki so oblikovali 36 dijaških ekip. V prostorih podjetniškega centra so izvedli številne kreativne oblike izobraževanj, delavnic in predavanj, ki se jih je udeležilo več kot tri tisoč ljudi. Programa Podjetniški trampolin in Balkan Start: up, ki so ju izvedli preteklo leto, sta dala nov zagon in priložnosti tovrstnim ekipam iz Saša regije in tujine. Ekipe Saša inkubatorja in zunanji mentorji so razvoju idej in prestopu v inovativno podjetništvo posvetili več kot 800 ur svetovanja.
ŠO
Vincencij Habjan (desno) skupaj z resornim ministrom Borisom Koprivnikar ob pregledu novih prostorov v Šmarju. Zadnja leta je upravna enota namreč gostovala v začasnih bivalnikih.
Načelnik Habjan predaja štafeto
ŠMARJE PRI JELŠAH -Vincencij Habjan, dolgoletni načelnik Upravne enote Šmarje pri Jelšah, se je na prelomu leta upokojil. Kdo ga bo nasledil, bo znano februarja. Od začetka leta delo vršilke dolžnosti opravlja mag. Jasna Junkar.
Kot so nam sporočili z ministrstva za javno upravo, postopki izbire novega načelnika še niso končani. Natečajna komisija uradniškega sveta je
seznam primernih kandidatov posredovala ministru za javno upravo. V nadaljevanju bo z njimi minister opravil razgovore in po svoji presoji izbral najprimernejšega. V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih ga tudi sam imenuje, lahko pa se odloči tudi za ponovitev postopka. »Tudi ko bo minister sprejel odločitev, imena kandidata še ne bomo mogli sporočiti javnosti, saj bo potrebno izvesti
še postopke različnih preverjanj podlag za imenovanje na položaj z odločbo in sklenitev pogodbe o zaposlitvi,« so še pojasnili na pristojnem ministrstvu. V praksi to pomeni, da ime, ki bo po 21 letih nadomestilo Habjana, ne bo znano pred februarjem.
Sicer je šmarska upravna enota zadolžena za šest občin Obsotelja in Kozjanskega. Trenutno zaposluje 40 ljudi.
StO, foto: SHERPA
Do odškodnin zaradi ograje na meji upravičeni vsi lastniki
ROGATEC - Žičnata ograja na naši južni meji stoji že dve leti in nič ne kaže, da jo bodo kmalu odstranili. Med stroške bo treba prišteti tudi odškodnine lastnikom zemljišč, na katerih so te tako imenovane tehnične ovire postavili. Podaljšan rok za vložitev zahtevka je do konca marca 2018.
Sprva je vlada predlagala, da bi odškodnine dobili samo tisti lastniki zemljišč, ki jim je vojaška ograja na meji povsem onemogočala rabo njihovih zemljišč, hkrati pa je določila izjemno kratek rok za vložitev zahtevka. Posledično je to pravico izkoristilo le osem odstotkov upravičencev, saj je večina zakonsko določen rok konec letošnjega junija zamudila. Po novem bodo do
odškodnin upravičeni vsi lastniki ograjenih zemljišč. Kot pravi župan Občine Rogatec Martin Mikolič, je bil med pobudniki za spremembo zakonodaje zaradi krivic, ki so se zgodile tudi številnim njegovim občanom. V občini Rogatec je 14 kilometrov postavljenih ograj, skupno jih je na južni meji približno 160 kilometrov. Postavljene so na 20 tisočih parcelah, s katerimi razpolaga približno dva tisoč lastnikov. V naši regiji se z žičnato ograjo soočajo še v občinah Rogaška Slatina, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. Lastniki zemljišč lahko torej tudi za nazaj odškodninske zahtevke oddajo na upravnih enotah.
StO
Za brezposelne nemška izkušnja
Mladi dolgotrajno brezposelni lahko izkoristijo možnost dvomesečne delovne izkušnje pri delodajalcih v Nemčiji. Gre za izvajanje nacionalne sheme mobilnosti in to v okviru projekta, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad. Za program, ki traja pol leta, se lahko kandidati prijavijo do 16. januarja.
Pri prijavi imajo prednost mladi, ki so brez zaposlitve več kot leto in se ne izobražujejo oziroma usposabljajo. Polletni program se bo začel z dvomesečno pripravo v Sloveniji, ki bo vključevala med drugim jezikovno in kulturno usposabljanje ter privajanje na zahteve delovnega mesta.
Po dvomesečni pripravi bodo udeleženci programa odšli k nemškim delodajalcem.
Tam bodo poskrbeli za vključitev udeležencev v delovno okolje, za njihovo nastanitev in dejavnosti v prostem času. Za obdobje bivanja v Nemčiji bodo udeleženci prejeli potne stroške in dnevno nadomestilo za bivanje.
V Nemčijo naj bi tako odšli dve skupini mladih. Prva bo odšla na pot aprila in druga konec avgusta. Po vrnitvi v Slovenijo bodo udeleženci vključeni v še en dvomesečni program. Mladi naj bi tako pridobili nove, drugačne delovne izkušnje. Na ta način naj bi imeli tudi večjo možnost zaposlitve.
Kandidati se lahko prijavijo na naslov ma-tej.molan@ess.gov.si. V projektu sodelujeta zavod za zaposlovanje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Naša jutranja zvezda bo plesala
Jutranji ritem bo Dejan Krajnc preselil na plesni pod
Uspešen radijski moderator in televizijski voditelj, klarinetist ter pevec Dejan Krajnc je strasten glasbenik. In to strast bo spomladi prenesel še na plesni pod. Veseli se tanga, trepeta pred privlačno salso, namerava pa očarati tudi z njemu najbolj domačim valčkom.
Dejan Krajnc bo še vedno vstajal ob 4. uri zjutraj in poslušalce Radia Celje prebujal v Jutranjem ritmu z Evo in Dejanom, vsako popoldne pa bo vadil plesne korake za oddajo Zvezde plešejo, ki bo spomladi na POP TV vsako nedeljo ob 20. uri. Njegov napredek bomo spremljali tudi v naši medijski hiši.
Kakšno bo tvoje umetniško ime, če postaneš svetovno znan plesalec?
Uh, to pa je spodbudna beseda. Zaenkrat si niti v sanjah ne upam razmišljati, kaj bo, če bo. V prvi vrsti ostajam glasbenik in voditelj, kaj pa bo prinesla bližnja prihodnost, pa se pustimo presenetit. Gotovo kaj dobrega, kaj zanimivega.
Kateri del telesa ti bo na plesnem podu povzročal največ težav?
Hahaha, klasičen odgovor bi omenjal pohojena stopala soplesalke. Drugače pa kakšen kilogram preveč, ki se je nakopičil ob nepravilnem prehranjevanju na poletnih veselicah, ali pa moja frizura, ki je zelo, zelo visoka in trda. Najbrž jo bo treba tu in tam tudi podreti za kakšno bolj elegantno pričesko.
Z Dejanom Vunjakom, lanskim zmagovalcem oddaje Zvezde plešejo, sta dobra prijatelja, sošolca na akademiji za glasbo in glasbena kolega ... Misliš, da ti bosta enako ime in dobro prijateljstvo pomagala, da stopiš v njegove čevlje? Ga boš prosil za kakšen nasvet?
Dejan mi je že namenil nekaj spodbudnih besed, nasvetov in dodal, da naj se prepustim strokovnjakom, ki me bodo obdajali. Rad bi pohvalil celoten kolektiv POP TV, ki že od začetnih sestankov več kot odlično skrbi za
dobro energijo, kot radi rečemo dober »vajb« v ekipi. Komaj čakam, da stopim na plesišče.
EP
Najbolj so se razveselili čokolina
Dobrodelnost celjskih dijakov ne pozna meja
CELJE - Dijaki Gimnazije Celje - Center v zadnjih letih vedno večjo pozornost namenjajo tudi dobrodelnosti. Letošnjo zimo na pobudo dijaka Kristijana Vebra še posebej odmeva zbiranje potrošnega materiala za otroke v Hiši zavetja Pal-čica v Grosupljem.
Do zdaj mu je s pomočjo dijakov, profesorjev, ravnatelja, sponzorjev in ostalih dobrotnikov uspelo zbrati pisano paleto raz-
ličnega potrošnega materiala in prigrizkov.
Dobrodelna akcija naj bi po prvih načrtih trajala od 6. novembra do 15. decembra, a so jo zaradi velikega odziva podaljšali do sredine januarja. Pobudnika akcije, dijaka predšolske vzgoje Kristijana Vebra, veseli velikodušen odziv širokega kroga ljudi. Malčkom, starim do šest let, ki zaradi neprimernega družinskega okolja začasno bivajo v Hiši zavetja Palčica, je želelo pomagati vedno več ljudi ne samo iz Celja, temveč iz vse Slovenije. Največ so darovali plenic, vlažilnih robčkov in otroške hrane.
Do zdaj so del zbranega materiala že dostavili v Hišo zavetja Palčica, drugi del bodo v Grosuplje odpeljali v začetku prihodnjega
tedna. »Ob naši prvi dostavi je bilo v Palčici nastanjenih sedem otrok, ki so se še posebej razveselili čokolina,« pravi idejni vodja akcije, ki ga je pristno otroško veselje tako navdušilo, da se je takoj odpravil v trgovino in poskrbel, da tudi v drugem delu pošiljke ne bo manjkalo te priljubljene otroške hrane.
Sodelovanje celjskih dijakov predšolske vzgoje s Palčico se še ne bo končalo. Direktorica hiše zavetja Manuela Ham bo naslednji petek, 19. januarja, na Gimnaziji Celje - Center za dijake predšolske vzgoje imela še predavanje z naslovom Naj nasilje v vrtcu ne bo tabu.
ŠO
Dobrodelna Stržkova smrečica
V celjskem lokalu gostje in zaposleni decembrske dni obeležijo z zbiranjem pomoči za ljudi v stiski - Letos so zbirali za inkubator
CELJE - Lokali, v katerih bi se gostje družili ob kozarčku ali kavi, ob tem pa bili tudi dobrodelni, ni ravno veliko. Bar Stržek v Podjavorškovi ulici, ki ga upravlja istoimenski motoristični klub, je zato nekaj posebnega. Gostje že peto leto na poseben način polepšajo novoletno smrečico v lokalu. Poleg okraskov so na njej namreč lističi z imeni darovalcev, ki prispevajo za dober namen.
Letos je približno 50 darovalcev zbralo 500 evrov za nakup inkubatorja za nedonošenčke v ljubljanski porodnišnici. Denar so pred dnevi izročili eni od pobudnic akcije, Katarini Ven-turini, ki je obiskala lokal, kjer so ob tej priložnosti pripravili pravo malo slovesnost. Predsednik kluba Martin Prodnik je poskrbel tako za glasbeni kot kulinarični del dogodka. Za vse to ima po njegovih besedah največ zaslug vodja lokala Valerija Kovačič. Ta pravi, da brez gostov ne bi mogla izpeljati svojih zamisli. »To je lepa zgodba, ki se je začela pred petimi leti. Takrat smo decembra okrasili smreko in prižgali lučke. Eden od gostov je rekel, da je naša smreka dolgočasna. Začudena sem bila, kaj naj bi bilo narobe z njo, saj se je meni zdelo, da ji nič ne manjka. Rekel je, da ni denarja na njej, vzel je pet evrov in bankovec obesil na smreko. Kmalu so ga posnemali še drugi. Sama tega običaja nisem poznala in tudi nisem vedela, kaj bi z denarjem počeli. Dogovorili smo se, da bomo januarja pripravili zabavo in se malo družili. Naslednje leto smo rekli, zakaj bi delali zabavo, saj se pri nas vedno kaj dogaja, in smo se določili, da bomo denar raje namenili v dobrodelne namene.«
Preverijo, komu bodo pomagali
Tako je nastala akcija, v kateri so naslednje leto fantu s cerebralno paralizo, ki si je želel, da bi se kopal v bazenu, za zbranih 300 evrov kupili darilni bon za zdravilišče Topol-šica, kamor je lahko za tri dni odšel skupaj z mamo. Nato so pomagali deklici iz Ljubljane, ki je morala na operacijo nog v tujini, predlani pa so zbrani denar podarili OŠ Štore za kosilo dveh bratcev, ki jima mama samohranilka tega ni mogla zagotoviti. Lani decembra so se odločili za zbiranje denarja za inkubator za nedonošenčke v ljubljanski porodnišnici. »Zbrali smo 500 evrov, kar je zelo lep znesek,« pohvali goste Valerija Kovačič in dodaja, da ji gostje zaupajo, saj vedo, da vedno preveri, komu bodo namenili pomoč. »Večkrat slišimo zgodbe, kako je nekdo ubog in kaj vse potrebuje, potem pa na terenu ugotoviš, da to ni res.« Tudi ko izročijo zbrano pomoč, je zraven kdo od gostov,
Valerija Kovačič in Martin Prodnik pred smrečico, na kateri so poleg okraskov tudi listki z imeni darovalcev.
da je vse izpeljano tako, kot mora biti, pravi Valerija.
Pomagajo po svojih močeh
Dobrodelnim organizacijam večinoma ne zaupa preveč, za primere, da nekdo potrebuje pomoč, izve v pogovorih ali s pomočjo humanitarne delavke Anite Ogulin. Ona ji je na primer povedala za deklici iz Prekmurja, ki sta živeli s pomočjo respiratorja, in v lokalu so zanju še posebej zbrali denar za hrano. To so kupili tudi za fantka iz Celja, ki je imel levkemijo in je potreboval posebno hrano. S prehrambenim paketom so pomagali tudi invalidni gospe iz Žalca. »Denar ki ga dobimo kot napitnino, damo tudi v ta namen,« pravi Valerija, ki sama ni imela lahkega življenja in zato ve, kaj pomeni, če ti v stiski nekdo ponudi pomoč. »Ljudje, med katerimi delam, so večinoma preprosti delavci, ki darujejo vsak po svojih zmožnostih. Večkrat je tako, da tisti, ki ima veliko, ne bo dal. Mi, ki delamo za minimalne plače, vemo, kako je hudo, ko nimaš. Tisti, ki so res v stiski, se ne izpostavljajo, ker jih je sram. Do teh ljudi bi morali priti in jim pomagati,« meni sogovornica,
ki je razočarana, da je pri nas toliko revščine.
Krof za deklico
Primer, ki ga je doživela v trgovini, je dovolj zgovoren. »Pred mano je bila mamica z deklico. Pol kilograma kruha sta vzeli in ko je deklica vprašala mamico, če bi lahko dobila krof, se je mamica sklonila in ji po tihem rekla, da imata samo za kruh. Da ne bi užalila mamice, sem sama kupila krof, šla za njima do blagajne in ko sem ga položila pred blagajničarko, sem na na glas rekla: >Joj, zakaj sem sploh kupila krof, saj mojega otroka ni doma? < Vprašala sem deklico, če bi ga ona imela, in ko ji je mamica dovolila, ga je otrok vzel. Čez nekaj mesecev sva se z mamico srečali in takrat je ona kupila krof in ga z istimi besedami pospremila pri blagajni. Šli sva na kavo in povedala mi je, da nikoli ni pozabila tistih mojih besed.«
Vse to je po njenem mnenju le nekaj drobtinic, vendar tudi drobtinica na drobtinico lahko človeka nasiti, meni pobudnica dobrodelnih akcij, ki jih bo ob podpori sodelavcev in gostov pripravljala še naprej.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
»Vsaka zgodba se te dotakne, posebej težko je bilo ob obisku dveh deklic v Pre-kmurju. Živeli so v leseni hiši, oče me je peljal v sobo, kjer je bila le zemlja na tleh. V dveh kovinskih posteljah sta ležali deklici z respiratorjema. Ko to vidiš, ne najdeš primernih besed spodbude.«
10
KULTURA
Valilnica odličnih glasbenikov
Razstava ob 110-letnici javnega glasbenega šolstva v Celju
V torek so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli razstavo 110 let javnega glasbenega šolstva v Celju. To je le eden od dogodkov, s katerimi Glasbena šola Celje letos proslavlja visok jubilej. Ob tem se bo jeseni spomnila še ene obletnice, in sicer 25-letnice srednjega glasbenega izobraževanja.
Prvi v nizu prazničnih dogodkov je bil že novoletni koncert pred tednom, ko so nastopili člani Mladinskega pihalnega orkestra GŠ Celje pod vodstvom Bernarda Beline ter v skupni plesni pravljici učenci plesne pripravnice šole, ki jih vodi Sandra Jazbec, in
plesalci Društva za umetnost plesa Harlekin.
Razstavo v muzeju je postavila kustosinja Urška Repar, ki je na panojih pripravila kronološki pregled po desetletjih, na ogled pa je tudi nekaj glasbil iz arhiva Glasbene šole Celje. Kot je poudarila avtorica razstave, je bila večina materiala že zbrana v letnih zbornikih in knjigi, ki jo je Janko Germadnik iz Osrednje knjižnice Celje pripravil ob stoletnici šole, dodala je še nekaj novega gradiva, ki ga je našla v domoznanskem oddelku knjižnice in arhivu šole. Ob tem je na razstavi opozorila tudi na še en letošnji jubilej, 25-letnico
Ob jubileju bo šola pripravila še vrsto dogodkov: 1. junija bo z Osrednjo knjižnico Celje izdala publikacijo in takrat bo tudi koncert šolskega Extra benda na Krekovem trgu. Ker bo to sovpadalo s 145-letnico Hotela Evropa, bo na voljo jubilejna tortica z logotipom šole, ki ga je izdelala srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije. Novembra bo še osrednja prireditev ob 25-letnici srednjega glasbenega izobraževanja.
srednjega glasbenega šolstva v Celju.
Kmalu prenova mansarde
Glasbeno šolo Celje, ki nadaljuje bogato tradicijo
javnega glasbenega šolstva, obiskuje kar 850 otrok, ki obiskujejo glasbeno pripravnico ali predšolsko glasbeno vzgojo, se učijo enega od klasičnih glasbil ali izberejo katerega od nadstandardnih
programov (džez, elektronske klaviature, bas kitara). S I. gimnazijo v Celju šola izvaja tudi srednješolski program umetniške gimnazije.
Šola je imela že v preteklosti prostorske težave, ki sta
jih omilila prizidka, letos pa bo Mestna občina Celje 350 tisoč evrov namenila za obnovo dela mansarde in s tem bo šola pridobila orkestralno učilnico ter štiri kabinete za poučevanje in vaje učencev. Veliko otrok obiskuje tudi dislocirana oddelka v Vojniku in Štorah, želijo pa ga imeti tudi na Dobrni. Del pouka izvaja glasbena šola v OŠ Lava in OŠ Frana Kranjca, ob ureditvi mansarde pa bo tega gostovanja manj.
Ravnatelj Simon Mlakar pravi, da otroci še vedno najpogosteje želijo igrati klavir, flavto ali kitaro. »V zadnjem času sem pozitivno presenečen ob porastu zanimanja za basovska trobila, na srednji stopnji imamo celo dijakinjo fagota.« Sicer pa je zadovoljen, da sistem financiranja javnih glasbenih šol ostaja nespremenjen, »saj je to dokazano eden najboljših sistemov v Evropi, kar dokazujejo tudi številni uspehi učencev in dijakov na mednarodnih tekmovanjih«.
TC, foto: SHERPA
um Popotovanje do Rusije, lik trgovca, žive fotografije ..
... vse v novi številki revije Zgodovina za vse
Zgodovina za vse izhaja kot knjižni izdelek Zgodovinskega društva Celje že od leta 1994. Izhaja dvakrat letno in že od začetka se ukvarja z zgodovino vsakdanjega življenja, posebna odlika revije je poudarek na pripovedništvu. Tokrat je ena od razprav povezana s Celjem, saj so predstavljene potopisne črtice Gvidona Serneca, pripadnika celjske slovensko govoreče meščanske družine.
Zadnja številka revije Zgodovina za vse je podobno kot prejšnje razdeljena na tri dele. V prvem delu revije so štiri razprave in v prvi je Blaž Javornik odprl neznano temo, kako je celjski politik Gvidon Sernec v liberalnem časniku Slovenski narod objavljal potopisne črtice. »Blaž Javornik nam v razpravi predstavlja pogled
Veselo novo leto s pesmijo
Tradicionalni novoletni koncert mešanega pevskega zbora Pevskega društva upokojencev Celje je tudi tokrat ponudil mešanico pesmi za vse okuse.
Mešani pevski zbor neprekinjeno deluje že 57 let in v tem času je imel že več kot tristo samostojnih koncertov ter več kot petsto nastopov. V njihovem programu je veliko pesmi različnih žanrov. Tudi novoletni program je vseboval pesmi za vse okuse. V zboru trenutno poje 36 pevk in pevcev. Število pevcev se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo in ne samo zbor, tudi pevci so vedno starejši. »Jedro zbora poskušamo ohraniti stabilno in čim bolj kakovostno, zato zbor redno obnavljamo. V svoje vrste sprejemamo ljubitelje petja, ki so se upokojili ali se na upokojitev pripravljajo. S svojimi aktivnostmi jim ponujamo kakovostno preživljanje prostega časa v tretjem življenjskem obdobju. Koncertne in druge odre delimo z mlajšimi izvajalci in tako ustvarjamo medgeneracijsko sožitje,« je še povabila predsednica društva Olga Nezman. Na novoletnem koncertu se je mešanemu pevskemu zboru Pevskega društva upokojencev Celje pridružil salonski orkester Lucky & The Pipes.
BGO
Foto: SHERPA
mladega popotnika Serneca na Rusijo. Če so imeli prebivalci podlapskega območja prepogosto preveč romantičen pogled na to državo, je Gvidona neposreden stik z Rusijo zelo streznil,« je razložil urednik revije dr. Borut Batagelj.
V drugi razpravi sta Petra Kavrečič in Milan Radošević pod drobnogled vzela turistični razvoj v Istri v času Avstro-Ogrske in italijanske uprave. Tretja razprava je delo avtorice Marije Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje. V njej se je lotila raziskovanja lika trgovca v prvi polovici 20. stoletja. Zadnja razprava je delo Mateje Rataj. V razpravi se avtorica ukvarja s prepletom dveh štajerskih družin med svetovnima vojnama. Kot vedno je drugi del namenjen prispevkom s področja historične
teorije in polemike. Franc Križnar se je razpisal o življenju in ustvarjanju skladateljice Brede Šček in mladi Urh Ferlež o zgodnji kinematografiji v Celju.
Tretji del je namenjen ocenam knjig. Čeprav je izdajatelj revije Zgodovinsko društvo Celje, želi z različnimi razpravami stopiti iz lokalnih okvirov. »Ker revija izhaja v Celju, smo avtorji res malce omejeni na naše okolje oziroma poiščemo dobre teme v tem okolju. A vseeno je namen revije objavljati teme vsakdanjega življenja kjerkoli v Sloveniji,« je dodal Borut Batagelj in poudaril, da Zgodovine za vse niso dobro sprejeli le zgodovinarji, študentje zgodovine in drugih humanističnih ved, ampak tudi širša javnost.
BGO
Mešani pevski zbor Pevskega društva upokojencev Celje vodi zborovodja Milan Kasesnik.
KULTURA
11
Polona Kitak pred svojo umetnino
Umetnica in glasbeniki, ki so pospremili odprtje razstave.
Umetnica občinstvo povezala s svojimi deli
Polona Kitak v Kvartirni hiši
Kitakovo likovno ustvarjanje spremlja že od otroštva, a intenzivno slika zadnjih petnajst let. Za svoje kreativno delo je prejela že kar nekaj nagrad, sodelovala je na številnih skupinskih razstavah in priredila še več samostojnih. Tokrat se na razstavi z naslovom Človeški faktor v Kvartirni hiši predstavlja z nekaj novimi deli.
Umetnica je navdih, potrebo po izražanju začutila že v zgodnjem otroštvu in jo kasneje spretno spremenila v dejavnost, ki se ji v zadnjem obdobju intenzivno posveča. Umetnica ves čas išče nove poti, s katerimi odkriva
svet umetnosti. »Z razstavo Človeški faktor se Polona Kitak odmika od tradicionalne ideje v razmerju do galerije, njenih obiskovalcev in razstavljenih del. Gledalce postavlja pred filozofsko idejo, uganko, pri kateri vstopajo v likovno delo in se z njim povezujejo na stopnji dojemanja. Gre za izhodišče idej modreca in umetnika Magritta o razmerju med predmetom in njegovo podobo,« je ob razstavi zapisala likovna kritičarka Tanja Kerić.
Ključna niso samo njena slikarska dela, ampak tudi prostor in gledalci, ki v odločujočem trenutku skupaj oblikujejo celoten
koncept razstave. Polona Kitak je že večkrat razstavljala tudi v Celju, tokrat se lahko pohvali, da je to že njena trideseta samostojna razstava. »Prvo razstavo sem imela na gimnaziji, a ker je bila zelo interna zadeva, je ne štejem za prvo resnično. Pred petnajstimi leti sem prvič predstavila svojo slikanico, kar je nekakšen prelomni trenutek mojega likovnega ustvarjanja,« je povedala Polona Kitak.
Umetnica se poleg tega, da se likovno izraža, veliko posveča tudi leposlovju. »Še vedno imam cilj, da bi svojo poetično prozo združila z likovnimi podobami. Od malega
me privlačita tako likovni kot literani svet. Še vedno zaradi svoje lahkovernosti, ki se ni izkazala za najbolj primerno v teh časih, verjamem v človeško dobro. Zato sem to razstavo namenila obiskovalcem mojih del.«
Ker je tudi glasba umetniški svet, ki vedno znova navdihuje Polono Kitak, je bilo odprtje razstave pospremljeno z glasbenimi gosti - Tejo Kitak, Gregorjem Kolarjem in Janjo Brlec.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Kaj se dogaja z modernimi samci?
Tom Costo izdal tretjo knjigo
Tom Costo je komik in pisatelj, ki ustvarja že več kot deset let. Aktiven je na področju gledališča, veliko nastopa, režira in piše scenarije. V preteklosti je napisal kopico kratkih zgodb, ki jih je objavljal v različnih spletnih in tiskanih medijih. Leta 2015 je izdal svoj prvenec, roman Poberi se. Zaradi romana je krenil na 200-kilometrsko pešpot od domačih Zlateč do Izole.
Druga Tomova knjiga je pozitivno in motivacijsko nastro-jena, ima naslov Korajžnice in v sebi nosi veliko dobre volje. V tretji knjigi je zbral svoje kratke zgodbe in jih zvezal v PMS - prigode modernega samca. S Tomom Costom smo se pogovarjali po uspešni predstavitvi tretje knjige.
Zakaj je naslov knjige PMS?
PMS je kratica, za katero smo mislili, da jo poznamo, a je ne. Sam sem iznašel, da ta kratica pomeni prigode modernega samca, zato ta kratica ni nič tako hudega. V knjigi so zbrane smešne prigode, ki so se zgodile nekemu modernemu samcu, ki je komik in pisatelj. Mogoče pa tudi ne. Albert Einstein je rekel, da je resničnost iluzija, tako zelo je prepričljiva.
Ali lahko opišete eno od prigod?
Dogajajo se mu različne stvari iz sveta ljubezni in erotike, spoznava življenjske resnice, pada v stanje depresije, veselja, sooča se z uspehi in neuspehi. Njegove prigode so mešanica vsega, enako kot je življenje. Zanimivo, če ga tako vidiš.
Je potem kratica PMS,
ki jo povezujemo z nihajočim razpoloženjem nežnejšega spola, narobe razumljena?
Popolnoma napačno je razumljena (smeh). Na čast meni se bo zbrala vsa znanstvena sfera, ki bo potrdila, da imam prav.
Zakaj ste se odločili, da boste zbirko kratkih zgodb izdali v knjižni obliki, če-
tudi ste jih prej objavili na svoji spletni strani?
Ne berejo vsi objav na moji spletni strani, poleg tega poudarjam, da je branje knjig boljše kot branje na internetnih straneh. Tam se zgubijo določene zgodbe. V knjigi so zbrane zgodbe, po katerih lahko bralec poseže kadarkoli.
Veliko ljudi se vas spominja po hoji od Zlateč do Izole. Zakaj ste se odločili za ta podvig?
Knjiga Poberi se se dogaja v Portorožu, a sem se odločil, ker mi je Izola ljubša in ker sem našel tam tudi ljubezen svojega življenja, da bo ta kraj tisti cilj. Hodil sem
pet dni in imel vmes dan počitka. Z mano je bila ekipa prijateljev. To potovanje je bilo odlična dogodivščina in neke vrste meditacija. Spoznal sem dve osebi v sebi. Angelčka in hudiča. Svojega najhujšega sovražnika in najboljšega prijatelja. Na takšni poti si sam s seboj in se zelo spoznaš. Ko te boli gleženj, se poskušaš osredotočiti na nekaj povsem drugega. Ko neha boleti, boli glava. In se pojavijo žulji. Ugotoviš, da lahko vse odklopiš in opazuješ okolico, spoznavaš prijazne ljudi.
Potovanja so iskanje poti do sebe?
Tako je. Zdaj imam željo, da bi hodil do Valencije, saj se tam dogaja moja angleška knjiga. 1.800 kilometrov je do tja. Želja je, da bi septembra krenil na pot.
Kakšni so vaši letošnji načrti?
Najprej predstavitev knjige PMS, potem še kakšni nastopi s skupino Improga-laktiki in kakšna nova predstava z njimi, čakajo me nove režije, pripravljamo nov kulturni prostor v Celju in želim izdati angleško knjigo. To je že kar nekaj za eno leto, kajne?
BARBARA GRADIČ OSET Foto: FB
Zaradi izjemnega zanimanja za Almo podaljšali razstavo
Razstava, posvečena svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji Almi M. Karlin, ki so jo ob 90-letnici njene vrnitve s poti okrog sveta pripravili v Cankarjevem domu v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, bo odprta do 21. januarja.
Kolumbovo hčer si je od 21. septembra ogledalo 5.20o obiskovalcev. Pred bližajočim se iztekom časa za ogled razstave se je obisk še povečal, zato so se v Cankarjevem domu odločili za podaljšanje. Življenje in pogum Alme M. Karlin sta navdihnila veliko obiskovalcev. Nad odlični odzivi je bila presenečena in navdušena avtorica razstave Barbara Trnovec, ki bo najbolj zanimive in kreativne odzive na razstavo osvetlila na zadnjem predavanju Neznana Alma 14. januarja ob 17. uri. V podaljšanem času razstave bodo organizirali štiri javna vodenja, v četrtek, 11. in 18. januarja, v soboto, 20., in v nedeljo, 21. januarja, ob 17. uri.
BGO
12
NAŠA TEMA
Ko hiša naenkrat postane prevelika
Ko sta se lastnika pred skoraj 45 leti lotila gradnje hiše v predmestju, sta jo snovala resda zgolj za svojo družino in dedka, ki je živel z njo. Torej za skupno šest ljudi. V hiši so štiri spalnice, kopalnica, sanitarije, garderobna soba, kuhinja, jedilnica, dnevna soba in kabinet. Hiša je podkletena, v njej so trije večji prostori, ki služijo kot shramba, priročna delavnica in nekdanja kurilnica, ki je zdaj spremenjena v še en prostor za shranjevanje. Na podstrešju je sicer še nekaj prostora, ki ga je možno upo-
rabljati za namene hrambe, a je prazen.
Sčasoma so si vsi trije otroci ustvarili svoje družine in se odselili (dva na drugi konec države, eden v tujino), dedek je umrl, prav tako je pred nekaj leti umrla lastnikova žena. Zdaj je ostal sam v hiši, ki ima približno dvesto kvadratnih metrov stanovanjske površine. Trenutno ima še dovolj moči, da sam skrbi zase, sam tudi počisti hišo, obdeluje večji zelenjavni vrt in skrbi za sadovnjak.
Večja težava je vzdrževanje tako velike hiše. Pred tremi leti
je moral zamenjati kritino, kar je pomenilo zanj velik strošek. Njegova pokojnina namreč znaša zgolj 650 evrov. Nujna bi bila tudi obnova sanitarij in kopalnice, a pravi, da si tega ne more privoščiti. Kuhinjo sta z ženo obnovila pred desetimi leti. Tudi morebitna zamenjava oken, vrat in talnih oblog ne pride v poštev. Že tako mora varčevati, da si enkrat letno lahko privošči kurilno olje za ogrevanje. To ga stane približno dva tisoč evrov letno. Rednih mesečnih stroškov za elektriko, vodo, RTV-prispevek in
TV/telefon (brez ogrevanja) je za približno 250 evrov.
Druga težava je fizična. Ko je bil lastnik pred meseci operiran, se je le s težavo gibal po hiši. Gre namreč za star način zasnove in gradnje hiše. Ta je medetažna, kar pomeni, da tudi do osnovnih bivalnih prostorov lastnik pride šele, ko premaga kar nekaj stopnic. Ker mora tudi do sanitarij in kopalnice po še enem stopnišču, gre še za en zalogaj, ki ga zdaj sicer lahko premaguje, a je vprašanje časa, do kdaj.
V hiši živi namreč sam, otroci so s svojimi družinami pognali korenine drugje. Ker je hišo gradil z lastnimi rokami in lastnimi žulji, se ji ni pripravljen odpovedati. Niti slišati noče o njeni prodaji in selitvi v primernejše prostore. Tudi najemnika v hiši ne želi, pravi, da je slišal že preveč zgodb, ki se niso ugodno razpletle v tovrstnih primerih. Trenutno več kot polovice prostorov v hiši ne uporablja, jih pa v zimskih dneh ogreva, da zidovi ne bi začeli propadati.
NT
Med
I ■ V	■
hiso i upok
V Sloveniji sobivanje
Starajoča se družba vedno več izzivov prinaša na področju stanovanjske problematike starejših oseb. Te nemalokrat ostanejo same v stanovanjih oziroma hišah, ki so zanje prevelike ali predrage, a si zaradi zadovoljivega zdravstvenega stanja še ne želijo v oskrbo v dom upokojencev. Kljub temu da živijo v prevelikih in pogosto dotrajanih lastniških stanovanjih, se za selitev v primernejše stanovanje le stežka odločijo.
Eden velikih izzivov družbe v prihodnje bo, kako spodbuditi starejše, da bi si s selitvijo v primernejše stanovanje izboljšali kvaliteto življenja. Že zdaj so jim med lastnim stanovanjem in domom upoko-
Skupaj je lažje biti sam
Različni primeri sobivanja v Sloveniji - Sobivanje ni za vsakogar
Zveza društev upokojencev Slovenije se že desetletje ukvarja z raziskovanjem in proučevanjem različnih oblik sobivanja starejših. S projektom Sobivamo takšen način bivanja starejših spodbuja tudi ministrstvo za okolje in prostor. V Sloveniji je zaenkrat le peščica konkretnih neinštitucionalnih primerov sobivanja. Nekateri so se izkazali kot primeri dobre prakse, spet drugi niso zaživeli. Poleg tega je na tem področju še pravna praznina.
V tujini so različne oblike sobivanja starejših že dobro utečene. Še posebej dolgo tradicijo imajo v Združenih državah Amerike, kjer so starejšim namenjena cela mesta. V Sloveniji je tovrstna praksa zaenkrat prej izjema kot pravilo. Le redki so namreč primeri, ko se starejši ljudje odločijo zaživeti skupaj. Predsednica Komisije za bivanjski standard pri Zvezi društev upokojencev Slovenije Amalija Šiftar opozarja, da sobivanje ni primerno za vsakogar. Še pri tako dobrih prijateljih, ki se sicer poznajo in razumejo, lahko pride zaradi različnih vsakodnevnih navad do nesoglasij. Sprejeti je treba veliko kompromisov in se dogovoriti, kdo in pod katerimi pogoji ter pravili bo stanoval skupaj.
Bolj ali manj uspešno
Šiftarjeva navaja primer treh žensk, ki so se odločile, da bodo zaživele skupaj v hiši, katere lastnica je bila ena od njih. Ker se
prej niso dobro poznale, se je ena od njih kmalu odselila. Preostali dve še vedno živita skupaj. Za vzpostavitev sobivanjske skupnosti se je prav tako odločila gospa, ki je ostala sama na kmetiji z veliko in urejeno hišo. Pred tem je s pomočjo strokovnjakov na centru za socialno delo oblikovala točno določena pravila in pogoje, ki veljajo za bivanje v njeni hiši. Zaradi nevšečnosti je s pomočjo centra morala odsloviti enega od treh moških. Eden od primerov sobivanja v Sloveniji je prav tako v vasi Davča v Škofjeloškem hribovju.
Domačin je svoj manjši hotel z desetimi sobami preoblikoval v bivanjsko skupnost za starejše. Vsak ima svojo sobo s televizijo in sanitarijami. Kuhinjo in dnevni prostor z jedilnico si delijo. Cena celotne nastanitve znaša 300 evrov, za hrano morajo mesečno odšteti še približno 150 evrov. Skupaj vrtnarijo in si kuhajo.
Preveč pravnih ovir
Za eno prvih oblik sobivanja so se pred leti odločili upokojeni srednješolski in univerzi-
tetni profesorji v Ljubljani. Od leta 2000 do leta 2003 so iskali najrazličnejše možnosti, kako bi v prestolnici pridobili zemljišče, kjer bi si lahko na podlagi zasebno-javnega partnerstva uredili sobivanjsko okolje. Šiftarjeva pravi, da je bila njihova ideja povsem dodelana, a zaradi pravih ovir nemogoča. Te namesto, da bi spodbujale povezovanje starejših, sobivanje le otežujejo. Eden od primerov je najem stanovanja Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stanovanjsko pravico ima lahko le ena oseba. Če bi se dve prijateljici odločili za bivanje v istem stanovanju, bi v primeru smrti nosilke druga ostala brez pravice do nadaljnje uporabe.
Spodbujajo
druženje
najemnikov
Vloge za najemniška stanovanja zbirajo lokalna društva upokojencev
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima v savinjski regiji v lasti498 najemnih stanovanj, namenjenih reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in ostalih starejših. V Celju je 60 stanovanj sklada. Na čakalni listi je 13 oseb. V Savinjski regiji je trenutno prosto le stanovanje v Ločah.
V zadnjem času pristojne ustanove vedno večjo pozornost namenjajo sobivanju. To lahko starostnikom dvigne kakovost življenja, zniža stroške, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Pogoji za najem so status upokojenca ali starost nad 65 let, sposobnost samostojnega bivanja in plačevanja najemnine ter ostalih stroškov. Prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja, njihova povprečna velikost pa je 38 kvadratnih metrov. Povprečna najemnina znaša 3,4 evra za kvadratni meter in je odvisna od starosti ter opremljenosti stanovanja in zgradbe. Za povprečno veliko stanovanje znaša približno 129 evrov mesečno. Vloge za najem zbirajo lokalna društva upokojencev, kjer so stanovanja. Njihova stanovanjska komisija enkrat letno sestavi prednostno listo, ki velja celo leto. Ko se stanovanje izprazni, na podlagi prednostne liste predlaga novega najemnika.
Direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Andrej Hudo-klin pravi, da si tudi v okviru sklada prizadevajo stopiti korak dlje na področju zagotavljanja možnosti sobivanja, a jih zaenkrat pri tem omejuje zakonodaja. Kljub vsemu se, kolikor se le da, trudijo spodbujati druženje najemnikov. »V zadnjem času v sklopu gradnje novih oskrbovanih stanovanj vedno poskrbimo tudi za prostor za druženje naših najemnikov, kjer sta skupna kuhinja in televizor. V izolskem primeru smo zagotovili celo letne terase, ki so prav tako namenjene spodbujanju druženja.«
NAŠA TEMA
13
lastno n domom ojencev
Za mnoge cenzus previsok
Stanovanjska problematika starejših se razlikuje od območja do območja v naši regiji. Če se na podeželju - še posebej izrazito na Kozjanskem in v Zgornji Savinjski dolini - srečujemo s težavo samotnih kmetij, v mestih težavo predstavljajo večstanovanjske zgradbe brez dvigal.
»Na eni strani starejši pravijo, da jih bremenijo njihove nepremičnine, po drugi strani jih .	nikakor ne želijo zapustiti. Selitev v
»Zdaj	najemno stanovanje, primerno za
rešujemo grehe	starejše, ali odločitev za katero od
! starejših še v povojih
jencev na voljo različne oblike bivanja. To so oskrbovana in najemna stanovanja za starejše - ki jih nudijo skladi - lastne stanovanjske skupnosti in različne oblike sobivanja. V prihodnje bo treba te nastanitvene zmogljivosti za starejše še povečati in jih še bolj povezati z ustanovami, ki nudijo storitve zanje, ter s tem zagotoviti visoko kakovost bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Nepremičnine Celje, Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Zveza društev upokojencev Celje na to temo pripravljajo analitično publikacijo, ki bo izšla februarja. Tudi ministrstvo za okolje in prostor se zaveda priložnosti prilagojenih oblik bivanja
za starejše. V ta namen je vzpostavilo projekt Sobivamo, s katerim želi javnost seznaniti z zgledi in možnostmi sobivanja. Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko z novimi modeli sobivanja starejših dosežemo njihovo boljšo vključenost v družbo, socializacijo, učinkovitejšo zdravstveno oskrbo in zmanjšano ranljivost starejših. Sobivanje namreč lahko starostnikom dvigne kakovost življenja, zniža stroške, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila.
ŠPELA OŽIR
preteklosti. Gradile so se velike hiše s stopnicami. Lastniki so zdaj ostareli, otroci so se odselili.
Hiše ne morejo vzdrževati, prav tako ne prodati. Na dom so tako čustveno navezani, da se od njega preprosto ne morejo ločiti,« pravi podpredsednik Zveze društev upokojencev Celje
Drago Prtenjak.	zusi. Težava nastane pri dohodkih.
Osebe, ki imajo dovolj visoke dohodke, imajo praviloma že tako ali tako urejene zgledne stanovanjske razmere. Številni s svojo pokojnino ne dosežejo dohodkovnega cenzusa za najem stanovanja, ki znaša 613 evrov. Stanovanje lahko kljub nižjim dohodkom najamejo s poroštveno izjavo o plačilu najemnine in obratovalnih stroškov, s hipoteko na lastno nepremičnino ali če imajo prihranke na bančnem računu oziroma vplačajo varščino.
Društva upokojencev se pri pomoči starostnikom srečujejo med drugim tudi z zakonskimi omejitvami. Predvsem jim delo otežuje Zakon o varovanju osebnih podatkov, ki jim preprečuje pridobitev podatkov, kdo je na njihovem območju starejši od 69 let. Društva upokojencev namreč obiskujejo starostnike in jim v primeru stiske lahko priskočijo na pomoč.
V	Celju so oskrbovana stanovanja v neposredni bližini Doma ob Savinji. Glede na načrte Mestne občine Velenje naj bi jih zgradili tudi v Velenju. Foto: SHERPA
Veliko zanimanje za oskrbovana stanovanja
. , f ~ I j - - Čakalna doba za stanovanje približno 12 let -
V	v— vT II Ш Gradnja novih zaenkrat ni načrtovana
Posebna skupina stanovanj, namenjena starejšim, so oskrbovana stanovanja. V zgradbi v Kajuhovi ulici 15 v bližini Doma ob Savinji v Celju jih je na voljo 27. Nepremičnine Celje jih imajo v lasti 14, Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je lastnik še preostalih 13. Povpraševanje po njih je veliko. Na čakalni listi je trenutno 98 prosilcev, ki na stanovanje v povprečju čakajo 12 let. Direktor Nepremičnin Ce- ne zanima. Ko se stanovanje
lje Primož Brvar opozarja, da je treba razlikovati med listo prosilcev in realnim stanjem. Veliko starejših namreč odda vlogo dolgoročno in jih najem v tistem trenutku še
izprazni, ni nujno, da ga prvi prosilci z liste tudi najamejo, ker ga morebiti še ne potrebujejo takoj ali jim velikost ter postavitev ne ustrezata, zato čakajo na izpraznitev druge-
Nepremičnine Celje v bližnji prihodnosti ne načrtujejo gradnje novih oskrbovanih stanovanj, čeprav bi bila ta glede na čakalno dobo več kot potrebna. Bodo pa do leta 2020 zgradile nova neprofitna in namenska stanovanja v Dečkovem naselju, kjer bo določen odstotek stanovanj namenjen tudi starejšim.
oblik sobivanja je velika in za marsikoga tudi težka odločitev,« opozarja podpredsednik Zveze društev upokojencev Celje Drago Prtenjak, ki ga velika čustvena navezanost ne nepremičnine niti ne preseneča, saj so jo ustvarjali vse življenje. Poleg čustvene navezanosti na dom izpostavlja tudi težave, povezane s pravili za dodeljevanje stanovanj in cen-
OB ROBU
Navezani na nepremičnino
Če hočemo ali nočemo, staranje za sabo potegne določene spremembe načina življenja. Pojavijo se težave z zdravjem, nižji dohodki, gibalna omejenost, osamljenost ob izgubi partnerja. Kot priznavajo mnogi, je lahko starost kljub vsem tegobam tudi lepa, če so starejše osebe vsaj malo gledajo tudi nase. Prevečkrat se namreč zgodi, da se starostniki raje oklepajo svoje nepremičnine, namesto da bi si privoščili kakovostno življenje. Čas bi bil, da bi nehali misliti le na svoje otroke in na to, kako jim morajo zapustiti stanovanje oziroma hišo. Bolj bi morali začeti gledati nase in na svoje zadovoljstvo.
Drugo poglavje je velika navezanost na dom. Slovenci se v življenju le redko selimo. Če se že, to velja zgolj za čas študija in ko si ustvarimo družino. Za marsikoga je njegov dom - naj gre za hišo ali stanovanje - njegovo življenje. Zaradi tega prav nič ne preseneča, če se starejši le stežka ali sploh ne odločijo preveliko in predrago stanovanje zamenjati za manjšega. S staranjem prebivalstva in spremembo miselnosti se bo to najverjetneje v prihodnjih desetletjih spremenilo. Za marsikoga še danes povsem nesprejemljive oblike bivanja, povezovanja in selitev pa bodo postale nekaj vsakdanjega.
To bo prineslo le še poglobitev težav, povezanih s pomanjkanjem primernih stanovanj za starostnike. Že res, da morda v katerem odmaknjenem kraju ta ostajajo prazna, a v večini primerov je drugače. Čakalne dobe, še posebej v primeru oskrbovanih stanovanj, so nedopustno dolge.
ŠPELA OŽIR
ga želenega stanovanja. Trenutno oskrbovana stanovanja dodeljujejo osebam, ki so zanje zaprosile v letih 2004/05 in 2006/07.
Več razlogov
Najpogostejši vzrok za preselitev v oskrbovano najemno stanovanje je preveliko obstoječe stanovanje oziroma hiša, ki jo stroškovno in fizično ne zmorejo več vzdrževati. Pogosti vzroki so tudi arhitekturne ovire, kot so visoke stopnice, stanovanja v visokih nadstropjih v zgradbah brez dvigal in neprimerne kopalnice. Nemalokrat se zgodi, da starejši svojo nepremičnino zapustijo mladim. Potem so tukaj še razveze, potreba po oskrbi in pomoči - bližina domov za starejše - in bližina osnovnih javnih storitev, kot so zdravnik, banka, pošta, trgovina.
Prilagojena gibalno oviranim
Oskrbovana stanovanja v Celju so vsa arhitekturno prilagojena gibalno oviranim osebam. V zgradbi je skupni prostor za druženje najemnikov, kjer imajo stanovalci srečanja, razstave, klepete in se družijo ob čaju ter kavi. Stanovanja so velika 32 in 55 kvadratnih metrov ter imajo opremljeno kuhinjo in kopalnico. Najemnina znaša v povprečju 5,9 evra na kvadratni meter, kar pomeni za manjše stanovanje približno 189 evrov mesečno in za večje 324,50 evra. Ker so v neposredni bližini Doma ob Savinji, lahko najemniki koristijo njegove storitve in klic v sili 24 ur na dan, kar ni vključeno v najemnino in je treba doplačati.
Menjava stanovanj
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v svoji strategiji in poslovnih načrtih posebno mesto namenil starejšim. Poleg zagotavljanja denarja - v sklopu zadnjega razpisa je za gradnjo domov za starejše, oskrbovanih stanovanj in centrov za dnevno varstvo predvidenih 15 milijonov evrov - so se porodile ideje o pilotnem projektu zamenjave stanovanj v lasti starejših oseb.
Direktor republiškega stanovanjskega sklada mag. Črtomir Remec pravi, da bi bil pilotni projekt namenjen starejšim lastnikom nepremičnin, ki jih ne morejo več vzdrževati in upravljati z
njimi. Stanovanjski sklad bi v upravljanje prevzel njihovo stanovanje, lastniku pa bi zagotovil najemno oskrbovano stanovanje. »Starejša oseba bi še naprej ostala lastnica stanovanja, strah pred prodajo in hrambo denarja bi bil odveč, hkrati pa bi dobila stanovanje, ki bi bilo zanjo bolj primerno,« pravi Remec. Za tovrstne zamenjave obstajajo določene zakonske ovire, a direktor republiškega stanovanjskega sklada meni, da bi se pilotni projekt z malo dobre volje dalo izvesti. Predpogoj pa je zadostno število oskrbovanih stanovanj, ki jih je glede na povpraševanje v Sloveniji še veliko premalo.
V Velenju kmalu oskrbovana stanovanja
Mestna občina Velenje nima prilagojenih neprofitnih stanovanj za starejše, zato starejšim praviloma dodeljuje stanovanja v nižjih nadstropjih oziroma zgradbah, kjer je omogočen dostop z dvigalom. Bo pa v Velenju kmalu zrasla večnamenska zgradba z oskrbovanimi stanovanji za starejše. Mestna občina Velenje je že pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje in se prijavila za soinvestitorstvo ter posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. V zgradbi bo 15 stanovanj, od tega sedem garsonjer in osem enosobnih stanovanj.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
vMiaq? г 1ллто?ј /
14
KRONIKA
Brskal po žepu
Na Kardeljevem trgu v Velenju so tatovi vlomili v kletne prostore stanovanjskega bloka in odpeljali pet gorskih koles. Podobno se je zgodilo v Oplotniški ulici v Slovenskih Konjicah, kjer je neznanec vlomil v garažne prostore in ukradel vrednejši kolesi - moško gorsko kolo in cestno dirkalno kolo.
Policisti preiskujejo tudi vlom v Gorenju pri Zrečah, kjer je storilec prišel v stanovanjsko hišo skozi pritlično okno. Ukradel je nekaj gotovine in več vrednejših kosov zlatnine. Iščejo tudi vlomilca, ki je kradel v stanovanjski hiši v Predenci, to je na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Storilec je v hišo vlomil skozi okno in odnesel nekaj zlatnine in gotovine. Denar je iskal tudi tat, ki je vlomil v stanovanjsko hišo v Pongracu. V hišo je prišel skozi pritlično okno. Vlom se je konec minulega tedna zgodil še v Prelogah, kjer je tat vlomil sprva v kurilnico, nato se je pritihotapil še v prostore hiše. Sreča v nesreči je bila, da ni ničesar ukradel. Vlomilca so imeli tudi v eni od hiš v Valvasorjevi ulici v Celju, kjer ga je lastnica zalotila, ko je brskal po žepih njene jakne. Očitno se je je ustrašil, saj jo je ucvrl.
Masirali in kradli
Policisti iščejo neznanki, ki sta konec tedna v Puco-vi ulici drzno okradli Celjanko. Potrkali sta na njena vrata, se ji predstavili kot maserki in ji ponudili masažo. Medtem ko jo je ena masirala, je druga ukradla nekaj kosov zlatnine in nekaj gotovine.
Drzna tatvina se je zgodila tudi na Cesti na Dobrovo v Celju, kjer je v nedeljo dopoldne mlajši moški občanki, ki se je vračala iz trgovine, iz košare ukradel denarnico. To je - zatem ko je iz nje pobral gotovino - odvrgel.
Preskočila iskra
V Lipi pri Frankolovem je pred dnevi izbruhnil požar na gospodarskem poslopju. Ogenj je v celoti uničil ostrešje hleva, do požara pa je najverjetneje prišlo, ker je iz kamre, kjer dimijo meso, iskra preskočila na ostrešje hleva, kjer je bilo seno.
Trčil v pešca
V petek nekaj pred 16. uro se je na Ljubljanski cesti v Celju hudo poškodoval 39-letni pešec. Vanj je trčil 56-letni voznik osebnega avtomobila. 56-letnik je vozil iz smeri Medloga proti središču Celja in je v 39-letnika trčil na prehodu za pešce. Huda nesreča se je zgodila tudi v Galiciji, kjer sta v soboto trčili dve osebni vozili. Nesrečo je povzročil 39-letni voznik, ki ni vozil po sredini svojega voznega pasu in je z levim delom vozila trčil v vozilo 71-letnega voznika, ki mu je pripeljal nasproti. 39-letnik se je v trčenju hudo poškodoval, 71 let star voznik pa lažje.
Orodjarski tatovi
Konec tedna je lastnik osebnega vozila, parkiranega v Celju, prijavil vlom in tatvino iz vozila. Nepridiprav mu je namreč ukradel komplet motoristične opreme. Slab dan je imel tudi lastnik traktorja v Ličenci, na katerem je imel zaboj za orodje, hidravlično dvigalo in avtomatski priklop. Neznanec mu je namreč ta zaboj ukradel. Tarča tatov je bil tudi delovni stroj v Ipavčevi ulici v Celju. Iz njega so namreč izginili računalnik, kamera, antena in celo več delov motorja. Nepridipravi so po orodje skrivaj prišli tudi v proizvodno halo podjetja v Velenju in odnesli dva akumulatorska vijačnika. Iz kovinskega zabojnika v Ulici bratov Dobrotinškov v Celju so izginili dve motorni žagi in udarno kladivo. Iz delovnega stroja, parkiranega na delovišču v Bistrici ob Sotli, so neznani storilci pred dnevi ukradli kar 60 litrov nafte, na drugem stroju pa so poškodovali vrata rezervoarja. Nekdo se je spravil na dva avtobusa na avtobusni postaji v Celju. Odnesel je štiri okrasne pokrove pnevmatik.
SŠol
Zakon o varnosti na smučiščih namreč policistom dovoljuje, da lahko preverijo tudi psihofizično stanje smučarjev, torej če so pod vplivom alkohola ali drog.
V Sloveniji se je v tej sezoni na smučiščih že zgodilo dvajset nesreč, v polovici so bili smučarji hudo poškodovani. V nesrečah so bili večinoma udeleženi sami. V največ primerih je šlo za poškodbe glave, hrbtenice in za zlome.
Vrhunec sezone se poz
Povečalo se je število hudo poškodovanih v nesrečah na smučiščih
Smučarska sezona je na vrhuncu, kar se ne pozna samo po številu turistov na večjih in manjših smučiščih, ampak tudi po številu nesreč. V zadnjem tednu je smučišče na Golteh terjalo tudi življenje 50-letnega moškega. In to ni edina nesreča, ki se je tisti dan zgodila na tem smučišču.
Tragedija se je zgodila v petek nekaj minut čez 21. uro. 50-letnik, znan podjetnik iz Mozirja, je z motornimi sanmi vozil iz smeri hotela Golte proti vrhu proge. Zaradi prevelike hitrosti ga je na vrhu proge nenadoma dvignilo v zrak, nakar je s sanmi trčil ob tla, od koder ga je odbilo čez smučarsko progo. »Ob progi je s krmilno smučko sani trčil v večjo smreko in po trčenju obležal v neposredni bližini ter na kraju umrl,« so sporočili s Policijske uprave Celje. To je sicer eden redkih tragičnih tovrstnih dogodkov na Celjskem, medtem ko se manjše nesreče, ki se končajo s telesnimi poškodbami, dogajajo vsako sezono.
Na Golteh se je namreč isti dan v dopoldanskem času zgodila še ena nesreča. Na smučišču, in sicer na progi Medvedjak, sta med vijuganjem trčila smučarja, stara 82 in 52 let. 82-letnik, slovenski državljan, se je pri tem izredno hudo poškodoval. 52-letnik s Hrvaške je dobil lažje poškodbe. Pred tem se je v letošnji sezoni nesreča zgodila tudi na Ko-
pah. Tudi v tej nesreči se je telesno poškodoval smučar.
Pravila niso sama sebi namen
Podatki o nesrečah na smučiščih niso ravno spodbudni. V smučarski sezoni 2015/16 se je na smučiščih na območju Policijske uprave Celje hudo poškodovalo 55 ljudi, v lanski sezoni kar 76. V vseh primerih so bili za nastanek nesreče odgovorni smučarji. Povečalo se je tudi število lahko telesno poškodovanih, in sicer s 16 v letu 2015/16, na 35 v lanski smučarski sezoni. »Vendar ti podatki niso popolnima natančni, saj upravljavci smučišč o lahkih telesnih poškodbah smučarjev policiji niso dolžni poročati. Do hudih poškodb je prišlo tudi na manjših in nižje ležečih smučiščih. Med poškodovanimi je bilo največ otrok in mladostnikov,« pravi Boris Verdnik iz Sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Celje.
Policija zato svetuje, da je treba natančno upoštevati pravila varnosti in predvsem tudi na smučiščih prilagoditi hitrost ter način smučanja svojem izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram. Pri tem ne smemo spregledati otrok, ki imajo manj znanja, ali smučati na tistih delih, kjer je to prepovedano.
Zakon o varnosti na smučiščih določa, da mora upravljavec smučišča zagotoviti red, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju odgovornosti smučarjev. To neposredno zagotavljajo nadzorniki v okviru pooblastil, ki jih imajo po zakonu. Nadzornike, ki niso policisti, mora zagotoviti upravljavec smučišča. Postopke zoper smučarja, ki je pod vplivom alkohola, psihoaktivnih ali prepovedanih drog, izvaja zgolj policija. Policija tudi obravnava nesreče na smučiščih, ki so hujše narave, torej nesreče s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtne nesreče. Policija je zadolžena tudi za obveščanje svojcev v primeru, da je smučar huje telesno poškodovan ali da umre. To je bila prej naloga nadzornikov smučišč. Policija mora tudi v primeru obravnave nesreče, če je poškodovani odpeljan v bolnišnico, poskrbeti za njegove stvari, ki morebiti ostanejo na smučišču.
Pri ugotovljeni kršitvi lahko policist smučarju tudi prepove nadaljnje smučanje in mu odvzame smučarsko vozovnico.
Tudi nenapisana pravila
Na smučiščih veljajo napisana in nenapisana pravila vedenja. Če se zgodi nesreča, v kateri nihče ni telesno poškodovan, ali se kdo le lažje telesno poškoduje, mora na kraj nesreče priti nadzornik oziroma druga oseba upravljavca smučišča, če je o nesreči obveščen, pri čemer mora opraviti ogled kraja. Kadar pride do nesreče s hudimi poškodbami ali smrtjo, mora ogled vedno opraviti policija, prva dolžnost nadzornika, reševalca in drugih oseb pa je, da nudijo prvo pomoč, pokli-
čejo reševalce, zavarujejo in označijo kraj nesreče.
Ob nesreči na smučišču morajo udeleženci nadzorniku oziroma policistu posredovati osebne podatke. Udeleženec nesreče, ki ni poškodovan, in očividec nesreče morata počakati na kraju nesreče do prihoda nadzornika ali policista oziroma dokler ni končan ogled, razen če nadzornik ali policist, ki vodi ogled, ne odločita drugače.
Tudi kazniva dejanja
Na smučiščih se ne dogajajo samo nesreče, ampak tudi druga kazniva dejanja
Še nekaj lanske smučarske črnokronične statistike: policisti so zaradi kršitev javnega reda in miru izdali pet plačilnih nalogov. Lani so obravnavali tudi pet kršitev, ki so bile povezane z vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, in kršitev, za katero so izrekli opozorilo osebi, ki je hodila po delu smučišča, kjer je to prepovedano.
KRONIKA
15
Zaradi tatvin na smučiščih policisti svetujejo smučarjem in deskarjem, naj svojo opremo fotografirajo, si zapišejo tovarniške številke, da lahko ob morebitni tatvini policiji posredujejo kakovostne informacije.
ina tudi po nesrečah
Še do jutri bosta svoje delo na slovenskih smučiščih opravljala tudi dva hrvaška policista. V začetku januarja imajo namreč na Hrvaškem šolske počitnice, kar pomeni, da je kar nekaj hrvaških državljanov ta čas izkoristilo tudi za počitnice na naših smučiščih. Policista sta tako v teh dneh pomagala slovenskim kolegom pri njihovem delu na Rogli, Kopah in v Kranjski Gori. Njuna naloga je bila predvsem nuditi pomoč slovenskim kolegom pri sporazumevanju s hrvaškimi državljani v katerem koli primeru ukrepov ali nesreč.
in kršitve. Tako je bilo lani na našem območju prijavljenih tudi kar nekaj tatvin, ki so bile povezane predvsem s smučarsko opremo. Nekaj prijav je bilo tudi tistih tatvin, ki so se zgodile v okolici smučišč, torej na parkiriščih ali v hotelih. Sledili so vlomi, policisti pa so preiskovali še tri kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari in goljufijo. »Sicer pa se število kaznivih
dejanj na smučiščih in v okolici v zadnjih letih zmanjšuje,« pojasnjuje Verdnik.
Smučanje je za nekatere tudi trenutek sprostitve, povezane z alkoholom. Lani so tako policisti na smučiščih odredili približno sto preizkusov alkoholiziranosti, toda vsaj na tem področju so podatki spodbudni. Kršitev namreč ni bilo.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: GPU
Motorne sani, precenjevanje sposobnosti in predvsem prehitra vožnja so bili pogosto razlogi za nesreče.
»Vsaka ločitev je boleča«
Štajerski val odškodninsko proti nekdanjemu direktorju
Lastnika Štajerskega vala sta Damjan Gobec z dobrimi 26 odstotki in Roman Moškotevc v preostalem delu.
Na Okrožnem sodišču v Celju je bil v petek razpisan prvi narok v sodnem postopku med Radiem Štajerski val in nekdanjim direktorjem Damjanom Gobcem. Roman Moškotevc je pred nekaj leti večinsko prevzel najstarejši regionalni radio v Sloveniji. Moškotevc zdaj manjšinskega solastnika radia odškodninsko toži za več kot 80 tisoč evrov.
Roman Moškotevc postopka ni želel komentirati, a kot je dejal, je vsaka ločitev težka in boleča, finančno stanje pa je nujno treba razčistiti. Poravnalni narok pričakovano ni uspel. Svojemu poslovnemu partnerju in nekdanjemu direktorju Gobcu Moškotevc kot večinski lastnik očita več kot 80 tisoč evrov nenamensko in neupravičeno porabljenih sredstev radia. Kot dokazno gradivo je tožeča stran predložila dokumentiran denarni tok, račune in bančne izpiske. Gobca finančne nepravilnosti še posebej bremenijo za čas, ko so zaposleni na radiu več
mesecev ostajali brez plač in honorarjev. Nekdanji direktor radia vse obtožbe zanika. Kot je dejal, je bil denarni tok moten le kratek čas in to izključno zaradi izplačila odpravnin nekaterim zaposlenim. »Brez plač smo bili samo jaz, moja žena v vlogi odgovorne urednice in računovodkinja, ki se je s tem strinjala, glede na to, da je poznala finančno stanje v podjetju. Najkasneje v mesecu ali dveh bi se finančno stanje uredilo,« je razložil Gobec. A zaposleni o tem
najtežjem radijskem obdobju govorijo drugače. Tisti, ki so bili v rednem zaposlitvenem razmerju, so po več mesecih brez plačila ubrali sodno pot do odpravnin in plač. Številni pogodbeni sodelavci so po prisilni poravnavi ostali brez velikega dela zasluženih honorarjev.
Kot je znano, je Moškotevc pred štirimi leti z nakupom 47,2-odstotnega deleža od KD Kapitala kupil večinski delež podjetja. Dotlej sta imela oba z Gobcem enak delež, in si-
cer približno 26 odstotkov. V »poročni« pogodbi, kot jo imenuje Gobec, sta se zavezala, da bosta oba vedno lastnika v enakem deležu. Moškotevčev nakup večinskega deleža zdaj Gobec označuje za goljufijo, s katero je bil nepošteno izrinjen iz podjetja. Zaradi kršitve zaveze iz njune družbeniške pogodbe v vzporedni tožbi od Moškotevca zahteva 1.100.000 evrov odškodnine. Predvidoma se bosta na sodišču spet srečala 23. februarja.
StO
Ovadili učitelja v ožnj e
Ujel se je v past
Celjski kriminalisti so zaradi več koruptivnih kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril ovadili deset fizičnih in eno pravno omebo.
Šlo naj bi za ravnanja v eni izmed šol vožnje na Celjskem, ki naj bi se dogajale v letih 2016 in 2017. Učitelj vožnje in teorije naj bi od kandidatovza vožnjo z ase zahteval in sprejemal nedovoljene nagrade v ob liki gotovine. Gre za zneske v višini od 25 do (500 evrov.
»Kot protiuslugo jim je v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo področje pravil in pogojev za usposabljanje kandidatovzavoznike,uredilvpisv šolo vožnje, neupravičeno pridobil evidenčni karton vožnje, s ponarejanjem poslovne dokumentacije pa uredil, da kandidatom ni bilo treba prisostvovati obveznemu teoretičnem programu usposabljanja. Prav tako naj biuredil, da jim ni bilo trebav celoti izvesti predpisanega praktičnega dela usposabljanja^ pravijo na Policijski upravi Celje.
Kriminalisti so o tem primeru obvestili tudi Javno agencij o RS za varnost prometa.
Zaseg li avto in palico
Pretekli teden so policisti na mejnem pretiodu Dobovec pri vstopu v Slovenijo zasegli osebno vozilo 53-letnemu slovenskemu državljanu. Pri pregledu njegovih dokumentov so nameeč ugotovili, da vozilo zaradi neizpolnjevanja obveznosti ni bilo vrnjeno leasing hiši. Pri mejnem nadzoru na mejnem prehodu za obmejni promet v Podčetrtku so v vozilu hrvaškega državljana z začasnim bivališčem v Belgiji nalli kovinsko teleskopsko palico. Ta je po Zakonu o orožju opredeljena kot hladno orožje, ki ga je prepovedano imeti v posesti ali ga nositi. Teleskopsko palico so policisti vozniku zasegli ire mu izrekli globo v višini 500 evrov.	SŠol
š ole
radio celie
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Ne pozabite na
vinjeto!
Konec januarja bo treba zamenjati vinjete na vozilih, zato ne bo odveč • nekaj nasvetov.
Določitev veljavnosti
Letna vinjeta za tekoče leto velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta (skupaj 14 mesecev). Polletna vinjeta (zgolj za enosledna vozila oz. motorna kolesa) velja šest mesecev od dneva njenega nakupa. Mesečna vinjeta velja od trenutka nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu njenega nakupa oziroma do preteka zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni. Tedenska vinjeta velja sedem zaporednih koledarskih dni od
vključno dneva, ki ga določi uporabnik ob nakupu vinjete.
Polletna, mesečna in tedenska vinjeta morajo biti preluknjane v prodajalni. Preluknjane so na mestu, ki označuje prvi dan veljavnosti. Nepreluknjane vinjete niso veljavne.
Namestitev vinjete
Preden nalepite vinjeto, obvezno preverite, ali je preluknjana na pravi datum, saj lahko v primeru, da ni pravilno preluknjana, reklamirate pri prodajalcu le nenalepljeno vi-njeto. Ko je vinjeta nalepljena, reklamacija ni več mogoča.
Vinjeta, na kateri se je v celoti ali delno pojavil kateri izmed varnostnih napisov, npr. neveljavno, ne more biti predmet reklamacije. Pri lepljenju vinjete ni dovoljeno uporabljati drugih lepil, posebnih folij, lepilnih trakov in podobno.
Vinjeta je veljavna le takrat, ko je pred uporabo cestninske ceste pravilno nameščena na vozilu. Po odstranitvi zaščitne folije vinjeto nepoškodovano namestite na notranjo stran vetrobranskega stekla, in sicer tako, da je jasno vidna od zunaj. Nalepke ne smete namestiti na mesto, kjer je vetro-
bransko steklo zatemnjeno ali na stransko okno vozila.
Uporabniki, ki so kupili avto z že nameščeno vinjeto, so dolžni preveriti, ali je vinjeta originalna in ali je pravilno nameščena. V primeru uporabe ponarejene oz. nepravilno nameščene vinjete, je to odgovornost cestninskega zavezanca in ga to,
da je bila vinjeta že nameščena na vozilu ob nakupu, ne odvezuje odgovornosti.
Nadzor
Nadzor nad pravilno uporabo vinjete izvajajo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), Finančna uprava RS (Furs) in Policija.
Cene vinjet ostajajo že peto leto nespremenjene: letna vinjeta stane 110 evrov, mesečna 30 evrov ter tedenska 15 evrov. Za kombinirana vozila letna vinjeta stane 220 evrov, mesečna 60 ter tedenska 30 evrov. Za motorna kolesa je cena letne vinjete 55, mesečne 30 evrov ter tedenske 7,50 evra.
Uporaba avtocest in hitrih cest brez veljavne in ustrezno nameščene vinjete na vozilu se šteje za kršitev Zakona o cestah in je sankcionirana z globo 300 evrov, če uporabljamo cestninsko cesto brez veljavne vinjete za določen cestninski razred, nameščene na predpisan način. V primeru, da ne namestimo vinjete na vozilo z njenim prvotnim lepilom ali z nedovoljenim posegom spremenimo oz. zmanjšamo njegovo učinkovitost, je globa 500 evrov.
Več informacij na www.dars.si
ČMLjfld ГЕЕ.У1Г FLIkCA
\Ji m. Qrwmlrroick 1, Nova vas, W00 Celje
www.siviliskisep/isflito
та..- m 1 m oti
[NOVO: h Lasjco) td.-. 031 m m
Trubarjeva ulica 1 )
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: od l do-11.ur*; sob-.: od I deri}, urt
BRCfiP
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
ЖмрАсиД
Mai&i
^OPRALNICA
z™. 10.РШ|ЕШГОМ

T
ЗЕ^ živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
Celjska Mohorjeva družba
<Ptikn
TERŽAN, d.o.o.
ГЕ
CELJSKA
I
izposoja kolesa
INOX DIMNIKI
® MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige.
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Šest mehkih veščin, ki jih morate razviti v letu 2018	_
Vedno, ko iščemo zaposlitev, se osredotočimo na veščine, ki jih delodajalec od kandidata pričakuje. Pozorni smo na znanje specifičnih računalniških programov, aplikacij, jezikov - to so tehnične kompe-tence, ki človeku dovolijo opravljati delo učinkovito in napredovati, a tu so še mehke veščine, ki delo spreminjajo v življenje.
Mehke veščine, ki so velikokrat spregledane, ustvarijo ekipnega človeka, samozavestnega in strastnega vodjo, predanega in zvestega strokovnjaka na svojem področju. Kot bi po končani šoli nadaljevali izobraževanje na »življenjski univerzi«, na kateri bi izpopolnjevali svoje komunikacijske sposobnosti, neverbalno sporazumevanje in delovni stil.
Zaposlene lahko brez težav naučimo uporabe računalnika in posamičnih programov, a pomembno je, da dosežejo tudi stopnjo zaupanja v druge in da drugi zaupajo njim. Delodajalci iščejo osebe, ki znajo voditi, pridobivati stranke in širiti svoje znanje v dobro ekipe. Sledi nekaj mehkih veščin, ki jih je treba razviti v letu 2018, da bi se tako v službi kot med iskanjem zaposlitve bolj izkazali.
Več očesnega stika
Nekatere stvari, ki se jih naučimo v otroštvu, veljajo tudi kasneje. Ena od teh je, da moramo človeka gledati v oči, ko se z njim pogovarjamo. Takšno dejanje je znak spoštovanja, zato ga priporočajo tudi v poslu, saj dodatno izraža zaupanje. Ne glede na temo, o kateri se pogovarjamo s sogovornikom (povišica, napredovanje, podajanje povratne informacije ...), obračanje pogleda daje občutek, da je tudi tema nepomembna. S pogledom v oči ustvarimo povezavo s sogovornikom in pridobimo zaupanje poslušalca, kar posledično pomeni možnost vpliva nanj.
Z namenom izboljšanja omenjene veščine se lahko začnemo pogovarjati s svojimi sorodniki in prijatelji, saj je z njimi komunikacija veliko prijaznejša in bolj naravna. Sčasoma
bomo obnašanje lahko prenesli na delovno mesto.
Govorimo v stavkih, ne odstavkih
Vsi poznamo koga, ki kratko zgodbo raz-prede na polurno govorjenje. Takšno govoričenje je morda zanimivo ob večerih ob pivu, a v profesionalnem svetu ni zaželeno. Poslušanje odstavkov močno dekoncentrira poslušalce, ki avtomatično izključijo sposobnost poslušanja in dojemanja. Živimo v svetu, v katerem se nam neprestano mudi, in si težko vzamemo čas za osredotočanje na druge osebe. Omenjeno veščino utrdimo tako, da se vsakič, ko zaidemo s teme, uščipnemo v
zapestje - to služi kot nedolžen opomnik, da je treba vedno znova premisliti, preden se za-letimo, in izraziti misel v kratkih povzetkih.
Stojmo za svojimi idejami
Pomembno je, da se naučimo na učinkovit način izraziti svoje ideje delodajalcem. Veliko ljudi namreč »trpi« zaradi nezmožnosti izražanja, zato je ključno, da se pred sestanki in razgovori ustrezno pripravimo, da nas ne bi pokopala že prva kritika.
Trudimo se na področju samozavesti in verbalnega izražanja, zaradi česar nas bodo lažje razumeli, naše ideje pa bodo jemali kot resne, v pomoč in dovolj razvite za vključitev v delovno okolje.
NE PREZRITE
Naslednjič: Kako se iskanje službe v januarju razlikuje od preostanka leta.
»Evalvirajmo« svoj glas
Ne moremo spremeniti glasu, s katerim smo se rodili, a lahko mu dodamo ritem in glasnost. Ne vemo, kako nas slišijo drugi? Strokovnjaki svetujejo, da se posnamemo in se nato poslušamo. Zvok in slika ne lažeta, zato bomo s pomočjo teh orodij hitro dobili občutek, na katerem področju se moramo truditi, da bomo popravili vtis.
Bodimo prilagodljivi
Čas mineva, časovni roki pa nas prehitevajo. Proračun se niža, delodajalci so brezobzirni. Vse je del poslov in je nekaj neizogibnega, zato je pomembno, da se znamo prilagoditi različnim situacijam.
Način, kako izboljšati svojo prilagodljivost, je, da si vzamemo nekaj sekund, preden negativno odgovorimo na vsako novo idejo, ki nam jo ponudijo sodelavci ali nadrejeni. Enako storimo, če želimo zmanjšati količino vsakodnevnega pritoževanja. Razmislimo, ali sta negativen odgovor in nerganje posledica našega pesimističnega mišljenja ali je realno pričakovati, da se bodo dogodki izjalovili.
Vadimo pozitivno obrazno mimiko
To ne pomeni, da se moramo vedno smejati in igrati veselje, prav tako ni treba biti v ekstazi za vsako malenkost. Namesto tega premislimo, kako skrbimo za druge in na kakšen način izražamo svoje mnenje. Prav tako je pomembno, kako se odzovemo na pozitivne novice, ki jih slišimo od sogovornika - ali se nasmejimo, ko nam zaupa novost, ali imamo še vedno resen izraz na obrazu?
ANJA DAMJANOVIČ za MojeDelo.com
И MojeDelo.com
Zavarovalni zastopniki (m/ž) in pomožni zavarovalni zastopniki (m/ž) (celotna Slovenija)
Ne bodite del nezadovoljne množice. Naredite spremembo in postanite naš sodelavec. Generali zavarovalnica, d. d., vabi k sodelovanju zavarovalne zastopnike (m/ž) in pomožne zavarovalne zastopnike (m/ž). Prijavi se. Generali zavarovalnica, d. d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 2. 20l8. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Področni vodja strokovnih sodelavcev (m/ž) (Ljubljana in terensko delo po vsej Sloveniji)
Za naročnika, slovensko podružnico mednarodne družbe za razvoj, izdelavo in trženje inovativ-nih ter generičnih zdravil, iščemo področnega vodjo strokovnih sodelavcev (m/ž). Kraj dela: Ljubljana in terensko delo po vsej Sloveniji. Dekra zaposlitev, d. o. o., Šmar-tinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja prodaje servisnih storitev (m/ž) (Celje)
Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja
izobrazbe tehnične smeri z znanjem s področja ekonomije, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno (potrebna je dnevna komunikacija s tujino), dobra računalniška pismenost (uporaba orodij MS Office ...), izpit B-kate-gorije in lastno vozilo. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 7. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Delilec blagajnik (m/ž)
(Laško)
Delo obsega deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni, pripravo sestavin za kuhanje (termična in mehanska obdelava), opravljanje kuharskih del po navodilih, pomoč pri distribuciji hrane, pomivanje in čiščenje. Slorest, d. o. o., Verovško-va ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Viličarist (m/ž) (Zreče)
Opis del in nalog: transport tovora do delovnega mesta ali do mesta odlaganja v skladu s spremno dokumentacijo oziroma z navodili, izvajanje del celovitega preventivnega vzdrževanja. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 19. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Fizioterapevt (m/ž) (Rimske
Toplice)
V	Rimskih termah smo ponosni na bogato zgodovino in zgodbo, ki jo pripoveduje okolje. Sledimo tradiciji kakovosti in profesionalnosti v izvedbi storitev ter odnosom, ki so odraz kakovostne turistične ponudbe. Si želite delati v ciljno usmerjenem kolektivu? Ste usmerjeni proaktivno? Ste samoiniciativni? Visoko motivirani? Potem pričakujemo vašo prijavo na delovno mesto fzioterapevt m/ž. Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 7. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kuharski pomočnik (m/ž)
(Rimske Toplice)
V	Rimskih termah smo ponosni na bogato zgodovino in zgodbo, ki jo pripoveduje okolje. Sledimo tradiciji kakovosti in profesionalnosti v izvedbi storitev ter odnosom, ki so odraz kakovostne turistične ponudbe. Si želite delati v ciljno usmerjenem kolektivu? Ste usmerjeni proaktivno? Ste samoiniciativni? Visoko motivirani? Potem pričakujemo Vašo prijavo na delovno mesto: Kuharski pomočnik (m/ž). Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 7. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Zdravnik (m/ž) (Rimske
Toplice)
V	Rimskih termah smo ponosni na bogato zgodovino in zgodbo,
ki jo pripoveduje okolje. Sledimo tradiciji kakovosti in profesionalnosti v izvedbi storitev ter odnosom ki so odraz kakovostne turistične ponudbe. Če si želite delati v ciljno usmerjenem kolektivu, potem pričakujemo vašo prijavo na delovno mesto zdravnik. Rimske terme, Terme Resort, d. o.
0.,	Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 7. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Referent prodaje I (m/ž)
(Celje)
Naloge in odgovornosti: prevzem, skladiščenje in odprema blaga, urejanje dokumentacije v zvezi s premiki blaga, vodenje vseh skladiščnih evidenc, priprava izdanih računov, priprava naročil. Weishaupt, d. o. o., Teharje
1,	1000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Serviser (m/ž) (Vojnik)
Pričakujemo V. stopnjo strokovne izobrazbe (elektronik, me-hatronik), najmanj 5 let delovnih izkušenj v poslovnih okoljih s področja elektronike in sorodnih področij, komunikativnost, timsko naravnanost, samoiniciativnost, proaktivnost, organiziranost, poznavanje poslovnih informacijskih sistemov ... Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 2. 2. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Direktor
finančnoračunovodskega sektorja (m/ž) (Vojnik)
Zaradi bližajoče se upokojitve trenutne direktorice v svojo ekipo vabimo sodelavca (m/ž) za delovno mesto direktor finančnoračunovodskega sektorja v Vojniku. Zadolžen bo za vodenje finančnoračunovodskega sektorja v Skupini Mik, spremljanje denarnega toka in pripravo likvidnostnih načrtov, optimizacijo finančnih virov ... Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 27. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Višji inženir za področje povezljivih aparatov (m/ž) (Velenje)
Delo zajema izdelavo tehnične specifikacije - specificiranje lastnosti in funkcionalnosti povezljivih aparatov, sodelovanje pri usklajevanju tehnične specifikacije izdelka s tehnično specifikacijo mobilne aplikacije, usklajevanje aktivnosti z drugimi projektnimi skupinami s področja razvoja elektronike, razvoja izdelkov, informacijske infrastrukture ter mobilne aplikacije ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 19. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
3 MojeDelo.com
18
ŠPORT
»Imam občutek, da bomo še močnejši«
Tako pravi Marjan Fabjan po odhodih Drakšiča, Žganka in Gomboca
Za judo klubom Zdežele Sankaku Celje je še eno izjemno leto. Njegovi predstavniki v članski konkurenci so se z dveh velikih tekmovanj vrnili s štirimi medaljami, mladinsko evropsko prvenstvo v Mariboru je »rešila« Klara Apotekar, ki je občinstvo razveselila z zmago, na tekmah svetovnega pokala (grand prix) so na stopničkah stale tudi Ana Velenšek, z neizmerno voljo povratnica po hujši poškodbi, Petra Nareks, ki se je ponovno znašla v vrhunskem judu, in Anka Pogačnik. Marjan Fabjan je ob vseh uspehih premeteno porazdelil delo in uveljavil trenerke in trenerje, predvsem Urško Žolnir, Petro Nareks in Igorja Trbovca. Trstenjakova je prejela priznanje za najboljšo evropsko judoistko v letu 2016, sredi junija je klub izvedel tekmo evropskega pokala v Podčetrtku, dvakrat je bila »prva ekipa« na pripravah na Japonskem, nazadnje decembra.
Budokan center je gostil številne tujce, mlade in neuveljavljene judoiste ter tudi šampione. Obenem so tekmovalci Sankakuja prepotovali Evropo in se udeleževali kampov, priprav, turnirjev ... V sredo bodo v Ljubljani razglasili najboljše slovenske judoistke in judoiste, predsednik zveze Darko Mušič pa je v vabilu navedel, da je bilo preteklo leto eno najbolj uspešnih doslej. Zasluga gre predvsem ali v celoti Sanka-kuju. Marjan Fabjan ne spi na lovorikah. Če za koga to drži, potem vsekakor zanj. Slej ko prej pogovor z njim nanese na temo, ki ga ujezi in se stežka pomiri. Že dolgo vemo, da je »perfekcionist«.
V poolimpijskih sezonah se ponavadi niste »gnali« na
»»Zanimivo je, da je največ govoric, seveda predvsem neresničnih, glede največjega kluba. Sankaku je še vedno najboljši evropski klub.«
vso moč, a vendar so se lani odličja kar vrstila. Je leto 2017 minilo po vaših željah?
Bilo je proti pričakovanjem dobro. Tina je ubranila naslov evropske prvakinje. Medaljo, srebrno, je osvojila tudi na svetovnem prvenstvu. Lep uspeh je prav tako drugo mesto Adriana Gomboca na članskem evropskem prvenstvu. Vse skupaj je s klubskega vidika kronal Mihael Žgank, ki je postal svetovni podprvak. Osvojil je prvo moško medaljo za Slovenijo na svetovnih prvenstvih. Razveselila nas je seveda tudi Klara Apotekar, ki je najboljša mladinka v Evropi v kategoriji, v kateri je še nedavno nastopala njena polsestra Ana. Za Ano sem zelo vesel,
Z leve stojijo Urška Žolnir, Rok Drakšič, Mihael Žgank in Adrian Gomboc.
Marjan Fabjan je izjemno ponosen na naslov evropskih klubskih prvakinj, ki so si ga njegove judoistke priborile leta 2009. Obenem meni, da je bil ta uspeh premalo cenjen in prehitro pozabljen.
da je zacelila poškodbo in da je ponovno uspešna. Klara že zdaj spada med najboljše na svetu v članski konkurenci.
Kmalu bo preteklo poldrugo leto od izjemnega sprejema na Lopati v čast dobitnicama olimpijskih medalj Trstenjakovi in Velenškovi, ki so ga imenitno popestrili Modrijani. Tedaj je na oder Urška Žolnir pripeljala Roka Drakšiča, Adriana Gomboca in Mihaela Žganka, nad katerimi je bdela v Riu. V drugi polovici preteklega leta so se pojavili površni komentarji in celo zlonamerne govorice, da se vam marsikaj podira v klubu. Kako je z omenjeno četverico?
Z Urško, kar sem že večkrat povedal, še vedno sodeluje-
mo. Zadolžena je za treninge, ki se začnejo ob šestih zjutraj. Treninge izvaja po mojih navodilih. Ko sem na tekmah ali pripravah v tujini, me nadomešča doma.
Z Mihaelom ste nenehno v stiku, čeprav vas zapušča ...
Tako je. Zanimivo je, da je največ govoric, seveda predvsem neresničnih, glede največjega kluba. Sankaku je še vedno najboljši evropski klub. Mihael se je odločil, da bo začel novo življenjsko pot. V Turčijo ga je povabil klub iz Istanbula. Njegova odločitev je logična. Pravico ima, da poskusi še drugod, obenem pa tudi zasluži v drugi sredini, a da svoje ne pozabi. Miha je zagotovo ne bo. Ko bodo s turške strani izpolnjeni pogoji, bo dobil klubsko izpisnico. Njemu so vedno odprta naša vrata.
Kako bo z njegovim novim državljanstvom?
Dobil ga bo, a ponavljam, ko bodo Turki izpolnili naše zahteve.
Tadej Žagar Knez tudi na parketu
Obetavno nogometno kariero bi-	^
všegačlana Šampiona in Celja Ta-	^	^®9	**
deja Žagarja Kneza je zaustavila neugodna poškodba, čeprav zdaj uspešno igra v Celovcu, dobro pa se znajde tudi na parketu.
Na kakovostnem turnirju v Ljutomeru, na 9. memorialnem turnirju Franca Škrinjarja, je nastopil s celjsko zasedbo AC Mariborska Celje. Ta je osvojila prvo mesto v konkurenci 21 moštev iz Slovenije in Hrvaške. Vsaka ekipa je lahko imela dva igralca iz prve slovenske ali tuje lige. Žagar Knez (na sliki čepi desno od pokala) je bil izbran za najboljšega igralca turnirja, čigar nagradni sklad je znašal 1.750 evrov. Zmagovalcem je pripadel tisočak, Žagarjevi soigralci so bili Dejan Kos, Mak Karabego-vič, Bojan Čonkaš, Bojan Markovič, Ismir Berbič in Amar Jamakovič.
DŠ
Foto: PRLEKIJA. ON. NET
»Drakšič je odšel v Judo klub Bežigrad. S tem ljubljanskim klubom smo šli dolga leta drug proti drugemu >na nož<. Svoje znanje je Roki odnesel k največjemu tekmecu.«
Zapustila sta vas še dva borca. Rok Drakšič je zdaj v Ljubljani. Kako komentirate njegov odhod?
V zadnjem obdobju sva se z Urško trudila z njim, da bi še dosegal vrhunske rezultate, a ni šlo. To je logično, za vsakogar enkrat pride konec kariere. Odločil se je, da bo trener. Ponudil sem mu določeno vlogo, a je ni sprejel. Najbrž je bil razlog finančne narave. Odšel je v Judo klub Bežigrad. S tem ljubljanskim klubom smo šli dolga leta drug proti drugemu >na nož<. Svoje znanje je Roki odnesel k največjemu tekmecu. Takoj sem opazil, da vadijo po istem kopitu kot mi. Naj gre judo naprej tudi drugod po Sloveniji, da ne bomo samo mi uspešni .
Zlobni jeziki so vam nekaj časa očitali, da ste uspešni le z ženskami, potem ste, morda tudi dodatno motivirani, poleg Drakšiča vzgojili še dva vojaka, že omenjenega Žganka in Adriana Gomboca. Potrpežljivost s slednjim vas je minila. Zakaj?
Športnik mora do potankosti spoštovati pravila kluba. Če drugi klubi iz svojih sredin ne izločajo članov, ki kršijo zakone, je to njihova stvar. Pri nas se to ne bo dogajalo. Športnik mora biti zgled mladim. On je evropski podprvak in peti z olimpijskih iger. Vsi ga pozorno opazujejo. Za naše mlade tekmovalce ni bilo dobro, da so slišali, kaj se dogaja z njim. O tem nočem
več govoriti. Dal mu bom iz-pisnico, naj trenira pri Drakši-ču. Želim mu veliko uspeha.
Kaj pripravljate v zaledju?
Kar naenkrat se je ustvarila nova skupina zelo obetavnih fantov. Zdaj se mi že dozdeva, zakaj niso prej uspeli splavati na površje. Morda vam bodo kmalu dajali izjave, z njimi boste imeli intervjuje. Dva sta že v nizkem štartu. Najbrž priložnosti še lep čas ne bi dobila, če bi prej omenjeni trije še bili v klubu. Torej ostajamo z nosilkama olimpijskih medalj Trste-njakovo in Velenškovo ter z Apotekarjevo, ki je med najboljšimi mlajšimi članicami na svetu.
Kar tri vaše ekipe so bile decembra na pripravah na Japonskem, že v ponedeljek pa ste odšli na priprave v avstrijski Mittersill. To je vaša tradicionalna prva novoletna postaja, kjer se postavljajo temelji za sezono. Kdo je z vami?
Veseli me, da sem imel težave glede izbire dvanajsteri-ce. Včasih koga moraš peljati s seboj, da ga imaš pod nadzorom. Če bi imel možnost, bi namreč vzel s seboj še več tekmovalcev. Z nami je novinec, bivši član Bežigrada Andraž Jereb. Čeprav je bil doslej slabši od Gomboca, sem se odločil, da mu ponudimo zatočišče. Veliko dela je pred nami. Mnogo kriz smo preživeli. Imam občutek, da bomo še močnejši.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
»Če drugi klubi iz svojih sredin ne izločajo članov, ki kršijo zakone, je to njihova stvar. Pri nas se to ne bo dogajalo.«
ŠPORT
19
»Želja je izboljšati peto mesto iz Sočija«
V Lackenhofu se je Marguču zmaga v svetovnem pokalu izmaknila za stotinko sekunde.
Celjski deskar Rok Marguč pred Roglo in Pjongčangom
V petek je bil celjski deskar na snegu Rok Marguč v paralelnem veleslalomu v avstrijskem Lackenhofu blizu svoji drugi zmagi na tekmah svetovnega pokala. V velikem finalu je zaradi napake zmago sam izpustil iz rok, na koncu ga je Švicar Nevin Galmarini premagal le za stotinko sekunde. Marguč ima zdaj 31 let. Pred osmimi meseci se jima je z izbranko rodila Zala.
Rok Marguč se ni prav nič spremenil. Sijoč pogled, večni nasmeh, pripravljenost na pogovor, domiselni in iskreni odgovori, vse to ga še vedno krasi.
Čestitke za podvig. Razjasnil je nebo ob pogledu proti olimpijskim igram, ki se nezadržno bližajo. Torej le stotinka do zmage, a to vas ni potrlo, kajne?
Ne, kje pa. Šlo je za mojo krivdo, za napako v zadnji strmini, na kateri sem najslabše vozil prav v finalu. Bil sem pred tekmecem, škoda za stotinko, a najpomembnejši je dober občutek, ki sem ga pridobil in na katerem bom gradil samozavest do olimpijskih iger.
To so bile za vas osme stopničke v tekmah svetovnega pokala, prve po marcu 2016. Kar precej časa je torej minilo. Preveč?
Če prištejem še štiri medalje s svetovnih prvenstev, gre za mojo dvanajsto uvrstitev na oder. To je lep dosežek. V prejšnji sezoni sem veliko testiral opremo, spreminjali smo nastavitve na deski, a ni šlo. Zdaj pa sem z opremo izredno zadovoljen, vse se je ustrezno seštelo. Zadnji vrhunski dosežek je prišel še ob pravem času.
Lahko govorite o spremembah glede nastavitve deske?
Ne, o tem več po olimpijskih igrah. Konkurenca nas vseskozi opazuje.
Kako sta z očetom Metodom preučila posebnosti proge v zakotnem Lackenhofu?
Slovenskih smučarjev tam res nisem videl, sem pa na tekmi slišal skladbo Na Golici. Srečala sva olimpijsko prvakinjo iz Sočija Julio Duj-movits, ki mi je omogočila trening na progi. Avstrijska reprezentantka je potrebovala uvrstitev na stopničke v
»Kljub bolezni sem v Cortini d'Ampezzo osvojil trinajsto mesto, s čimer sem potrdil olimpijsko normo. To je pomenilo precejšnje olajšanje.«
svetovnem pokalu za vizo v Južno Korejo. Skupna vadba se nama je zelo izplačala, oba sva bila nato druga na tekmi.
Zelo dobri ste bili v kvalifikacijah, prvi na rdeči progi in skupno peti, toda Žan Košir je bil odličen, najboljši. V polfinalu sta se pomerila med seboj, o favoritu seveda ni bilo možno govoriti.
Žan zadnji dve leti ni tekmoval zaradi zdravstvenih težav. Proga v Lackenhofu je zahtevna, dolga. V polfinalu sva bila že petič na progi. Če sem bil sam utrujen, sem predvideval, da je on še bolj. Zato sem vztrajal do konca, uspela mi je zelo dobra vožnja. V Pjong-čangu je proga za približno pet sekund »daljša«.
Dve z Bledom, vmes v Kranj
V zadnjem krogu rednega dela državnega prvenstva v hokeju sta ekipi ECE Celja in Jesenic uprizorili zelo zanimivo predstavo. Vodilni na lestvici, Jeseničani, so zmagali s 5:2, toda še v 58. minuti so gostitelji zaostajali le za zadetek in so lovili izenačenje.
Strelca za gostitelje sta bila Rok Leber in Davor Rakano-vič. Trener Rok Rojšek ni skrival zadovoljstva: »Menim, da je to bila naša najboljša predstava v tej sezoni. Odigrali smo disciplinirano v obrambi. Nismo vajeni tako hitre igre, ki jo gojijo Jeseničani. Po treh
napakah smo se prilagodili in zaigrali v višji prestavi.« Danes bodo Celjani na Bledu odigrali prvo tekmo četrtfinala DP. »Zadnjo tekmo na Bledu smo sicer gladko dobili, a zdaj pričakujem povsem drugačno srečanje. Tekmi z Blejci bosta za nas najpomembnejši v dosedanjem delu sezone,« pravi Rojšek. V soboto bodo njegovi varovanci v mednarodni ligi gostovali v Kranju pri vodilnem Triglavu, povratni obračun četrtfinala DP z Bledom pa bo v Celju v ponedeljek (18.15), ko si Rojšek želi še bolj bučno podporo kot proti Jesenicam: »Veliko bo odvisno
od rezultata na nocojšnji tekmi. Želimo si seveda, da bi v večji meri že rešili vprašanje potnika v polfinale. Vsekakor pričakujemo pomoč s tribune.«
Hokejisti ECE Celja so v soboto v uvodni tekmi zadnje tretjine mednarodne lige v svoji dvorani premagali zagrebško Mladost z 8:6. Po dva gola so dali Nejc Kastelic, Rok Klavžar in Blaž Knez, po enega sta dala Tim Ograjenšek in Filip Jeram. V ženski ligi so Celjanke gostovale v Ljubljani pri Olimpiji in izgubile z 10:2.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Pred tem ste izločili Nemca Patricka Busslerja in Japonca Masakija Shibo. Je bilo kaj posebnosti?
Proti Nemcu sem izbral modro progo, nato sta izbirala Shiba in Košir, kajti bila sta boljša v kvalifikacijah. V finalu sem sam imel pravico izbire. Odločil sem se za rdečo progo.
Nekaterim se je odločitev sprva zdela nelogična. Lahko pojasnite?
Organizator se je ob privolitvi Mednarodne smučarske zveze odločil, da pred izločilnimi boji količek na rdeči progi prestavi za pol metra navznoter. Čeprav je bila modra proga v kvalifikacijah hitrejša, sem se seveda odločil za rdečo.
Tarnali ste nad prejšnjo sezono, ko ste izgubili tudi dobro štartno številko.
S šestim mestom v Carezzi in desetim na Rogli nisem bil zadovoljen. Jutri v slalomu še ne bom imel dobre štartne številke, na Rogli pa bom v prvi jakostni skupini, saj sem se povzpel na peto mesto v veleslalomu.
Katere težave so vas pestile na začetku nove, olimpijske sezone?
Pred prvo tekmo sem staknil rota virus, morebitna »krivca« sta predvsem oče ali hči. Bolezen mi je vzela vso moč. Za nameček so si tri tekme sledile zapovrstjo. Kljub bolezni sem v Cortini d'Ampezzo osvojil trinajsto
mesto, s čimer sem potrdil olimpijsko normo. To je pomenilo precejšnje olajšanje.
Še en Celjan, alpski smučar Martin Čater, je znanje pilil na Rogli, in prav trening slaloma mu je pomagal do zelo visoke uvrstitve v kombinaciji. Vi prisegate na Roglo, ste tam trdo vadili med prazniki?
Nekaj dni sva bila skupaj z Martinom na Rogli. Tedaj so bile temperature primerne, nizke. Pogoji so bili enkratni. Trenutno visoka temperatura ne omogoča kakovostnega treninga. Upam, da bo do tekem na Rogli vreme bolj primerno.
Naslednja tekma, paralelni slalom, bo jutri v Bad Gasteinu. Ste že sprejeli odločitev glede udeležbe?
Odločil sem se, da se tekme udeležim. Zdi se mi prav, da izkoristim vse možnosti za tekmovanje, čeprav slalom ni več olimpijska disciplina.
Glede vaše Rogle pa nikoli ni bilo dvomov. Tam bosta dva veleslaloma, 20. in 21. januarja. Leta in leta ste trdili, da gre za najbolje organizirano tekmo. Je zato Rogla dobila dva veleslaloma?
Ne. Zgodba ima ozadje. Tudi Cortina je dobila drugo tekmo. Na srečo, namreč tekem smo imeli odločno premalo. Mama ameriškega tekmovalca Aarona Mussa je zagotovila pokrovitelja. Denar ni bil nakazan FIS. To je
bilo ključno. Denarna pomoč je šla v prave roke.
Pred olimpijskimi igrami bo dva veleslaloma gostilo še bolgarsko Bansko. Boste tudi tam preverili pripravljenost, občutke?
Vsekakor. V Južno Korejo bom odpotoval šele 15. februarja, kajti naše tekme bodo ob koncu iger. V Banskem se organizatorji zelo potrudijo. Lani je nagrade podeljeval Alberto Tomba, saj je proga poimenovana po njem.
Tretjič boste tekmovali na olimpijskih igrah. V Vanco-uvru ste bili 23. v veleslalomu, pred štirimi leti v Sočiju peti, v slalomu pa 12. Kaj pa zdaj? Bolje vam gre na vzhodu kot na zahodu ...
To drži, toda iskreno povedano, od petega mesta v So-čiju nisem imel nič. Nihče me v Sloveniji ne pozna zaradi petega mesta na olimpijskih igrah. Moj cilj je izboljšati uvrstitev iz Sočija.
Se pravi, da se morate uvrstiti v polfinale, potem pa nikakor ne smete dvakrat izgubiti!
Točno tako. To se dobro sliši. Želim si, da bi moja hčera, ko bo odrasla, lahko rekla, da je njen oče dosegel nekaj vrhunskega.
A tudi na Rogli bi se radi izkazali, kajne?
Proga je zahtevna, letos imam dve priložnosti in komaj čakam na boj.
DEAN ŠUSTER Foto: FIS
Po domiselni akciji Nika Nemečka in Žige Grahuta je v 35. minuti vodstvo Jeseničanov na 3:2 znižal Davor Rakanovič.
NA KRATKO
Zajc drugi najboljši Slovenec
Bischofshofen: Debitant na novoletni turneji Timi Zajc iz Hramš je osvojil končno 16. mesto. Pred njim je bil od Slovencev zgolj Jernej Damjan. 17-letni Zajc si bo krstni nastop na sloviti turneji za večno zapomnil, kajti v dvobojih na izločanje je premagal vse štiri tekmece, Kasaija, Fetnerja, Schlierenzauerja in Žylo.
Trije mladi novinci
Celje: Po daljšem premoru so se zbrali nogometaši Celja. Ponedeljek in torek sta bila posvečena testiranjem, včeraj pa so opravili prvi trening. Temeljitejše priprave bodo sledile v prvi polovici naslednjega meseca, v Umagu bodo varovanci trenerja Dušana Kosiča preživeli dvanajst dni. V moštvu so trije novinci, 19-letni Dario Vizinger, 18-le-tni Luka Kerin in 17-letni Dušan Stojinovič. Vizinger je kot posojen igralec Rijeke nazadnje igral za velenjski Rudar. Tudi Kerin
je napadalec. Pred prihodom v Celje je kot posojen nogometaš italijanskega Interja igral za Krško. Branilec Dušan Stojinovič je bivši igralec ljubljanskega Brava. Vsi trije so pogodbe sklenili do 31. maja 2020.
Robnikova sedma
Kranjska Gora: Zelo dobro se je na veleslalomu alpskih smučark za svetovni pokal odrezala Tina Robnik. Po prvi vožnji je bila sedma, v drugi pa je tekmovalka iz Luč svoj položaj zadržala. Manj uspešna je bila njena sotekmovalka Ana Drev iz Šmartnega ob Paki, ki je tokrat zasedla zanjo skromno 20. mesto.
S Thomasom nad Krko
Laško: Košarkarji Zlatoroga so v pokalu Alpe Jadran s 83:62 premagali Praho in se že pred zadnjim krogom uvrstili v četrtfinale končnice. Naslednji teden bodo gostili še Dunajčane. Ekipo je okrepil 24-letni in 193 centimetrov visoki branilec iz ZDA Cleveland Joseph Thomas, ki ima pravico nastopa na današnji četrtfinalni tekmi pokala KZS proti Krki. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
GOLF III sdi, dizel, klima, lepo ohranjen, letnik 1999, ugodno prodam. Telefon 041 951-527.
39
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljane.
STROJI
PRODAM
KUPIM
PRODAM
ODDAM
ŠENTJUR, Bezovje (kmetijska šola). Oddam parcele za vrtičkarje. Telefon 041 435-785.	i
VINOGRAD s tisoč trsi, v zelo dobrem stanju, v Socki pri Novi Cerkvi, oddam. Telefon 041 350-335.	4
POSLOVNE prostore ali v celoti stavbo v Celju ob glavni cesti (učinkovita predstavitev podjetja ali izdelka) z večjim parkirnim prostorom, primerno za predstavništvo, zastopanje, posredovanje, računovodstvi ali podobno, oddamo. Telefon 041 515-223. 37
PRODAM
GAŠPERČKA, lepo ohranjena, skupaj prodam za 100 EUR. Telefon 031 727606.	32 SESALEC Batagel, za suho in vodno globinsko sesanje, z vsemi priključki, tudi z globinsko stepalno krtačo, ugodno prodam. Telefon 041 277-376. 53
TRAKTORSKO prikolico, domača izdelava, 3,5 t, 3 x 1,80 m, zavora in luči, v okolici Celja prodam. Telefon 041 813-076.
15
SAMONAKLADALKO, 22 m3, prodam ali menjam za manjšo. Telefon 031 268687.	25
PRODAM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič, kupim. Telefon 031 562-809.	p
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, mo-tokultivator, frezo, mulčar, koso in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	9
HIDRAVLIČNI volan za traktor 404 Štore, komplet, kupim. Telefon 031 798-375.
30
POSEST
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p VEČ petelinov, domača reja, prodam. Telefon 031 731-350.	2431 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 14
	m\
astrologinja a	GSM H Ш Л9Е
jasnovidnosti	
BIOTERAPIJE L	1НШ
GOZD v izmeri 1,5 ha prodam v Osenci pri Celju. Telefon 031 274-488 . 2
astrologinja
0906430
ia pogovora za minuta je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
BIKA limuzin, starega 3 mesece in pol in prašiča, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon 5798-381, 041 583-749.
5
ZAJCE, večja pasma, stare 10 mesecev, prodam. Telefon 031 377-791. 6 BIKCE simentalce, stare 3 mesece in 50-ki-logramske prašiče prodam. Telefon 031 637-267. BIKCA in teličko simentalca, težka 180 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 16 BIKA, 430 kg, kravo, 700 kg, kravo, 800 kg in kozo, prodam. Telefon 070 818005.	26 TELICO simentalko, težko 360 kg, staro 11 mesecev, izredno lepo, prodam za 630 EUR. Telefon 041 914-286. 29 DVA bikca simentalca in teličko simen-talko, staro od 10 dni do 3 tedne, prodam. Telefon 070 250-441. 46
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, tatija in tasta
BOŽIDARJA SAFRANA
iz Zvodnega 26a, Celje (15. 4. 1933 - 23. 12. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, podjetju Simbio in OŠ Hudinja za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja.
Posebna hvala še vnuku za poslovilni govor, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano pesem in gospodu župniku p. Primožu za opravljen obred.
Žalujoči vsi tvoji
PRAŠIČA, težkega 220 kg, ugodno prodam. Telefon 041 395-213. 44 DVE telici ls, 200 kg, prodam. Telefon 041 547-769.	Š 001
TELIČKO kr., ls., lim., težko 150 kg, prodam. Telefon 031 447-195. 42 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 390-988.2 VEČ visoko brejih pašnih telic pasme LS in ČB prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745.p BIKCE, težke od 120 do 300 kg, po izbiri, prodam. Telefon 041 996-166. n TELICO sivko, brejo 7 mesecev, ugodno prodam. Telefon 041 996-166. n
KUPIM
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286.	Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p
PRODAM
BIO krompir, rdeče vino, jabolčni kis in žganje prodam. Telefon 041 866-611.
2430
VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 100 l, prodam. Telefon 041 208-999.
20
SLAMO v okroglih balah in luščeno koruzo prodam. Telefon 041 663-137. 1716
OSTALO
PRODAM
ZIMSKE gume, 175-65-14, motorno žago, štedilnik na drva in trajno žarečo peč prodam. Telefon 051 344-245. 2410
VEČJE število CD-jev, večina stari hiti, zelo ugodno prodam. Telefon 031 630-639.
13
JAGENJČKA, svežo svinjsko mast in jabolčni kis prodam. Telefon 070 864-120.
24
CISTERNO za olje, 2.000 l, z gorilcem Waishaupt, vso avtomatiko in priključki od cisterne do peči, prodam za 220 EUR. Telefon 031 490-822.	33
NA farmi Roje pri Šempetru sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Vsak delavnik prodaja visokokakovostne perutninske krme in dnevno svežih jajc. V marcu prodaja vseh vrst jarkic. Telefon (03) 700-1446.	p
STOPNICE, zložljive, za podstrešje, prodam za 30 EUR. Telefon 041 951-527.
39
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE«^
041420 m-041954 206
Aida d.o.o., Pretepa 3, Vransko
KRAVO simentalko, brejo, drugega teleta, dva bikca frizijca, stara 10 dni in bobnasto kosilnico Sip 165 prodam. Telefon 041 815-081.	47
SVINJSKO glavo, celo, očiščeno, z vso drobovino in parklji, prodam. Telefon 051 258-077.	54
ODDAM
VOLNO za strojno pletenje oddam. Telefon 040 518-006.
2405
Novo leto je in sem sam. Vdovec, simpatičen, 72 let, s hišo in z avtomobilom, želim spoznati prijateljico do 70 let (situirano vdovo). Če si pozitivna, dobrega srca, naredi korak v lepši dan. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro NOVO LETO 2018. 35
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
IŠČEM soplesalko, starejšo, za vadbo družabnih plesov. Telefon 040 306-497.
11
ŽELIM spoznati ženske in moške za prijetno druženje in klepet ob kavi v okolici Celja. Telefon 070 453-441. 35
90,6 95,1 95,9 100,3
ho cel
vMuc? г штј!
Naj vekomaj ostane, kar je bilo. Kar je svetilo en trenutek sam. (Ivan Cankar)
V SPOMIN
7. januarja je minilo leto, kar nas je zapustila draga žena, mama, babi in prababi
ANIKA VODIŠEK
iz Lahomnega pri Laškem
Hvala vsem, ki jo ohranjate v dragocenem spominu. Vsi njeni
43
Ko prebujalo se jutro je, tiho si odšel, pustil si le sledi svojih rok, zdaj naš dom ovit je v sivino obup, žalost in neizprosno bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, atija, dedija, brata, strica in tasta
RUDIJA BERGLEZA
iz Hotunja pri Ponikvi (19. 12. 1948 - 15. 12. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev ter nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebej hvala družinama Andrinek in Pisanec ter Ireni Vrečko, Olgi Gro-sek in Mileni Planko za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebnima službama Zagajšek in Gekott za organizacijo pogreba, cerkvenim pevcem s Ponikve, pevcem skupine Eros, trobentaču in govornici Zdenki Orač za besede slovesa. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim posameznikom, ki ste nam na kakršnem koli način stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
41
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
a novoletni dan smo se po-lovili od naše ljubljene mame, stare mame in babice
FRANČIŠKE OSETIČ
rojene Dimec iz Otemne 16, Šmartno v Rožni dolini
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in za skupno molitev na predvečer pogreba, nam pa izrazili sočustvovanje. Hvala duhovnikom: g. generalnemu vikarju Janezu Lesniki, g. župniku Janku Ivančiču, g. Slavku Pajku in g. Andreju Mazeju za čudovito opravljeno žalno slovesnost. Hvala domačemu mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru za vse tako čutno, lepo odpete pesmi in Janu Grobelniku, ki jih je vodil. Hvala govorniku g. Marjanu Ferjancu za izbrane besede slovesa. Hvala zdravnikom in celotnemu zdravstvenemu osebju, ki ste ji pomagali v njenih najtežjih trenutkih. Hvala predstavnikom Karitasa ter društva upokojencev in krajevne organizacije Rdečega križa iz Šmartnega za vse obiske in izkazane pozornosti. Hvala pogrebni
službi Ropotar za spoštljivo opravljene storitve. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
S hvaležnostjo: vsi njeni
51
INFORMACIJE
21
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v starosti 66 let, se je od nas poslovil naš dragi mož, oči in dedi
SILVO VIPOTNIK
s Ceste v Debro 12, Laško
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom in sodelavcem iz Cinkarne Celje za izraženo ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se nadžupniku za lepo opravljeno pogrebno mašo, moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, bratoma Polanc za ganljivo odigrano pesem in Tišino ter praporščakom. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Renata, hčerka Vesna in sin Borut z družinama
23
Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok. Ostal le nate je spomin in ob njem trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedi in brat
VINKO LEŠEK
iz Mestne ulice 22 v Laškem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjene sveče in darovane svete maše.
Zahvala gospodu dekanu Roku Metličarju za opravljeno molitev v cerkvi in lepo opravljen obred, pevcem, govorniku Piklu, glasbeniku za odigrano Tišino, spremljajočim praporščakom in Komunali Laško za lepo organiziran pogreb. Zahvala tudi družinam Guček iz Tovstega in Gunzek-Lešek iz Trojnega za
vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji poti.
Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali.
L 1
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka in tasta
KRAPEŽA
iz Rimskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Pošte Celje in Višjega sodišča v Celju ter PGD Rimske Toplice in DU Rimske Toplice za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše
in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za ganljiv govor, pevcem za odpete pesmi, izvajalcu Tišine in Komunali Laško za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
28
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ELIZABETE ŠTRK
iz Zadobrove 5a (3. 11. 1921 - 25. 12. 2017)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Danica in Dragica, vnuki in pravnuki
Kdor živi v naših srcih, nikoli ne umre ...
V SPOMIN
13. januarja bo minilo dvajset let, kar si nas zapustila, draga mama, stara mama in prababica
JULIJANA BOVHA
iz Loke pri Žusmu 67
JOŽE ŽOLGER
(10. 3. 1931 - 26. 2. 2006)
JOŽE ŽOLGER ml.
(31. 5. 1957 - 7. 7. 2003) Pogrešamo vas: vsi vaši
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
TEREZIJE DECMAN
rojene Metličar iz Celja (3. 8. 1929 - 25. 12. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
0
22
36
Kogar imaš rad, ne umre, le daleč, daleč je .
V SPOMIN
GORAZD TERBOVC
(8. 2. 1965 - 7. 1. 2008)
Mineva deset let, kar je kruta bolezen pretrgala tvojo nit življenja, a ostal si v naših srcih. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: starša in brat z družino
21
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki ob tebi bili smo prej in zadnje trpeče dni.
Pošteno in iskreno si živela, pomagala si vsem, dobro le želela...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in omice
FRANČIŠKE VELIGOVŠEK
iz Strmce pri Laškem (28. 9. 1924 - 21. 12. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja, molitve ter darovane sveče
in svete maše. Hvala osebju ZD Rimske Toplice ter patronažnima sestrama Tanji in Alenki. Hvala gospodu dekanu Roku Metličarju za lep cerkveni in pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, Matjažu Piklu za besede slovesa, Marku Mastnaku za odigrano žalostinko in pogrebni službi Komunale Laško za vse storitve.
Hvala vsem, ki ste in še boste s prijazno mislijo postali ob njenem grobu.
Žalujoči vsi njeni
L 5
Ne, ni umrl! Oči le častne je zaprl, da se po trudu in boju oddahne v blaženem spokoju. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija
VLADA MIKUŠA
(12. 1. 1941 - 18. 12. 2017)
se iskreno zahvaljujemo zdravnici dr. Čebular Preseč-nik in sestri Vandi Fric iz ZD Celje ter zdravstvenemu osebju gastroenterološkega oddelka bolnišnice Celje, ki so mu nesebično lajšali bolečine. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, posebno gospodu župniku Antonu Pergerju, cerkvenim pevcem ter vsem, ki ste darovali za maše, cvetje in sveče. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za molitev, hvala za vsako iskreno besedo v
tolažbo. Verjemite, vse to nam pomaga! In navsezadnje en velik hvala tebi, oči, za vsak trenutek, ki si ga delil z nami. Hvala ti za vso tvojo ljubezen, potrpežljivost in hvala za vse velike malenkosti o življenju, ki si nas jih naučil.
Vsi njegovi
p
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 11. januar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej-doskop - ponovitev
PETEK, 12. januar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	ED SHEERAN & BEYONCE -PERFECT	(3)
2.	U2 - LOVE IS BIGGER THAN ANYTHING IN IT'S WAY (4)
3.	SEBASTIAN GUY -BLOODSTONE	(5)
4.	MARTIN GARRIX, D. GUETTA, J.SCOTT, ROMY DYA - SO FAR AWAY	(2)
5.	JAMES ARTHUR - NAKED (4)
6.	CAMILA CABELLO - NEVER BE THE SAME	(1)
7.	TOKIO HOTEL - EASY (1)
8.	MILEY CYRUS - I WOULD DIE
FOR YOU	(3)
9.	RITA ORA - ANYWHERE (2)
10.	LUIS FONSI & DEMI LOVATO -ECHAME LA CULPA	(5)
DOMAČA LESTVICA
1.	RAIVEN - POVEJ	(6)
2.	BQL IN NIKA ZORJAN - NI PREDAJE, NI UMIKA	(4)
3 ALEX VOLASKO - INSTA	(5)
4.	ANDREJ IKICA - NAROBE DAN	(4)
5.	BOHEM - V LJUBLJANI	(5)
6.	NUŠA DERENDA - NAJ MI
DEŽ NAPOLNI DLAN	(3)
7.	JACKSON - PODIRA SE SVET	(2)
8.	ŽAN SERČIČ & EVA BOTO -
NE MISLI LE NASE	(1)
9.	SOPRANOS - SPONTANO	(2)
10.	LOS VENTILOS - KAKO NAJ DOKAŽEM	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
KYGO FT. KODALINE - RAGING THE NEIGHBOURHOOD - STUCK WITH ME
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NINO - NEKAJ JE NA TEBI ANDREJ ŠIFRER - OČE NAŠ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 13. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 14. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 15. januar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo sportno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe te-
dna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 16. januar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 17. januar
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Plus: Muzikant ni prevarant
2.	Maj: Ribiška
3.	Fantje s Praprotna: Hodil k najlepši sem deklici
4.	Lojze Ogorevc: Slovenija kliče
5.	Potepini: Čas
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno г илтој/
Kino
CINEPLE
Spored od 11. 1. do 17. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 18.20 sobota, nedelja: 14.50, 17.00, 18.20
Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 17.30 sobota, nedelja. 13.40, 15.50, 17.30
Jaz sem ti - komedija od četrtka do srede: 16.00, 21.20 Jumanji: Dobrodošli v džungli
- fantazijski, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.00, 20.20 petek: 16.10, 18.00, 20.20, 22.40 sobota: 13.50, 16.10, 18.00, 20.20, 22.40
nedelja: 13.50, 16.10, 18.00, 20.20
Krčenje - drama, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.30
petek, sobota: 17.50, 20.30, 22.35
nedelja: 13.30, 17.50, 20.30 Madame - tragikomedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.05, 20.10 petek, sobota: 16.05, 20.10, 22.10 Medvedek Paddington 2 - animirani družinski, sinh. sobota, nedelja: 13.50 Največji šovmen - muzikal, biografski, drama
od četrtka do srede: 16.30, 20.50 Očka proti fotru 2 - komedija od četrtka do srede: 18.10 Prava nota 3 - komedija, mu-zikal
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.10 sobota, nedelja: 14.30, 19.10 Vampirček - animirani, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.20 sobota, nedelja: 14.20, 15.30, 16.20
Velika igra - biografska drama od četrtka do srede: 18.40, 20.40 Vojna zvezd: Poslednji Jedi -fantazijski, pustolovski od četrtka do srede: 21.10 Vojna zvezd: Poslednji Jedi -fantazijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 19.40 Čudo - drama od četrtka do srede: 18.30
ČETRTEK
19.00 Projekt Florida - drama PETEK in NEDELJA 18.00 Madame - komična drama 20.00 Projekt Florida - drama SOBOTA
18.00 Projekt Florida - drama 20.00 Madame - komična drama
TOREK
19.00 Projekt Florida - drama SREDA
19.00 Madame - komična drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Vampirček - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.30 Paslika - zgodovinska biografska drama
19.45 Velika igra - kriminalka, drama
22.15 Jumanji: Dobrodošli v džungli - akcijska pustolovska komedija SOBOTA
18.00 Vampirček - animirana družinska pustolovščina, sinh. 19.45 Jumanji: Dobrodošli v džungli - akcijska pustolovska komedija
20.00 Paslika - zgodovinska biografska drama
22.00 Velika igra - kriminalka, drama
NEDELJA
16.00 Vampirček - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Jumanji: Dobrodošli v džungli - akcijska pustolovska komedija
19.00 Paslika - zgodovinska biografska drama
20.15 Velika igra - kriminalka, drama
PONEDELJEK
17.15 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - akcijska fantazija avantura
20.00 Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost - animirana biografska kriminalka
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 11. 1.
19.00 Narodni dom Celje_
Dunajska klasika
Denys Maslink, klavir in Inga Ulokina, violina; gala koncert
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Javni nastop učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
vstop prost
19.00 Knjižnica Laško
Breda Ilich Klančnik: Miha Maleš, slikajoči pesnik
predstavitev knjige 19.00 Galerija Velenje_
Heterogenost/ Simultanost 6
odprtje pregledne razstave Iztoka Šmajsa - Munija
PETEK, 12. 1.
16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Zimski nastop učencev
nadstandardnih
programov
vstop prost
17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Nastop učencev pihal
vstop prost
17.00 Vila Bianca Velenje Kič
odprtje razstave likovnih del
18.00 Plesni forum Celje_
TV-avantura
plesno-gledališka predstava za otroke
19.00 Celjska kulturnica
Smeškovi petkovi večeri - Sneguljčica nekoč in danes
pravljično-lutkovni večer za odrasle; vstop prost
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Novoletni koncert Godbe Liboje
20.00 Glasbena šola Velenje
Duo EMinEN
koncert; večer violine in kitare
SOBOTA, 13. 1.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
15.30 Celjski mladinski center
Sprehod skozi zgodovino glasbe
koncert; gosta: Marta Zore in Gojmir Lešnjak Gojc; vstop prost
17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Princeska na zrnu graha
predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje, gostuje Lutkovno gledališče Velenje; vstop prost
19.00 Dom krajanov Vrbje
Hotel ali punčka iz omare
komedija v izvedbi KUD Šempeter pri Novi Gorici
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
Žalujoča družina
komedija; abonma Gustav
NEDELJA, 14. 1.
16.00 Dvorana Prebold_
Kadar miši ni doma, mačkoni plešejo
gledališka predstava v izvedbi KD Gornji Grad
16.30 Dom kulture Velenje 41. Spin show: Božiček gre na počitnice
polletna produkcija plesne šole Spin
17.00 Dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo
Medved in snubač
komedija; gledališka predstava
17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Banda citrarska in Klemen Torkar
koncert za citrarski abonma in izven
18.00 Gledališče Zarja Celje J. M. Barrie: Peter Pan
otroška predstava; igra: Otroška gledališka skupina Gledališča Zarja Celje
PONEDELJEK, 15. 1.
17.30 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec 365 dni, 365 nasmehov
odprtje razstave ob zaključku projekta
V* i «
Jt i ARS NA
VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA
®teWte
,
astro center
< CMiin. iz omrožja Telemnch, cono tz drugih omrežij določajo drugI operate
NAPOVEDNIK
23
DOGODKI MED 11. in 18. 1. 2018
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MISKU KNJIZKU 11. januar, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta
ČETRTEK, AVLA KNJIŽNICE 11. januar, Iz malega raste veliko ob 11. uri Pol stoletja slovenskih vrtcev Voden ogled razstave
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
15.	januar, Vladimir Levstik
ob 17. 30 V okviru U30 predava dr. Anton Sepetavc
TOREK, GLASBA FILM
16.	januar, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
17.	januar, Gledališka predstava: Le kje si mami?
ob 17. uri Gimnazija Lava, mentorica Katarina Petač
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
18.	januar, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 18. januar, Moč vitamina D ob 17. uri Predava Ivan Soče
NE 60 let otroške knjižnice v Celju SPREGLEJTE Miškov čvek z Bino, Lilo in Vinkom
25. januar 2018 ob 18. uri v Levstikovi dvorani
NE Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? SPREGLEJTE Torek, 16. in 30. januar, ob 17. uri v Glasba film


17.30 Osrednja knjižnica Celje Vladimir Levstik
predavanje dr. Antona Šepetavca in predstavitev knjige dr. Florence Gacoin-Marks
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška
odprtje razstave in predstavitev knjige avtorja Franca Kralja
18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Nastop učencev citer in petja
19.30 Narodni dom Celje Schubertov oktet
koncertni abonma Zavoda Celeia Celje
19.30 SLG Celje
Mascara Quartet
koncert fada in tanga; za abonma Premiera, abonma Sobota večerni in abonma Torek večerni
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Boksarsko srce
Valič teater, za gledališki abonma ponedeljek in izven
20.00 Dom kulture Velenje Dekliščina
komedija; Špas teater Mengeš
TOREK, 16. 1.
16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Zimski javni nastop učencev osnovne stopnje
5. in 6. razred, sledita 7, in 8. razred
19.30 SLG Celje
Mascara Quartet
koncert fada in tanga; za abonma Četrtek večerni, abonma Petek večerni in abonma Sobota popoldanski
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Boksarsko srce
Valič teater, za gledališki abonma torek in izven
SREDA, 17. 1.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Le kje si, mami? (po predlogi Marije Petrovec)
gledališka predstava; gostujejo dijakinje in dijaki Gimnazije Lava
17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Nastop učencev klavirja in kontrabasa
18.00 Celjska kulturnica
Zadnji inkovski zaklad
predstavitev knjige Boruta Koruna; pogovor bo povezoval Bojan Ekselenski; vstop prost
Ostale prireditve
ČETRTEK, 11. 1.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še kaj počnemo s filozofijo?
Predava: mag. Tatjana Rozman
18.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Doživetja iz Španije
predaval bo p. Branko Cestnik
PETEK, 12. 1.
18.00 Mestna knjižnica Velenje, mladinska soba
Cool knjiga
pogovor bo vodila Andreja Kac
18.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva na gradu Komenda Polzela
Malteška čajanka s člani vokalnega kvinteta Lastovka ob praznovanju 35-letnice delovanja z gosti se bo pogovarjala Dragica Sternad Pražnikar
19.19 Mestna knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Z družino po Južni Ameriki
potopisno predavanje Matjaža Žilavca z družino
20.00 Knjižnica Laško
Tjaša Dermota, Laura Kalšek in Špela Lesičar: Kaj nam omogoča tujina (Španija, Kitajska in Hrvaška)
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Sanje - njihov pomen in interpretacija
predava: dr. Jožef Meglič, dr. med.
19.19 Mestna knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Madagaskar -hollywoodski film ali kalejdoskop sveta
potopisno predavanje Urše Gradišnik
20.00 Celjski mladinski center Namibija
potopisno predavanje Roka Kofola; vstop prost
TURISTIČNO POSESTVO
išče
urejeno dekle ali mlajšo gospo za delo sobarice
Delo se opravlja 3- do 4-krat tedensko za dobro in redno plačilo. Lokacija Trobni Dol, 12 km iz Laškega ali Šentjurja. Pogoj je lasten prevoz. Informacije: info@naskaluc.si ali
051/355 422
predavanje v sodelovanju z LAK
20.00 eMCe plac Velenje_
Začasna sreča: omame svet
odprtje razstave literarni del na temo drog in zasvojenosti
SOBOTA, 13. 1.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica 9.00 Celjski mladinski center Nastopi mladih pevcev
delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Otroški oddelek Mestne knjižnice Velenje
Svinčnik - snežak
ustvarjalna delavnica namenjena otrokom starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Kulturni dom Vojnik, mala dvorana
Kako odpraviti stres za vedno
predavanje dr. Petra Kunca
TOREK, 16. 1.
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo?
Predava mag. Tatjana Rozman
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic
PONEDELJEK, 15. 1.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in odrasle
17.00 Mestna knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno
ШП7Г
muzeJnoveJSezgodovinelcelje
o\ rojstni'
ROJSTNI DAN PRI HERMANU LISJAKU
Si želiš zabavno, raziskovalno, poučno, ustvarjalno, drugačno, zanimivo in nepozabno praznovanje?
Svoj rojstni dan praznuj v družbi Hermana Lisjaka!
Izbiraš lahko kar med petimi različnimi programi rojstno-
dnevne zabave! Informacije in rezervacije v odpiralnem času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Viki Grošelj: 40 let mojih soočenj s Himalajo
19.00 Dom sv. Jožef Celje_
Mohorski večer: Ne pustim te čakati
Gosta: Nives Meroi in Roman Benet; pogovor bo vodila Alenka Veber
SREDA, 17. 1.
10.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje
Moč branja: bralni klub za odrasle
bralni klub bosta vodili: Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic
17.00 Mestna knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljična meditacija za otroke
z Janjo in medvedkom Tapkom; primerno za otroke starejše od treh let
18.00 Knjižnica Rogatec Islandija pozimi
potopisno predavanje Danijela Siterja in Katje Poharc
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 13. 1.
18.00 Dvorana Aninega doma Prebold
Pomagajmo Tinkari Polanc
dobrodelni koncert
19.00 Dom kulture Velenje Življenje je vrednota
dobrodelna gledališko-plesna predstava
SREDA, 17. 1.
18.00 Dom kulture Velenje Glasbe šepet za širok nasmeh
dobrodelni koncert OŠ Šalek; izkupiček bo namenjen šolskemu skladu
90,6 95,1 95,9 100,3
rad	io cel	ie
Vedm г илмс?		v
mm	novi tednik
Ime in priimek:	
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo {ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za6 mesecev 55 evrcv
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
Telefonska številka: Datum:
Podpis naročnika:
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
radio celie
Tednikove.Hzaodbe
St. 2 / Leto 73 / Celje, 11. januar 2018
Z izvirno idejo in ustvarjalno žilico do zmage , 5
i

:
*
4
I.
✓ V



Suzanina kuhla ustvarja Razkošje stekla v vseh
domače in zdrave jedi str. 29 časovnih obdobjih str. 32-33
Z Gregorjem Vajdičem iz Šentjurja do Islandije str. 36-37
26
INTERVJU

Zdravstvo ujeto v
zanko, ki zavira razvoj
Poslovni direktor celjske bolnišnice mag. Marjan Ferjanc: »Država ne prisluhne smernicam na področju potreb v zdravstvu«
Mag. Marjan Ferjanc. Njegovo ime je bilo velikokrat v časopisu, ko smo spremljali dogajanje v bolnišnici, zatem ko je Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje (SBC) sprejel sklep o njegovi razrešitvi. Zaposleni ga podpirajo in pravijo, da je pod njegovim vodstvom bolnišnica postala ena uspešnejših v Sloveniji. Kot kažejo zadnje neuradne informacije, je to njegov zadnji intervju na tem položaju.
Ne varčuje s kritiko na račun tistih, ki so skrojili trenutno stanje zdravstva v Sloveniji, ki se je po njegovem mnenju ujelo v zanko, ki zavira razvoj medicine in med zaposlene ter bolnike vnaša veliko nezadovoljstva. Pravi, da se v zadnjem času veliko omenja zdravstveno reformo, vendar se ne govori o tem, kaj točno pomeni za bolnišnice in ljudi. »Težava je, da nobena politična garnitura v zadnjih letih ni razumela bistva zdravstvenega varstva. Govori se le o korupciji in o tem, da naj bi bilo denarja v zdravstvu vedno preveč. Če bi pogledali v tujino, bi videli, da države zdravstvu omogočajo več denarja in več zaposlitev.« Kje je potem težava? Da se politiki ob zdravstveni reformi takoj vtaknejo v to, da je treba spremeniti zakonodajo. Ker cilj ni jasen, ne vedo, kaj točno bi spremenili. Vedeti je treba, kaj želi Slovenija. Boljše zdravstvo, učinko-
ne za redne programe zdravstvenega varstva, zato ni bilo sredstev za dvig cen zdravstvenih storitev, vendar tega ni povedala na glas.
Ista blagajna, drug žep?
Da. Dodatni programi pomenijo več dela in več stroškov. Že osnovni program zdravstvenega varstva ni plačan, dodatni je še dražji. Da ne govorim o tem, da so z izvajalci dodatnega programa sklenjene podjemne pogodbe, ki so dražje od pogodb o zaposlitvi.
Kam je to pripeljalo?
Do točke, ko je pomembno, da država ni dvignila cen zdravstvenih storitev, na drugi strani pa so naraščali stroški bolnišnic tudi zaradi sprememb kolektivnih pogodb, še posebej lani. To je pomenilo izgube v zdravstvu in nelikvidnost zdravstvenih ustanov. 66. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kaže, da država krši lastne predpise. Jasno je zapisano, da se cene za zdravstvene storitve oblikujejo glede na upoštevanje plač, druge prejemke in materialne stroške, amortizacijo ter druge zakonske obveznosti. Država pa zadnja leta ni pokrila
»Želel bi, da bi politična struktura - katera koli - doumela, da je za zdravstvo, kot ga ljudje pričakujejo, treba povečati obseg virov denarja, da bi uresničili cilje.«

vitejša zdravila in materiale, raven zdravstva kot v tujini in sledenje novim smernicam? V bolnišnicah temu sledimo, vendar sta Ministrstvo RS za zdravje (MZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) skrbela samo za to, da bi se obdržalo fiskalno pravilo, medtem ko smernicam v zdravstvu nista sledila niti nista upoštevala potreb ljudi. Z denarjem, zbranim s prispevno stopnjo zdravstvenega zavarovanja, sta poskušala zagotoviti zdravstvo, kot bi si ga želeli. To ne gre. Potem se je zdravstvena politika, kar pomeni MZ in ZZZS, odločila, da bo posebej financirala določene programe, kot so Svit, Dora in referenčne ambulante, vendar denarja ni bilo. Kaj je naredila? Denar je vzela iz blagaj-
ne višjih stroškov dela, ki so jih povzročili sprostitev napredovanja zaposlenih in drugi sistemski ukrepi na področju plač, ne višjih stroškov materiala.
Ne glede na to, kdo je na oblasti in kdo obljublja zdravstveno reformo, se ta zgodba samo ponavlja.
In vodi v anarhijo. Vidi se, da zdravstveno ministrstvo ne obvladuje situacije. V sklopu reforme se omenja še zakon o dolgotrajni oskrbi. Predstavniki MZ so rekli, da bo zakon prilagojen virom denarja. To je napačno izhodišče. Najprej je treba vedeti, kaj sploh želimo. Če vnaprej povemo, da bomo potrebovali manj denarja, kot ga bomo v resnici potrebovali, je to zatiskanje oči. Potem je treba vedeti, ali bodo viri javni ali zasebni. Velikokrat je bilo vprašanje javnega in zasebnega zdravstva, naši zdravniki pa odhajajo. Brez zdravnikov ne bomo imeli niti javnega niti zasebnega. Videli ste, kaj se je dogajalo v Ma-



Mag. Marjan Ferjanc. Mnogi pravijo, da želi politika nastaviti novega direktorja zaradi projekta nadomestne bolnišnične novogradnje, ki naj bi se začel letos. Toda zaposleni dobro vedo, da je ta projekt pravzaprav Ferjančev »otrok«.
INTERVJU
27
»V primerjavi z ostalimi področji javnega sektorja je država do zdravstva diskriminatorna. Še posebej pri stroških plač. Pri napredovanju delavcev v javnem sektorju dobijo vse javne službe denar iz proračuna. V zdravstvu teh istih pravic ni. In o tej diskriminaciji se ne sliši v velikih medijih. Ljudem je z lahkoto povedati, da smo v bolnišnicah neracionalni, in potem nastane mnenje, da imamo pač dovolj denarja. Ne povedo pa, da je v Sloveniji povprečje 2,5 zdravnika na tisoč prebivalcev, drugod v Evropi pa celo 3,5 ali več.«
riboru z anesteziologi in pri nas s patologi. Ker kadra ni, pomagajo zunanji sodelavci. Kaj se zgodi? Povečajo se stroški dela.
Veliko prahu je dvignil predlog zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki bi ukinil prostovoljno dopolnilno zavarovanje.
Cilj, da prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja ni več, so določili, niso pa natančno rekli, kje bodo denar, ki bo pokril to luknjo, dobili. Ne bi želel komentirati, ampak ko so pisali takšen zakon, ki ima skoraj petsto členov, bi morali pripraviti tudi izvedbene podzakonske akte, torej predvideti rešitve za morebitne težave. Mislim, da ministrica pri pripravi zakonov ne upošteva vseh strokovnih ustanov, saj upošteva neko ozko stroko ali civilne iniciative, kar je včasih napaka. Manjka strokovni in organizacijski vidik zdravstva. Naša naloga je izvajati kakovostno zdravstvo, ministrica pa javnosti obljublja več, kot smo izvajalci zmožni narediti. Ve se, da zdravstvo letno potrebuje dodatno dvesto milijonov evrov in da bi jih morala država zagotoviti. A so se na ravni države o tem pripravljeni pogovarjati tri leta, rezultata pa ni! Ko se je govorilo o 360 milijonih evrov kazni, ker Slovenija ni prodala NLB, to ni bil nek velik problem za državo. Tu pa imamo zdravstvo, ki je za ljudi še kako pomembno.
Država je sicer dala zdravstvu lani finančno injekcijo z intervencijskim zakonom, ki mu niste ravno naklonjeni ...
... ker zakon sploh ne bi bil potreben. Pokril je izgube javnih zavodov, ki bi jih morala pokriti država že po obstoječi zakonodaji. Je pa prinesel sanacijo. Poleg tega je zakon na nek način nagradil tiste, ki so delali slabo in so dobili več denarja, ker so imeli več pretekle akumulirane izgube. Naša bolnišnica je dobila 4,1 milijona evrov, UKC približno 80 milijonov evrov.
Kaj zakon prinaša SBC?
Ta zakon ne zagotavlja finančne stabilnosti. Na MZ napačno ocenjujejo, da gre za vsoto, ki naj bi zagotovila približno dve leti delovanja zdravstva. To je zmota. S tem smo samo sanirali obveznosti do dobaviteljev. Ti bodo zdaj spet čakali, da bolnišnice ne bomo mogle plačati dolgov, in bodo spet terjali poplačilo.
Interes dobaviteljev v ozadju?
Dobavitelji so tudi lani ob dolgovih bolnišnic vedeli, da je lastnik država. Če nekdo ne plača, lahko tožijo lastnika, torej državo. Prej začenjajo ustavljati dobavo. Verjetno imajo javni razpisi posledično višje cene. Obveznosti so zdaj poplačane, toda za sprotno delovanje
denarja ni dovolj. Naše izhodišče za naprej je enako kot 1. 1. 2014, se pravi, da imamo cene za zdravstvene storitve še vedno iz tistega časa.
Torej že od 1. januarja 2018 poslujete z izgubo?
Da. Težko si predstavljam sanacijo nečesa, česar ni možno sanirati. Samo za plače znaša izguba na letni ravni približno 4,5 milijona evrov, če upoštevam še stroške, ki naraščajo zaradi zdravil in zdravstvenih materialov, lahko prištejem še milijon. Za normalno delovanje bolnišnic bi moral zakon zagotoviti več denarja. Zdi se, kot da so ga pisali nestrokovnjaki.
Toda na MZ pravijo, da je Evropa ugotovila, kako močno se je pri nas izboljšala učinkovitost zdravstva ...
Mislim, da Slovenija za to statistiko pošlje v tujino boljše podatke, kot so v realnosti. Res je, da je kakovost zdravstvenih storitev pri nas dobra. Ampak nastala je finančna luknja, ki zdaj vpliva na vse. Na vzdrževanje opreme, obnavljanje naprav in predvsem na to, da se nova znanja v zdravstvu ne uveljavljajo.
Zdravstvo zaradi tega zamuja razvoj?
To je pravi izraz. Upravičeno se bojimo tudi, da bodo mladi zdravniki odhajali v tujino. Ta generacija mladih zdravnikov ni več potrpežljiva kot so starejši zdravniki.
Zakon o zdravniški službi opredeljuje nov način določanja specializacij zdravnikov. Govorite o tem?
Včasih je zdravnik specializiral za regijo, medtem ko ta zakon regijsko opredeljuje le manjši del specializantov, večji del je namenjen razpisu specializacij na nacionalni ravni. Za nas je to nehvaležno, ker ne vemo, ali bomo dobili kakšnega zdravnika po specializaciji ali ne. Če nekdo požene korenine tu in če z njim dela ekipa mentorjev med specializacijo, je to do zdaj pomenilo več možnosti, da je zdravnik potem ostal pri nas. V praksi bo nov način prisilil mladega človeka po specializaciji, da bo delal na primer v Izoli. Imel bo manj možnosti, da bo ostal tam, kjer bo opravljal specializacijo. Zakon je premalo definiran.
Ena od aktualnih stvari je bil predlog pripojitve Bolnišnice Topolšica k celjski bolnišnici. Zakaj je vse potihnilo?
Dokazali smo, da je bolje, da ostane tako, kot je. Ob združitvi bi ob povečanem obsegu dela od ZZZS dobili manj denarja kot zdaj. Združitev bi bila koristna, če bi bila pulmologija del interne medicine pri nas. Strateško bi bil to prihranek v procesu zdravljenja. V Topolšici bi ostal negovalni oddelek. Ampak mi nimamo
dovolj prostorov za takšno vsebinsko združitev. Z gradnjo novih prostorov bi to bilo logično, a trenutno ni. Na ministrstvu so rekli, da bi privarčevali pri skupnem javnem naročanju in skupnih službah, kar je popolnoma nelogično.
In projekt je MZ zdaj ustavilo?
Vlada je sprejela takšen sklep. Sprevidela je, da so ljudje proti. Najbolj »perverzno« se mi zdi, da si je država želela združitev, da bi SBC, ki je sama imela izgubo, pokrila dolg Bolnišnice Topolšica. MZ se je pred nami celo dogovarjalo z bolnišnico Golnik, česar najprej sploh nisem vedel. In s slovenjgraško bolnišnico. Ampak dejstvo je, da ta način združevanja ni učinkovit ne za bolnike ne za poslovni del.
Rak rana slovenskega zdravstva so čakalne dobe. MZ pravi, da so se skrajšale. Resnica?
Menim, da sistem dela ustvarja čakalne dobe in da so te vzrok za nenadzorovano privatizacijo zdravstva. Ustvarjene so, ker zdravstvo ni zagotovilo virov denarja za te storitve. Poglejte primer revmatologije. Za vso državo je v pogodbah z ZZZS opredeljenih in iz javnih sredstev plačanih sedem ambulantnih revmatoloških timov. Cena enega pregleda, ki jo pokrije ZZZS, je 27 evrov. Realen strošek pa je več kot sto evrov! Predlani smo imeli v tem programu iz rednega dela za tristo tisoč evrov izgube. Zato pravim, da je treba tam, kjer so čakalne dobe, zagotoviti realne vire denarja, ne le da denar vzameš drugje, kjer ga prav tako potrebujejo. V združenju zdravstvenih zavodov, kjer sem predsednik odbora za bolnišnice, smo sklenili, da se ne strinjamo z izvajanjem nobenega dodatnega zdravstvenega programa več letos. Najprej naj ZZZS plača osnovni program. Dodatni programi stanje samo poslabšujejo.
Ministrstvo je lani uvedlo poseben projekt za skrajševanje čakalnih dob in za povečanje kakovosti obravnave.
Ampak ali se niso za normative borili zdravniki?
Normativi prinašajo določila, koliko efektivnega dela in minut ima zdravnik z neko storitvijo. Toda projekt ni narejen, kot je treba. Zdravstveni svet sploh ni želel sprejeti normativov po dogovoru med MZ in Fidesom, ker prinašajo manj obremenitev. Neuradna izjava je bila, da zdravstveni svet ne bo uničevalec slovenskega zdravstvenega sistema. Potem je MZ želelo, naj normative sprejmejo vodstva bolnišnic. A sem dejal, da tudi jaz ne bom eden tistih, ki zdravstvo v Sloveniji uničujejo z normativi, ki sploh niso usklajeni z ZZZS. Na podlagi teh normativov bi se z enakimi kadrovskimi viri tako delalo manj, zdravstvene ustanove pa bi dobile manj sredstev.
Ne moreva mimo urgentnega centra v Celju. Dve leti že deluje, toda vse še ni tako, kot je treba.
Ko so urgentni centri nastajali, nekaterih stvari ministrstvo še ni uredilo. Mi smo bili v Sloveniji prvi, ki smo nujno medicinsko pomoč priključili k urgentnemu centru, vendar nismo imeli urgentnih zdravnikov, zato so v UCC delali zdravniki z različnih oddelkov. Vendar urgentnih zdravnikov, kot bi morali biti, danes še vedno ni dovolj. In na to takrat MZ ni pomislilo. Te stvari še danes niso rešene. Težava je tudi, da modro-zele-ni sektor UCC (del, ki je prej spadal k ZD Celje) še vedno ni financiran v celoti. Ker ni pravega financiranja, ni denarja in tam delajo specializanti, čeprav se včasih človek sprašuje, ali je to prav. Mislim, da bi morali delati zdravniki, ki imajo dolgoletne izkušnje in so usposobljeni na najvišji ravni.
Ali ni bila težava s financiranjem tudi v pediatričnem UC?
Pediatrični UCC smo imeli prvi, na ministrstvu so nam celo priporočali, naj ga uredimo.
»Ko sem bil imenovan za direktorja, nisem bil v nobeni politični stranki. Pred imenovanjem sem bil v bolnišnici deset let direktorjev pomočnik za ekonomske zadeve
Stranka, ki je danes na oblasti, izgublja tla pod nogami in želi svoje kadre postaviti na delovna mesta v vodstvih ustanov.«
To je vladni projekt, ki je sam sebi nasprotje. Čakalne dobe so se skrajšale, vzporedno pa sta ministrstvo in sindikat Fides podpisala dogovor o normativih v zdravstvu, ki so nižji kot prej. V osnovnem zdravstvu je bil normativ prej 1.500 bolnikov na osebnega zdravnika, danes je 1.200. In potem je čudno, zakaj ni dovolj osebnih zdravnikov? Na področju rentgenolo-gije smo pri nas pred tem projektom imeli za 20 odstotkov višje normative, kot so bili nato uveljavljeni na ravni države. Tako se je obseg dela s tem projektom v rentgenologiji zmanjšal za 20 odstotkov. Zato je ta projekt prinesel samo zmedo. Tudi na področju nagrajevanja. Zaradi zmešnjave v informacijskem sistemu so nagrade dobili tudi tisti, ki sploh niso delali, medtem ko nekateri, ki so delali več, niso bili upravičeni do dodatnega nagrajevanja. Sistem je v določeni meri krivičen do izvajalcev in bolnikov. Zato ta projekt ni zaživel, kot bi moral, in prinaša nejevoljo v sistem.
In smo ga. Potem država pediatričnega UC ni želela sofinancirati, naš svet zavoda pa je - ne morem verjeti - to podprl. Zaradi tega smo namesto milijona evrov po velikih naporih uspeli dobiti le delno financiranje v višini 732 tisoč evrov na leto, kar pomeni, da so nam »črtali« laboratorij. Ta primanjkljaj se pozna v poslovanju. Imamo nove urgentne centre, vsi načini financiranja storitev pa so popolnoma enaki kot pred njihovo uvedbo. ZZZS se ne prilagaja razvoju zdravstvenega sistema.
In svet, ki ni podprl sofinanciranje pediatričnega UC, je izglasoval tudi vašo razre-šnico. Pričakujete čudež? Da vlada sklepa ne bo potrdila?
Presenečenj meni v prid ne more biti več. Politika ima svoje ozadje. Argumenti za razrešitev so trhli, razrešitev je nezakonita, kar bom dokazal. Ne delam si iluzij, a se bojim za bolnišnico. Žal bi mi bilo, če bo šla »navzdol«, čakajo jo težki časi. Poglejte, kaj se dogaja v UKC Ljubljana. Ni nemogoče, da bi prišel tudi na čelo celjske bolnišnice s političnim pritiskom nekdo, ki zdravstva sploh ne pozna.
Ali je možno, da svet zavoda za v. d. poslovnega direktorja imenuje nekoga iz SBC, ki ga zaposleni cenijo? Čez nekaj časa pa bo nastavljen človek po meri politike?
Takšna možnost seveda obstaja. Z njo bi ministrstvo najlažje zadušilo možni upor zaposlenih proti grobemu vmešavanju politike v vodenje in delovanje bolnišnice. Z začasnim imenovanjem nekoga izmed zaposlenih na vrh bolnišnice bi kasneje lažje uveljavila svoje interese. Pri tem pa me žalosti dejstvo, da uspešnost poslovanja bolnišnice pri tem sploh ni pomembna.
Vam je žal, da ste pred leti vstopili v stranko SDS? To vas bo očitno zdaj stalo položaja.
Ni mi žal, da sem vstopil v to stranko, čeprav imate verjetno prav, da me bo to zdaj stalo veliko. Tudi za naslednjega direktorja stranka ne bi smela biti problem, samo da bo delal v korist bolnišnice. Mene razrešujejo sredi mandata, v katerem sem delal dobro. Zato govorim, da je ozadje politično.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
28
REPORTAŽA
Ljubezenska tragedija s Solčavskega
Nesrečno zaljubljena gosta sta storila samomor - Za njun grob skrbijo dobri ljudje, ki se jih je ta tragedija močno dotaknila
Na Solčavskem bi težko našli domačina, ki še ni slišal za domačo presunljivo ljubezensko zgodbo. Nesrečna zaljubljenca, ki sta bila kot gosta v Herletovi hiši, sta se - podobno kot Romeo in Julija -zastrupila. Glas o zelo žalostnem dogodku je segel celo v Ameriko, kjer je o »Ljubezenski tragediji v Solčavi« poročal časopis ameriških Slovencev - Prosveta. Ta je izhajal v Čikagu.
Prihodnji mesec bo od tragedije v Solčavi minilo že osemdeset let, vendar je grob nesrečnih zaljubljencev še vedno lepo oskrbovan. Resnična zgodba ljudem res seže globoko v srce. Podrobnosti o dogodku ni poznal nihče od Solčavanov, s katerimi smo se pogovarjali v preteklih dneh.
In kaj se je zgodilo februarja 1938? V Herletovo hišo v središču Solčave, kjer so oddajali sobe turistom, je 19. februarja prispel mlad par. V »tujsko knjigo« sta se vpisala kot zakonca, saj v starih časih neporočeni pari niso smeli bivati v isti sobi. Navedla sta, da sta Jaroslav in Marija Sigur iz Zagreba. Jaroslav se je zares pisal Sigur, Marijin priimek je bil v resnici Susić - Joris.
»V tej gostilni sta mlada človeka ostala ves teden, čez dan sta hodila na sprehod, on zamišljen, ona na videz dobre volje. Vsako jutro so jima prinesli zajtrk v sobo, nakar sta po-ležavala še do opoldne, potem sta šla na sprehod,« so poročali v ameriškem časopisu kmalu po dogodku. »Pogosto sta odšla na pokopališče, a nihče ni mislil, da mislita na samomor,« je še pripisal poročevalec.
Strahoten prizor
V soboto, 26. februarja, je prišlo do usodne odločitve zaljubljencev. Pred
Grobova nesrečnih zaljubljencev na solčavskem pokopališču sta vsa desetletja oskrbovana. Zadnje čase ju oskrbujejo različni dobri ljudje.
njo je nesrečno zaljubljena prosila za račun in dolg za bivanje pri Herleto-vih pošteno poravnala. Oba sta bila videti zelo potrta. »Ko sta šla spat, sta še naročila, naj ju zjutraj nič ne budijo, ker sta zelo utrujena,« je zapisano v poročilu iz Slovenije, Jugoslavije.
V nedeljo zjutraj se je iz sobe zaljubljencev slišalo vzdihovanje in izven nje so kmalu začeli sumiti, da se je zgodilo nekaj neobičajnega. Do opoldneva ni bilo iz sobe nikogar, na trkanje se ni odzval nihče. »Zvečer so s silo odprli vrata in - nudil se jim je strašen prizor,« so brali ameriški Slovenci. »Na postelji je mrtva ležala mla-
da ženska, njene poteze na obrazu so kazale, da je umrla mirno, brez muk. Moški je ležal mrtev na tleh in bilo je videti, da je umrl v hudih mukah,« je poročala Prosveta. Poročala je tudi, da sta bila na mizi denar za zadnjo noč bivanja in napitnina za služkinjo. »Zraven je ležal listek, kjer sta napisala svojo prošnjo, naj ju ne obducirajo, češ da sta šla prostovoljno v smrt in sporazumno, le pod pritiskom nesrečne ljubezni,« je poročal časopis. Naročila sta tudi, naj s pokopom počakajo, saj sta obvestila sorodnike. Dan pred tem sta namreč poslala iz Solčave eno priporočeno in dve navadni pismi. Še
več, napisala sta tudi o vrsti strupa, ki sta ga zaužila, in datum svoje smrti. Oba sta se podpisala s svojim resničnim imenom.
Izkazalo se je, da je bila Marija poročena, vendar z drugim moškim, kar je bilo za tiste čase nezaslišano. V osebnih listinah je pisalo, da je Marija žena banovinskega uradnika v Zagrebu in da je Jaroslav veterinar na zagrebški univerzi. Na nočni omarici so našli brizgalko, s katero je Ja-roslav Mariji vbrizgal morfij, da je ta bolečine, ki jih povzroča zastrupitev, lažje prenašala. Svoje stvari sta pred smrtjo pospravila v njen kovček in
erletovo hišo in solčavsko pokopališče loči le cesta.
O Herletovih
Pogovarjali smo se tudi s Sol-čavanko, ki je nekoč živela v Herletovi hiši. Povedala je, da so imeli Herletovi v prvem nadstropju hiše tri sobe, ki so jih oddajali turistom. Ljubezenska tragedija naj bi se tako zgodila v eni od teh treh sob. Ohranjena je še knjiga Herletovih gostov, med katerimi je bil tudi pesnik Anton Aškerc.
Herletovi iz Solčave so bili od nekdaj slovenstvu predana rodbina, kar je imelo zanjo med drugo svetovno vojno težke posledice. O Antonu Herletu je ob njegovi smrti leta 1933 pisal dnevnik Jutro, da je bil »znani in sloveči čebelar« ter »vse življenje odločen narodnjak, ki si je pridobil velike zasluge za tujski promet v svojem rodnem kraju«. To, da je Slovensko planinsko društvo v času stare Avstrije pridobilo slovensko planinsko postojanko v Logarski
dolini in na Okrešlju, je bila njegova zasluga.
Iz Herletove rodbine izvirajo še drugi možje in žene, ki so imeli zasluge na različnih področjih. Med njimi so profesor Vladimir Herle, dolgoletni planinski delavec Fort Herle in študent Franci Herle, ki je kot partizan padel v Ziljski dolini na Koroškem. V Ojstrici obstaja tudi Herletova smer, ki sta jo leta 1941 kot prva preplezala Franci Herle in Gusti Vršnik. Po Franciju, ki je bil
tudi planinski pisec, je poimenovano solčavsko kulturno društvo.
Iz Herletove rodbine prav tako izhaja partizanka Ivanka Herle, ki je padla kot 24-letno dekle. V partizane je odšla z možem Jožetom, tam je nato rodila hčer Lučko, ki danes živi v Solčavi. Pri porodu na prostem je Ivanki v hudih razmerah pomagal kar njen mož. Solčava je bila med drugo svetovno vojno požgana, pogorela je tudi Herletova hiša, ki je bila nato po vojni obnovljena.
njegov nahrbtnik. V Herletovi hiši so se nato oglasili številni domačini in okoličani, ki so se tistega strahotnega prizora spominjali še dolga desetletja.
V Solčavi za vedno
Takoj naslednji dan so v Solčavo prihiteli sorodniki obeh nesrečnikov, med njimi Marijin mož. Poleg njih je prišlo še približno deset prijateljev pokojnikov, in sicer iz njunih športnih krogov.
Marijin mož je za njeno veliko ljubezen do Jaroslava vedel, vendar na ločitev ni pristal. Nesrečnica je od doma odpotovala z izgovorom, da gre k sorodnikom na Reko, nesrečnik je rekel, da gre v Bohinj. Ko je Marijin mož z Reke izvedel, da je tam ni, je takoj posumil, da J je odpotovala z Jaroslavom. »Pisal je za vsak primer pismo na Reko, da se je pripravljen ločiti, vendar tega pisma žena seveda ni dobila,« je poročala Prosveta. »Pred samomorom je Susićeva pisala možu, da ga še vedno ljubi, da mu je bila v Zagrebu zvesta, a da se je zdaj zaljubila v drugega in ne vidi nobene druge rešilne poti kakor smrt,« so še brali Američani. Podatki iz Prosvete so očitno točni, saj kot vse kaže, temeljijo na policijskem poročilu.
Nesrečna zaljubljenca je bilo treba pokopati. Njuni želji iz poslovilnega pisma so ustregli. Zaželela sta si, da bi bila pokopana v Solčavi. V tistih časih je veljalo, da samomorilcev na blagoslovljeni zemlji pokopališč niso smeli pokopati. Pokopavali so jih ob pokopališčih. Njun grob je na samem, za solčavsko cerkvijo, vendar znotraj pokopališča. Pokopana naj bi bila na »neposvečeni« zemlji, izven pokopališča, vendar naj bi pozneje pokopališče širili, zato sta danes grobova znotraj pokopališča. Starejši Solčavani so se spominjali, da se je Marijin mož na pogrebu onesvestil. Njeni starši naj bi jo bili v poroko z bogatejšim moškim prisilili, so pripovedovali. Pogreba se je udeležila množica ljudi, čeprav je v tistih časih še posebej veljalo, da poročeni ne smejo ljubiti drugih in da je samomor hud greh.
Ganjeni do solz
Ljudje so sčasoma podrobnosti presunljive tragedije pozabili in danes spominjata nanjo predvsem grobova. Zanju je dolgo časa plačevala Jaroslavova sestra, nato so se vedno našli drugi ljudje, ki se jih je resnična solčavska zgodba o »Romeu in Juliji« močno dotaknila. Ljudje, ki so bili zanju tujci. Tako je za grobova skrbela ženska iz Celja v visoki starosti, ki je sama prav tako doživela nesrečno ljubezensko zgodbo. Domačini so jo poznali kot Zupančevo, in sicer pod imenom Gianna. Danes lepo skrbita za grob »Romea in Julije« sestri iz Zgornje Savinjske doline. Ena od njiju naj bi bila vdova po nekem Solčavanu.
»Na nesrečen dogodek je živ spomin, sicer se pripovedovanje ne bi prenašalo iz generacije v generacijo. Tako ga poznajo tudi mlajši domačini, vendar so zaradi oddaljenosti razlage za kakšen odtenek različne,« je povedala direktorica solčavskega Centra Rinka Mateja Brlec Suhodol-nik. Solčava in Logarska dolina sta bili že v času nesrečnih ljubimcev turistični kraj, kamor so med drugim zahajali številni Zagrebčani. Številni obiskovalci prihajajo tudi dandanes. Solčavani opozorijo svoje vodene obiskovalce prav tako na grobova nesrečnih ljubimcev, ki ju primerjajo z Julijo in Romeom. »Ljudje se močno odzivajo. Tega ne sprejemajo zgolj kot neko pripoved. Posamezniki so celo ganjeni do solz,« je povedala Mateja Brlec Suhodolnik.
BRANE JERANKO
REPORTAŽA
29
Pri pripravi jedi uporablja le ekološko pridelano zelenjavo in ne uporablja umetnih dodatkov.
Suzana je svoje enolončnice ponujala tudi v okviru prazničnega decembrskega dogajanja v mestu.
Suzanina kuhla ustvarja domače in zdrave jedi
Suzana Kristan je pustila službo in uresničila svojo podjetniško idejo - Mikrovalovne pečice pri njej ne boste našli
Ko je šla Suzana Kristan po koncu porodniškega dopusta v službo, ji je nenehno primanjkovalo časa za družino. Otrok je bil po prihodu domov tako lačen, da ni mogel dočakati, da bi skuhala kosilo. Ob koncu tedna je večkrat delala, čeprav si je želela čas preživeti s partnerjem in z otrokom. Razmišljati je začela, da je zagotovo še kar nekaj družin, ki imajo podobne težave in bi bile vesele, če bi ob prihodu domov imele na mizi domač zdrav obrok.
Zamisel, da bi pustila službo in se lotila svoje dejavnosti, je premleva-la približno pol leta in se nato ob podpori družine odločila za ta korak. To je bila pot v neznano, na povsem novo področje, ki ga prej ni poznala, saj je kot turistična tehnica nadaljevala študij na Turistiki v Portorožu. Posebna kuharska nav-dušenkatudi
nikoli ni bila, so pa doma pohvalili njene jedi. Veliko ji pomeni to, da ima čas za pripravo zdravih jedi za družino. Ko je za otroka pripravljala različne jedi in ga navajala na gosto hrano, ki je morala biti čim manj slana, začinjena, mastna, se je največ naučila,
pravi sama. Domnevala je, da bi takšne jedi z veseljem pojedli tudi drugi, in nastala je Suzanina kuhla priprave preprostih domačih obrokov iz sezonskih lokalno pridelanih surovin brez dodanih konzervansov, arom in drugih nepotrebnih snovi.
»Skuham takšne stvari, ki se dajo pogreti na štedilniku, ne pripravljam na primer pečenega krompirja ali ocvrtih jedi. Zdravo kuhati sploh ni težko, zrezek na žaru je povsem enostaven za razliko od tistega po dunajsko.«
\
ЛЈ
\\\ J
v

v
"V

\
\
»Nekateri me sprašujejo, če skuham kakšno instant jed, kadar imam samo eno naročilo ali dve. Seveda ne, zakaj bi, tudi doma lahko zdravo skuhaš samo za enega ali dva.«

»Mikrovalovne pečice nimam in zanjo v moji kuhinji ni prostora.«
Kosilo za domov
Vse to kuha v prostorih nekdanje trgovine v Skaletovi ulici v Celju, kamor je postavila taščino staro kuhinjo, mama pa ji je kupila hladilnik in štedilnik. Na FB-strani Suzanina kuhla je objavljen tedenski jedilnik in tisti, ki želi mesno ali vegetarijansko dnevno ponudbo, mora to sporočiti po možnosti že prejšnji dan. Ker to ni restavracija, si mora vsak kosilo odnesti s sabo domov. Sama ga odpelje le v zasebna vrtca, za katera tudi kuha, ali še kam po posebnem naročilu in plačilu. a	Njeno ko-
silo stane pet evrov in meni, da se za vsakogar najde kaj okusnega. Za ta denar so na voljo glavna jed, solata in sladica, če je na jedilniku enolončnica, pa sta zraven še kruh, ki ga tudi sama speče, in sladica.
Kakovost, ne količina
»Obroki so drugačni kot v klasičnih gostilnah, ne uporabljam nobene moke za zgoščevanje omak in enolončnic, imam jo za kruh, sladice ... Zelenjavo izbiram predvsem na ekološki kmetiji Habjan. Če so sestavine kakovostne, imajo takšne jedi drugačen okus,« pravi sogovornica, ki v teh dneh najbolje prodaja sezonske jedi, kot sta ričet in jota. »Včasih poskusim kaj malo drugačnega, ponudim na primer bulgur, ki ga ljudje niso tako vajeni, včasih pripravim kuskus s škampovi-mi repki, suhimi figami in z marelicami, kar je meni zelo všeč. Včasih mislim, da bodo kakšno stvar želeli, a se izkaže, da sem se zmotila.« A ostankov ni, saj skuha toliko obrokov, kot je naročil, nekaj ma-
lega je sicer rezerve za tiste, ki se tik pred 12. uro odločijo, da bi naročili hrano, včasih pa ji zmanjka tudi jedi za domov in mora nato za družino skuhati še enkrat. Dnevno pripravi 15 do 20 obrokov, več kot 35 pa jih sama niti ne bi zmogla skuhati in še dostaviti. Želi, da njena kuhinja ostane butična, saj z množičnostjo ne bi mogla zagotavljati sedanje kakovosti. V restavracijah jo moti, da so jedi preveč začinjene in preslane, kar ni zdravo za nikogar.
Se je bilo težko navaditi na kuhanje za več ljudi? »Na srečo se počasi stopnjuje število obrokov, tako da večjih težav ni, se mi je pa včasih zapletlo, ker sem dobila naknadno toliko naročil, da sem imela kaos, na primer ko sem delala njo-ke, ki jih ne moreš kar dodati.«
Tudi v Domači štacuni
S to dejavnostjo se ukvarja eno leto. »Na začetku je bilo zahtevno, veliko truda sem morala vložiti, da so me ljudje spoznali. Največ sem oglaševala na FB, imam tudi letake, najboljša reklama pa je tista od ust do ust, čeprav je staromodna in gre počasi, a je učinkovita,« niza svoje dosedanje izkušnje. Ni ji žal, da se je lotila tega posla. »Zdaj sem drug človek, odkar nisem v službi. Po otroka v vrtec lahko grem že po drugi uri in celo popoldne lahko preživim z njim.«
Jeseni je začela sodelovati z Domačo štacuno v Celju in se decembra predstavljala tudi na eni od stojnic božič-no-novoletnega sejma. »Lani poleti sem trgovini ponudila svoje sirupe, a sta lastnika rekla, da nimajo prostora in da naj se oglasim kasneje. Jeseni sem jim ponudila še solate in enolončnice, ki so zdaj na voljo v trgovini. Na sejmu sem spoznala veliko ljudi, lahko sem se predstavila, prišle so tudi nekatere stalne stranke,« je Suzana vesela priložnosti, ki jo je dobila. A kot pravi, pomembni sta kakovost in drugačnost, vse drugo je za zdaj ne zanima in je zadovoljna, da je njena zamisel zaživela. »V času študija sem razmišljala o tem, da bi šla v tujino, v Kanado. Mogoče nisem imela dovolj poguma. Sicer pa je tudi za to bilo treba imeti veliko poguma. Ni mi žal, brez podpore doma ne bi šlo, hvaležna sem vsem, ki me podpirajo in verjamejo v moj uspeh.«
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
30
PORTRET
Vedno nasmejan tako pri različnih aktivnosti razveseljuje otroke.
Prostovoljstvo je v tem času najpomembnejši inštrument civilne družbe za podpiranje in krepitev človeških vrednot, skupnosti, skrbi ter pomoči in vodilo za preseganje rasnih, nacionalnih, socialnih in drugih razlik, ovir in predsodkov. Prostovoljec prepozna probleme ali stiske in pozna tudi odgovore ter rešitve. To je Državni svet RS prepoznal tudi v Emilu Kačičniku, zato mu je podelil eno najvišjih priznanj v Sloveniji.
Človek s srčnim poslanstvom
Dobitnik enega najvišjih priznanj v državi Emil Kačičnik: »Prostovoljstvo enostavno živim«
»V svoje duše smo zapisali varovanje ljudi,« pravi policist Policijske uprave Celje Emil Kačičnik, ki mu je Državni svet RS podelil plaketo kot enemu najzaslužnejših društvenih delavcev in delavk - prostovoljcem in prostovoljkam z različnih področij delovanja. Kačičnik torej ni samo policist, prijatelji in sodelavci ga opisujejo kot »po-zitivca« in človeka, ki ima toliko srčnih poslanstev, da je neverjetno, koliko ljudi je do danes osrečil in jim polepšal življenje.
Kačičnik je sicer zaposlen kot pomočnik vodje izmene Operativno-komunikacij ske-ga centra na PU Celje. Aktiven je na številnih področjih prostovoljnega dela, kulture, razvoja podeželja in turizma.
Je tudi idejni oče projekta Kamp Modri medo, ki je prvi tovrsten kamp za otroke policistov v Evropi in Božičk-ove kavarne, ki na leto obdari približno dva tisoč otrok. Vodi tudi projekt Policist vaš partner, kjer se policija neformalno povezuje z različnimi društvi na regionalni ravni.
Najlepša nagrada je objem
»Sem le preprost človek,« skromno pravi. Toda vsi, ki ga poznajo, ga zaradi časa, ki ga namenja predvsem pomoči in osrečevanju drugih, občudujejo. Zato pravijo, da je visoko priznanje za področje prostovoljstva odšlo v prave roke. »Očitno moje aktivnosti puščajo sled, a nisem nič drugačen od ostalih, ki vsak dan naredijo nekaj dobrega. Ta plaketa je priznanje tudi zanje. V Sloveniji se premalo govori o prostovoljcih, ki
spreminjajo naš vsak dan na humanitarnem ali drugih področjih,« razloži in doda, da od zdaj ne bo nič drugače. Hvaležen je za priznanje, toda nagrado, pravi, dobiva sproti z nasmehi, pokazanim zadovoljstvom, hvaležnostjo, z objemom. »Vse to so nagrade, ki nekaj veljajo,« dodaja.
Ko daješ sebe
Kačičnik je tudi podporni član v Prostovoljnem gasilskem društvu Štore, Združenju policistov Slovenije in Turističnem društvu Štore, kjer skrbi za različne dejav-
Neprepoznaven, ko si nadene igralski kostum, v katerem uživa ...
nosti. Pregled dejavnosti, ki jim namenja svoj čas, kaže na njegovo angažiranost in potrjuje navedbe tistih, ki ga osebno poznajo: da je enostavno multipraktik in da njegove dejavnosti nikogar ne pustijo ravnodušnega.
Je tudi amaterski gleda-liščnik, član različnih pevskih zasedb in celo ustanovitelj ter vodja Mažoretne skupine MM Štore in član projektnih skupin razvoja slovenskega podeželja. Nepogrešljiv je bil celo za srečanja Almini dnevi na Svetini. Ogromno svojega časa namenja otrokom, začrtal je kar nekaj projektov, namenjenih ravno njim. Je tudi prostovoljec v Zavodu 116 -pomoč pri iskanju pogrešanih otrok, kjer s svojim socialnim čutom pripomore k reševanju težkih trenutkov, ko gre za pogrešane otroke.
Kje za vse to najde čas, saj se zdi, kot da je njegov dan daljši od 24 ur? »Prostovoljnega dela ne načrtujem, je del mojega življenja, če lahko dam nekomu del sebe, bom to naredil vsak trenutek. Ne razmišljam o tem, ampak prostovoljstvo živim,« dodaja.
Veselje marsikaj spremeni
Ne glede na delo v policiji, kjer vidi marsikatero hudo zgodbo, Kačičnika poznajo po njegovi hudomušnosti in simpatičnem humorju, s katerim tudi ruši stereotipe o policistih. Tudi na ta način pri ljudeh zadene bistvo in jim približa delo policije.
»Položaj policistov ni zavidljiv, a tisti, ki opravljamo ta poklic, ga skušamo opravljati kakovostno in častno. Po mnenju določenih ljudi smo le inkasanti, toda to ni res, saj delamo, kar nam zakon narekuje in tu ni kaj, manevrskega prostora ni veliko, nimamo druge izbire kot delati po zakonih. Izven naše službe smo povsem enaki ostalim državljanom. Čeprav smo tudi tu velikokrat izpostavljeni. Nekateri pričakujejo, da ne bomo nikoli naredili napake, a ni tako, smo ljudje in tudi policisti jih kdaj naredimo,« doda.
Zaveda se, da čas, v katerem smo, njegovemu poklicu ni naklonjen. Za letos si ne upa na splošno napovedovati, ali se bo položaj policistov kaj spremenil kljub napovedani stavki. »Veste, da smo bili policisti v preteklosti velikokrat na cesti in pred parlamentom, velikokrat smo nasedli obljubam vladajočih,« omeni.
Kljub temu upa, da bo leto prineslo spremembe na bolje. Toda policija je le en del njegovega življenja. »Rad se prepuščam toku dogodkov, na njih skušam sproti vplivati in kolikor le lahko, pozitivno. Pričakujem, da bomo vsi skupaj, vsak na svojem področju, tudi sami nekaj naredili za to, da bo čas, ki je pred nami, boljši. Predvsem z veseljem in radostjo se da marsikaj popraviti na bolje,« zaključi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: osebni arhiv EK
KU LIN ARI K A
31
Prazniki so mimo, a tatarski biftek ostaja
Tatarski bif
Sestavine in njihovo razmerje
Navedene sestavine so primerne za pol kilograma mesa. Predlagam da sestavine najprej sesekljate in jih nato v posodo dodajate po svojem okusu Sama sem uporabila rumenjak, približno dve žlici sesekljane čebule, sesekljano kumarico, 2 žlički kaper, 3 žličke sesekljanega peterši-lja, tri slane sardelne filete, dve žlički gorčice in zvrhani dve žlički majoneze. Nato sem mešanico razdelila na dva dela in v eno polovico dodala pol žličke sladke in v drugo pol žličke pekoče paprike. Tako sem poskrbela za različne okuse.
Na koncu sem sestavine še po okusu solila in popoprala ter jim dodala česen v prahu.
Meso
Sveže meso sem najprej nepropustno zavila v folijo in ga v hladilniku pustila približno teden dni. Meso se je tako dobro uležalo in je bilo pripravljeno za tatarski biftek.
Čeprav sem tatarski biftek pripravila iz kilograma mesa, sem recept zapisala za polovico, saj je količina za nekajčlansko družino bolj primerna. 50 dag uleža-nega govejega mesa sem narezala na manjše kose in ga tako najlažje zmlela. Zmletega sem dodala zgoraj opisani mešanici.
Na sončni strani Alp tatarski biftek velja za jed, ki jo največkrat postrežemo v prazničnem času. Čeprav je december za nami, je razlogov za slavje vsak mesec mnogo ... Sama ga z veseljem postrežem tudi na kakšni rojstnodnevni zabavi. Tatarski biftek je precej preprosto naročiti v katerem od nakupovalnih središč, tako do njega pridemo tudi najceneje. A če odličen namaz želimo zares prilagoditi svojemu okusu, je najbolje, da se priprave lotimo kar sami.
Največja skrivnost je v dobrem kosu mesa, kjer se največkrat skriva tudi razlog, da nekateri kupljeni tatarski bifteki bolj kot ne le spominjajo na ta odličen namaz iz surovega mesa. Najmanj 20 evrov boste potrebovali za kilogram pljučne pečenke, lahko pa jo nadomestite z junčjim mesom. Razrešimo še izrazoslovno dilemo: tatarski biftek je namaz in tako ni niti »na videz« podoben govejemu zrezku - bifteku, po katerem se imenuje (beefsteak). Biftek je torej zrezek, narejen iz pljučne pečenke, in sem ga v tej rubriki pred tedni že pripravila. Tatarski biftek je iz njega narejen namaz. Največkrat ga postrežemo s pope-čenim kruhom in z maslom.
Sprehod med frgovskimi policami
Za pripravo tatarskega bifteka sem v nakupovalno košarico položila goveje meso (pljučno pečenko), jajca, čebulo, peteršilj, kapre in kumarice, sladko papriko, | česen v prahu, f lete sardin, gorčico, majonezo in feferon ter sol in poper.
Namig: ljubitelji pekočega lahko dodate še pekoč feferon
in sladko papriko nadomestite s pekočo.
I
Ciljna črta in postrežba
Vse sestavine sem na koncu dobro premešala Po okusu sem dodala še malo soli in popra, tudi pekoče paprike v eno od polovic. Tatarski biftek sem pustila počivati še nekaj ur, nato sem ga postregla s popečenimi kruhki in z nariba-nim maslom.
32
REPORTAŽA
Razkošje stekla v vseh
f* Q	in I шЛ f \	шЛ I I шЛ V Pokrajinskem muzeju Celje na ogled
V« Gl	V I I I I I kJ U V^ ^-^J III pregledna razstava Steklo na Celjskem

Razstava o steklu, ki je postavljena v Stari grofiji, delu Pokrajinskega muzeja Celje, zajema zgodovino steklarstva na širšem celjskem območju, vse od Rogaške Slatine do južnih obronkov Pohorja, Savinjske doline in Zasavja. Predstavljena je zgodovina steklarstva v naših krajih, enako so na ogled tudi stekleni izdelki nekoč in danes. »Stekleni izdelki imajo posebno vrednost v vseh časovnih obdobjih,« je poudaril avtor razstave Jože Rataj, muzejski svetovalec.
Razkošna razstava je nekakšno potovanje od osnovnih steklarskih dejstev do zadnjega prostora, ki je zakladnica steklarskih presežkov. Razstava je bila zasnovana kot pregledna, kajti takšne v celjskem muzeju še ni bilo in je rezultat večletnega raziskovalnega dela Jožeta Rataja, ki se že več kot 25 let ukvarja z raziskovanjem stekla.
V prvem prostoru razstavišča so pred- ^ , stavljeni način izdelave stekla in tehnike .
A-
1
Itektenfca u piv», Steklarna Hrastnik (?), ićetek 20. stofelja, Inv. št. KZS 68 lakirnica u pfvo, Steklarna Straža prt Rogatcu. )• stoletje, Inv, št, KZS 70 ■teklenica ra pivo, Steklarna Straža pri Rogatcu,
stotet|e, lov, it. KZS 151 Steklenica za pfvo, stekla ma Hrastnik, 1-va polovica 20. stoletja, inv, Jt. KZS 761 teklenica za pfvo, Steklarna Straža pri Rogatcu, <-va potovtca 20. stoletja, inv. St. KZS 989
•er botUa, Hrastnik glassworks (?).
arty 20th century, Inv. no. KZS 68
•ar bottle, Straža pri Rogatcu glassworks,
Отћ century inv. no, KZS 70
•er bottle, Straža prt Rogatcu glassworks O.
tprh century, inv, no. KZSISI
half of the 20th century, Inv, no. KZS 989
H j
Postavljena sta imitacija steklarske peči in postopek izdelave kozarcev od skice do šablone. Predstavljeni so tudi načini krašenja izdelkov. V naslednjem prostoru so na veliki tabli predstavljene gozdne steklarne, ki so se razvijale na območjih, kjer je bilo veliko gozda, saj je za proizvodnjo stekla potrebna ogromna količina lesa. Prve sledi segajo v 16. stoletje v Žičko kartuzijo, kjer je bila samostanska steklarna. Izdelovala je steklovino za potrebe samostana.
Konec 17. stoletja prve glažute
Prve »glažute« (beseda prihaja iz nemške besede i n pomeni steklarsko kočo) so na našem ob-
il
Avtor obsežne razstave je muzejski svetovalec Jože Rataj.
močju številneje začeli odpirati na koncu 17. stoletja. Steklarne so ustanavljali gozdni veleposestniki, da bi čim bolje izkoristili les, in podjetniki, ki so si s pogodbami zagotovili v veleposestniških gozdovih drva. Obrate so postavljali sredi gozdov ali v njihovi bližini, tako da so lahko obratovali s čim manjšimi stroški. »Glažute« so bile postavljene največkrat daleč stran od naseljenih krajev, zato so bile poleg njih zgrajene tudi stanovanjske zgradbe za delavce in njihove družine. Prvi steklarji so prišli iz Nemčije in s Češke. Prve steklarne so se razvile na območju od Rogatca do Obsotelja. Te so že izdelovale steklenice za polnjenje mineralne vode, kajti v drugi polovici 17. stoletja so že izkoriščali mineralne vrelce na območju Rogaške Slatine. V 18. stoletju je bila proizvodnja ste- J

kla tudi v osrčju Kozjanskega pod Veternikom, od tam se je selila na območje Gračnice pri Jurkloštru in nato v Hrastnik, kjer deluje še danes.
Na južnih obronkih Pohorja sta bili dve steklarni. Ena v Vitanju, druga v Rakovcu nad Vitanjem, ki je bila ena večjih, saj je bilo v njej zaposlenih tudi do dvesto delavcev. Delovala je do leta 1874, ko je ugasnila peči. Njeni lastniki so bili člani družine Novak. Leta 1850 je steklarno in posest kupil Jožef M. Wokaun, pekovski mojster in lastnik zemljiške posesti v Celju. Prav tako je bilo nekaj steklarn tudi v Savinjski dolini in Zasavju.
Kjer je les, je steklarna
Steklarstvo je bilo v 18. stoletju zgoščeno na območjih Trnovskega gozda v zahodnem delu Slovenije, v 19. stoletju tudi na območju Notranjske in Pohorja ter tudi na območju Rogaške Slatine. »Vsa ta območja imajo veliko lesa. Kjer je bil les, so lahko postavili steklarne. Lesa niso potrebovali le kot kurivo za kurjenje v talilnih in hladilnih pečeh, ampak predvsem zapepeliko. To je t. i. steklarska sol, ki so jo dodajali kremenčevemu pesku kot osnovi surovim za proizvodnjo stekla,« je dodal Rataj. V pogodbi med lastnikom gozda in steklarskimi mojstri je bilo določeno, da
naj bi površina gozda zagotavljala dvajset do trideset let proizvodnje. »Treba je vedeti, da proizvodnja stekla ni trajala celo leto. V majhnih gozdnih steklarnah je trajala od konca aprila do konca septembra, medtem ko so ostale mesece izdelovali nove talilne peči, ki so imele kratko življenjsko dobo, pripravljali so pepeliko in dovažali surovine.« Zaradi steklarn se je spremenila vegetacija območja, kajti za kilogram pepelike je treba imeti dva kubična metra drv, iz te količine so lahko naredili nekaj kozarcev. »Poudariti je treba, da so za potrebe proizvodnje stekla uporabljali samo les listavcev. Že prvi pogled na ta okoliš pokaže, da se je spremenila vegetacija. Na precejšnjem delu severnega Pohorja proti Dravski dolini so v veliki meri posajeni iglavci, podobno je tudi v okolici Loke pri Žusmu, tudi po Lisci in Veterniku je podobno.«
Iz taline nastane krhko steklo
Kot je poudaril Rataj, so bile na širšem celjskem območju številne steklarne, od katerih delujeta le še v Hrastniku in Rogaški Slatini. Poleg steklenic za slatino so izdelovale še pivsko posodje, servirno in jedilno posodo ter svetila. Dragocenejše izdelke so krasili, izdelki za vsakdanjo rabo pa so bili gladki in strogo uporabni. Dragocenejše kose stekla so lahko kupili le predstavniki premožnejših slojev, a konec 19. stoletja so postali določeni stekleni kosi sestavni del posamezne domačije. »To so bili servisi, ki so jih imeli že v 19. stoletju ob porokah, in ženitovanjske steklenice z vpihano stekleno kroglo, v katero so vstavili šopek cvetja iz krep papirja ali iz blaga ter nato na steklenico vrezali začetnice ženina in neveste. Iz tega obdobja so znani tudi kozarci za god s pre-
REPORTAŽA
33
prostim brusom, razni spominski zdraviliški kozarci, ki so postali zelo popularni v 19. stoletju, mnogo širša raba stekla se je pojavila v preteklem stoletju, sploh ko so se v steklarni v Hrastniku odločili za proizvodnjo prodajnega stekla.«
Stekleni izdelki imajo posebno vrednost v vseh zgodovinskih obdobjih, kajti že v tehnološki osnovi je nekaj posebnega. »Redkokdaj si predstavljamo, da je steklo talina, ki je v vročem stanju tekoča. Ko se ohladi, je krhko in lomljivo, a hvaležno za obdelavo, ker ga lahko krasimo z različnimi tehnikami, od brušenja do graviranja, poslikav. Kot material ne onesnažuje okolja, saj ima v primerjavi s plastiko veliko krajši rok razgradnje.«
Presežki Steklarne Rogaška
Lani so v Steklarni Rogaška praznovali devetdeset let od ustanovitve in kar nekaj njihovih steklenih presežkov je na ogled v celjskem muzeju. Steklarno Sv. Križ, ki jo danes poznamo pod imenom Steklarna Rogaška, so zgradili v Tržišču pri Rogaški Slatini. Po ureditvi prvih proizvodnih prostorov so takratni lastniki 10. januarja 1927 prižgali prvo talilno peč. Steklarna se je že od začetka usmerjala v zahtevnejše ročno pihane izdelke. Prodajni katalogi so že sredi tridesetih let predstavljali približno pet tisoč
različnih izdelkov, med katerimi so izstopali steklenice, vrči, vaze in kozarci v gladki, brušeni ali slikani izvedbi. Izdelke so od začetka v glavnem prodajali na domačem tržišču, po letu 1936 pa se je začel vedno večji izvoz na tuje trge.
Najbolj znan oblikovalec Steklarne Rogaška je bil Raoul Goldoni, ki je bil po rodu Dalmatinec in je eden najbolj zaslužnih, da je steklarna dobila svoj oddelek za oblikovanje. »Za potrebe steklarske industrije so leta 1947 ustanovili industrijsko šolo, kasnejšo steklarsko šolo, ki je šolala kader za celotno Jugoslavijo. Šola je bila znana v evropskem prostoru. Počasi se zanimanje za steklarski poklic vrača in naslednje leto predvidevajo v Šolskem centru Rogaška Slatina odprtje oddelkov za izobraževanje pihalcev in bru-silcev.«
Protokolarni darilni program
Za obiskovalca oziroma vsaj zame je najzanimivejši zadnji prostor razstave, v katerem so predstavljeni dragoceni kosi iz vzorčne zbirke nekdanje brusilnice Dekor iz Kozjega, kajti dobršen del te zbirke je končal v talilnih pečeh Steklarne Rogaška. Na srečo jih je nekaj še pravočasno v hrambo dobil Pokrajinski muzej Celje. Na podstavkih so predstavljene vrhunske gravure mojstrov, ki so
delali pod blagovno znamko Studio Gry. Med drugim so izdelovali tudi protokolarni darilni program, ki je podjetju dal še poseben ugled. Predstavljena so dela Francija Čer-nelča, ki je bil vodja unikatnega oddelka v brusilnici Dekor, izdelki Irene Romih in tudi izdelki Tanje in Francija Valenčaka, ki se še vedno ukvarjata z graverstvom. Predstavljena je šatulja, ki jo je nekdanje-
mu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu in njegovi ženi podarila slovenska vlada ob obisku v Sloveniji. Dekor v Kozju res ne obstaja več, a izdelki Steklarne Rogaška so še vedno prepoznavni po svetu. Najboljši slalomistki sveta Mikaeli Shiffrin so organizatorji ob zmagi na Sljemenu na Hrvaškem na glavo nadeli krono iz kristala Steklarne Rogaška. S steklom so okronali
tudi moškega zmagovalca Marcela Hirscherja.
Četudi je bilo steklo najprej prestiž, je v času industrializacije postalo dostopno vsem. Sodobno gospodinjstvo si težko predstavljamo brez tega izjemnega materiala, a kljub vsesplošni dostopnosti so stekleni presežki še vedno v najvišjem cenovnem razredu.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Gravuro na vazi je navdihnila bitka na Kosovskem polju. Vazo je leta 1989 naročila srbska akademija znanosti in umetnosti, a vaze ni nikoli prevzela.
Najstarejša kolekcija iz Steklarne Rogaška se imenuje Aleksander. Poleg nje sta predstavljeni tudi kolekciji Galija in Soča, slednja je delo Jožeta Božička, ki je bil direktor brusilnice Dekor v Kozjem. »To je bila vrhunska ekipa graverjev, ki je morala zaradi recesije zapreti svoja vrata,« je vrhunskost večkrat med ogledom razstave poudaril Jože Rataj.
Na vazi je upodobljena mlada Konavljanka s polotoka pri Dubrovniku. Na razstavi je predstavljen dvojnik vaze, ki je bil narejen za maršalat. To je bilo darilo Josipa Broza Tita finskemu predsedniku Urhu Kekko-nenu. »Izdelke za maršalat so vedno delali v dveh izvodih. Ko je maršal predal darilo gostu ali gostitelju, so drugi izvod uničili. S tem se je ohranila posebnost izdelka. Ni povsem jasno, kako je uspelo Raoulu Galdoniju zadržati vazo, ki jo je nato podaril direktorju steklarne.«

V.

Jf^JM)
Гу --
Na razstavi sta dva izdelka največjega graverja Hieronimusa Hackla, ki je imel v Celju svojo delavnico od leta 1805 do svoje smrti leta 1844. V njej je izdeloval ene najbolj znanih gravur iz 19. stoletja v ^^^ evropskem prostoru. Naziv mojster vzhajajočega sonca je dobil po značilnosti svojih gravur, na katerih se pojavljajo žarki vzhajajočega sonca.
>T >
' k


• A»
mšA
I ..цВ
m
i ш
v * '.ifjssi >

Steklarne so poleg pivskega in servirnega posodja izdelovale tudi druge vrste predmetov, recimo lestence za cerkve. Predstavljena večna luč je iz cerkvice sv. Leopolda v Loki pri Žusmu. Cerkev je zgradil lastnik loške steklarne Leopold Fiegelmüllerza svoje delavce.
Posvečena je krstnemu zavetniku lastnika steklarne. Cerkev je mali muzej steklarstva. Posebnost cerkve je tudi, da Katoliška cerkev ni lastnica loške cerkve, ampak je ta iz zasebne lastnine družine Fiegelmüller kasneje prešla v občinsko last. V Loki pri Žusmu je bila ena večjih brusilnic na celotnem Štajerskem. Leta 1852 je zaposlovala 180 ljudi, kar je toliko, kot je zdaj prebivalcev kraja.
ЗежН
Вц r-isJ
tri *JL:S&
	Grafična upodo-
	bitev »glažute«
g§|J	v Rakovcu nad
	Vitanjem iz leta
ti-"' •C— 1	1840, kjer je
J T ■ 1	mogoče videti
	celoten kompleks
Steklarne na Celjskem so v večini proizvajale slatinske steklenice. Te so bile trebu-šaste oblike, s koničnim in z dolgim vratom ter na ustju zataljene. Takšne steklenice so imenovali »Massflaschen«. Barvna lestvica je nihala med belo in zeleno, odvisno od surovine, ki jo je uporabljala določena »glažuta«. Za takšne steklenice so se še posebej specializirali v »glažutah« na Boču, v Libojah, Jurkloštru in Logu ob Sotli.
34
ZA ZDRAVJE
Po cepljenju je raven protiteles nižja kot po naravni okužbi. Raziskave kažejo, da je s cepljenjem pridobljena imu-nost dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb doživljenjska.
Ošpice se prenašajo neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe, kar pomeni tudi s kihanjem in kašljanjem. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, in v prostorih, kjer je več ljudi.
Od okužbe do prvih znakov bolezni traja približno deset dni, lahko od sedem
do 18 dni. Začetek bolezni je nenaden, pojavijo se visoka vročina, hud glavobol, utrujenost, nahod, vnetje očesne veznice in kašelj. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah.
Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. ko-plikove pege, to so majhne bele pege na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni.
Bolniki imajo ob izpuščaju tudi visoko vročino.
Zdravila ni
Osebe, ki so prebolele ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni, največje
tveganje za zaplete in tudi smrt obstaja pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje navajajo, da se zapleti pojavijo pri približno 30 odstotkih obolelih. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako dobijo vnetje srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.
Za zdravljenje ošpic ni posebnega zdravila. Bolezen zdravijo simptomatsko. Na voljo je le podporno zdravljenje, bolnik mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo. An-
tibiotiki so potrebni le pri bakterijskih zapletih ošpic, torej ko se pojavita vnetje srednjega ušesa ali pljučnica. Najučinkovitejša zaščita pred ošpicami je še vedno cepljenje, opozarjajo v inštitutu. Za ošpice so dovzetni vsi, ki jih niso preboleli ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. V Sloveniji uporabljajo t. i. kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Cepivo vsebuje živ oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk. Pripravljeno je na celični kulturi piščančjih zarodkov. Cepljenje opravijo z 0,5 ml raztopljenega cepiva, ki ga vbrizgajo podkožno v zgornji del nadlahti.
SŠol
Večina otrok (95 do 98 odstotkov) je po cepljenju z enim odmerkom cepiva zaščitena proti ošpicam. Za dolgotrajno zaščito je potreben dodatni odmerek. Po do zdaj znanih podatkih je po cepljenju z dvema odmerkoma cepiva trajno zaščitenih 99 odstotkov cepljenih.
Pojav ošpic dodobra prestrašil Slovenijo
Se po dvajsetih letih obeta nova epidemija?
Če ste bili v stiku z osebo, ki je zbolela zaradi ošpic, se takoj javite v območni enoti NIJZ zaradi nadaljnje obravnave. Cepljenje lahko z veliko verjetnostjo prepreči ošpice, če se izvede znotraj 72 ur po stiku osebe z bolnikom z ošpicami, seveda pa je smiselno cepljenje opraviti tudi kasneje.
Po cepljenju proti ošpicam s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se priporoča, da ženska ne zanosi vsaj en mesec, čeprav ni dokazov, da bi katerokoli živo cepivo (ki je danes v uporabi) povzročalo okvaro ploda.
V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu
1968	priporočeno za otroke od dopolnjenih osmih mesecev do osmih let (torej za rojene od leta 1960, ki še niso preboleli ošpic). V letu
1969	je cepljenje postalo obvezno za otroke od osmih mesecev do dveh let, ki še niso bili cepljeni, in za otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic. V letu 1974 je bila v
programu cepljenja prvič navedena obvezna re-vakcinacija (cepljenje z drugim odmerkom proti ošpicam) za otroke v četrtem ali petem letu, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene med leti 1960 in 1968, lahko prejele en odmerek cepiva, rojene leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam. Cepljenje z drugim odmerkom za otroke v prvem razredu
(za sedem let stare otroke, rojene leta 1971) je bilo ponovno uvedeno leta 1978. V prvih letih po uvedbi cepljenja je bila precepljenost nizka. Od leta 1990 otroke cepijo z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci, stari od dvanajst do osemnajst mesecev, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.
Zdravniki:
»Cepivo je varno!«
Cepivo proti ošpicam je učinkovito in varno. Tveganje zaradi neželenih učinkov po cepljenju je neprimerno manjše od tveganja zaradi zapletov ob ošpicah, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje v približno 20 odstotkih primerov.
Poleg običajnih bolezenskih znakov se ob ošpicah lahko pojavijo vnetje srednjega ušesa, pljučnica, akutni encefalitis ali postin-fekcijski encefalomielitis. Podatke o neželenih pojavih
po cepljenju proti ošpicam hrani Register stranskih pojavov po cepljenju v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V zadnjih desetih letih je bilo cepljenih približno dvesto tisoč otrok s po dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Od leta 2001 do 2010 je bilo po tem cepljenju zabeleženih 413 prijav neželenih učinkov. Največkrat so se pojavili izpuščaj po telesu, zvišana telesna temperatura in rdečina na mestu
cepljenja. Pri 29 otrocih je bila po cepljenju zabeležena hospitalizacija, vendar pri vseh niso ugotovili vzročne povezanosti s cepljenjem. Večina od teh otrok je bila obravnavana zaradi alergičnih reakcij po cepljenju, ki so ob ustreznem zdravljenju izzvenele brez posledic. V dveh primerih sta bila otroka hospitalizirana zaradi bruhanja, v enem primeru je šlo za nepojasnjen vasku-litis, v treh primerih je šlo za sočasne virusne okužbe.
novi tednik
Št. 2, 11. januar2018
AKCIJA
35
Z izvirno idejo in ustvarjalno žilico do zmage
Podelili smo nagrade zmagovalkam natečaja za najlepši adventni venček
Minuli petek smo v celjsko poslovalnico trgovine Obi, ki je bila pokroviteljica našega natečaja, povabili prve tri, ki so nam decembra poslale fotografije adventnih venčkov, ki so jih ustvarile same. V uredništvo smo po navadni in elektronski pošti prejeli veliko vaših fo-fograVj.Prav vnem je skupno, da imate naši bralci res izvirne ideje, ki ste jih uresničenali z aeliko mero potrpežljivosti in usVvarjrlnega zanosa. Zaposleni v medijski hiši NT & RC smo glasovali in izbrali trivenčke,ki so prejeli največ glasov.
Tuditokrat se nam je pri natečaju pridružila celjska poslovalnica trgovine Obi, ki je pripravila bogate nagrade. »Ker bralci radi sodelujejo in se odzivajo, tudi mene veseli, da lahko sodelujemo pri vaši akciji,« je povedal Krunoslav Tušek, vodja celjskega Obija, ki želi to tradicijo obdržati in ji v letošnjem predprazničnem času dodati novo razsežnost, ki je za zdaj še ne bomo razkrili. V Obiju so sicer do petka, ko smo se tam srečali z našimi nagrajenkami, že pospravili praznične artikle. »Zdaj se že pripravljamo na sezono žarov, vrtnih garnitur, materialov za urejanje okolice in najzgodnejših rastlin.« S poslovanjem so po besedah Tuška zadovoljni. »Stranke so prepoznale naš potencial in to, da smo v mestu in regiji zanimiv konkurent.« Kot še poudarja šef celjske trgovine, si za še boljše rezultate želijo dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo.
MRL, foto: GrupA
Krunoslav Tušek, vodja celjskega Obija, Karolina Kovše, Andrej Zgonec in Jožica Vengust
©ИЈЖ
Zmagovalka natečaja Karolina Kovše iz Zreč je tokrat sodelovala že tretjič. In v tretje gre očitno res rado. »Ustvarjalno žilico sem podedovala po mami, ki zelo rada ustvarja. Poleg tega kot aranžerka že po službeni plati spremljam, kakšne so smernice v določenem trenutku.« Kot osnovo za svoj venček je uporabila veje breze, ki so jo imeli doma. Tovrstnih natečajev se rada udeležuje, ker ji predstavljajo izziv. »Ne delam zato, da bi dobila nagrado, ampak da ustvarim nekaj lepega, kar je drugim in meni všeč.« Toda tokrat je prva nagrada, Obijev bon v vrednosti 150 evrov, šla prav v njene roke.
V imenu drugouvrščene Izabele Pevec iz Šentjurja je na-gradoHSRen^^lPffitniklranieC - prevzela njena babica Jožica Vengust. Vnukinja je bila v tem času v šoli, obiskuje namreč četrti razred osnove šole. Zato nam je skrivnosti, kako se je Izabela lotila dela, zaupala babica. »Venček je nastal v Vrtnariji Valner, kjer organizirajo izdelovanje venčkov. Material za venček smo prinesli sami, doma pa smo se že prej dogovorili, kakšen naj bo. Vsak, ki ga tam naredi, ga lahko potem odnese domov. Vnukinja je dajala navodila, odrasli pa smo ji pri izdelavi malo pomagali.« Izabelin venček je bil klasičen, narejen iz zelenja in naravnih okraskov, storžev, posušenih pomarančnih kolutov. Dodala je še nekaj zlatih okraskov in rdeče sveče. Sicer pa babica pravi, da je Izabela vsestransko dekle, ki tudi rado peče peciva in se loti različnih podvigov.
Ker je bila tretjeuvrščena Aleksandra Zgonec iz Šentjurja v petek v službi, je po nagrado - bon trgovine Obi v vrednosti 80 evrov - poslala moža Andreja, ki ji je tudi pomagal pri izdelavi venčkov. »Žena je letos naredila približno 50 takšnih venčkov, ki jih je podarila prijateljem. Zato sem veliko časa porabil za iskanje in nakup slamnatih obodov in zamaškov.« Venčki so namreč izdelani iz zamaškov, ki jih Aleksandra prereže na pol, zatem pa vsak košček posebej zalepi na obod. »En takšen venček je ženi vzel približno uro časa, kar je precej, glede na to, da je trgovka in da dela cele dneve.« Andrej nam je ponosen na svojo boljšo polovico zaupal še, da je žena želela obiskovati aranžersko šolo, a je ta želja žal ostala neizpolnjena, kljub temu da je ustvarjalka po duši. Zato pa svojo ustvarjalno žilico uresničuje vsak dan znova v službi. V Celjskih mesninah namreč pripravlja edinstvene narezke.
36
PORTRET
»Včasih je dobro, če v življenju nimaš nobenega načrta ...«
Z Gregorjem Vajdičem iz Šentjurja do Islandije in nazaj
Na starševsko vprašanje, kaj bo v življenju počel, in šefovsko različico, kje se vidi čez pet let, kot mladostnik prav tehtnega odgovora ni imel. Opravljal je različne službe in se srečeval s povsem vsakdanjimi izzivi. Življenje je pač ubiralo svojo pot. Gregorju pa se je zdelo, da hodi v čevljih, ki sicer služijo svojemu namenu, čeprav še zdaleč niso ukrojeni po njegovi meri. Potem se je nekega usodnega dne vse spremenilo - ko je pred desetimi leti brez posebnih načrtov in pričakovanj sedel na letalo za Islandijo.
Ob njegovem zadnjem obisku v Sloveniji sva se kar nekaj časa neuspešno usklajevala, nato sva h kavi sedla tik pred njegovim odhodom proti Reykjaviku. V spominu sem ga imela iz osnovnošolskih let kot prav nič izstopajočega fanta iz sosednjega razreda. In vprašanj je bilo nešteto. Kako na primer Šentjurčan pristane v islandski reprezentanci avstralskega nogometa? Očitno po scenariju, ki bi bil vreden Hollywooda.
Ljubezen na prvi vdih
V srednjo šolo je hodil z največjim možnim odporom. Dve leti srednje strojne šole v Celju in nato še dve leti v takratni metalurški v Štorah sta ga opremili z osnovnimi kvalifikacijami za delo v industrijski proizvodnji. »Službo sem dobil v pocinkovalnici in v zelo kmalu mi je postalo jasno, česa v življenju nočem početi.« Zaposlil se je kot varnostnik. Opravil je šolo za reševalca iz vode in svojo priložnost našel na različnih kopališčih - na celjskem bazenu, v termah v Podčetrtku, Anka-
ranu in Portorožu ter še kje. »To je bil neke vrste prelomen čas, tudi čas, ko smo vstopali v Evropsko unijo. Od prihodnosti smo vsi veliko pričakovali. Ampak vse skupaj se je izkazalo za iluzijo, v kateri se nisem videl. Znašel sem se na točki, ko sem si moral odgovoriti, kaj hočem od življenja, kje se vidim.« Čutil je, da ga kliče tujina, čeprav je bilo vse skupaj v povsem zamegljenih obrisih. Med možnostmi, ki jih je takrat imel, je bil prvi let takrat naključno usmerjen na sever. Odločil se je, da bo za nekaj dni obiskal prijatelje, ki so prav takrat bivali na Islandiji. »Na frankfurtskem letališču sem si kupil sendvič in se zastrupil. Na letalo sem sedel na smrt bolan, počutil sem se grozno.« Po pristanku na letališču v Reykjaviku se je vse skupaj čudežno spremenilo. »Na stranišču sem spil ogromno vode. Ko sem stopil na prosto in vdihnil svež zrak, se mi je zdelo, da sem prerojen. Bilo je, kot bi stopil v drug svet. Šele kasneje sem izvedel, da je na severu tudi v resnici več kisika v zraku.«
Kovanec sreče v gejzirju
Morda je bil le simboličen splet naključij, ampak od tistega trenutka se je zdelo, da je končno zdrsnil v svoje čevlje. »Vse je bilo veliko bolj jasno. Okrog mene je bil svet, ki ga je bilo vredno videti in spoznati.« Ena prvih točk, ki jih je v mestu obiskal, je bilo kopališče. Kot reševalec iz vode si je hotel ogledati, kako na Islandiji deluje ta služba. Ko mu je ženska na recepciji - prav tako priseljenka z Balkana - v polomljeni angleščini razložila, da ravnokar iščejo novega reševalca, je začel iskati skrito kamero. A je ni bilo. V resnici
»Pri svojem delu sem spoznal veliko pomembnih ljudi - direktorje multinaci-onalk, igralce, pevce, zvezdnike... Imajo svoje muhe, kot jih imamo vsi. Ampak v resnici gre za zelo predane in izjemno delavne ljudi. So navdih, predvsem pa te naučijo, kako pomembno je pomesti pred svojim pragom, preden kogarkoli sodiš.«
mu je uredila razgovor. »Islandija ima vsega skupaj 340 tisoč prebivalcev. Na javnih kopališčih niso vajeni tisoče obiskovalcev hkrati. Ko sem direktorju na spletu pokazal nekaj kopališč, kjer sem delal, je bil prevzet.« Nekaj dni kasneje je Gregor s prijatelji obiskal največje islandske naravne znamenitosti. »Bili smo ravno pri gejzirjih. V enega ljudje mečejo kovance za srečo. Svojega sem pospremil z mislijo, da je Islandija zanimiva dežela in bi res rad delal tam. Vem, da je težko verjeti, ampak v istem trenutku, ko sem kovanec frcnil s prsta, mi je zazvonil telefon. Da lahko pridem, ker je služba je moja, sem slišal na drugi strani. Lahko si mislite, s kakšno vnemo so moji prijatelji začeli stikati za kovanci po svojih žepih,« se zahahlja sogovornik.
Varnostnik na visoki ravni
Gregor ni dobil samo službe. Dobil je priložnost, ki jo je bilo skoraj nemogoče zavrniti. »Malo pred tem so imeli
»Dolgo se nisem zavedal svoje vrednosti. Na Islandiji sem začel opažati, da imamo ljudje cel kup izkušenj in talentov, s katerimi bi lahko veliko prispevali družbi. Če bi se sami tega zavedali. Ampak to lahko ozavestiš le, če ti družba to dovoli, če to ceni in opazi.«
Gregor ima v Sloveniji enajstletnega sina Maja. Približno sedem let je star njegov drugi sin Simon Tor Gregorson. S tretjo partnerko, po rodu iz Latvije, ima skoraj tri leta staro Mio. Deklica se pri svoji starosti brez večjih težav sporazumeva v štirih jezikih; islandskem, angleškem, slovenskem in latvijskem.
moja naloga. Ko sem končal, je bil odzivni čas naših ekip od nezgode do prihoda reševalca šest minut, kar je fe-nomenalno.« V seriji srečnih naključij je bilo tudi to, da je bil Gregorjev delodajalec županov brat. In v županovih očeh si je pridobil precejšnjo veljavo tudi s tem, ker je služil vojaški rok in nekaj let delal kot varnostnik. »Islandci nimajo vojske. Izkušnje, ki se mi niso zdele nič posebnega, so naenkrat postale izjemno dragocene in cenjene.« Da bi to svojo prednost še bolj izkoristil, se je vpisal na Nacional security college v Londonu. Kot eden prvih Slovencev ga
je leta 2009 končal kot specialist za diplomatsko in osebno varovanje. Podobno izobraževanje je opravil še v Nemčiji. »To mi je odprlo številna vrata in zelo hitro sem prišel v stik v najvišjimi predstavniki političnega in družbenega življenja v državi. Bil sem pač drugačen in zanimiv.«
Na lovu za kriminalci
Gregor je postal edini tujec v državi, ki je pridobil vse varnostne licence in pooblastila vseh stopenj. Ustanovil je varnostno podjetje, ki je na vrhuncu zaposlovalo približno 140 ljudi. »Pogodbe
na enem od kopališč tragično nesrečo. Zastavili so si temeljito prenovo celotnega sistema, pregled varnostnih protokolov in celostno usposabljanje kadra. In vse je bila
»V Slovenijo prihajam zaradi mame in brata, ki živita v Celju, ter predvsem zaradi sina Maja, s katerim sva žal premalo skupaj, vendar imamo z njegovo mamo in njenim partnerjem zelo lep odnos.«
Gregor Vajdič s sodelavci. Helikopter zanje sodi med običajna prevozna sredstva.
PORTRET
37
»Moja vedoželjnost je dobila krila, ko sem med dolgim nočnim delom začel poslušati predavanja o stvareh, ki so me zanimale. Šola je povsem narobe zastavljena. Kako lahko isti sistem deluje za sto ali celo tisoč različnih učencev, če vsak izhaja iz drugačnega okolja, ima drugačne izkušnje in danosti? Tisoč posameznikov porinejo v isto škatlo. Če ne ustrezajo obliki, jih kaznujejo.«
»Nisem zagrenjen, ker mi Slovenija ni dala priložnosti. Slovenija je bila od nekdaj čisto v redu, jaz sem tisti, ki je zrasel, ki se je naučil, kaj zmore in kaj lahko doseže. Zato sem pač potreboval tujino. Tudi zato zdaj na domovino gledam drugače. Če bi bil jaz drug človek, bi bila tudi domovina drugačna. Slovenija je vedno bila na visoki ravni, samo ljudje smo nizki in preveč zaprti.«
Islandska pokrajina je fantastično naravno ozadje za številne holivudske filme.
sem imel tudi z organizatorji največjih glasbenih prireditev in drugih velikih javnih dogodkov. To je bila dobra izkušnja, ki me je naučila, kje so moje prednosti in kje slabosti, kaj obvladam in kje sem šibek.« Istočasno je imel Gregor podjetje, ki je opravilo največ trgovske menjave med Slovenijo in Islandijo. Za izvrstno poslovno priložnost so se namreč izkazali sistemi za predelavo avtomobilov z bencinskega pogona na plin. »Nazadnje sem prišel v stanje, ko so mi telefoni zvonili skoraj neprestano. Vsega je bilo preveč. Obe podjetji sem prodal in začel
znova.« Zaposlil se je kot zasebni preiskovalec. Delal je pod krinko in po sedmih mesecih skupaj s sodelavci prišel za hrbet družbi, ki je v trgovskem središču povzročila milijonsko škodo. Končalo se je s 130 primeri na sodišču. Vodstvo trgovske verige ga je najelo za izdelavo varnostnih in sistemskih protokolov za celotno podjetje. Cilje, ki naj bi jih dosegli v sedmih mesecih, je z ekipo dosegel v nekaj tednih. »Izkazalo se je, da znam videti, kje in kako je mogoče neko stanje izboljšati, pa naj gre za izboljšanje trgovskih in varnostnih sistemov ali za pospeševanje
prodaje. Prej niti približno nisem bil dovolj samozavesten, da bi to odkril. Če bi to slutil, bi pri šolanju zagotovo ubral drugačno pot.«
Sanjsko delo in še plača za nameček
Veste, kakšen je občutek, ko se v jutranji konici skozi mesto peljete na zelenem valu? Nekaj takšnega je moral verjetno občutiti Gregor, ko je v trgovskem podjetju dal odpoved. Ker mu delo pač ni bilo več v izziv in vir zadovoljstva. V istem trenutku je dobil sanjsko ponudbo. »Področje zasebnega varovanja je zelo zaprto in vanj ni
Življenje na Islandiji je tesno povezano z naravo.
lahko vstopiti. A vendar sem dobil ponudbo ravno v pravem času.« Zaposlilo ga je podjetje, ki se je ukvarjalo z varovanjem in vodenjem elitnih turistov. »V enem tednu sem se naučil, kako biti vodnik po Islandiji. Medtem ko sem vozil razkošne terence, sem naštudiral vse o geologiji, naravi in zgodovini države. Če me nekaj zanima, premorem dovolj odločnosti, da se naučim vsega. Dve leti zapored me je TripAdvisor glede odličnosti uvrstil na prvo mesto.« Danes je Gregor zaposlen v podobnem podjetju, le da so njegove stranke še nekoliko bolj izbrane. »Že prej sem imel opravka z najbogatejšimi ljudmi na svetu, z diplomatskimi službami, s klavzulami o molčečnosti, z uradnimi obiski tujih delegacij, ampak zdaj so stvari še na višji ravni.« Islandska narava je fantastično kulisje za holivudsko produkcijo. Trikrat lahko ugibate, kdo zvezdnike iz filmov, kot so Hitri in drzni ter Vojna zvezd, prevaža od zajtrka do večerje. »To so projektne zadolžitve in takrat sem svojim strankam na voljo vsak trenutek. Vozim se s helikopterji, z neverjetnimi avtomobili, motornimi sanmi in še dobro me plačajo za to. Zaradi Melanije večinoma vedo, kje je Slovenija. Če ne, jim to s ponosom razložim.«
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
»Včasih je dobro, če nimaš načrta. Samo pojdi, naredi korak naprej in odprle se bodo nove možnosti. Če stojiš na mestu, nimaš priložnosti in ne dobiš novih izkušenj. Tam, kjer si, enostavno zakrniš,« pravi Gregor. Takole opravljen je pogosto tudi na delovnem mestu.
»V telovadnici me je skupina fantov skoraj pol leta nagovarjala, naj se jim pridružim pri nekem športu, ker da sem rojen zanj. Ko sem se končno pustil pregovoriti, se je izkazalo, da sem res boljši od večine, in do konca meseca sem prišel že v islandsko reprezentanco. Del avstralskega nogometa, ki je na Islandiji zelo priljubljen, je tudi varovanje. Jaz pa to počnem že vse življenje. Tri sezone sem bil najboljši strelec v moštvu. Očitno sem bil spet na pravem mestu ob pravem času.«
»Domačih nalog nisem delal nikoli, ampak angleščino sem imel rad. Moja učiteljica iz osnovne šole gospa Rauter je bila huda zaradi nalog, ampak mislim, da bi bila ponosna name. Danes govorim tudi islandsko. Ko sem prišel v prvo službo, sem sodelavca prosil, da mi je na vrata vsak dan napisal pet besed. Če vsak dan osvojiš pet besed in to počneš trideset dni na mesec, imaš v pol leta že izvrsten besedni zaklad. Samo da mi ni treba sedeti v šolskih klopeh.«
»Če želiš v življenju nekaj doseči, moraš prerasti duhovno škatlo, v kateri si. Ta škatla je lahko majhna, lahko zelo velika, a še vedno je škatla. Kar bi rad svoje otroke naučil, je, da naj nikoli ne odnehajo. Še posebej takrat, ko je težko Takrat je pomembno, da narediš korak naprej. Takrat se največ naučiš. In naj se ne izogibajo novim izkušnjam. Ne reci, da ne maraš neke hrane, če je še nisi poskusil. Prikrajšaš se za izkušnjo in si sam najbolj oškodovan.«
38
VRTNARIMO
Priprava tal na novo sezono
Pravilno pripravljena podlaga je osnova za dober pridelek
Njivska in vrtna tla so povsod po svetu zelo dragocena. Zgornji sloj rodovitne zemlje, do 30 centimetrov debeline, Nemci poimenujejo z besedo »Muttererde«, kar pomeni mati zemlja. To ime najbolj ponazarja vsebino teh tal - ta zemlja je namreč res mati, saj prehranjuje rastline, živali in ljudi. Toda kljub temu se vrtnarji pogosto jezimo nad sestavo tal v našem domačem vrtu. Ali da so tla »pretežka« ali da so preveč odcedna ali celo kisla. Toda prav vsako vrhnjo plast vrtne zemlje lahko izboljšamo, če se tega lotimo na pravilen način.
Kjer so tla »težka« ali »mastna«, se pravi glinena ali ilovnata, vrtnarski mojster Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak, priporoča njihovo jesensko obdelavo. »Čim bolj zgodaj jeseni naredimo t. i. jesensko praho, ko zemlji dodamo organsko maso. To vdelamo v tla in prepustimo naravi, da čez zimo opravi svoje. Spomladi so takšna tla rahlejša. Takšna tla imamo predvsem po hribih, medtem
ko so na vrtovih in njivah po Spodnji Savinjski dolini bolj >lahka<.« Mazej zato svetuje, naj se ljudje po nižinah lotijo obdelave vrtov, tik preden zamrzne. Tam je treba v tla vdelati glinene delce in organsko maso. »Uporabimo ostanke z njive, a tudi hlevski gnoj. Ta je vezivo, ki drži te komponente skupaj, da se hranila ne izpirajo v tla, korenine pa se bolj razrastejo. Na ta način so rastline bolj odporne in tudi sušo lažje prenesejo.«
V primeru glinenih tal Jernej Mazej svetuje, da kar nekaj let zapovrstjo vdelujemo v tla slamo ali se poslužujemo možnosti za vdelavo organske mase s pomočjo zelenega po-dora. »Sicer pa obstaja še en pristop, ki pri nas še ni tako udomačen. To je, da vrtnar poseje najprej eno kulturo, na primer ajdo, in ko zraste, jo samo povalja. Med to kulturo potem sadi krompir. Na ta način je prva kultura za-strika drugi kulturi. Tla na ta način oživimo, pri čemer se zrahljajo v nekoliko daljšem obdobju.«
Če primerno obdelavo jeseni zamudimo, je treba tla obdelati spomladi, takoj ko se
zemlja odtali in posuši. Mazej svetuje temeljito obdelavo tal do globine 15 centimetrov. »V tla vdelamo vse ostanke po vrtu. Spomladi ne vdelujemo hlevskega gnoja, ker ta potrebuje več časa za začetek
delovanja. Boljši so domači, dobro uležani komposti. Nekateri se po inkovskem zgledu poslužujejo tudi izboljšave tal z ogljem. Vendar pozor, če oglje ni aktivirano, bomo imeli prvo leto depresijo in bo
šele drugo leto poskrbelo za dober pridelek. Primerna sta tudi izboljšava tal z lesnim pepelom in gnojenje s kavno usedlino.«
MRL Foto: GrupA
Vse, kar je ostalo »zelenega« v vrtu, lahko spomladi vdelamo v tla.
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 15. januarja ob 17. uri.
11.	ČE cvet
12.	PE list
13.	SO list

14. NE
15.	PO -----
16.	TO plod
17.	SR korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754 0743.



90,6
95,9 100,3
кВвЗВР

Pozimi mora počivati tudi zemlja na polju in v vrtu.
"■- •«» . : • •• aSF	- - > _■- АаЛ/ "■
radio celie
_ ' "V	*
C"
Vedm г \№e№j!
ŽIVALSKA STRAN
39
Njihovo življenje naj ne bo
To je vodilo delovanja Društva za zaščito konj, ki v centru pri Polzeli skrbi za več kot 40 konj in drugih živali
trpljenje
»Vsaka žival ima svoje ime. Ne morejo biti številke, pri nas je vsaka žival osebnost zase in temu primerno se z njo dela.«
Konji, rešeni iz brežiškega kluba, uživajo v zelenjavnih priboljških.
Natalija in Silvika, ki je na stara leta našla miren kotiček, kjer ne trpi več.
Za konje v RC Petra lahko prispevate na TRR društva SI56 1010 0005 0589 375 ali s plačilom na paypal@dzk.si.
Lani oktobra je pozornost medijev in ljubiteljev živali vzbudila zgodba o trinajstih zanemarjenih konjih, ki so čakali na žalosten konec v nekoč priznanem konjeniškem klubu v Brežicah. Društvo za zaščito konj, ki ima na kmetiji v Orovi vasi pri Polzeli rehabilitacijski center Petra, si je prizadevalo za njihovo rešitev. Ko jih je inšpekcija odvzela klubu, jih je društvo pripeljalo v Petro in jih rešilo pred usmrtitvijo. Številni so takrat pomagali s prostovoljnimi prispevki, da je društvo lahko priskrbelo hrano za živali in jim nudilo kovaške storitve ter veterinarsko oskrbo.
Pred dnevi so minili trije meseci, odkar je v center prišla prva rešena kobila in za njo so pripeljali še ostalih
12	konj, med njimi sta dve kobili z žrebički. Medijski hrup se je polegel in Natalijo Nedeljko, gonilno silo društva in centra, v katerem živi in dela, malo skrbi, kako bo zagotavljala hrano v prihodnjih mesecih, dokler ne bo spet na voljo paša. Delovanje centra, v katerem je trenutno več kot 40 konj, je namreč odvisno le od prostovoljnih prispevkov, donacij in sponzorstev. V tem času so trije rešenčki dobili posvojitelje.
Sena bo kmalu zmanjkalo
»Pri tem odvzemu se je Slovenija dobro odzvala,« pravi Nedeljkova. »Takrat smo kupili tri vlačilce sena, ki ga počasi zmanjkuje, in zdaj zbiramo za nova dva. Zaradi suše je cena sena kar poskočila, 1.200 evrov smo odšteli za 44 bal, to je 12 do
13	ton sena. Za odvzeme imamo sicer vedno na voljo nekaj prostora, a nihče ni pričakoval, da bo prišlo toliko konj naenkrat. Vesela sem, da se je to rešilo v dobrobit živali.«
Nekateri konji v centru so že stari in zanje ne iščejo posvojitev, imajo pa lahko botre. »Nimamo omejitve za botrstvo, imamo tudi takšne botre, ki dajo pet evrov na mesec, vsak da po svojih zmožnostih. Tisti konji, ki jih imamo dlje časa, imajo po več botrov. Malo je tistih, ki bi lahko dali toliko, da bi bilo dovolj za enega konja za cel mesec.« Mesečno je za oskrbo konja treba imeti namreč od 120 do 150 evrov, s čimer v centru pokrijejo stroške hrane, kovaških in veterinarskih storitev ter strokovno pomoč pri socializaciji konj, saj so nekateri preživeli vse mogoče in so prišli v center psihično uničeni, prestrašeni ali nevajeni človeškega dotika. Boris Sušec, odličen strokovnjak za tovrstno delo s
konji, pomaga v centru vsak dan in za to mu je Natalija zelo hvaležna.
Zavetje za številne živali
Sprehod po kmetiji pokaže, da tam niso našli zatočišča le konji z različnimi žalostnimi zgodbami, ampak tudi številne druge živali. Natalija nas popelje do ograde, kjer je raj za kunce, ki imajo svoje kočice in veliko prostora za gibanje. Nekaj jih je pripeljala inšpekcija, štiri je nekdo odvrgel na parkirišču v Šoštanju in jih je vzela v oskrbo. Na srečo ji s svežo zelenjavo pomaga gospa, ki je zaposlena v eni od trgovin in ji prihrani vse, kar gre med odpadno zelenjavo. Tako se kunci mastijo z radičem in s korenjem, ki ga ostane še za konje. Ti imajo radi tudi sadje ali mešanico žit, ki jih čaka v vedrih v njihovih stajah. Zato se z veseljem zapodijo iz zunanjega ograjenega prostora proti svojim »spalnicam«, saj vedo, da bo tam odlična večerja.
Žrebec Lord je v posebni ogradi, da ob kobilah ne bi bilo težav. Nekoč je bil tekmovalni konj, ki se je poškodoval in so ga hoteli usmrtiti. S presaditvijo matičnih celic so mu pozdravili poškodbo, a tekmoval ne bo nikoli več. Je tudi eden redkih konj v Petri, ki ima botro, ki plačuje vso oskrbo zanj.
Srečne kokoši in ramenski muc
Naslednje so za zeleni priboljšek na vrsti kokoši, ki so na kmetijo prišle iz baterijske reje, potem ko so bile že odpisane, saj niso znesle dovolj jajc. »Pri nas ni nobena žival namenjena za prehrano, le jajca pojemo,
kolikor jih znesejo. So pa to srečne kure, ker so na prostem in jim nič ne manjka,« opiše Natalija pernato jato z dvema petelinoma na čelu. Vmes se nam med nogami smukajo domače muce, vse cartljive in radovedne. Miša, najbolj prisrčna, celo skoči na ramo fotoreporterju Andražu, čeprav ga vidi prvič v življenju. Sedem muc je že našlo nove domove, ostale so še na kmetiji. »Ko me vprašajo, kako to, da so živali tako prijazne, jim povem, da ne silim vanje, same si morajo želeti, da pridejo in da so z mano.«
Pujs, dobitek na srečelovu?
Posest čuvata dve psički, ki so ju pripeljali iz Bosne, vmes se najde še kakšna raca, posebej ganljiva pa je zgodba oslice Silvike, ki je
stara več kot 40 let, kar naj bi bilo približno 120 človeških. »Našli so jo v gozdu, 15 let se je skrivala v okolici Topolšice, saj so jo nagnali od doma. Inšpektor je vprašal, če jo vzamemo, in to je ena najbolj prijaznih živali, kar jih imam. Takšne v življenju tudi najbolj trpijo,« pravi Natalija, na katero se je Silvika očitno zelo navezala, saj je ob njenem prihodu v ogrado takoj prihitela in se stiskala k njej. Običajno se prosto sprehaja po dvorišču kmetije in ko se naveliča, gre nazaj v svojo ogrado.
Društvo je v minulih letih veliko naredilo za dobrobit konj in za osveščanje ljudi, a primere neprimernega odnosa do živali še opazijo. Natalijo moti, da so na raznih veselicah dobitek tudi živali, s katerimi ljudje potem ne
vedo, kaj bi počeli. »Ob cesti smo že pobirali zajce, peteline, kure, ker ljudje niso vedeli, kaj z njimi. Ena ženska je celo klicala, če vzamemo vietnamskega pujsa, ki ga ima v garsonjeri v bloku, saj
ga je zadela na srečelovu in je zrasel iz malega ljubkega pujska v veliko žival.«
Pomagali 400 konjem
Natalija Nedeljko je v zadnjih letih pomagala že 400 konjem z najrazličnejšimi težavami. Pri vsakem se je kaj novega naučila in tako tudi sama napredovala. Zato ne preseneča, ko na vprašanje, ali ji poleg prostovoljcev pri delu pomaga še kdo, odgovori: »Saj imam dve roki!« Ob tem je hvaležna vsem, ki kakorkoli prispevajo, da ji olajšajo breme. Ni enostavno, a energije ji ne zmanjka. Posvojiteljem, ki se zanimajo za konja, najprej odkrito pove, kakšne so njegove napake, nato šele dobre lastnosti, da dobijo realno sliko o živali. Trudi se, da bi bili konji primerni za vsak dom, kjer bi jih lahko kdaj tudi jezdili, predvsem pa naj bi bili lastniku za družbo in v veselje, čeprav ljudem težko dopove, da lahko greš s konjem tudi samo na sprehod.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Med najbolj shiranimi sta bila ta kobila in žrebe, za katerega se najprej ni vedelo, če bo sploh preživelo. Mamica je še vedno nekoliko koščena, mladič pa je že lep in postaven konjiček.
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Pozdrav iz Rogaške Slatine (5)
Jezikovna raznolikost
Nekatere najstarejše razglednice imajo večjezične napise, ki kažejo na upoštevanje jezikovne raznolikosti narodov v Avstro-Ogrski (ustni vir: Karlin, 2016).
O slatini so pisali
Prve omembe zdravilnih vrelcev mineralne vode v Rogaški Slatini izvirajo iz 16. stoletja, ko so se za zdravilno mineralno vodo začeli zanimati alkimisti in medicinski krogi. Leta 1572 v svoji knjigi Pison slatinske
Grof Ferdinand At-tems v družbi svoje žene in graškega lekarnarja A. Süessa.
vrelce omenja slaven alkimist Leonhard Thurneysser (1530-1596), leta 1584 pa v delu »Neuw Wasserschatz« Jakob Dietrich Theodor Taber-naemontanus. Obe knjigi sta izšli v Nemčiji.
Rogaško Slatino, tedaj imenovano »Sawern Brun«, in njeno zdravilno vodo je leta 1602 omenil tudi Mat-thaeo Dresser (1536-1607) v svojem delu »Ungnadische Chronica«, v katerem opisuje plemiško rodbino Ungnad. Plemeniti Wolfgang Un-gnad naj bi »leta gospodovega 1594 na zdravljenju v Rogaški Slatini žalostno smrt storil«.

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Plemeniti gostje
Poleg nesrečnega gospoda Ugnan-da je zdraviliški kraj privabil še mnogo drugih plemenitih gostov.
Obisk nekaterih najpomembnejših je leta 1912 na štirih čudovitih oljnih slikah ovekovečil znamenit avstrijski slikar A. Schrötter. Slike eminentnih gostov krasijo slavnostno dvorano Zdraviliškega doma, njihovi motivi pa so upodobljeni tudi na setu razglednic, ki jih hranimo v domoznanski zbirki Knjižnice Rogaška Slatina.
Se nadaljuje ...
MAJA MOHORIC, Knjižnica Rogaška Slatina
Razglednica: Curplatz Rohitsch-Sauerbrunn. Poslana leta 1903.
ALBUM S CELJSKEGA
Eduardo Galeano: Otroci dni
V kratkih hlačah na sneg
Neznan fotograf, najbrž sorodnik, je približno leta 1935 fotografiral dečka v kratkih hlačah in nogavičkah, kljub temu da je bila zima. Ob njem stoji njegova odrasla se-strična. Oba sta kljub snegu lahkotno oblečena.
Fotografija je posneta pred dečkovo domačo hišo v De-kmanci na Kozjanskem, tik ob Sotli. Oba portretiranca sta otroštvo preživljala v tej hiši. Deček je tam živel še pozneje, tudi med drugo svetovno vojno, ko se je hiša znašla tik ob južni meji Tretjega rajha in so iz večjega dela vasi domačine odselili v Nemčijo, v vas pa naselili Nemce s Kočevskega. Takrat so Sotlo kot mejno reko obrobili z žično ograjo, obrečno ozemlje pa minirali.
Hiša stoji še danes, a je nenaseljena. Sotla je ponovno dobila žično ograjo.
Prispevala: Jerneja Ferlež, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik,vir: www. kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Včasih je zgodovina čisto blizu
Če imate ob postelji knjigo, ki navdihuje v žanru Louise Hay, potem je dobro imeti še knjigo Otroci dni, ki je nekakšno razmišljanje o človeških nesmislih, o pomanjkljivostih in napakah sodobne družbe.
Knjiga Otroci dni je napisana kot koledar, kot družinska pratika, ki za vsak dan v letu prinaša zgodbo, s katero bralca odpelje v zgodovino. Večina zgodb je neznanih, saj le kdo bi poslušal zgodbo, ki kaže, kako denar kaznuje neposlušne. Knjiga je navdih za vse, ki nam pohlep, tiranija, revščina in zatiranje predstavljajo težave sveta, ki bi jih bilo treba izkoreniniti. Urugvajski pisatelj in novinar Eduardo Galeano v poetičnem jeziku med drugim zapiše, kako je Eratosten že leta 234 pr. n. št. izračunal obseg zemlje in se zmotil le za 90 kilometrov, da je Aristotel pisal o ženski kot o nepopolnem moškem, Tomaž Akvinski pa kot o napaki narave, da je na pogreb Karla Marxa pridrla »množica« enajstih ljudi, vključno s pogreb-nikom, da je vlada ZDA šele leta 2008 Nelsona Mandelo zbrisala s seznama nevarnih teroristov, da vsaka dva tedna umre en svetovni jezik, da je podjetje Chiquita Brands, ki
prodaja banane, priznalo, da je sedem let financiralo ko-
lumbijske paramilitarce, ter da je ameriška FBI kar 22 let prisluškovala Albertu Einsteinu.
Zagotovo vam bo ob kateri zgodbi zastal dih. Podobno kot je meni ob branju zgodbe
O avtorju:
Eduardo Hughes Ga-leano je bil urugvajski novinar in pisatelj, eden najuglednejših v Latinski Ameriki. Že v zgodnjih najstniških letih je ustvarjal svoje prve politično obarvane stripe, v zgodnjih 60. letih je začel delati kot novinar. Zaradi političnih prepričanj je moral večkrat zapustiti Urugvaj. Od leta 1985 do svoje smrti 13. aprila 2015 je živel v Montevideu. Galeano je izjemno plodovit avtor, napisal je več kot štirideset knjig. Njegova najbolj znana dela, med katera sodijo Odprte žile Latinske Amerike, Narobe: šola narobe sveta in Otroci dni, presegajo običajne literarne žanre, saj združujejo leposlovje, novinarstvo, politične analize in zgodovino.
z naslovom Prvakinje, zapisane 20. septembra.
»Leta 2003 je potekal tretji svetovni pokal v ženskem nogometu. Prvakinje so nazadnje postale nemške nogome-tašice; in tudi leta 2007 so nad glavo dvignile svetovno lovoriko. Pot do uspeha jim ni bila postala z rožicami. Od leta 1955 do 1970 je bil Nemkam nogomet prepovedan. Nemška nogometna zveza je pojasnila, zakaj: V boju za žogo se ženska eleganca izgubi, telo in duša pa utrpita poškodbe. Razkazovanje telesa je žalitev za spodobnost.«
BGO
BRALCI POROČEVALCI
41
Božični koncert v Galiciji
Nedelja, 17. decembra, je bila za Galičane zagotovo krona zborovskega petja.
Galicija je ena redkih župnij, ki se ponaša s kar tremi zbori. Že 19 let uspešno de-
luje MePZ. Njegov repertoar obsega že več kot 260 pesmi, za pevski naraščaj pa skrbita še mladinski in otroški zbor.
Zbore vodita zborovodji Anita Žolnir in Jan Grobelnik,
ki se nesebično razdajata na številnih vajah in pripravah za nastope. Vsako leto se udeležijo dekanijske pevske revije, ob koncu leta pa pripravijo svoj redni koncert. Ob
zborih uspešno delujejo tudi mladinska inštrumentalna skupina in perspektivni mladi pianisti, ki obogatijo vokalne nastope. Prav nedeljski božični koncert je dokaz, kako bogati so sadovi številnih vaj in celoletnega požrtvovalnega dela. Ponos in zahvalo je zborovodjema, pevcem in in-štumentalistom izrekel tudi
župnik Janko Cigala, ki je v uvodu pozdravil polno cerkev poslušalcev. Za začetek so nekaj pesmi zapeli na koru ob čudovitih zvokih orgel, nato so se pred oltarjem zvrstili vsi trije cerkveni zbori in kot gost še MPZ KD Galicija. Pesmi so bile seveda posvečene prihajajočemu prazniku - božiču. Pričakovano je ob koncu za-
donela Sveta noč in pomagali so tudi poslušalci, ki so tudi sicer ves čas uživali in bogato z aplavzi nagrajevali pevce. Program sta prikupno povezovala Kristjan in Tjaša ob režiji Sonje Rebernik.
Vsem pevcem prisrčna hvala za lepo popoldne in naj se vam uresničijo vse želje.
JK
Praznik petja božičnih pesmi
V začetku januarja se v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete že vrsto let tradicionalno odvija trikraljevski koncert. Gre za pravi praznik prepevanja in igranja božičnih pesmi, ki ga s številčno udeležbo in bogatimi aplavzi nagradijo tudi obiskovalci.
Prijetno in doživeto je bilo tudi na letošnjem koncertu v nedeljo, 7. januarja. Med prihodom kolednikov je igral Pihalni kvintet Sakstet Cecilija KGD Polzela, umetniški vodja Gašper Smisl, nato pa se je zvrstila še vrsta nastopajočih zborov in skupin. Nastopil je Mešani pevski zbor Oljka z zborovodjem Markom Slokarjem. Pevci OŠ Polzela so se predstavili z zborovodkinjo Mijo Novak, župnijski MePZ Andraž je pel pod vodstvom Jožeta Kužnika. Zapeli so tudi: Vokalna skupina Lastovka Polzela, umetniški vodja Franc Ožir, Župnijski MePZ Polzela in MoPZ Polzela, zborovodja Mija Novak, mPz Polzela, zborovodja Anita Kovačec in Cerkveni OPZ Cekinčki Polzela, zborovodja Mateja Stražar.
Ob koncu koncerta so vsi zapeli pesem Tam stoji pa hlevček, besede zahvale je izrekel domači župnik Jože Kovačec, nastopajoče in številno občinstvo pa sta pozdravila tudi predsednik župnijskega pastoralnega sveta Marko Slokar in župan Jože Kužnik.
TT
Prihod kolednikov
Trije kralji v Podkraju
V krajevni skupnosti Podkraj pri Velenju so obudili že marsikateri starodavni običaj. To velja tudi za prepevanje na dan svetih treh kraljev.
Kot že nekaj let doslej so tudi letos obiskali domove. Po odpeti pesmi so domačinom zaželeli srečo v novem letu. Nato so na podboj nad vhodom v hišo napisali letnico 2018 in začetnice imen svetih treh kraljev: G., M., B.
Odkar v tej krajevni skupnosti negujejo ta običaj, sv. trije kralji obdarujejo domačine s priložnostnim darilom. Najbolj se veselijo setvenega koledarja.
Da je v Podkraju doma lepa pesem, ni nič novega. Tukaj so doma Podkrajska dekleta in Podkrajski fantje, vedno več je ostalih skupin, v katerih radi prepevajo in igrajo na različna glasbila.
HINKO JERCIC
42
BRALCI POROČEVALCI
Pohod libojskih planincev na Brnico
Na štirih pohodih tristo planincev
Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila štiri tradicionalne planinske pohode, ki se jih je skupaj udeležilo približno tristo planincev.
Prva dva so, kot je povedal ko Krivec, pripravili vranski tradicionalni božični nočni predsednik PD Vransko Mar- planinci. 25. decembra je bil pohod, 31. decembra je sledil
še silvestrski pohod, oba na Čreto. Udeležilu se ju je približno dvesto pohodnikov.
Člani PD Dobrovlje-Bra-slovče so bili na 29. pohodu v
torek, 2. januarja. Po besedah predsednika društva Franca Kumra se je pohoda udeležilo več kot 50 planincev, cilj je bil dom borcev na Dobrovljah.
Člani PD Liboje so se na 20. novoletni pohod podali v torek, dan po novem letu. Predsednik libojskih planincev Adolf Teržan jih je ob začetku
Jg&ftS
pohoda na zbirnem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril, jim zaželel srečno in zdravo leto 2018, nato pa so krenili na kočo na Brnici, na cilj pa so prišli po približno treh urah hoje. Vse pohodnike je spremljalo prej pomladno kot zimsko vreme, kar pa nanje ni vplivalo. Zmagala je dobra volja. TT
Nova definicija moči
RAV/4 HIBRID
I -H/V _
rndt/yC

/ PWR >


TOYOTA
ALUJAYS A BETTES ШАУ
швш^
п
Pomoč v hišici
V prazničnem decembru smo člani DPMŽ Celje nastavili mačjo hišico v trgovini Mercator v Štorah. Hišico so nam izdelali dijaki Šolskega centra Celje, plakata pa so prispevali otroci osnovne šole iz Štor. Zbralo se je kar nekaj donacij, ki jih bomo porabili za pomoč živalim v občini Štore.
VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje
0 10 LET
JAMSTVA
na hibridno baterijo
(+) EKO0 w SUBVENCIJA
4.500 €
za 28.450 €*
"Velja za model Toyota RAV/4 HS D 2WD z opremo Limited
Povprečna poraba goriva za modele RAU4 je 4,7 do 6,7 l/100km in emisije CG; 116 do 155 g/km.
Г misij vu itopnjj model.i Toualfl RAV4: iiUHO 6W. Emiiija MO. je ad 0.007 ] da 0,0353 g/km. Oijlji kov dioksid (CO|) je n.
pomembno pHs-tnjvajo k poslabšanju kakovost» лмипједа ггакд. Prispevajozlasti k 6 Eko subvencija 4,500 f velja /J modele Rnv4 hv|>rl<lnera;ltfico, 10 letno jamstvo hifor trgovski mreifi • VcenoiAljuieftjEKOwftvfftdia(do* 500C).
Dečkova 43, Celje, Oi 425 60 80 шш iu,f ri - mobil. si
ni родешС.) globulno •jeijrevjnjiv Emisije o
o povišanim koncentracijam fulxemoe^a ozona, delcev Ж10 In PM2,!> terduiikovlh oksidov. Shkaje simbolična.
BRALCI POROČEVALCI
43
Zlatoporočenca Marija in Martin Steiner
Zadnjo soboto v letu 2017 sta svoje poročne zaobljube po 50 letih obnovila zlatoporočenca Marija in Martin Steiner iz Ločice ob Savinji.
Njuna skupna pot se je začela že v osnovnošolskih klopeh in vso mladost sta jo le nadgrajevala ter nazadnje potrdila z zakonsko zvezo. V zakonu sta se jima rodili hčeri Tadeja in Brigita, zdaj pa ju že nekaj časa ob dopoldanskih kavicah ali popoldanskih klepetih poleg hčera razveseljujejo še zeta, pet vnukov in dva pravnuka. Zelo se razveselita obiska Mihe, Mance, Geri in Tristana, ker v igrah z njimi ohranjata mladost in igrivost.
Pred odhodom k cerkveni poroki so kot presenečenje
pred njun dom prikorakali uniformirani gasilci celotne občine Polzela. Martin je domačemu društvu predsedoval kar 27 let in njegovo delo v društvu še vedno vzbuja spoštovanje. Častnega predsednika PGD Ločica ob Savinji in njegovo soprogo je v uvodu nagovorila predsednica domačega društva Bojana Žibret, nato sta ju nagovorila še poveljnik gasilskega poveljstva Ladislav Košec ter domači poveljnik Rok Bastl.
Sveta maša v njuno čast je bila v cerkvi sv. Marjete na Polzeli, kjer sta svojo skupno pot začela že davnega leta 1967. Domači župnik Jože Ko-vačec je zlatoporočenca blagoslovil in sveto mašo obogatil z
zgodbami o njuni skupni poti. Ob koncu svete maše ju je s svojim prihodom počastil tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, z izbranimi besedami je nagovoril zlatoporočen-ca, jima čestital za častitljivih skupnih 50 let zakona in jima zaželel še mnogo lepih skupnih let.
V jeseni življenja si čas krajšata z delom na domačem vrtu, s peko peciva, s katerim posladkata svojo družino, sprehodi, z aktivnostmi v gasilskem domu ter z veseljem pomagata pri opravilih pri svojih sorodnikih. Slavje sta nadaljevala v družinskem krogu na prijetnem kosilu.
TONE TAVČAR
Ravnovesje na visokih petkah
V	Ljudski univerzi Šentjur, enoti Razvojne agencije Kozjansko, so v okviru četrtkovih srečanj univerze za tretje življenjsko obdobje gostili likovno in literarno umetnico Sla-vico Biderman, ki je predstavila svojo knjigo z naslovom Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci.
V	knjigi na preprost in zabaven način prikazuje različne aktivnosti in miselne spretnosti za spodbujanje, aktiviranje in krepitev naših možganskih celic, da nas bodo zanesljivo obvarovale demence, ki dvakrat bolj pogosto kot moške prizadene prav ženske. Zgrešeno je razmišljanje, da je demenca obvezen del procesa staranja telesa. Je posledica sprememb v možganih, ki vplivajo na kognitivne funkcije. Pojavlja se v različnih oblikah, znanih pod imeni alzheimer, parkinson, huntington in druge. Avtorica ni imela namena raziskati bolezni in stanja dementne osebe, temveč njeno socialno vključenost.
Po vrnitvi iz Francije je Slavica začela delati v domu za starejše v Celju. To je bila njena »petka«, visoka peta etaža velikega doma, v
katerem živijo ljudje z različnimi stopnjami demence. Njeno delo je bilo spodbujanje življenjskega optimizma in zadovoljstva ter veselja varovancev v domu.
Kljub resnosti teme, kako s preventivo preprečiti ali za nekaj let vsaj odriniti demenco, so prigode avtorice predvsem zabavne. Potrebno je ravnovesje na vseh področjih. Ko ga izgubimo, izgubimo življenjsko moč. Za dobro ravnovesje najbolje poskrbijo miselna aktivnost, gibanje in ustvarjalnost. Avtorica pravi, da je ustvarjanje hrana za dušo. Nedavne raziskave dokazujejo, da petje na človeka vpliva zelo poživljajoče, ima pozitivno in veliko zdravilno moč. V stresnem vsakdanu, ki je zasičen s številnimi informacijami, smo zataknjeni v levi polovici možganov. Zato je pomembno, da negujemo in razvijamo tudi desno polovico. Petje nas poveže z našo desno polovico možganov, ki je odgovorna za intuicijo, domišljijo in vse naše ustvarjalne funkcije. Ob tem ne pozabimo še na eterična olja rožmarina, saj lahko z njim izboljšamo spomin.
MT
Celo življenja kmetujeta
6. januar je bil za družina Serdoner iz Zgornjih Grušovelj v Savinjski dolini velik dan. Ana in Ivan sta praznovala 60 let skupnega življenja - biserno poroko. Cerkveni obred z mašo je bil v župnijski cerkvi sv. Petra v Šempetru v Savinjski dolini, opravil pa ga je domači župnik in dekan Mirko Škoflek.
Oba zakonca izhajata iz kmečkih družini - Ivan iz Zgornjih Grušovelj, Ana pa iz sosednje vasi Podlog. V zakonu se jima je leta 1958 rodil sin Janez, pet let ka-
sneje še Bojan. Oba sta si ustvarila družini, tako da imata biseroporočenca sedaj že več vnukov, in sicer Andrejo, Mojco, Tino in Grega, ter pravnuke Žana, Živo in Zarjo.
Biseroporočenca sta po nekaj letih kmetovanja svojo posest posodobila. Obnovila sta star hlev, zgradila novo hmeljsko sušilnico ter hišo. Ko se je poročil sin Janez leta 1980, je kmetija obsegala 10 ha obdelovalne zemlje, pri hiši pa je bilo dovolj mlade delovne sile. Z leti je začela delovna moč staršev
pešati, zato je sin leta 1992 pustil službo in ostal doma na kmetiji. Leta 2000 se je zaradi možnosti najema več obdelovalne zemlje kmetija povečala na 30 ha obdelovalnih površin in je doma ostala tudi žena Milenka. Na kmetiji se vseskozi ukvarjajo z živinorejo in pridelavo hmelja.
Biseroporočenca sta kljub letom, Ivan jih bo letos dopolnil 85 let, Ana pa 79 let, še kar dobrega zdravja, kar je »tamladim« posebej pri raznih lažjih delih, posebej pa še v kuhinji, v veliko pomoč.
T. TAVČAR
DRUŠTVA, ZAVODI IN USTANOVE, POZOR!
Izkoristite priložnost in se vključite v program krepitve.
Za obdobje 2018-2019 izbiramo nove nevladne organizacije s potencialom, ki jih bomo intenzivno krepili in celostno usposabljali!
Kot edini v regiji nudimo celostno podporo in krepitev na področjih, kjer to najbolj potrebujete!
Program krepitve je individualno prilagojen vašim potrebam in med
drugim vključuje:
1. kvalitetna ter brezplačna usposabljanja in mentorstva, ki jih izvajajo usposobljeni strokovnjaki; 2. pomoč pri prijavi na razpise in pisanju poročil; 3. zastopanje pred lokalnimi odločevalci.
Če želite sodelovati pri izboru in postati naša nevladna organizacija s potencialom, nam pišite na: snjezana.lekic@drustvo-novus.com ali pokličite na telefonsko številko: 064/237-477.
Usposobimo vas za samostojno delovanje ter partnersko povezovanje ter nudimo celostno podporo - z vami smo vse od ustanovitve pa do samostojnega delovanja!
Naložbo financirata Ministrstvo za javno upravo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
44
MLADI ZA MLADE
Kaljenje bodočih poslovnežev v tujini
Deset dijakov Ekonomske šole Celje je jesen zaokrožilo s praktičnim usposabljanjem v mestu Exeter v Veliki Britaniji. To izkušnjo nam je zagotovil evropski program mobilnosti Erasmus+, v katerem naša šola sodeluje že 15 let.
Ob prihodu v grofijo Devon so nas pričakale gostitelj ske družine, ki so nas v času usposabljanja velikodušno sprejele pod lastno streho. Ves čas našega bivanja so nam družine s hrano in med večernimi pogovori poskušale čim bolj predstaviti svoje običaje in navade ter turistične točke kraja bivanja in njegove okolice. Seveda smo tudi mi domačinom prikazali bisere Slovenije, predstavili svojo lepo domovino in jih tako navdihnili za nov dopustniški cilj.
Naše usposabljanje je potekalo v podjetju Corkscrew, ki je inkubator številnih majhnih začetnih podjetij. Delovni dan
smo začeli praviloma ob 9.15 s skodelico angleškega čaja in nato aktivno ustvarjali do 16. ure. Naša mentorica je bila Briony Davies, v drugem tednu pa nas je prišel pozdravit tudi ustanovitelj in direktor podjetja Neil Finnie, ki je ves čas usposabljanja spremljal naše delo in napredek. V prvem tednu smo se posvečali analizi različnih podjetij in ustvarjanju poslovnih idej. Na ta način smo razvili in pridobili mnogo kompetenc, ki nam bodo pomagale tako v vsakodnevnem življenju kot tudi pri nadaljnjem šolanju in kasneje v službi. Med drugim smo nadgradili svoje sporazumevanje v tujem jeziku in digitalno pismenost, se naučili reševati različne izzive, se pri tem posvetovati in pogajati ter tako priti do konstruktivne rešitve. Najpomembneje pa je, da smo se izurili v skupinskem delu, saj smo spoznali, da se je treba v življenju mnogokrat prilagaja-
ti in popuščati, da pridemo do najboljše možne rešitve.
Kulinarika na Otoku se precej razlikuje od naše, a zato
hrana ni nič manj okusna. Zanimivo je, da je pri njih ve-
čerja obilnejši obrok kot kosilo, saj imajo za slednje ponavadi kakšen sendvič in sladkarije ali sadje. Na večerjah, ki so jih naše gostiteljske »mame« pridno pripravljale vsak večer, smo spoznavali tradicionalne angleške jedi, dokaj hitro smo osvojili tudi pitje čaja z mlekom in nekoliko zapostavili uživanje kave, ki tam res ne dosega naših standardov.
Po dveh aktivnih tednih dela se je naše usposabljanje končalo. Naša mentorja Briony in Neil sta bila nad našim znanjem jezika ter delovno vnemo in poslovnimi idejami navdušena, tako da je Neil vsem prijazno napisal priporočila, česar smo bili poleg vseh ostalih potrdil (Europass mobilnost, potrdilo Corkscrew) izredno veseli.
Nekaterim od nas je to usposabljanje spremenilo pogled na nadaljnje izobraževanje, spet drugim je obogatilo življenjepis. Vsem pa so v lepem spominu ostali prijazni in komunikativni ljudje, s katerimi smo še vedno v stiku po socialnih omrežjih. Nepozabno.
MARIJA RIBIČ, 4.f
Življenje z glasbo
Kaj pomeni glasba našima dijakinjama Ani Ter-žan - Anabel, zmagovalki festivala Poprock 2017 in tekmovalki na domačem izboru Ema 2018, ter Klari Pušaver, sozmagovalki tekmovanja Družina poje v odmevni oddaji RTV Slovenije Slovenski pozdrav?
Ana Teržan - Anabel
Glasba me spremlja že od malih nog in mi je zelo blizu. Tudi moja družina je nekako povezana z njo. Oče je kot najstnik igral trobento, mami je igrala klavir. Glasba je zame ogromna sprostitev in sreča. Potrebujem jo tako kot vodo. Res sem hvaležna, da imam posluh, hkrati pa sem obda- Ana Teržan na s samimi talentiranimi lju- Anabel
dmi, ki so mi omogočili stati na velikih odrih. Ne mine dan, ko ne bi prepevala ali igrala na katero glasbilo, mogoče včasih zaradi tega zanemarim druge pomembnejše šolske in obšolske aktivnosti. Glasba je del mene, me neznansko bogati in dela boljšo.
Klara Pušaver
Glasba mi je bila tako rekoč položena v zibko, saj sta oba starša glasbenika in sta me navdušila zanjo. Tudi obe sestri sta povezani z njo. Prva igra violino in najmlajša violončelo. Oče je član glasbene skupine Gemaj. Glasba mi pomeni zelo veliko. V prostem času zelo rada pojem. Velikokrat skupaj z družino kaj zapojemo in si s tem krajšamo prosti čas. Naši dnevi so povezani z glasbo, tako da sem vsakodnevno v stiku z njo. Že v osnovni šoli sem obiskovala glasbe-
Ш
Pesem o zvezdah, pesem o nas
Srečanje s podjetnico in popotnico Petro Škarja - Organizacija dogodka kot 4. izpitna enota poklicne mature
Ljudje v življenju vedno stopamo na nove poti. Da po teh poteh ne stopamo sami, nam mnogokrat v pomoč posije kakšen utrinek ali zvezda. Trije dijaki 4.b-razreda Ekonomske šole Celje, Lejla Dautović, Žanluka Mario Adžić in Ula Matek, smo se odločili, da bomo na pot k uspešni maturi stopili skupaj in si za svojo zvezdo izbrali uspešno avtorico, podjetnico in popotnico Petro Škarja.
Lejla Dautović, Petra Škarja, Ula Matek, Manja F. Rajtmajer, Žanluka M. Adžić
no šolo, kjer sem igrala violino. Poleg tega, da sem igrala violino, sem se vsako leto udeležila prireditve Korajža velja. Z vstopom v srednjo šolo sem petje malo opustila in se posvetila učenju. V letošnjem šolskem letu sem se ponovno tesneje povezala z glasbo. Obiskujem ure solo petja v Slovenski Bistrici, prihajam pa iz Makol. Letos jeseni sem s svojo družino prvič nastopila v oddaji Slovenski pozdrav. Z veliko vaje in truda nam je uspelo priti v finale in osvojiti prvo mesto. Naše vaje za snemanje oddaje so velikokrat potekale kar v avtu. Glasba naši družini ogromno pomeni, saj nas bo vedno spremljala, brez nje si življenja ne predstavljamo.
20. decembra 2017 je kot gostja zasijala na prizorišču kar v naši telovadnici, saj smo kot 4. izpitno enoto poklicne mature izbrali organizacijo dogodka, in sicer srečanje s Petro Škarja. Srečanje so si ogledali dijaki, profesorji, gospa ravnateljica in tudi nekateri starši.
Pot organizacije ni bila lahka. Najtežje je bilo začeti. Izbrali smo temo dogodka, sestavili scenarij, povabili in preučili našo gostjo, objavili obvestila in povabila za dijake, osebno povabili gospo ravnateljico in njeno pomočnico, pripravili sceno za dogodek in ga na koncu tudi izvedli. Dela res ni bilo malo. Vendar če z ramo ob rami sodelujemo z ljudmi, ki so nam pri srcu in na pomoč priskočijo tudi vedno pripravljeni profesorji, je vse lažje. Brez naše mentorice gospe Manje Ferme Rajtmajer dogodka ne bi izvedli. Z njo je bilo delo v veliko veselje, užitek in zabavo.
Gospa Petra Škarja je kot radovedna popotnica prepotovala že skoraj cel svet. Cilj našega srečanja je bil seznaniti mlade z njenimi izkušnjami in nasveti in prikazati tako negativne kot pozitivne plati življenja. Poskušali smo se približati sreči in zadovoljstvu mladih, motivirati in nagovoriti, naj na poti svojega življenja vztrajamo in se trudimo, saj je vsak trud poplačan, in naj nas ne bo strah, če se na poti izgubimo. Navsezadnje smo tudi mladi zvezde, ki obsije-mo svojo lastno pot.
Priložnost organizacije dogodka v srednji šoli je enkratna izkušnja. Možnost sodelovanja z osebo, kot je Petra, je velik pozitiven dodatek. »Na mladih svet stoji,« pravijo, zato je več kot priročno izvedeti toliko več o svetu in pridobiti čim več izkušenj in veščin. Dijaki organizatorji smo dobili novo izkušnjo in usvojili novo veščino. Naučili smo se veliko o svetu in o sebi. Izpopolnili smo se v skupinskem delu, sproti gradili svojo samozavest, vadili, da smo si pred množico sploh drznili nastopiti. S Petrino pomočjo in izkušnjami smo izvedeli, kako množico najbolje prite-
gniti ter pridobiti njeno pozornost in zanimanje. Govorili smo tudi o življenju drugje -na vzhodu in zahodu - in tudi tu, v Sloveniji. Izpostavili smo temelje sreče.
Življenju ne smemo dovoliti, da nam spolzi skozi prste. Uje-mimo vsak trenutek. Petra pravi, da se vse življenje iščemo. Na svoji poti iskanja smo bili srečni, da smo našli prav njo.
Na srečanju, kjer smo se opirali tudi na Pavčkovo Pesem o zvezdah in iskanju svoje poti, so se poti dijakov naše šole in profesorjev križale. Upamo, da smo vsi zasijali najsvetleje.
ULA MATEK, 4.b
O
rs
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Ekonomske šole Celje.
OTROŠKI VRTILJAK
45
Medvedkova knjižnica navdušuje otroke
Na Polulah smo obiskali enoto Hribček Vrtca Anice Černejeve
Tudi po novem letu in veselem decembru so v vrtcu na hribčku ob Savinji še v prazničnem zimskem vzdušju. Posebej za to skrbijo vzgojiteljice, ki so s pomočjo otrok in njihovih staršev tako prekrasno okrasile avlo vrtca, da se otroci v njem kar najbolje počutijo.
S fotografom sva vrtec na Polulah obiskala po zajtrku in ostalih jutranjih rutinah ter poslušala pravljico o ježku, ki je nekega zimskega dne s pomočjo svoje radodarnosti spoznal nove, prave prijatelje. Vzgojiteljica Mojca Meke je pravljico tako navdušujoče pripovedovala in ob tem doživeto igrala, da so jo otroci ves čas napeto poslušali in sodelovali, ko jih je za to prosila. Ob tem je ustvarjala posebne zvoke in šume, in sicer s prav posebnim didaktičnim namenom. Otroci se tako na sproščen način soočajo z glasovi, ki so jim mogoče težji. »Mojca je nekoč prinesla iz knjižnice knjigo Medvedkova knjižnica in ob tem sem dobila idejo, da bi vzgojiteljice W naredile poseben kotiček v našem vrtcu in knjižnico združile z našim prednostnim področjem, to je z opismenjevanjem. Otroci so od doma prinesli knjige in jih porazdelili po naših knjižnih policah,« je razložila vzgojiteljica Laura Magdič. Otroci si s pomočjo vzgojiteljic v Medvedkovi knjižnici izposodijo knjige, ki jih nato preberejo pred »toplo« pečjo ali jih odnesejo v igralnice. »Otroci so prav tako z velikim navdušenjem sprejeli projekt Bralni nahrbtniki in komaj čakajo, da so na vrsti, da ga odnesejo domov in lahko nato pripovedujejo zgodbice. Bralni nahrbtniki niso le za spodbujanje bralnih navad, temveč za povezovanje med starši in otroki, sploh v času, ko je vse tako hitro in je vedno premalo časa,« je dodala Magdičeva.
Decembra so otroci nosili knjige z Božički in dedki Mrazi, a vzgojiteljice so jim prebirale iz knjig, ki postavljajo na prvo mesto medsebojne odnose, povezovanje in ne toliko obdarovanje. Da so v vrtcu močno povezani otroci in vzgojiteljice, je bilo mogoče čutiti pri vhodu, še bolj pa pri izhodu iz vrtca. To jim želimo tudi v letu 2018!
BGO
Foto: SHERPA
46
RAZVEDRILO
Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega.
Seks
Dva upokojenca se ob kozarčku rujnega pogovarjata.
Prvi reče: »Menda je seks mogoč tudi pri stotih!«
Drugi: »Se strinjam, če nimaš demence in se ga še spomniš.«
Hujšanje
Štefan potoži zdravniku, da ga vedno bolijo noge. Zdravnik mu pravi: »Pretežki ste, treba bo shujšati. Pojeste lahko samo malo riža in košček mesa na dan in se bo stanje izboljšalo.«
Čez nekaj časa se Štefan vrne v ambulanto in vpraša zdravnika: »Ali naj to zdravilo vzamem pred jedjo ali po njej?«
Kokoši
Štefan vpraša Toneta: »Zakaj moje kokoši tako bežijo, ko gre mimo kakšen policaj?«
Tone: »Ker ima s seboj lisice.«
Kdo bo prvi doma?
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Predaleč
Blondinka na pošti oddaja pismo, ko ji uslužbenec pravi:
»Gospodična, nalepili ste preveč znamk!«
Blondinka: »Oh, upam, da pismo ne bo šlo predaleč.«
Zakonska harmonija
Skupina žensk je bila na seminarju o harmoniji v zakonu. Predavatelj jih je naprej vprašal: »Katera od vas ima rada svojega moža?« Večina je dvignila roko. Nato jim je zastavil drugo vprašanje: »Kdaj ste svojemu možu nazadnje rekle, da ga imate rade?« Ene so odgovorile, da danes, druge včeraj zvečer, tretje niso odgovorile. Dobile so nalogo, da svojemu soprogu pošljejo SMS-sporočilo: »Dragi, rada te imam!« Nato so na glas prebrale, kaj so jim možje odpisali. Nekaj najboljših:
»A si mogoče kaj bolna?«
»Kaj je narobe? Si spet razbila avto?«
J//
ДИД»
i ■*■■■ i.; 1 -3
Sem že!
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
»Ne razumem. Kako to
misliš?«
»?!?«
»Ne nakladaj! Takoj povej, koliko rabiš!«
»Ali mogoče sanjam?«
»Če takoj ne poveš, komu je bilo to namenjeno, bom še danes vložil zahtevo za ločitev!«
»Lepo sem te prosil, da ne piješ več!«
Zmagal je odgovor enega od mož: »Kdo je to?«
Knjižica
Babica reče vnukinji: »Letos si lahko izbereš eno od mojih knjižic.«
Vnukinja: »Odlično, želim tvojo hranilno knjižico!«
Darila
Oče vzdihne po praznikih: »Zdaj vem, zakaj sem imel kot otrok rad praznike. Ni mi bilo treba kupovati daril.«
Sto evrov
Pošten odvetnik, marljiv politik in Božiček najdejo bankovec za sto evrov. Kdo ga obdrži?
Božiček, ker ostali ne obstajajo.
Ostro in globoko
Fant mora na pogovor za službo in za nasvet vpraša izkušenega prijatelja. Ta mu svetuje: »Reci nekaj ostrega in globokega.«
Na pogovoru pred direktorjem fant reče: »Britev in vodnjak.«
Drug človek
Miha se je odpravljal s prijatelji na praznovanje novega leta. Pri vratih ga žena spomni: »Pazi, kaj delaš, obljubil si mi, da boš postal nov človek. Ne pridi spet pijan domov!«
Miha pokima in ko se zgodaj zjutraj vrne, je spet pošteno pijan. Žena ga pričaka pri vratih in besno vpraša: »Kaj sem ti rekla? Si že pozabil, kaj si obljubil?«
Miha počasi odkima: »Ne, nisem pozabil. Sem drug človek, kot sem ti obljubil, a kaj, ko tudi ta drugi pije.«
SUDOKU 291
REŠITEV SUDOKU 290
7	5	2	8	9	6	4	3	1
8	3	4	5	1	7	6	2	9
6	9	1	4	2	3	5	8	7
1	6	8	3	5	2	7	9	4
3	4	9	7	8	1	2	5	6
2	7	5	6	4	9	8	1	3
9	1	7	2	6	8	3	4	5
4	8	6	9	3	5	1	7	2
5	2	3	1	7	4	9	6	8
Vse slikovne šale vir: splet
			6					2
4	3							8
					5			
			7				9	3
		3	5	1				
		2	8				7	
7	2					1		
5	6			8	4	7		
	9			6		8		
Izgubljeno v veso ju
Zadnjič sem zlagala oprane nogavice in kot že tolikokrat ugotovila, da enega para spet ne morem sestaviti. Nogavica je čudežno izginila. Seveda sem takoj obtožila sina, saj sta njegova raztre-senost in pozabljivost že skoraj pregovorni. Seveda ni vedel, o čem govorim. Na srečo ima kar nekaj parov enakih, tako da potem lahko uporabim tiste iz prejšnjih epizod serije Izgubljeno v vesolju. Malo bolj jasno mu je bilo, ko sem ga vprašala, kje naj bi bila ena od rokavic, ki jih je kupil pred dnevi. »Verjetno je ostala v avtu,« je povedal. Tam seveda ni bilo ne duha ne sluha o njej. Še ena izguba, torej. Zanjo žal nisem imela nadomestila, očitno bom morala shranjevati tudi rokavice.
Pa kaj bi se človek obremenjeval zaradi takšnih malenkosti, boste rekli. Res je, a spisek izgubljenega in pozabljenega se je v vseh teh letih že precej razširil. Večino tistih kosov oblačil iz vrtca ali šole, ki jih ni nikoli več našel, sem že pozabila, ne morem pa preboleti krasne nove vetrovke prestižne znamke, ki je potovala samo v eno smer, in sicer na taborjenje, medtem ko nazaj ni prišla.
Pred časom je sin še sam sebe presenetil s svojo raz-tresenostjo in pozabljivostjo. Na enem od letališč je opravil formalnosti ob pregledu, s seboj je imel le majhen kovček, ki ga lahko vzameš na letalo, in še nekaj malenkosti. Ker ga je vmes zmotil telefon, je kovček pustil kar tam pri kontrolorjih in odkorakal v čakalnico ter se v celoti posvetil telefonu. Šele po približno uri, ko je bil že čas za vkrcanje na letalo, se je spomnil, da je imel še nekaj - kovček, ki ga ni bilo nikjer. Tekel je nazaj do kontrolorjev, ki so se smejali in seveda niso mogli verjeti, da se je šele po eni uri spomnil nanj. Zdaj razumete, da se z eno nogavico ali rokavico, s puloverjem ali z jakno pač ne more ukvarjati.
Prav tako »zabavna« je bila zgodba pozabljenih slušalk na enem od avtobusov. Nanje se je spomnil šele ob prihodu domov, ko je bil avtobus bogvekje. Klici v avtobusno podjetje naslednji dan seveda niso rodili uspeha, saj so slušalke medtem dobile »noge«.
Za rokavice sem medtem stuhtala rešitev, ki smo jo poznali v otroštvu, in sicer takšne na vrvici, ki vodi okrog vratu v rokave, zato rokavic ni mogoče kar tako izgubiti. Pri kovčku bi morda pomagalo, če bi si ga začel pripenjati z verigo na zapestje, kot to vidimo v kakšnih filmih, ko prenašajo denar. Za nogavice in ostala oblačila še nimam rešitve, na tihem upam, da se bosta nekoč morda njegova pozabljivost in raztresenost le zmanjšali in da ne bo treba vsako sezono kupovati vsega, kar je medtem izginilo neznano kam.
ISKALKA PAROV
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
KrižamKe
81
usamKe
PRIPR. ZA SPENJANJE TIRNIŠKIH VOZIL
KOZMETIČNO SREDSTVO
PRVA ČRKA HEBREJSKE ABECEDE
SLOVENSKI PESNIK
MAJHEN KOSEM
iE
NEKDANJA PERZIJA
NEAS-FALTIRANA CESTA
VATIKANSKA ČASOPISNA AGENCIJA
ZGODBA O NENAVADNIH POJAVIH
RADIOAKTIVEN KEMIJSKI ELEMENT
NAJVIŠJI DEL KARPATOV
PRIJETEN, DOBRODE-
JEN (EKSPR.)
POSTOPEK ZA DOLOČ. RAZTOPLJENIH KOVIN
19
DRŽAVAV ZAHODNI AFRIKI IMAMOV URAD
12
SVETILNI PLIN
22
ZAKONČEV BRAT
TRINITRO-TOLUEN
LATINSKI ZEMELJSKO PREDLOG JEDRO JOHN OSBORNE
ZAREZA DISTORZIJA
VILI RESNIK EKSPLOZIVNO TELO
16
ORJAŠKI KUŠČAR IT. POET ALIGHIERI
NACE JUNKAR ŠELIGO RUDI
17
INDONEZIJSKI OTOK
TENISAČ KAVČIČ RIHARD JAKOPIČ
ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO)
DIVJE LOVNE
ŽIVALI SL. SLIKAR (MATIJA)
ODPORNOST
PROTI BOLEZNIM JANEZ JALEN
ŠP. SLIKAR (SALVADOR) ZEMLJIN NARAVNI SATELIT
LADA ZEI
18
LAHKA KOVINA
JUŽNI SADEŽ TRDNA KOVNA SNOV
ŽELEZOV OKSID
NEKD.HRV. PREMIERKA (JADRANKA)
JANEZ TRDINA
ROMUNSKA DENARNA ENOTA
SLOVENSKI PESNIK (MILAN)
TRETJA POTENCA ŠTEVILA
KOPNO V MORJU
UDELEŽENEC ALKE
ZAMISEL, NAČRT
KRUŠNI OČE
15
AM. TV-NA-DALJEVANKA
PEVKA ERBUS
20
BORUT PAHOR
LASTNOST SIJAJNEGA (EKSPR.)
RUSKI PISATELJ GORKI
SREDOZEMSKA ZAČIMBA
ANGLEŠKA PISATELJICA CHRISTIE
Nagradni razpis
1.	nagrada: dežnik in kapa Telekoma
ter majica NT&RC
2.	nagrada: izdelki frizerskega salona Minka
iz Šmarja pri Jelšah
3.	nagrada: izdelki podjetja Afrodita
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. januarja. Geslo iz številke 1: Naj bo srečno in zdravo!
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Izid žrebanja
1.	nagrado, dežnik in kapo Telekoma ter majico NT&RC, prejme: Aljaž Arčan s Proseniškega.
2.	nagrado, izdelke frizerskega salona Minka iz Šmarja pri Jelšah, prejme: Zdenka Kastelic iz Celja.
3.	nagrado, izdelke podjetja Afrodita, prejme: Ida Klanč-nik s Stranic.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo dobili na oglasnem oddelku NT&RC.
Oven
Neverjetno resni in zamišljeni boste v teh dneh. S povečano odgovornostjo se boste lotevali svojih opravil. Čas za odločitve je kot naročen, zato ne odlašajte! Uspeh nikakor ne bo izostal, zato boste tudi zadovoljni. Konec tedna prinaša bolj razigrano energijo, znali se boste sprostiti in prepustiti zadovoljstvu. Na čustvenem področju ne bo nobenega popuščanja, trdno se boste držali svojega stališča.
Bik

Tokrat bo veliko odvisno od kvalitete odnosov, ki ste jih imeli v preteklosti. Na tem temelju boste gradili in vaše sodelovanje z okolico je lahko naravnost zgledno. Z manj truda lahko dosežete več. V partnerskem odnosu težite k stabilnosti in miru. Oboje se vam lahko rahlo izmika, kar pa ne pomeni, da bodo nastopile večje težave. Občutek, da situacije ne obvladujete najbolje, bo pogost.
Dvojčka
Odločali se boste strogo po razumski plati, z občutki se ne boste bistveno ukvarjali. Vodilo vas bo spoznanje, da je treba železo kovati, dokler je vroče. Oseba, ki bo hotela vplivati na vas, se bo pošteno opekla, saj niste nevedni, kot vas je sprva napačno sama ocenila. Na čustvenem področju boste delovali nekoliko zadržano. Ne čudite se, če vam bo partner celo očital, da ste hladni in da ga zanemarjate.
Rak
Lev
Devica
Dnevi v tem tednu so kot naročeni za uresničevanje načrtov, načrtovanje novih korakov pa prihranite za čas po mlaju, ki bo tokrat 17. v mesecu. Vse vam bo šlo odlično od rok, zato velja poseči tudi po najzahtevnejših opravilih. Brez skrbi, kos jim boste! Na svoje čustveno življenje boste tokrat pogledali z razumskim pristopom. Na tak način boste takoj našli odgovore na vprašanja, ki si jih večkrat zastavljate.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Tehtni ca |M
Na trenutke se vas bo lotevalo malodušje nad počasnostjo razvoja dogodkov. Umirite duha, nič ni odvisno od vas in nič ne morete doseči na silo. Usmerite se na rutinsko in ustaljeno delo, ki bo veliko lažje obvladljivo. Zastavljali si boste vprašanja, na katera ne bo mogoče dobiti odgovorov. Že čez par dni boste ugotavljali nesmiselnost svojega početja.
škorpijon
V planetih imate več kot odlično zaledje, zato je sedaj čas za konkretno akcijo. Povsem se lahko zanesete nase in na svoje odločitve, sprejete v preteklosti. Nekdo vam močno zavida vaš elan. Znali boste kontrolirati strasti in odzvali se boste premišljeno. Čustveno življenje se bo odvijalo v senci vsega ostalega in mu trenutno ne boste posvečali dovolj časa. Seveda lahko to takoj rodi pravcato revolucijo.
Strelec
Vaša pozornost bo v glavnini osredotočena na materialna in finančna vprašanja. Zelo dobro boste ocenili situacijo, tudi okoliščine vam bodo šle na roko. Zato lahko svoj položaj izboljšate oz. si ustvarite kakšno odlično priložnost, kako ga nadgraditi in iztržiti iz vsega skupaj kar največ. V medsebojnih odnosih boste precej zadržani. Vaša tipična strastna plat narave bo popolnoma v ozadju.
Kozorog
Ključ za uspešnost v delovanju bo v sodelovanju z drugimi. Ne razmišljajte več o tem, kako in kaj hočete, saj to sploh ni potrebno. Popolnoma jasno je, kaj so prednosti. Imejte več zaupanja v proces življenja. V času, ki je pred vami, bo veliko idej dobilo fizično podobo, saj jih boste spravili v življenje. Na čustvenem področju ste lahko presenečeni nad jasnostjo partnerjevih stališč.
Večje število planetov v vašem znaku vam omogoča odlično napredovanje po lestvici vaših želja. Tokrat boste z manj truda dosegli več. Čas po mlaju, ki bo v vašem znaku 17. v mesecu, je odličen, da uvedete spremembe, o katerih ste razmišljali že dlje časa. Zelo energični in samozavestni boste tudi v zasebnem življenju. Spremljale vas bodo prijazne okoliščine.
Vodnar
Ideja, o kateri ste razmišljali pred časom, bo ponovno aktualna. Potrebovali boste zavezništvo ali podporo drugih. Nikar se ne lotevajte vsega sami, to je popolnoma nesmiselno. Izčrpanost, ki jo občutite, lahko preide v bolezensko stanje, če ne boste imeli ustreznega počitka. Medsebojni odnosi bodo igrali pomembno vlogo, še posebej tisti v krogu družine. Vaš vpliv bo močan in prevladujoč.
Mogoče boste delovali celo nekoliko iz ozadja, saj vam bo to prinašalo boljši občutek, kot da bi se izpostavljali. Poslušajte svoje občutke, ki vam bodo povedali, kdaj je čas za vas najbolj ugoden in takrat delujte. Na čustvenem področju boste stopili mogoče celo korak nazaj. Nič hudega, gre za trenutno reakcijo in ravnanje. Situacija se bo kmalu obrnila na glavo.
Ribi
Zaradi večjega števila planetov v zemeljskih znakih boste stali trdno z obema nogama na tleh, sočasno pa vas bosta vodili tudi odlična intuicija in vaša nepogrešljiva domišljija. Svoje sile usmerite v prihodnja dogajanja. V medsebojnih odnosih boste malce zadržani, vendar kljub temu prijazni. Enostavno si ne boste dovolili izgubljati dragocenega časa z dvomi o pravilnosti svojega početja.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
7
RIMSKA 101
3
ERBIJ
9
EDINA HČI
5
14
11
8
4
MFOVO
pfZltevilka v prodaji od 16. januarja.
Za vse ljubitelje malega ekrana in kakovostnih križank.
48
RUMENA STRAN
Glasba in potovanja
Tale fotografija pravzaprav ni nič neobičajnega, saj sta povsod, kjer se v regiji pojavi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, v njegovi bližini župan Podčetrtka Peter Misja ali direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec ali pa kar oba. Gospodov ne povezujeta le dolgoletno prijateljstvo in ljubezen do glasbe, pač pa tudi strast do odkrivanja novih dežel. Misja si je kot predsednik Turistične zveze Slovenije poleg domače ogledal že marsikatero tujo deželo, Počivalšek rad odkriva zgodovino evropskih mest, Krivcu pa ni dovolj samo stara celina, saj rad skoči tudi čez lužo.
Foto: GrupA
Na eni izmed slik si je Kitakova za model izbrala Celjanko Mirjano Steblovnik, ki jo mnogi poznajo vsaj na videz, saj je z možem Valentinom redna obiskovalka različnih prireditev v mestu, kjer ne manjka niti njuna psička Maya. Prehodila sta tudi znano romarsko pot Camino, o čemer je Mirjana napisala dve knjigi. »Predvsem občudujem njeno energijo in značaj, pritegnil me je fotografski motiv z moje razstave, ki sem ga potem >predelala<. Mirjana je prepoznavna po svoji živobarvni podobi in je lep model! Poleg tega gre ravno za tisto, kar sem hotela poudariti na tokratni razstavi - dialog med umetnikom in gledalcem,« je razložila Kitakova izbiro modela.
Modeli iz njenega okolja
V Kvartirni hiši v Celju razstavlja slikarka Polona Kitak, ki je tokratno razstavo poimenovala Človeški faktor in je vanjo vpletla tudi ljudi, ki jih občuduje oziroma so njeni občudovalci.
Foto: SHERPA
Ponosni na dosežke
Otvoritve razstave ob 110-letnici javnega glasbenega šolstva v Celju so se v Muzeju novejše zgodovine Celje udeležili tisti, ki so bili ali pa so še povezani z delovanjem Glasbene šole Celje, ki nadaljuje poslanstvo glasbenega izobraževanja za najširši krog mladih.
Foto: SHERPA
Mogoče bodo modeli na kakšni naslednji razstavi Polone Kitak tudi Aleš Stopar, Bori Zupančič in Narcis Kantardžić ...
Vid Mareen (drugi z leve) je bil dolgoletni ravnatelj šole in v njegovem času je ta dobila tudi srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja, ki letos slavi 25-letnico. V okviru umetniške gimnazije program izvaja skupaj s I. gimnazijo v Celju, na kar je ponosen tudi njen ravnatelj Anton Šepetavc. Oba sta lahko marsikaj zanimivega o vsem tem povedala županu Bojanu Šrotu, medtem ko direktor muzeja Tonček Kregar (levo) kot zgodovinar večino tega verjetno že ve.
. ali mlajši in zasanjani slikar Tomaž Milač.
Le koga sta na razstavnem panoju opazila Matjaž Brežnik (levo), učitelj kitare na celjski glasbeni šoli in dirigent šolskega godalnega orkestra, ter Slavko Pezdir, upokojeni novinar, kritik in publicist? Verjetno sta prepoznala ravnatelja glasbene šole Simona Mlakarja, ki je bil maturant prve generacije glasbenih dijakov, tako kot tudi njegova pomočnica Metka Lipovšek.