Ljubljana, sreda, 23. novembra 1955 LETO XXI. Štev. 275 glavni in odgovorni UREDNIK ivan Šinkovec toeja uredniški odbor tiat Izhaja vsak dan razen Petka II Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI IL-IZDAJA »LJUDSKA pravica. USTANOVLJENA S. OKTOBRA UM // MRll NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT M-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 10S1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK K OD i. JUNIJA 1053 IZHAJA ▼ REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z -BORBO« Predsednik Tito obišče Egipt konec decembra Kairo, 22. nov. časniki s( (Tanjug). Vsi objavi! i ptvfli straneh vesiti o bližnjem w®ku predsednika republike Tita Lfrip-tu. Časniki pišejo, da bo sedniik Tito priispel konec de ^nora v Egipt, hkrati pa po-rajajo veliko zadovoljstvo, s “teran pričakuje egiptovska jav-ta obisk. , Egiptovsko časopisje poudarja, £ . Prihaja predsednik Tito v .JpPt na uradni obisk po pova-J1' mu ga je poslal predsed-Na««, ko je predsednik Tiito t">tovBil skozii Suez ob vrnitvi iz ln*>0^0 dela«. Ta ukrep so jjll etuJi na izredni vladni seji, ki je a *®oČi, in pomeni poskus vlade, ^ "• zatrla stavke v deželi. Dclav-sta °P°zor'li, <1® smatra vlada snr,.° Za s»botažo in da bodo na-tUircpg s,av'luj°^'ln storili ustrezne ^Vladni predstavnik je demantiji nj.P°r°rilai da so aretirali vse »e-,. *n* voditelje. V številnih ar- javi|inSltitl PodJ>‘j!h so se davi poziv ' Pf>novT1o letaki, v katerih po-- a.ri delavce, naj zapuste delo ali M 'd«>®jo počasi«. Bulgonin in Hruščev obiskala drugi največji jez na svetu sedrr?n°al’ 22- nov- (AFP)- Ered-jn j?1* sovjetske vlade Bulganin ki ^ ^retar KP SZ Hruščev. Snoj na obisku v Indiji, sta pri-^18 danes v Bakra Nangal, kjer tto«., . ogledala dela na drugem Večjem jezu na svetu. Bolgarska vlada povabila Nasera 22 dnrJi egšptrzvokc vlade Naser nov. (Reuter). Pred- ie vliC^ sprejel povabilo bolgarske jeT®’n«'j obišče Bolgarijo. Naser °bfc*k'aTno. sprejel- povabila, naj MaH- '^>yietsko zvezo, Poljsko, im Romun iti«. temenska napoved ** sredo, 23. novembra in dopoldne v nižinah me-Jonf-j n*zka oblačnost, sicer doloma ^«kolivVreme s povečano oblačnostjo. >bed lopleje. Temperatura ponoči **°Plnj ,n ®’ iez dan m6d * In 10 EJ^KtR°GOSPODAR8KA oKUPNOST SLOVENIJE poročilo O stanja dotoka rekah in indeks proizvodnje *a dne 21. novembra rednjt dotok v mVsek.: Vj, w*vf. Maribor 196, 1954: 157, Sa-v0d« ?, e M-®. 1954: 7,5, Sava, Med-1954; 4 ’ 19M; «. Soča. Doblar 42,9, * 1«omkmvr°,lz#vodnJ® v pr‘merJ>vl danji predsednik zbornice Cosu-lich je bil s posebnim dekretom imenovan za predsednika avtonomne ustanove javnih skladišč v tržaškem pristanišču. Za predstavnika kmetijstva je bil imenovan veleposestnik in industrialec dr. Leo Brunmar, za zas topnika neposrednih obdelovalcev zemlje pa dr. Evganio Rustia Tratne. Ob imenovanju novih članov odbora Trgovinske zbornice je predsednik Slovenske gospodar-sko-kultume zveze v Trstu dr. Angel Kukanja izjavil: »Slovenska gospodarsko-kulturna zveza je že večkrat opozorila vladnega generalnega komisarja, da bi bilo treba v skladu z določili londonskega memoranduma in še posebej narodnostnega statuta, imenovati v organe zbornice tudi predstavnike Slovencev, zlasti v kmetijstvu, saj je znano, da je nad 90 % vseh kmetovalcev tržaškega ozemlja slovenske narodnosti. Te upravičene želje in zahteve sta postavili tudi Kmečka zveza m Zveza malih posestnikov, ki združujeta veliko večino kmetovalcev pa tudi Slovensko gospodarsko združenje, ki zastopa številne trgovce, obrtnike itd. Zato je dekret vladnega generalnega komisarja, ki gre mimo naših upravičenih želja, skrajno krivičen. Upamo, da bo vladni generalni komisar uvidel krivičnost ukrepa in vsaj naknadno imenoval v organe zbornice, zlasti v odsek za kmetijstvo, tudi slovenske predstavnike.« da je zdaij prišlo do pogajanj med Francijo in Marokom, razen tega pa sprejeli sklep, da bodo Visoka funkcija Herberta Morrisona London, 22. nov. (Tanjug). — Namestnik vodje laburističnega gibanja Herbert Morrison je bil odgodili proučevanje maroškega vprašanja. Tudi delegacije arabskih dežel se strinjajo s takšno resolucijo, podobno tisti, ki jo je Generalna skupščina sprejela lani o tuniškem vprašanju. Letos vprašanje Tunisa ni več na dnevnem redu Generalne skupščine. Tudi glede alžirskega vprašanja so delegacije arabskih dežel za odgoditev razprave, meneč, da zdaj ni primeren trenutek za kaj takega. Kar zadeva sprejem novih članov, izjavljajo tu, da Varnostnega sveta ne bodo sklicali v prihodnjih dneh, da bi o tem razpravljal. Zvedelo se je, da je 17 delegacij latinsko-amerišfcih držav izmed dvajset, kolikor jih je v Generalni skupščini, pripravr 1 jenih glasovati za kanadsko resolucijo, ki priporoča sprejem 18 novih članov. Toda v Svetu je težko najti večino za izglasovanje sprejema enega izmed 18 kandidatov — LR Mongolije, kajti ZDA se bodo glasovanja o tem vzdržale, kuomintanška Kitajska se bo vzdržala ali izrekla veto. Turčija pa bo nasprotovala. Pogajanja o tem vprašanju se nadaljujejo. Morrison izvoljen za predsednika odbora laburistične stranke za propagando in politično delo. To je najvišja funkcija, ki so jo zaupali Morrisonu v zadnjih letih. Herbert Morrison, ki ga imajo nekateri za Attleejevega naslednika, če se bo sledn ji umaknil s položaja voditelja laburistov, bo imel zdaj glavno besedo v praktičnem uveljavljanju strankine politika Seja angleške vlade London, 22. nov. (Tanjug). — Pod Edenovim predsedstvom je bila dopoldne vladna seja, ki je bila predvsem posvečena razpravi o Cipru in drugim zunanjepolitičnim vprašanjem. Po vladni seji je ministrski predsednik Eden sprejel v svoji rezidenci bivšega predsednika vlade Churchilla. To je bil njun prvi sestanek, odkar se je Churchill vrnil s počitnic. V poučenih krogih sodijo, da sta se Churchill in Eden v glavnem razgovarjala o mednarodnem položaju. »SPREJELI SO NAS prijateljsko in prisrčno« je dejal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj ob vrnitvi v Beograd Beograd, 22. nov. (Tanjug). Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je prispel davi po petdnevnem uradnem obisku v Veliki Britaniji s Tauem-ekspres-som v Beograd. Od Londona do Pariza je podpredsednik Kardelj potoval z letalom, zatem pa je nadaljeval pot v Jugoslavijo z vlakom. vič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik Izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov, predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine Veljko Vlahovič, tajnik Zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan, načelnik generalštaba JLA generalpodpolkovnik Ljubo Vučkovič, državni podtajnik Hasan Brkič in drugi funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve. Izmed britanskih predstavnikov so bili navzoči člani britanskega veleposlaništva pod vodstvom odpravnika poslov Petra Neumana. S podpredsednikom Kardeljem je iz Ljubljane prispel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. Skupaj s podpredsednikom Kardeljem so prispeli v Beograd član; njegovega spremstva — državni podtajnik za zunanje zadeve Srdja Priča, državni podtajnik v Zveznem izvršnem svetu Anton Vratuša in direktor Tanjuga Vjekoslav Prpič. V izjavi, ki jo je ob prihodu dal predstavnikom tiska, je podpredsednik Kardelj izrazil zadovoljstvo z razgovori, ki jih je imel v Veliki Britaniji. »Sprejeli so nas,« je rekel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, »prijateljsko in prisrčno. V tem duhu so se razvijali tudi razgovori z britanskimi državniki Prišlo je do odkrite prijateljske izmenjave misli o raznih vprašanjih mednarodnega položaja in medsebojnih odnosov. Kakor sleherna izmenjava misli takšne vrste, bo tudi ta prispevala k boljšemu medsebojnemu razumevanju in sodelovanju med obema deželama. Potrjeni sta bili želja in prizadevanja obeh vlad, da bi utrdili in nadalje razvili prijateljstvo med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ker to ustreza tako interesom obeh dežel, kakor tudi utrditvi miru na svetu.« Na beograjski železniški postaji so podpredsednika Kardelja sprejeli predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, Kidpredsednik Zveznega izvr-nega sveta Aleksander Ranko- Sprememba dinastije ni rešila problema Posvetovanja o sestavi prve vlade — Vodilne stranke pozivajo k »miru in potrpljenju« — Možnosti, da sultan obišče Španijo in Egipt? Pariz, 22. nov. (Tanjug). Maroški sultan Ben Jusef je začel danes posvetovanja z maroškimi političnimi osebnostmi, da bi izbral osebnost, ki bi ji zaupal mandat za sestavo prve maroške vlade. Politična posvetovanja so se začela v Rabatu v trenutku, ko ves Maroko preživlja hude preizkušnje spričo naglih sprememb v zadnjih mesecih, ki so privedle do odstopa sultana Ben Arafe in krepitve nacionalističnega in oboroženega gibanja zoper francoske oblasti v tem protektoratu. Sprememba dinastije ni, kot se Je pokazalo, rešila maroškega problema, ki bo predmet pomembnih maroško-franco-skih pogajanj, brž ko bo v Rabatu sestavljena prva nacionalna vlada. Predstavniki vodilnih maroških sfinan/k — Istiklala in demokratske stranke neodvisnosti — ki so bili davi sprejeti pni sultanu, so objavili danes proglas, v katerem pozivajo prebivalstvo k »miiru in potrpljenju«. Do tega poziva je prišlo po naglem poslabšanju položaja v Maroku, kjer je bilo med nedavnimi neredi po poluradnih podatkih ubitih in ranjenih nad 50 Marokancev. Iz protesta proti temn prelivanju krvi so v Maroku danes raizglasild enodnevno splošno stavko. Osnovni raizlog sedanje nestabilnosti vtem francoskem protektoratu je negotovost glede bodočih odnosov med Marokom in Francijo. Nacionalistične stranke čedalje bodij odkrito nasprotujejo sultanovim poskusom, da bi se »spravil s Francijo«. Nedavno sultanovo prestolno besedo so NEGOTOVOST V BRAZILIJI Predstavniški dom je izglasoval resolucijo, s katero so Cafe Filhu onemogočili, da bi spet prevzel položaj predsednika republike — Izredno stanje v nekaterih pokrajinah Rio de Janeiro, 22. nov. Tanjug). — Današnji brazilski časniki pišejo, da je minister za vojsko Lott zahteval od predsednika Cafe Filha, ki je na bolniškem dopustu, naj se vrne na svoj položaj. Cafe Filho je odgovoril, da bo- od Kongresa zahteval konec bolniškega dopusta. Splošno mnenje je, da tl koraki kažejo, da se je v deželi odkrito razplamtela kriza, ki se je obetala že prve dni po akciji kopenske vojske 11. novembra in sklepu Kongresa o odstavitvi začasnega predsednika Luza. Minister za vojsko Lott je obiskal včeraj predsednika Cafe Fil-ha, zalem pa je bila v ministrstvu za vojsko pod predsedstvom generala Lota konferenca. Medlem so se na ulicah pojavile če.te, pozno zvečer pa so okrog palače ministrstva za vojsko razpostavili tanke. Voditelji socialno demokratske stranke, katere kandidat Kubiček je zmaga! na predsedniških volitvah, so imeli prav tako izredno sejo, na kateri so proučili najnovejši razvoj položaja v deželi. Brazilski Predstavniški dom pa je izglasoval s 179 proti 94 glasovom resolucijo, s katero so pred-s. '.aiku Brazilije Cafe Filhu onemogočili, da bi ponovno prevzel položaj predsednika republike. Predstavniški dom »odi, da so se parlamentarci s tem, da so izvo. lili Ramosa namesto začasnega predsednika Carlosa Luza, ki je med boleznijo Cafe Filha opravljal predsedniške posle, na tihem izrekli tudi proti vrnitvi predsednika Filha. Do glasovanja je prišlo, ko je predsednik Cafe Filho sinoči obvestil predsednika Predstavniškega doma Florcsa Cunha in začasnega predsednika republike Nereu Ramosa, da bo danes opoldne ponovno prevzel svoj položaj. Takoj zatem je vojska obkolila rezidenco -Sv >•»*“ Rio de Janeir« predsednika republike in palačo Predstavniškega doma, hkrati pa odrezala južno področje dežele od Rio de Janeira. Guverner Sao Paola je nocoj sporočil, da je vlada v stalnem stiku z vojaškimi poveljniki brazilskega glavnega mesta in da zmore vzdrževati red in zagotoviti spoštovanje zakonov. Hkrati je razglasi! prepoved vseh mitingov, javnih zborovanj in sprevodov. Brazilski senat je potrdil resolucijo Predstavniškega doma. Zanjo je glasovalo 35, proti pa 16 senatorjev. Resolucija je postala takoj veljavna. Cafe Filho se lahko pritoži na Vrhovno sodišče, ki bi v tem primeru odločilo o zakonitosti glasovanja v Predstavniškem domu. Tu so uradno sporočili, da so razglasili izredno stanje v pokrajinah Sao Paolo, Parana, Goyas in Mato Grosso. Po nekaterih poročilih so v bližino predsedniške palače v Rio de Janeiru pripeljali nove vojaške okrepitve, da bi preprečili morebitni državni udar. Poročila o položaju v deželi so zelo pičla in širijo se govorice, da namerava vlada cenzurirati vsa poročila, namenjena tujini. namreč ocenili v teh krogih kot dokaz sultanove želje, da bi »docela pozabil1 minulost« in da bi se zadovoljil s popuščanjem Francije v dinastičnem vpTašanju. Po drugi strani pa francoski kolonialni krogi v Maroku opozarjajo na neka/tere sultanove izjave o možnosti, da bi obiskal Španijo in Egipt meneč, da pomeni to »nevarno izzivanje francoskega ogorčenja« ter zahtevajo, naij bi v Maroku nadaljevali politiko »čvrste roke«. Napoelied je prišlo do spora tudii med vodstvi dveh nacionalističnih strank, ki se med seboj dolžita, da sta zaradi oblasti pripravljeni »izdati borbo za maroško neodvisnost«. Proglas sultana Ben Jusefa Rabat, 22. nov. (Reuter). Maroški sultan Ben Jusef je objavil proglas, v katerem je rečeno, da »izgradnja novega Maroka terja ohranitev miru in reda v deželi in odstranitev maščevalnosti«. V proglasu je izraženo obžalovanje spričo incidentov, do katerih je prišlo v zadnjih dneh v raznih delih Maroka, poudarjeno je tudi, da nova doba, ki se je začela, zahteva skupne naporp, da bi dosegli globoke spremembe v sedanjih ustanovah, metodah in kadrih. Do teh sprememb bo hitro prišlo. Pri tem pa bo moč doseči popoln uspeh samo v vzdušju reda, discipline in miru, je rečeno v proglasu. SEJA FRANCOSKE VLADE Posvet o razdelitvi volilnih enot Pariz, 22. nov. (AFP). Na ožil vladni seji v stanovanju predsednika vlade Faura so proučili poročila prefektov o načrtih za razdelitev volilnih enot glede na bodoče volitve za zakonodajno skupščino. Ministrski svet, ki se bo jutri sestal, bo dal prednost besedilom, ki jiih bodo istega dne predložili komisiji nairodne skupščine za splošno volilno pravico. Komisija bo najbrž potrebovala več dni, da bi ta besedila proučila tako, da se razprava o volilni reformi na zasedanju narodne skupščine ne bo nadaljevala pred koncem tega, oziroma pred začetkom prihodnjega tedna. Darilo vzhodnonemških podjetij predsedniku Titu Predstavniki podjetij Vzhodne Nemčije, ki sodelujejo na n. mednarodni razstavi radia in telekomunikacij v Ljubljani, so v sporazumu s pristojnim ministrstvom za notranjo in zunanjo trgovino v Berlinu za državni praznik 29. novembra včeraj darovali predsedniku republike Josipu Brozu Titu lep, kombiniran radijski sprejemnik. V pismu so izrazili tudi svoje čestitke tako predsedniku republike kakor jugoslovanskim narodom ob tem prazniku. Darilo je prevzel svetnik v Kabinetu predsednika tov. Bora Jerkovič. Jutri bo v Ljubljani odprta razstava naprednega časni-škega tiska Novinarsko društvo Slovenije vabi na otvoritev razstave naprednega časniškega tiska, ki bo v četrtek, dne 24. novembra 1955 ob 12. uri v Narodni in univerzitetni knjižnici. Razstava bo odprta od 24. do 29. novembra — ob delavnikih od 10—16, v nedeljo m praznik od 10—13. Avdo Humo sprejel delegacijo novinarjev Ob proslavi desetletnice Zveze novinarjev Jugoslavije je predsednik Izvršnega sveta BiH Tomšiča" zgradila v Ljubljani 6 OB TEDNU TISKA IN RADIA Slovenski narodnoosvobodilni tisk Pred vojno je Komunistična partija Slovenije izdajala ali imela pod svojim vplivom 33 legalnih časopisov. Ker legalni partijski tisik zaradi cenzure in stalne grožnje zaplembe ali prepovedi n{ mogel pisati vse resnice je Partija izdajala tudi 7 ilegalnih časopisov. V začetku okupacije je CK KPS ustanovil Centralno tehniko. ki je pod vodstvom Toneta ilegalnih tiskarn in več ciklostil n,ih tehnik. Centralna tehnika KPS je kasneje tudi na osvobojenem ozeimJju ustanovila precej tiskarn in razpredla gosto mrežo raznih tehnik, da so bili partizanski letaki, časopisi in brošure razširjeni po vsej Sloveniji. Doslej je v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani zbranih 23 fasciklov letakov in 'lepakov. Proslavo desetletnice Zveze nad 500 raznih časopisov ter 1133 novinarjev Jugoslavije bodo po- j knjig in brošur, sneli na »Filmske Avdo Humo sprejel včeraj delegacijo republiškega društva novinarjev. Predsednik Humo je v enournem razgovoru z novinarji izrekel priznanje tisku in radiu, ki sta v tem obdobju odigrala zelo pomembno vlogo v družbenem življenju BiH. »Razstava tiska in radia« na filmskem traku janju listov. Nova navodila za potrošniške kredite Po novem odloku o potrošniških kreditih, ki bo objavljen v prihodnji številki »Službenega lista«, mora koristnik kredita za nakup industrijskega blaga položiti dajajlcu kredita 10 •/o odobrenega kredita, preden le-ta dobi alli prejme barirane čeke. Ta vsota se vračuna kot odplačilo dobljenega posojila. Na prošnje, vložene do 23. novembra, o katerih ni biila izdana odločba, in za še neizplačane kredite koristnikom se bo uporabilo obvezno odplačilo gotovine v znesku 5°/« odobrenega krediita (kakor doslej). Cilj tega ukrepa je, vplivati na državljane, da bi se prej pripravili na nakup blaga z izločitvijo dela svojega zaslužka. Da ni namen tega ukrepa omejitev, ie videti tudi po tem, da je bilo hkrati z odlokom objavljeno tudi novo navodilo o presoji kreditne sposobnosti žirantov. Navodilo je zdaj ztiatno bolj liberalno. Zdaj so odpadli razlogi za linearno in strogo omejevanje potrošniških kreditov, kakor je bilo do 1. oktobra. Odtlej se bo kreditna sposobnost državljanov in njihovih žirantov presojala drugače. Redno zaposlenimi delavcem in uslužbencem (tudi pri privatnih delodajalcih), upokojencem, invalidom in osebam samostojnih poklicev je dovoljeno odobravati kredit po njihovi kreditni sposobnosti, toda največ do tretjine njihovih prejemkov. Lastniki obrtnih delavnic bodo dobivali kredit tudi v višini njihove kreditne sposobnosti, največ pa do tretjine osnove davka na dohodek, zmaiRijšane za znesek odmerjenega davka na dohodek. Prdrvaifcni obrtniki lahko dobe kredit največ do tretjine svojih dohodkov. Kreditna sposobnost žirantov se lahko giblje največ do dveh tretjin njihovih zaslužkov (plač, čistih dohodkov itd.) ne glede na to, ali so že neposredni koristniki krediita. To pomeni, da lahko vsaka kreditno sposobna oseba vzame posojilo do tretjine svojega zaslužka (plače, čistih dohodkov itd.). Za ostali dve tretjini zaslužka (plače, čistega dohodka) pa je lahko posameznik žirant drugemu koristniku potrošniškega krediita. Ti državljani, čeprav niso vzeli kredita, vendair ne morejo biti žiranti za znesek, večji od dveh tretjin njihovega zaslužka. Z določbami te uredbe ni predviden obvezni delovni staž 12 mesecev kot pogoj za kredit. To pomeni, da lahko vsak državljan, ki šele stopa v stalno delovno razmerje, zaprosi za posojilo v mejah svoje kreditne sposobnosti. Ker je v takšnih primerih često težko stvaimo presoditi kreditno sposobnost posameznika, bo podružnica Narodne banke zahtevala od vsakega izmed njih večje poroštvo. Delavec ati uslužbenec, ki stopi v službo po končani strokovni izobrazbi ali šolanju, pa nima leto dni delovnega staža, bo dobil kredit s pogojem, da ima vsaj en njegov žirant delovni staž najmanj 12 mesecev. Če delavec ali uslužbenec, ki zaprosi Za kredit, za delj časa prekine delovni staž filmski trak. Ekipa i »Slovenski poročevalec« je že novosti« je posnela v začetku maja 1941 začel redno včeraj filmski tednik z naslovom ' izhajati kot tednik in do konca »Razstava tiska in radia«. Zumal [ 1941 dosegel 32 številk, ki so bo vseboval celotno delo pri izda- ^ile v Ljubljani razmnožene v 5200 Izvodih, tiskale pa so jih tudi ciklostilne tehnike v drugih krajih. Od konca 1. 1943 je tiskana centralna izdaja »Slovenskega poročevalca« na osvobojenem ozemlju izhajali, v 10.000 izvodih, v tisočih izvodih pa sojo ponatiskovale tudi tiskarne in tehnike v Ljubljani, na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem in ali pa Se. prej sploh ni bil v delovnem razmerju, pa se ni zapo- , slil takoj po končani strokovni j Koroškem. Kot glasilo Komuni- uspoeobljenosti šolanja, niti ni bil v novem delovnem razmerju vsaj leto dni, lahko dobi kredit s pogojem, da podpišeta menico ava i kreditno sposobna žiranta, če gre ' za posojilo z rokom vrnnitve do stične partije Slovenije je leta 1943 začela ponovno izhajati »Ljudska pravica«. Glavni štab NOV in PO Slovenije je izdajal »Slovenskega partizana«, ki se je leta 1944 preimenoval v »Na- enega leta. Če gre za kreditni rok šo vojsko«. Razen teh tednikov nad leto dni, so potrebni trije ; so izhajali še časopisi: »Mlada kreditno sposobna žiranti in vsaj Slovenija«, »Delavska enotnost«, eden izmed njih mora imeti de- \ »Kmečki glas«, »Naša žena« in lovni staž najmanj 12 mesecev. N. O. Predpisi o strokovni izobrazbi trgovinskih delavcev mnogi drugi pokrajinski listi. V , Slovenskem Primor jn pa je že | novembra 1943 začeli izhajati dnevnik »Partizanski dnevnik«, ki po osvoboditvi izhaja v Trstu j kot »Primorski dnevnik«, j Med 1133 knjigami in brošu-Zveza trgovinskih zbornic je ra“i 92 opisuje borbe raznih v soglasju s pristojnimi oblast- vojaških enot, 56 jih govori o venimi organi predpisala nov drugi svetovni vojni u» fašizmu, pravilnik o strokovni izobrazbi ^8 ° raznih političnih vprašanjih, delavcev v trgovinskih oddelkih, prodajalnah in poslovnih enotah. Na podlagi tega bodo ugotovili strokovno izobrazbo vseh trgovinskih delaivcey. Pogajanja s SZ o jedrskem sodelovanju Včeraj je iz Beograda odpotovala v Moskvo jugoslovanska delegacija, ki se bo s predstavniki Sovjetske zveze pogajala o sodelovanju na področju jedrske energije. Delegacija je odpotovala na povabilo sovjetske vlade. Vodi jo pooblaščeni minister v Državnem tajništvu za zunanje zadeve dr- Franc Kos. * ■ J *" , — 78 o graditvi ljudske oblasti, 33 o marsizmu-leninizmu, 18 o vlogi mladine v NOB, 10 o nacionalnem vprašanju, 11 o naših mejah, 55 v belogardističnem narodnem izdajstvu, med njimi 184 strani debela tiskana knjiga »Fašistične domobransko nasilje«, ki jo je leta 1944 napisal dr. Mak-so Žnuderl. Mnoge brošure so pisale o Osvobodilni fronti in Komunistični partiji, sindikatih in o ženskem vprašanju. Zlasti obširna pa je vojaška strokovna literatura. Razen teh političnih in vojaških publikacij je met osvobodilno borbo izšilo 7 koledarj" , V Zenici je zagorel drugi orjaški plavž Nova zeniška železoma bo prihodnje leto dograjena z desetkrat večjo zmogljivostjo kakor pred vojno Letošnje leto pomeni v našem železarstvu leto preokreta. Za razvoj naše črne metalurgije smo vrsto let vlagali desetine milijard dinarjev, adaj pa nam vložena sredstva prinašajo ie obilne sadove. Celotna proizvodnja jugoslovanskih železarn je letos za skoraj 5Q°/t večja, kakor je bila lani. Na mnogih področjih ni več tiste stiske za železo, ki smo jo doslej tako občutili. To povečanje proizvodnje je omogočila predvsem vključitev vrste novih objektov v železarni Zenici. Lani v leseni Je v Zenici zagorel prvi orJaSkl plavi i proizvodno zmogljivostjo (00 do (SO ton surovega ieleza dnevno Pred kratkim pa so zakurili le drugi plavi enake velikosti, ki bo te dni dal prve tone leleza. To je pomemben dogodek no samo v razvoju zeniške železarne, marveč je tudi velikega pomena za vse naSe gospodarstvo, saj nam odslej surovega železa ne bo manjkalo. V prvi dobi ga bomo Imeli verjetno ie prevet. Vedeti moramo namreč, da daje en sam plavž v Zenici skoraj toliko železa, kakor so ga do Jeseni lanskega leta dajali vsi ostali plavži v naSi državi, od katerih Imajo jesenlikl In slsaikl komaj eno Četrtino zmogljivosti zenlžklb. PRED VOJNO 75 000 TON JEKLA, ZDAJ 7SO.00« TON Zamisel zgraditi sodoben železarski kombinat v Zenici se po dolgih letih Intenzivne graditve naglo bliža svojemu zaključku. Vsi predvideni objekti so v glavnem zgrajeni. Poslednji so v fazi do-vršltve oziroma montiranja opreme Zmogljivost zenlSkega železarskega kombinata Je bila sprva določena na SSO.OOO ton surovega jekla letno, leta 1953 pa je bil Investicijski program razširjen na 750.000 ton Jekla letno. 8 to zmogljivostjo se zenitkl kombinat lahko uvrSča med velike železarske obrate evropskega formata. 8tara železarna, ki Je imela komaj eno desetino zmogljivosti novega kombinata (75.000 ton jekla letno), se med novimi orjaškimi objekti te kar Izgublja. Plavžarskl obrat je v glavnem dovrien. Tudi ogrodje tretjega plavža se že ponosno dviga 03 m v višino In Čaka le le zidarjev, da ga obzidajo z ognje vidrinim materialom Po dovrlitv. tega tretjega plavža bodo vsi trije plavži lahko dali 600.000 ton grodlja ietno, t. J. Šestkrat več, kakor Je znaSala leta 1939 celotna proizvodnja surovega železa v stari Jugoslaviji. Železa nam torej za vrsto let ne bo primanjkovalo. Seveda pa Je zdaj vareSkl rudnik pred veliko nalogo zagotoviti zenlSkim plavžem potrebno železno rudo NaSI rudniki železne rude so zadnja leta svojo proizvodnjo že potrojili, vendar bodo morali dati Se več rude. Že prihodnje lato bo samo Zenica potrebovala za vse tri plavže mesečno 130 000 ton železne rude. Velika koksarna najsodnbnejle konstrukcije, ki je postavljena v neposredni bližini plavžev, daje zdaj i prvimi tremi baterijami, (ki ima vsaka 39 peči) že 1200 ton koksa dnevno, kar zadoftča za oba plavža, v pogon pa bo Sla Se četrta baterija Pri proizvodnji koksa uporabljajo zdaj v Zenici meSanlco 90■/« uvoženega črnega premoga In lOVi domačega lignita Iz Kreke. Kmalu bodo popolnoma lzkorl stili ne le koksamlSkl plin. ki se uporablja za kurjenje Siemens Martinovih peči, marveč tudi vse postranske proizvode, zlasti premogovnika katran, surovi bencol, amonlakovo vodo ln Iveplo. V obrata Je tudi naJviSjl objekt železarne — velikanski gazometer za «0.000 m* koksamiškega plina, ki sega v višino kar 67 m 0b či. Mile Klopčič je leta 1943 izdal enodejanko »Matic, Matej »or Pa leta 1944 enodejanko »TezK« ura< in celovečerno igro „>"a^ trganci«. Vseh iger in skečev so ilegailne tiskarne natisnile Med osvobodilno borbo so f2' šle tudi 4 umetniške edicije-Okrožna tehnika v Ljubljani J® _______, __ je natisnila >Par' tizanska tiskarnac junija 1944 r 2000 izvodih. Ta kratki pregled periodik' nega in neperiodičnega partiz*11' skega tiska dokazuje, da se slo* venski narod ni boril za svojo svobodo samo tudi s tiskom. puško, am,paK Franček Saj« V soboto tradicionalni NOVINARSKI KONCERT Na letošnjem jubilejnem novinarskem koncertu, v sobot* 26. t. m. v Unionski dvorani, »o nastopil tudi mladi talenti" rani basist ljubljanske Op«re 25-letnici Cankarjeve smrti« in avgusta 1943 razmnožila knjig? knjižico »Simon Gregorčič, Ob 1 karikatur belogardistov »V Krl' stoletnici pesnikovega rojstva stusovem imenu«. Dore KlemeD' 1844—1944, življenje in delo«, j čič-Maj je junija 1944 izdal nwP° dr. Metod Mikuž je napisal bro- io linorezov »V imenu Kristuso-šuro »O Cirilu in Metodu«, pisa-j vih ran«. Nikolaj Pirnat je Je' telj France Bevk pa kdjižico tsenj 1944 objavil knjigo 13 lin.0' »Ob stoletnici rojstva pisateflja rezov »Domovi, ječe, gozdovi«* Josipa Jurčiča«. jPirnat in France Mihelič P^,s!a Najbolj gojena leposlovna publicirala 12 linorezov * zvrst med NOB je bila poezija, l^rba«, ki jih Neznani ljudski pesniki so ustvarjali novo ljudsko, partizansko pesem, ki jo je pesnik Mile Klopčič leta 1944 zbral in izdal v dveh knjigah »Pesmi naših borcev«. Partizanski pesnik Matej Bor je že januarja ali februarja 1942 izdal ciklostirano zbirko svojih revolucionarnih pesmi »Previharimo viharje«. Cez nekaj mesecev je Borova pesniška zbirka doživeli a drugo, dopolnjeno izdajo. V 5000 izvodih jo je natisnila ilegalna tiskarna »Podmornica« na Brdu pri Ljubljani v založbi Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Knjiga ima 79 strani, vezana je v rdeče platno, nekaj izvodov pa v rdeče usnje. Leta 1944 so na Gorenjskem natisnili izbor starih in novih Borovih pesmi z naslovom »Pesmi«, toda zaradi nemškega napada je vsa naklada propadla razen enega samega ohranjenega izvoda. Drugi najvidnejši pesnik NOB na Slovenskem je Karel Destovnik-Kajuh. Njegove »Pesmi« so, natisnile razne ilegalne tehnike. France Kosmač, Vida Brest in Tone Seliškar pa so izdali po dve pesniški zbirki. Ob stoletnici Prešernove »Zdravljice« je Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko ponatisnil to Prešernovo pesem s posvetilom: »Izdano ob stoletnici Zdravljice, v dneh, ko slovenski narod v sveti, domovins-ki vojni s krvjo najboljših sinov izpolnjuje oporoko svojega velikega pesnika in vidca.« Vsaika kitica i>ma celostranski linorez in vinjete na Erozorn im papirju. 18 strani de-elo knjižico je leta 1944 natisnila v 1500 numeriranih izvodih tiskarna »Trilof« na Gorenjskem. Knjižica je največji ponos slovenske partizanske grafične umetnosti. Ob stoletnici rojstva Simona Gregorčiča je Odsek za prosvet > pri Predsedstvu SNOS leta 1944 izdal njegove »Izbrane pesmi«, ki jih je natisnili »Partizanska tiskarna«. Skupno je med NOB izšlo 75 pesniških zbirk in pesmaric. Namesto nekdanjih revij st slovenski kulturni delavci maja 1942 izdali »Slovenski zbornik 1942«, ki so ga uredili Boris Kidrič, Edvard Kocbek, dr. Ferdo Kozak, Juš Kozak, Prežihov Vo-ranc in Josip Vidmar. V leposlovju so med NOB izhajali krajši prevodi, med originali pa prevladujejo reportaže, med katerimi se odlikujejo knjižice Kljusovega Jožeta — Boga Flan-dra. Josip Vidmar je napisal knjižico »Lik maršala Tita«, ki je doživela 2 tiskani ln 5 ciklostiranih izdaj. Sk.ipno ie med vojno izšlo 26 leposlovnih del. V dramatiki prevladujejo ske- Zdravko Kovač. Čeprav je šele pred nekaj leti pojavil 0* naših koncertih in opernih ofi’ skah, je vendar s svojim leP.v) glasovnim materialom in vostjo v kratkem času dosege lepo mesto med našimi najbo« znanimi opernimi solisti in P?" pularnost med občinstvom. novinarskem koncertu bo na* simpatični pevec ob spremljaj simfoničnega orkestra ŠlovensB filharmonije pel znano skladb^ Stevana Mokranjea »Lem Ed'1^ tn Krešimirja Baranoviča movinske zvezde«. . Razen Zdravka Kovača bod na koncertu ljubeznivo sodeio' vali tudi drugi naši priznani s°' listi Vanda Gerlovičev*> Elza Karlovčeva, R"" d o 1 f Franci In Sam Smerkolj, kot tudi 7j})0, Glasbene matice in Sini' fonlčni orkester venske filharmonije P4*" vodstvom Cirila C v e t k »j Občinstvo opozarinmo, da * vstopnice že v prodaji pri_ -'siinl Slovenske filharmonij«- POSVETOVANJE PEDAGOGOV JUGOSLAVIJE 0 načelnih vprašanjih šolstva |e govoril dr. Miloš Sonko Novi Sad, J2. nov (Tanjug) Na posvetovanju Jugoslovan*^*® pedagogov, ki se Je danes začelo v Novem Sadu, so »*bra,VILaJ»ie organizacijo obveznega Šolanja, enotni falski sistem, izobrazev» učiteljev osemletk in nekatera druga pereča vprašanja nejA«* mesto v splošnem uju. hkrati pa b| bilo napačno. mlade rodove za časa obveznega ,je lanJa začeli zapirati v okvire stroke Navajajoče argumente zoper r f lične Upe Sol obveznega Solan*» „ mestu In Da vasi Je dr. Z«n"0,„ti(e udaril, da morajo imeti o8e,“.ni1ii0 Istovetne naloge glede na *** e|s mlado generacijo, da bi le-ta solidno pismenost, knlturno uje. da b| se v njej razvile n« potrebe In navade. V tein o*«” |». more In ne sme biti razlik med ' dlno v mestu ln na vasi Ta >,r?,n(|e-Je treba presojati r. vidika Vvf oi-vanja družbene sknpnostl ds „o. srcu rast tiska in radia obveSf* (1n da je v prodaji le Se nekaj »te »NOVINARJA« Pohitite z nakupom! «- Vse, ki se žele naročiti na n’fgtn® nlk »Novinar«, obveščamo da 1* ,.tc' naročnina «40 din Naročnino sp> ,.e, ma Novinarsko druStvo s'°Je »1* Gosposka ulica iž. telefon **-**’ V podružnice Novinarskega drusiv , Mariboru. Celju. Kranju, Kopru- v|. Ju Novem mestu, oziroma vsi g|o-nar.ll. člani Društva novinarjev venlje PRED VOLITVAMI V GRČIJI Osnutek novega volilnega zakona predvideva znatne spremembe v tehniki in načinu volitev poslancev Atene, 22. novembra (Tanjug). Osnutek novega volilnega zakona po katerem naj bi bile Bližnje volitve v aprilu, predvideva znatne spremembe v tehniki ® načinu volitev narodnih po-•“Jjjcev. Ta osnutek predvideva “trčenje števila poslancev na 250 ?®oiesto 300, kolikor jih je bilo izvoljenih na zadnjih volitvah 1952. Razdelitev mandatov P° novem volilnem zakonu daje Prednost velikim strankam in gansko uvaja dvostrankarski v Grčiji s tem, da stranki, j Današnji atenski tisk posveča m .v* največ glasov, avto- veliko pozornost vladnemu osnut- “'aticno zagotovi tudi trdno ve- ku. »Katimerini« pravi, da je v skupščini. V razdelitvi predsednik Karamanlis vsekakor “jandatov lahko sodelujeta samo drzen, ker je stavil predlog, ki a. i i_i ’ ---* predvideva uvedbo dvostrankar- skega sistema. Kar zadeva izide bližnjih volitev poudarja časnik, da ni moč predvidevati zmagovalca, saj ne vedo, katera stranka bo prva in katera druga. odstotkov glasov v vsej deželi, da bi lahko računala z razdelitvijo mandatov. Ce ta odstotek ni dosežen, ne more obdržati mandata celo v tistih okrožjih, kjer bi morebiti dobila večino glasov. Za koalicijske stranke so zamišljeni še težavnejši pogoji; od njih zahtevajo namesto 15% najmanj J 25% glasov v vsej deželi. Proti vladnemu osnutku so odločno nastopile opozicijske stranke. Demokratska stranka vedno bolj prepričana o zmagi na predsedniških volitvah Možnost, da bi Eisenhower znova kandidiral, izključujejo P*vi dve stranki, ki dobita največ gfsov. Šibkejše stranke, ki jih je na zadnjih volitvah manj poprej, lahko sedaj sode-v skupščini. Sleherna ““^nka mora dobiti najmanj 15 Menderes — predsednik Sveta bagdadskega pakta Včeraj so obravnavali vprašanje pomena kolektivne varnosti in gospodarskega sodelovanja Bagdad, 22. nov. (AFP). Tu so j arabske dežele lahko v prvi fazi ®jadno objavili, da je bil predsed- j pristopile k paktu v zvezi z določ-turške vlade Menderes izvoljen bami o gospodarskem razvoju in ** Predsednika Sveta bagdadskega uporabo jedrske energije v mirno-n"1" ' dobne namene, medtem ko bi vpra- šanje njihovega vojaškega sodelovanja v paktu za zdaj odložili. Britanski zunanji minister MacmiUan je na včerajšnji tajni seji izrazil pripravljenost Velike Britanije, da dft svoje izkušnje v uporabi atom , —-do konca 1956. V uradnem ®®uiukeju je rečeno, da je Svet ravnaval vprašanje pomena ko-bvne varnosti in gospodarskega čadski™ n]\ predvidenega z bag-paktom. Svet je povabil ^naJ prisostvujejo J ske energije v miroljubne namene jam kot opazovalci j na razpolago vsem članicam bag- /*Tct bagdadskega pakta bo ob- dadskega pakta. VVnaval danes na tajni seji britan- VVashington, 22. nov. — »Demokratski teden« v Chicagu je zaključen. Vodilni opozicionalni politiki so se odpeljali v svoje države po posvetovanju, na katerem je Ste-venson napovedal ponovno kandidaturo za mesto predsednika ZDA. Dva druga verjetna kandidata, guverner New Yorka Harriman in senator iz Tennessee Kefauer, za zdaj nista hotela javno napovedati svoje kandidature. Tako je postal demokratski zbor nekakšna manifestacija strankarske notranje pomiritve med glavnimi strujami, ki po tradiciji ločijo vodilni ameriški stranki. Politiki Severa se niso hoteli kratov v Chicagu vendarle moč dotakniti tako kočljivih zadev slišati bojazen pred morebitno kakor j,e rasno razlikovanje v kandidaturo predsednika vrhov- južnih državah, politiki z Juga nega sodišča Warma, če hi le ta i privolil, da bi se vrnil v poli- tično življenje. OpoziciomaiLni taktiki niiso niti računali, da bi utegnil Eisenhower zahtevarta podaljšanje svojega mandarta. Ta argument ima v pripravah na strankarske napade na vlado odločilno vlogo. Stevensonovi, Kefauer j evi in Harrimanovi govori so se prvikrat povsem odkrito sosrediHi. Stevensan je govoril, da je ameriški položaj zdaj »nevarnejši, kakor je bil kdaj koli po korejski vojni« ne da bi kogarkoli imenoval. »To je bil najboljši newdiilovsfci govor,« je rekel bivši predsednik Truman in pripomnil, da so republikanci odtujili Ameriki malone vse prijatelje na svetu. Opazovalci so našli v kritiki nazorih obeh strank Opozicija že očita vladi, da je njena krivda, da Atlantski pakt »razpada« in da uveljavlja kratkovidno politiko nasproti Evropi, v kateri Predlog o razširitvi tega pakta na druge arabske dežele. Na Podlag; tega predloga bi druge Beonoro Roosevelt proti pomoči Izraelu Ottawa, 22. nov. (AFP). — , *°nora Roosevelt, vdova po- Izrael sprejel Hammarskjoldov in Burnsov predlog Jeruzalem, 22. nov. (APP). — Izraelsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je izraelska vlada odgovorila generalnemu tajniku OZN o zmanjšanju napetosti med obema deželama in na predlog kn ™jwseveit, vuwa po- obrana aezeiama in na predlog predsednika ZDA, se je generala Burnsa o razširitvi de- in Izraelom. Izraelska vlada je v svojem odgovoru obvestila generalnega tajnika OZN, da v načelu sprejema ta dva predloga. je , &*a.xvL- Egip-je rphister Hasan Ibrahim dUa d® ie Poljska ponu- da delno sodeluje v gradnje velikega so AsuantL Pristavil je, da OefcriS!?*1® PontK*be sprejele še druge države, da pa ne ^ ^Rtepall o tem tako dolgo, ^r^ne bodo končani razgo-egiptovskim finančnim tlary®tt'0Tri in funkcionarji Med-banke 2» obnovo in raz-1 v Washingtonu. Eisenhower predsedoval vladni seji (aSS?®0114 (Milhvaiukee), 22. nov. — V planinskem počitni-domu predsednika ZDA je ®eja nacionalnega s^®tnega sveta, ki ji je predla:. Prsdsedniik Eisenhower. k so obravnavali položaj, ske vP° zaključku ženev-htyJ™nferer>ce. Predsednik Eisen-vj-J" Je prisostvoval danes tudi 8e^’-ki bila v tem P°" Kefauer pa niso hoteli n. pr. začeti spornega vprašanja glede nasprotujočih si državnih in privatnih koristi v črpanju teksaškega petroleja. Demokrati so na videz po posvetovanju v Chicagu bolj strnjeni, kakor so bili kdajkoli v zadnjih dvanajstih letih. Tekmovanje med Stevenso-nom na eni ter Harrimanom in Kefauerjem na drugi strani, se ni razmaknilo tako, da bi ogrožalo upostavljeno slogo. Vsi trije so menda sprejeli Kefauerjevo geslo: ne govori, o bližnjem slabo, zlasti če je demokrat Na splošno pa upajo demokrati, da bodo na volitvah prihodnje leto zmagali. »Ali ste prepričani, da bdi lajhfco premagali slehernega republikanskega kandidata,« so vprašali novinarji Stevensoma. »V to kampanjo nisem posegel samo, da bi se vežbal,« je odgovoril nominalni vodja opozicije. Privatno pa je v trdnjavi demo- Stevenson grade vse svoje nade »o ohranitvi Janije, dokler Adenauer živi«. Istočasno pa so: položaj v ZDA, nazadovanje dohodkov na , . ... ------- vasi in vzporedno naraščanje demokratov samo potrdilo, da bo cen industrijskih izdelkov še tako imenovana dvostranost v: zmeraj teme, od katerih opozi-zunanji pdutiki čedalje bolj iz- cija pričakuje, da ji bodo pri-podrivaia odkrita nasprotja vi nesle večino glasov. J. Levi I Zanimive spremembe Podatki raznih anket o razpoloženju javnosti seveda ne morejo nuditi povsem natančne slike. Lahko pa nudijo vsaj približno točno predstavo o gibanju javnega mnenja. Gledani iz tega vidika odkrivajo rezultati zadnje ankete Gallukovega instituta o gtedlščah ameriške javnosti o vojni in miru zelo zanimive spremembe. Anketa je namreč pokazala, da med amcrlžklm ljudstvom narašča prepričanje, da je mednarodna koeksistenca možna ln da bi torej lahko zagotovili svetovni mir. Vtem ko je letos v februarju 14*/« vprašanih Američanov izrazilo mnenje, da je svetovna vojna neogibna, je anketa v začetku novembra pokazala, da se je to število skrčilo na 49*/». Na vprašanje, ali je dana stvarna možnost za mednarodno koeksistenco, je v februarju samo 23*/< vprašanih Američanov odgovorilo trdilno, v novembru pa že 35*/«. Tl podatki jasno dokazujejo, kako se splošna pomiritev na svetu zrcali v razpoloženju ameriške javnosti. FRANCOSKA ANKETA 0 NEMŠKEM VPRAŠANJU Neki francoski inštitut, ki se ukvarja s proučevanjem javnega mnenja o posameznih mednarodnih vprašanjih, je zadnje dni Izvedel anketo o nemškem vprašanju. Inštitut je zastavil vprašanje: »Sedaj je Nemčija razdeljena na dva dela — Vzhodno In Zahodno Nemčijo. Ali ste za to, da Nemčija ostane še naprej tako razdeljena, ali pa ste za njeno združitev!« Izid ankete je bil sila zanimiv. Za nadaljnjo razdelitev Nemčije se je Izreklo kakih Sl*/» anketirancev, za združitev prav tako 31*/». ni se opredelilo 18*/«1 brez določenega mnenja Pa je bilo 20*/.. Izidi ankete so btll objavljeni na zelo vidnem mestu v francoskem časniku >Express<. toda brez slehernega komentarja. ministrskega predsednika Bulganina v indijskem parlamentu. Pri tem je opozoril na besede maršala Bulganina, da temelji sovjetska politika na načelu nevmešavanja v zadeve drugih dežel in da bi ureditev nemškega vprašanja lahko dosegli, če bi zadevo prepustili Nemcem samim. ZAČETEK PROPAGANDNE KAMPANJE MED VZHODOM IN ZAHODOM Ostre izjave Foreign Officea o Bulganinovem govoru v indijskem parlamentu Presenečenje med diplomatskimi opazovalci London 22 nov: (Tanjug) Uradni predstavnik Foreign Ositre izjave uradnega brrtan-Ufficaa je zelo ostro reagiral na včerajšnji govor sovjetskega skega predstavnika so iznenadile skega predsednika Bulganina v indiiskem ntwlnmj>n.fn. diplomatske opazovalce. Sodijo, da je današn je stališče Foreign Officea del propagandne kampanje, ki se je začela med Vzhodom in Zahodom po ženevski konferenci im baitere cilj je zvaliti krivdo za neuspeh na nasprotno stran. V tem smislu tolmačijo tudi sklep britanske vlade, da bo objavila Belo kinjiitgo o ženevskih razgovorih zunanjih ministrov. Predsednik norveške vlade se je vrnil domov Oslo, 22. nov. (Reuter). Predsednik norveške vlade Gerhardsen se je po uradnem obisku v SZ vrnil z letalom iz Leningrada v Oslo. Novinarjem je izjavtl, da ob razgovorih s sovjetsikiahii državniki ni ničesar povedati, kar bi utegnilo spremeniti stalašče norveške vlade nasproti politiki Severno- Pnadstavnik Forcšgm Officea je v zvezi s tem dejad, da je razkosana Nemčija »izidfjTičoo posle* d'ion sovjetskega vmešamamja v notoaa^e zadeve te dežele, brez katerega ne bd mogli upostaviti vzhodnonemškega režima, niitd bi le-ta mogel obstati«. Uradni predstavnik je dalje dejal, da sd je sovjetska propaganda »prizadevala priikazaifck, da članstvo bonmske vlade v Atlantskem paJotai in aahodnoeviropsiki zveza ovira združitev Nemčije. »Toda Molotov je popolnoma jasno dal vedeti, da je moč po sovjetskem gledišču združitev Nemčije doseči edinole z ohranitvijo sedanjega sistema v Vzhodni Nemčiji,« je poudaril predstavnik. Predstavnik Foreign Officea je zatem dejal, da je Bulganinova pripomba, da je Velika Britanija opustila svoje predloge glede raz- orožitve icftia neresnična«. I atlantskega pakta. M. Kapetanov«: VIDEMSKI SESTANEK BRITANSKI ATOMSKI STROKOVNJAKI NA OBISKU V SZ llpostaviti je moč dragoceno sodelovanje med SZ in Veliko Britanijo spela v Moskvo na povabilo Pre-zidija akademije znanosti ZSSR. Člani britanske delegacije so imeli številne rjizgovore z ugledni- I nov akademije znanosli ZSSrf", kT se ' ° Pr°' ukvarjajo s problemi jedrske fizike. b!em,h “P<>rab« atomske energ.je Delegati so si ogledali atomsko elek- * ^nodobne namene. Vodja bri-trično centralo, fizikalni inštitut tan*ke delegacije dr. Sconland je Lebedeva in institute za jedrske Pre<* odhodom izjavi!, da je na bri-probleme, melaturgijo, električno ta?sko delegacijo napravila globok energijo, biokemijo in analitično jze^° v*sc>ka kvaliteta znanstve-kemijo. Britanska delegacija je pri- | ne8a dela in sijajne možnosti za Moškim, 22. nov. (TASS). Delegacija uglednih britanskih atomskih strokovnjakov se je med svo-| jim obiskom v Sovjetski zvezi seznanila z delom znanstvenih usta- domu. Z VSEH STRANI SVETA GRČIJA »PRVI OPOMIN« GRŠKIH ŠTUDENTOV Atene, 28. nov. (AP). Atenski Študentje so danes začeli stavkati, da bi taJko rešili Mihalla Karaolisa, ki Hatojama znova predsednik vlade 22‘ nov- (AFP>- Pred* ki „ -^ponske vlade Hatojama, »»naua ivara»nsa, ki je iamrkncAri narlam/«* ga J® clPr»^o sodISčc obsodilo na ^3 Znov, parlament no- ,mrt zarad, uboja nekega p0l,clrta. Vla-j va Izvolil za predsednika Odbor Študentskih združenj aten-j« dobil 288 glasov: rrroti ske univerze Je objavil poročilo, v je glasovalo ISO katerem Je rečeno, da so Študentje ™ Polancev, storili vse. da reSlJo Karaolisa ln da vlade Mamuru bodo razdejali vse britanske ustanove *UnT?.lcu J« ponovno minister za \,A,tenah' fe 8rSka vlada »ne izda planje zaAMm odloka za zaporo sredlič tnje pro- 10 . y ,vladl je pagande«. Ta stavka naj bi bila »prvi Sokratov in 7 liiberadcev. opomin«. -- ---- _---■'—o m« ui vcmui tx uu* potoval v Indijo, kjer »e bo razgo-varjal o možnostih razširitve trgovinske menjave med Indijo in Italijo in o poglobitvi drugih gospodarskih stikov med obema deželama. FRANCIJA PRIHODNJE ZASEDANJE UNESCO V MADRIDU 22. nov. (AFP). Izvršni svet UNESCO, ki zaseda v Parizu, Je soglasno sklenil, da bo prihodnje za-■odanJe utvrinega sveta 5. aprila 195« Z.i Ponudt>o Španske vlade, naj bi bil kongres v glavnem mestu Španije, so pred glasovanjem podprli predstavnHd Francije, Italije, ZDA in Sovjetske zveze. KITAJSKA IZJAVA HOTELAVALE na 2 leti, v ?"^o,g^.SlVnJJ.nLr^ri,em™ vlad^K^uV^Tje na 3 leta vo- „hSSL ‘*J*vil, da se Ceyion noče pridružiti na o leia, VO tistem« in v graditvi železnHklh varnostnemu paktu za Jugovzhodno ITALIJA POMOČ SIRIJI BI BILA DOBRODOŠLA Rim, J2. nov. (AP). Sinki minister Zeki Džabl, ki Je na obisku v .............. da bi Sirija po- 1 fnt j e vojaškega roka v Romuniji 22. nov. Prezidij i« oS?8 .skuP^i«e LR Romunije ster zeki D*abi, ^ ukaz o skrajšanju vo- I*.allJ1; le teJavii, aa di »inja po-irf*eBa roka v zdravila italijansko pomoč v zaseb- v RornunijL Za VO- nlh lnvestlcljab In tebnlčno pomoč. Tok vojske je vojaški Po njegovem mnenju bi lahko Italija m- “Krašan Od 3 na 2 li»ti v P°™agala Siriji predvsem v razvoju rpfivarici ori a , T * ^ petrolejske industrije, namakalnega J8ly iJzl 4 n® 3 leta, VO- sistema ln v graditvi železniških _______________________________________ °tTarv,K^ ! h einot’ protiletalske Pr"K. Na koncu Je pripomnU. da 81- Azijo. Dejal Je^a mora ilehm. de-lwi 1^-be ter crr n v i j no rili pomaga že mnogo dežel; med nji- žela sama izbrati svojo lastno not v k 7.1 :i stn nnurtarli .Tu rmcl Im rirUii.. — aa... .. . MINISTER ZA ZUNANJO TRGOVINO POJDE V INDIJO INDIJA OBISK KRALJA SAUDSKE ARABIJE nov (Tanjug). itaU- New Delhi, 22. nov (AFP) Bern^rd^^MMar.fi3 hUn^“Jo ‘I*0""0 iKralJ Saudske Arabije bo prlSel dne SLiJffr .. .bo decembra od- 26. novembra v New Delhi na uradni rok .t?,ent*e voi ^»ta-ašan od 3 j^y^i od 4 n ^ gr^ičarjT P>a ”bodo ^ji'^n^ga^že^mnogo Ji- ^“sa^TlzbratTsTo^ l^tn" siužUi tri leta. J“*°^*vljo ln , 0010 -- -ucmi ua uiauui obisk v Indijo. Obisk bo trajal 17 dni. JU2NI VIETNAM DESET MILIJONOV FRANKOV za Živega ali mrtvega ... S a i g o n , 22. nov. (AFP) Južno-vietnamska vlada Je razpisala 10 milijonov frankov nagrade tistemu, ki bi izročil živega ali mrtvega vrhovnega poveljnika oboroženih enot ver-JKe ločine »Hoa Hao« Tran Ban Soja m njegovega operativnega poveljni-** TaVlna. Ta dva poveljnika sta marca lani sprožila odkrit upor proti južno vietnamski vladi. MAROKO DEMONSTRACIJE POLITIČNIH PRIPORNIKOV _ Casablanca, 22 nov. (AFP). v civilnem zaporu so Izbruhnile hude demonstracije političnih pripornikov. ii?i- i Priložnosti Je policija uporab-“ * u izir * JUŽNI SUDAN SMRTNE OBSODBE Kartum, 22. nov. (AFP). v zaporih v Južnem Sudanu so ustrelili 80 na smrt obsojenih ljudi. Le-ti so 'bili obtoženi ubojev severnih Sudancev med uporom, do katerega je pri-Slo avgusta letos v Južnem Sudanu Takrat so se uprle enote ekvatorialnega korpusa. ZDA NOVA ATOMSKA CENTRALA Millwauki, 22. nov. (AP). Tu j znanstveno in tehnično izobraževanje, ki so dane velikemu številu 1 sovjetske mladine. Izrazil je tudi prepričanje, da je moč upostaviti dragoceno sodelovanje v uporabi atomske energije v mirnodobne namene med SZ in Veliko Britanijo. Jugoslovanska sindikalna delegacija v Moskvi Moskva, 22. nov. (Tanjug). — Jugoslovanska sindikalna delegacija pod vodstvom generalnega tajnika Centralnega sveta ZS Ivana Božičeviča, ki je na obisku kaj ]• začela" obratovati” nov!Tatom- J, ■SZ’ £ ^eraj prispela iz So-ffill, «‘ec> in na Velikem kamnu. kjer se za te stvari še ne zmenijo minu poznajo delavci osnove za ob- Od spojitve si člani obetajo več dovolj. V novomeškem gradbenem računavanje plač le v toliko, v koristi, v glavnem od dobrega cen-podjetju »Pionir« marsikateri de- j kolikor so si zapomnili s sestanka, tralnega upravljanja. Sedež zadru-lavec ne pozna osnov, ki vplivajo na katerem so obravnavali tarifni ge mišljen v Brestanici. , na njegovo plačo. V kamnolomu j pravilnik, ker se le-ta nahaja v pi- Ljudski poslanec tov. Sterhan je Žabja vas, ki spada pod to pod- sarnah; znane pa so jim tarifne po- govoril o uvajanju novega uetai jetje, noben delavec ni prejel od- stavke, ker so o tem prejeli od- kmetijskih zadrug spričo ustanovit. loibe o višini svoje tarifne po- ločbe. , ve komun in velikih občin, to je o stavke. Nekaterim uslužbencem Iz- j Gornji primeri kažejo, da v ti- Jem, kako naj hi se kmetijstvo plačujejo višje plače, kot so mak si- stih podjetjih, kjer delavci nimajo dvignilo še bolj s smotrnejšo in malne tarifne postavke, ki jih do- vsakodnevnega vpogleda v tarifni modernejšo obdelavo zemlje, upo- in premijski pravilnik ter v pravil- rabo umetnih gnojil, dobrega se-nik o normah, rado pride tudi do mena in vseh agrotehničnih pripo-tega, da vodstva podjetij ne spoštu- močkov. jejo teh pravilnikov in jih izigra- Po vsem tem se je razvilo ži- vajo, največkrat v škodo delavcev, vahno razpravljanje o namerah za-ker le-ti ne morejo uspešno kon- druge v bližnji bodočnosti. Ekipe trolirati, če v podjetju dosledno bodo poškropile sadno drevje do uresničujejo tarifno politiko, ki so jo uzakonili v teh pravilnikih. To Spojitev kmetijskih zadrug Dolsko-Brestanica-Veliki kamen loča tarifni pravilnik. V»N ovoteksu* v Novem mestu so dali delavcem Nov proizvod anhovske cementarne Delovni kolektiv tovarne cementa in salonita »15. september« v Anhovem ob Soči, je v desetih letih po vojni osvojil tehnološki postopek za več novih proizvodov. Po nekajme- i, • •__,.T , , sečnih poskusih so začeli v posebnem hkrati opozarja sindikalne podruz• oddeddeu v večjih Jcoii41nah izdelovati nž$e. in organe delavskega sveta v umetni marmor. Le-ta ima vrsto pred- teh podjetjih na naloge, ki so iih nosti pred naravnim marmorom in d*. * 7 ■ . Je zato na trgu vedno bolj iskano prezrli, Prav tako ^ pa je to opomin blago. Predvsem je znatno cenejši, 1 nekaterim okrajnim komisijam za uSte^bliftuje prožen in se zato plače, saj so taki pojavi izolirani nekaterim Kmetijska gospodarstva v ptujskem okraju bodo izpopolnila mehanizacijo^ Svet za gospodarstvo pri ’ OLO nekaterim okrajnim komisijam za. Ptuj je odobril garancije za.''.kredit ~ netijskim gospodar- V vsakdanjem življenju je maral- i skoraj le na nekatere okraje, kjer [ stvora, ki bodo tako izpopolnila kje že skoraj povsem izpodrinil na- okrajne komisije za plače še niso strojni park in izgradila nekatere S zT^aganVe^stlnv^opaln^; d°VO,.j »°?ele al\ Sf tarifni prostorih za toaleto, raznih dvoranah, pravilniki o podjetjih dosledno spo- darstvo v Središču bo zgradilo silos zidanih štedilnikov in tako dalje.’, štujejo. M. Z. j ter 2 gaojmčni jami. V Ormožu bo j kmetijsko gospodarstvo nabavilo mlatilnico znamke »Zmaj«. Gospodarstvo si je moralo doslej mlatilnico izposojevati. V Cirkulanah, kjer je kmetijsko gospodarstvo zelo raztreseno bodo kupih traktor »Unimog«. V Staršah bodo nabav-vili 2 traktorja, na posestvu Pla-cer-Vurberk prav tako 2 traktorja, razen tega pa bodo zgradili tildi silos. Z nabavo strojev in izgradnjo; silosev se bodo kfiaetijska gOSpH-darstva pravočasno pripravila za prihodnje leto. Kmetijska inšpekcija pri OLO Ptuj je izdala odloke za zakol, odnosno škopljenje 88 bikov v celotnem okraju. Posebna komisija, ki je odhirala plemenjake je namreč ugotovila, da ti biki niso primerni za pleme. Ker pa so primeri, Zdrav otrok - bolnemu otroku Vodstvo Otroške klinike v Ljubljani je zaprosilo prek Zveze prijateljev mladine in prek Sveta za prosveto in kulturo našo šolsko mladino, naj razveseli pod geslom »Zdrav otrok — bolnemu otroku« svoje bolne tovariše, ki ležijo zaradi bolezni v Otroški kliniki v Ljubljani, s slikami vesele vsebine. Odziv otrok je bil izredno velik in je Otroška klinika prejela velik sveženj raznobarvnih slik, ki izražajo otroške igre, pustne zabave, slike iz prirode, doživetja otrok na taborjenjih, potovanjih, v cirkusu itd. Zbirka bo nameščena v novem Upravni odbor klinike je sklenil, da se vsaj malo oddolži otrokom, ki so sodelovali v tej plemeniti akciji, na ta način, da je določil vsoto 10.000 din za učila, kakor so barvice, barvniki, risarski papir itd. tistim otrokom, ki so se v tej akciji najbolj izkazali. Seveda ne moremo nagraditi vse tiste dobre volje in veselja mladih likovnikov, ki so ga doživeli, ko so ustvarjali podobe za svoje bolne tovariše. Tako veselje in tako delo je toliko pomembno in vzgojno, da ga ni potrebno posebej nagraditi, temveč je mnogo bolj po-• i plačano z zadoščenjem zdravih poslopju klinike in bo imela obliko ' otrok, ki vedo, da njih bolni tova-in namen stalne razstave otroških ; riši nanje mislijo in pričakujejo, likovnih sposobnosti. | kdaj se bodo vrnili zdravi mednje. poslednjega drevesa na svojem območju, da se ne bodo spet ponavljali primeri prenašanja raznih bolezni iz enega neoskrbovanega na druge neoporečne sadovnjake. Poudarjena je bila potreba, da si vinogradniki pravi čas oskrbe galico odnosno bakreno apno. Pravtako si žele člani ponovnib predavanj strokovnjakov tako iz kmetijstva, vinogradništva in sadjarstva, najbolje morda kar po vaseh, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da se takšna predavanja dobro obnesejo in so na moč koristna. porabili za nabavo kamionov in ostalega prevoznega panka (137 mdiiijonov dinarjev), dalje za modernizacijo trgovine na drobno (16,490.000), ureditev skladišč za industrijsko blago (25,134.000 din) itd. Samo v trgovski mreži državnega seGctorja je med drugim predviden nakup enega depoja za živino, 62 kamionov, enega kamiona s hladilnikom in 24 ostalih prevoznih sredstev. V načrtu je tudi zgraditev in oprema 14 raznih skladišč za živila, industrijsko blago, kurivo in gradbeni material, s skupno zmogljivostjo preko 520 vagonov. Kolektiv trgovskega podjetja »Gorica-avto« v Novi Gorici bo z lastnimi sredstvi odprl avtoservis z mehanično delavnico. Precej težav pri izpolnjevanju tega programa bo nastalo zaradi tega, ker je večina trgovin (290 od skupaj 317 prodajaln) v zasebnih hišah in lastniki le neradi pristanejo na razna popravila, adaptacije in preureditve lokalov. Rešitev bi bila morda v tem, da bi kolektivi odkupili del zgradbe z lokalom Pobuda trgovskih podjetij, da z lastnitmi .sredstvi pomagajo rešiti pereča vprašanja trgovine, je potrebna in koristna in zato zasluži vse priznanje. Vendar reševanje materialnih težav ne bi smelo biti njihova edina skrb. Treba si bo bolj kot doslej prizadevati tudi za vzgojo dobrega strokovnega naraščaja, ki ga v marsikateri prodajalni primanjkuje, ter za upostavttev družbenega upravljanja v trgovka. M. D. Iz Ljubljane Kako je s cenami pelinkovca? Po zadnjem zvišanju een alkoholnih pijač bo se v g0*«“» podjetjih pojavile nerazumljive like v cenah pelinkovca. dan®* tri tedne po uveljavitvi oredb« o zvišanju prometnega “ovsa umetne' ■»"«*- — ^ nekaterih 10»»“.. umetne pijače — v neicavoriu _0 v Ljubljani prodajajo pellnkovee Jf starih cenah 448 din za liter, v ^ lih pa ie po zvišanih cenah uos* _ svoje vrsle sodi tudi dvojno p!esK .j nje (najbrž so prvotno Pies*‘alTj slabo opravili svoje delo), toplovodi, kuhinjsko pohištvo 1 ‘ In tako so narasli stroški za 0. stanovanjski hiši kar na 12 ml. jonov dinarjev (po predračunu J določeno za vsako 4 milijone). * . sreča, da si tudi preostali upra' Cenej niso umislili kaj podobne? Po vsem sodeč, bi bil premogovo potlej še v neprimerno večji gati zastran denarja, kot je O trgovskem poslovanju ne bomo preveč pisali. O menjav naj le ugotovitve gjede cen pr<'n' ga (grah, zdrob in prah). Pr<^® govnik je letos poslal Uradu za cC** v Beograd prošnjo ,za zvišanj« c • omenjenih vrst premoga, vendar dobil odgovora. Toda premog^ vseeno začeli prodajati po visJj cenah (povprečno 400 din draža toni). Po novj »doma formiraj1' ceni so letos prodali 129.300 1 ^ premoga. Omenjeni primer je sC postopku, prav tako tudi T>r'n's!1 nepravilnega raračunavan^a za premog, ki so ga prejeli F. K' kolektiva. (O Neizenačenost cen na našem trgu je bilo čutiti zlasti od začetka letošnjega leta do konca oktobra. V nobeni skupini življenjskih potrebščin ne vidimo niti približno podobnega gibanja cen. Pri cenah v trgovini na drobno bi to še lahko pojasnili s sezonskimi čini tel ji, zlasti pri živilih, pa tudi cene izdelkov in pridelkov, o katerih bi lahko domnevali da bodo v posameznih letnih časih njihove težnje podobne, se gibljejo ne le v različnem tempu, marveč tudi v raziličnih smereh. Tako n. pr. so se mlevski izdelki v zadnjih devetih mesecih podražili za 29%, maščob© za 53%, meso in mesni izdelki za dobrih 14%, mlečni izdeliki za kakih 7%, alkoholne pijače za 5,5% itd. To skakanje cen kaže, da trg kmetijskih pridelkov pri nas ni urejen in da za zdaj ne moremo govoriti o enotnem trgu kmetijskih pridelkov. Gibanje cen obleke in obutve t trgovini na drobno pa je bilo nekoliko bolj stabilno. Podražitev posameznih izdelkov se giblje od 0,5 do 8,4%. V normalnih razmerah bi bile te razilike vsekakor znatne, glede na gibanje cen živil pa samo kažejo, da je dinamika cen kumulativen proces. Cene v trgovini na drobno nudijo posredno predstavo o ne- PISMO IZ BEOGRADA Cene - tema dneva urejenosti notranjega trga. Popolnejšo sliko pa dobimo šele v primerjanju gibanja cen v trgovini na debelo. V zadnjih osmih mesecih letošnjega leta so poskočile cene živilskih proizvodov na debelo za 15%, rastlinskih proizvodov za 24%, gozdnih pa za 59%. Cene proizvodov posameznih industrijskih panog so narasle od 6,4 do 36%, vtem ko so ostale vse tri panoge neizpre-menjene. Proizvodi kemijske in elektroindustrije pa so se pocenili za 4%. Iz tega izhaja, da so cene industrijskih izd e likov v trgovini na debelo neizenačene. V našem prizadevanju, da bi trg stabilizirali, kaže ta neizreče-nost na težavnost problema, ki čaka naše gospodarstvo. PROMET - VAZNO VPRAŠANJE Nadaljnja Izgradnja našega prometnega sistema, tako gflede prometnih zmogljivosti kakor tudi glede uveljavljanja določene politike cen prometnih storitev, naj bi v veliki meri pripomogla k stabilizaciji našega trga. Zaman težimo za formiranjem izenačenih cen pšenice to koruze, če oddaljenost več sto kilometrov povzroča razlike v ceni 10 ali 20 in še več odstotkov. Z gospod a rsikega gledišča ni moč upravičiti ločenega obravnavanja notranjega in zunanjega trga. Stabilizacijski napori na notranjem trgu postanejo iluzorni, če izgubimo celoto izpred oči. For-siranje izvoza določenega blaga ni omejeno samo na zvišanje cen tistega blaga, marveč se ta pobuda prej alj slej nujmo prenese tudi na druga področja. "V tem oziru imamo izikušnje z mesom, jajci in drugimi živili. DELOVNI KOLEKTIVI LAHKiO VPLIVAJO NA CENE ] Spričo velikih sprememb vv sestavi proizvajalnih sil si težko mislimo enoten trg. Enotnega trga nimajo ntti dežele, katerih gospodarstvo se je že dvignilo iz faze takšnih sprememb. V bolj razvitih deželah imajo trgov več kakor v manj razvitih. Gospodarska stabilnost teh dežel sloni na relativni stabilnosti posameznih trgov ln skoraj normalno je, da se nekateri izm^d njih bore s težavami bodi pa strani ponudbe ali povpraševa- nja. Če gre za trg kakega važnega predmeta, mu bo skupnost nudila vso pomoč, če pa gre za irg manjšega pom ona, si morajo pomagati potrošniki sami. V vsakem primeru je lahko politika cen proizvajalcev velikega pomena. V naših razmerah, ko se formirajo cono na podlagi svobodnega tekmovanja, lahko delovni kolektivi čedalje bolj vplivajo na cene posameznih izdelkov, toda s pogojem, da komune s svojo politiko deleža pri dobičku podjetij’ ne gredo tako daleč, da preneha zanimanje proizvajalcev za ohranitev takšnih cen. REGRESI Lani so znašali regresi nad 16 milijard. Od tega smo porabili za kmetijstvo 60% v obliki popusta pri cenah kmetijstvu potrebnih industrijskih izdelkov, kakor so traktorji, kmetijski stroji itd. Povsem razumljivo je, da je imela od regresov korist industrija strojev In orodja, ker je lahko spričo večjega povpraševanja po svojih izdelkih bolje izkoriščala svoje zmogljivosti. Lažje je tudi prodala svoie izdelke in imela večje dohodke. Nad 9% regresa je dala država v korist potrošnje premoga za gospodinjstvo delavcev iin uslužbencev. Brez tega regresa bi bil premog dražji in del gospodinjstev bi trošil namesto premoga drva. Tudi za tekstilna podjetja je dala država 9% regresa. To je bila enkratna subvencija za znižanje cen, da bi olajšali preskrbo potrošnikov s tekstilnimi izdelki. Za sladkor je bil odobren regres v višini 7%, za pomorski promet 4%, za zračni pa 3%. Letos se ni spremenil samo celotni znesek regresov, marveč tudi njihova sestava. V primerjavi z lanskim letom se je celotni znesek regresov povečal letos za kakih 59%-. Za pospeševanje kmetijske proizvodnje je narasel delež kmetijstva od 60% na 70%, delež ostalih koristnikov regresov pa je razmeroma padel. Iz tega bi lahko sklepali, da politika regresiranja nj vsako leto enaka. Neodvisno od teh spremeb pa imamo vrsto regresov, ki so postali stalni. To so v glavnem regresi v korist kmetijstva, industrijo in prometa. Po pravicj bi lahko rekli, da regresi niso v skladu s poudar- jeno težnjo po uveljavljanju spodarskih - cen.; To je bilo ^1^-pojasnjeno ob letošnjem zvišaDJ odkupnih cen pšenice in kori ^ Takrat je bilo rečeno, da ukrep spodbudil kmete, da več pridelovali in več invesi>r v proizvodnjo. Tudi ob vsaki dražitvi prometnih storitev poudarjati, da gre za prila£<**! .g, prevoznih stroškov gospodars* cenam. Naši gospodarski strok njoiki so na nedavnem P°®Te-j]i vanju predlagali, naj bi dol0^, za umetna gnojila dvojne tor, ki svoje pridelke rajo, druga con n pa bi se rala prosto. V tem duhu H w ■ ata f/iv»n/, v itriu vi umi lm* morda treba spremeniti tudi le regrese tembolj, ker niso edina pomoč skuipno~tf r? sameznim gospodarskim P8 »m. . ^ Vsaka pomoč, ki jo daje nost, bi morala biti pogojno zana na točno določene obvc7' sti, katerih neizpolnitev bi ogibno imela Za posledico bo koristi, kj jo nudi skup® „ ko daje pomoč. Na koncu ha poudariti, da bo imela. racija v nadaljujem uveljav|J nju organizacije našega darskega sistema čedalje 1,1 •;)! možnosti dajati pomoč iz sredstev. Nikola KrsmaJ»o'r,c •C KULTURNI OBZORNIK Gogoljeva »Ženitev« na odru ljubljanskega Mestnega gledališča ten Ko so 9. decembra 1842. v Pe-fogradu prvič uprizorili Gogo-jevo »Ženitev«, je predstava po Pričevanju gledaliških zgodovi-~afj®v dejansko doživela ne-P®Pch. Pokazalo se je, da je Go-i Igrati. »Ženitev« še * kakor >Revizorja«, i. A® so 19. novembra 1955. v Juoijanskem Mestnem gledali-u uprizorili »Ženitev« v režiji '™a Debevca, se je ponovno iu*, ?ak)> da to Gogoljevo delo jahko postaviti na oder. Toda uprizoritev je uspela. , Keiiser je namreč umel obrcati burkaštvo, taiko da ni pre-/opilo meja prave farse, igrane okusom in čutom za mero. je pustil pristnemu go-y devskemu smehu prosto pot. ,,^lotni uprizoritvi je bilo ču-jT. režiserjevo hotenje, da bi tmV^- ravnovesje med zastrto rpst^tj0j izvirajočo iz znanega n) Goljevega odnosa do ženske in ^.eaeseoo v Podkoljosinovi nso-. \ln. satiro na ženitne običaje v^anje Rusije, kjer je bila ne-esta bolj privesek dote kot či/3*110’ trgovčeva dota pa pla-. za zveneč čin uradniški ali plemiški naslov. 3°S°lj je svojo »Ženitev«, ka-,e osnutek je napisal že proti cj nca 1852. z naslovom »Snub-*, sknpaj s satiro na carsko bi-sracijo »Vladimirov križec III. P11**, leta 1833 odložil in jo ^ Javil šele 1842. v sedanji obli-l ,ln s sedanjim naslovom. Fa-tj. . »Ženitve« kaže na anekdota’ izv?r- Gogolju je omogo-a, cla je — spričo svojega ne-odnosa do žensk — az.al ljubezen in zakon kot lutk zensko P3 kot lepo p Podkoljosin je inačica Ivana .i koroviča Španke iz Mirgorod-p.. . povesti, kar priča, da ni ^ Uu takšen tip pri Gogolju, le 9 j« pri njem zaostril nasprotje sil vro®° željo po ženitvi in n° plahostjo do žensk, kar nam govori tako o Gogoljevem od-asu do teh reči kakor o njego-e® komediografskem talentu. Če ^°s°lj Pa bi ne bil Gogolj, ra »o ne bi bil privoščil tudi iz-m fudričnih izprehodov. Oblo-sin i ^v°rni svetnik Podkoljo-ček’ l^ljubni eksekutor Jaj-kin’ -d^noglavi častnik Anuč-ki ’ ®vlr°koustni pomorščak Zeva-jv ' zenitna posredovalka Fekla ».i OTa — pred nami je cela nja satiričnih in seve tudi ,®°ž komičnih likov. j se zami- dvojenost tega nebogljenega dvornega svetnika. Jože Lončina kot Kočkarjov je dobro upodobil vse bistvene lastnosti tega lika: vročeglavost, odločnost, podjetnost in vihravost ter zlasti v prizorih s Pod-koljosinom dosegel učinkovito protiigro. Napravil bi še boljši vtis, če bi znal kretnje rok bolj podrediti konceptu svoje vloge. Nika Juvanova kot AgaJja Ti-honovna je znala vdihniti precej življenja tej dokaj nehvaležni vlogi, ki igralki ne daje dosti možnosti za razmah. Podala je ne za svojo »kliente«. Vsekakor pomeni ta vloga v primeri z dosedanjimi letošnjimi vlogami R. Bojčeve majhno nazadovanje. Ostali »snubci«; Janez Preset-nik kot debeluhasti im lakomni eksekutor Jajček, Hugo Florjančič kot pomorščak Zevakin, Franjo Knmer kot Anučkin in Lucijan Orel kot Starikov so bili prav posrečen komičen kvartet, ki bi bil lahko še boljši, če ne bi F. Kuimer tu pa tam zašel v golo burkarštvo in če bi ne bil L. Orel, ki bi moral predstavljati trgovca, oblečen kot nekakšen ciganski trubadur. bil p0|Pr«lju uprizoritve pa j Sre- °ukoljosin. Pri tem sta s ge] n° združili režiserjeva zami Uiien33°j!koliosintl kot tra&iko ,.m človeku, pri katerem je pr|,*Jevski strah pred žensko, dm-.- Uaturnim odnosom do nje «ez*”)?n£evi in “vrstna igra Jara «°hačka. Od prvega prizo-P^mega oblomovskega vzdu-Ustk Podkoljosin s pipo v 2o . sanjari o nevesti, pa do im’ ?i51Zora: ko ga zmaga plahost žal . ^ skoz' okno, da bi ube- Val Zen^vi> je Rohaček izobliko-p>olnnV°j° vlogo do kraja, jo nalili H z.zvrhano mero posreče-lj0 .uemisMc tor z glasom, mimi-ln kretnjami ponazorili raz- Prizor iz tretje slike: Podkoljosin (Janez Rohaček), Kočkarjov »Jože Lončina) in Agafja Tihonovna (Nika Juvanova) podobo prikupne naivne neveste, dobro prikazala zadrego mladega dekleta spričo petih snubcev. Ruša Bojčeva se v vlogi ženitne posredovalke Fekle Ivanov-ne nekako ni znašla. Nemara je bila temu kriva preizrazita težnja, da bi preveč karikirala podobo te koristoljubne ženske, ki s prevejandmi lažmi nabira ženi- Metka Bučarjeva (Arina Pan-telejmonovna) in Miro Veber (Stjepan) sta svoji vlogi odigrala standardno. V vlogi Dunjuške je nastopila Meta Pugljeva. Scena Vlada Rijavca je bila groteskno realistična prostorna to Pa je že tudi vse, kar bi imeli reči o njej. Kostumi Alenke Bartl-Seršove so bili prav posrečeni. Jože Šircelj | IZ ŽIVLJENJA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV | Dramska družina z Javornika gost Mestnega gledališča v Ljubljani Mladinska spevoigra »Alenka išče srečo« Igralska družina DPD Svoboda na Javorniku je po osvoboditvi uprizorila vrsto lepo uspelih mladinskih iger, vendar takšne, kakršno je spevoigra »Alenka išče srečo« doslej še nismo videli na našem odru. To delo je v delavskem Javorniku doživelo velik uspeh. Doslej je bilo že 18 predstav, ki so privabile 3000 obiskovalcev. Pri igri »Alenka išče srečo« sodeluje 40 igral-cev, v glavnem šolskih otrok, ki so dobesedno navdušili prebivalstvo našega gorenjskega kota. Tako so malčki iz Javornika gostovali že v Boh. Bistrici, Brez-nici, na Jesenicah, Visokem pri Kranju, v nedelljo 27. nov. 1955 pa se bodo predstavili celo na odru Mestnega gledališča v Ljub- PRED NOVINARSKIM KONCERTOM Beseda, dve o mešanem zboru Glasbene matice tttatf pevski zbor Glasbene n0Wl5e ko sodeloval na letošnjem tjj^t^rskem koncertu v soboto, dvor* • t' m- v veliki Unionski Orkd-i11' Skupaj s simfoničnim Slovenske filharmo-Cw, . P0*1 vodstvom Cirila Uije izvajal 4. stavek simfo- ' ^®ža Arniča »Duma« po nlu Zupančičeve pesnitve. * eVski zbor Glasbene matice, ^j°vljen leta 1891, aJstarejši ljubljanski tlak.* Starejših je danes in eden oben"a’l'i-,sm slovenskih zborov, r>ei{;?rri Pa tudi eden najimenit-Hovi ' . leMb, ko je bil usta- va i®11' je bila slovenska umet-vsemS'ia OTnejena še skoraj podboj/ -11® vokalno glasbo. Matični Z]wie bil takrat vzor pevskih pjCj drugod v Sloveniji in je Jsem njegova zasluga je, da (jj^T^venska vokalna glasba v ^^ern in tretjem desetletju ternJr1 ®k>letja ustvarila zdrave ®ije za rast instrumentalne * ®voje tesne povezanosti ven6kPlemeilitejSimi '-zro^’ii slo-W ® Slasbe in svojega nespor-^..-^Itumega pomena je bil let-, j?1 zlx>T PO osvoboditvi ’5 obvarovan usode velike ki predvojnih zborov, fia f bodisi razpuščeni ali diso obnovili. Zbor je vodil prva leta po osvoboditvi še direktor Mirko Polič. Delovni načrt zbora je obsegal zlasti izvedbe pomembnih večjih, celovečernih vokalnih del, oratorijev ali kantat. Razen tega je'postal zbor kot edina preostala, še zeleneča veja nekdanjega društva Glasbene matice nosilec njegovih izročil in varuh nekaterih njegovih materialij. Po smrti direktorja Poliča je delovanje pevskega zbora za nekaj časa zastalo, ker ni bilo lahko dobiti novega, prejšnjemu enakovrednega umetniškega vodje.. Leta 1952 je vodstvo zbora prevzel prof. Ciiril Cvetko, ki je začel temeljito in sistematično delo za njegovo konsolidacijo in ponoven dvig. Uspehi tega truda so že vidni. Zbor se izdatno pomlajuje. Poleg dveh celovečernih koncertov z zaokroženima pesemskima sporedoma je nastopil že z Dvofakovo celovečerno kantato »Mrtvaški ženin«, a v tej koncertni sezoni je pripravil doslej koncert, ki obsega poleg Ar-ničeve »Dume« še Beethovnovo »Fantazijo z zborom« op. 80. Pevski zbor Glasbene matice je v zadnjih letih precej nastopal tudi v naših manjših mestih poleg tega pa je gostoval na Slo venskem Koroškem in v Trstu. ljani Gostovanje v Ljubljani je za omenjeno igralsko družino pomemben dogodek in dokaj velik uspeh, saj v 30-letnem delovanju dramskega odseka ja-vorniške Svobode ni bilo mogoče, da bi glas o njeni dejavnosti segel izven meja bivšega radovljiškega okraja. Zato bo gostovanje v Ljubljani pomembna vzj>odbuda, saj je v igralski družini Svobode na Javorniku pretežna večina mladincev in mladink, ki z uspehom nadaljujejo 30-letno tradicijo dramskega odseka istoimenskega društva. Mladinska spevoigra »Alenka išče srečo« ima današnjemu času primerno vsebino, v njej nastopa šolska mladina, vaški otroci, dalje živ.li kakor na primer krt, medved, polž, zajčki itd. Vsebino tega lepega odrskega dela prepletajo, odnosno dopolnju jejo j glasbeni vložki, ki iih je pripravil v ta namen tov. Viktor Fa-Jbiani iz Kranja, igro pa je napisala tov. Martina Bidovec prav tako iz Kranja. w Kratka vsebina igre »Alenka išče srečo«- (5 dejanj) je naslednja: Alenka, mlada deklica, je vedno poslušala lepe pravljice, med drugim tudi pravljico o sre či, katero je pripovedovala nje' na mamica, in odločila se je, da jo poišči. Odšla je od doma v deželo Ringaraja, kjer so jo veseljem sprejeli prebivalci te pravljične dežele in ji pred njenim povratkom domov v kovček naložili srečo, toda doma je končno spoznala, da se sreča ne da vjeti v kovček, spoznala je, da je sreča le doma. Omenjeno spevoigro je tokrat režirala Marija Dolganova, vsestransko pomoč pa so ji nudili tov. Ivan Kopriva, Marija Brumatova, Francka Udirjeva, Marija Malejeva, Svetlinova in Joža Brenk. Godalni orkester Svobode ter petje vodi Leopold Mejač. Vsi ti tovariši in še mnogi dru"i so v to delo vložili dokaj truda, vendar ne zaman. Na gostovanje javorniške Svobode v Ljubljani opozarjamo šolsko mladino ter ostalo prebivalstvo mesta Ljubljane, z namenom, da napolni gledališko hišo v nedeljo 27. nov. 1955 ob 9. uri dopoldan in ob 15, uri. Predprodaja vstopnic pa je pri blagajni mestnega gledališča \ Ljubljani. Edo 2agar MEMORANDUM HRVATSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA V GRADIŠČU AVSTRIJSKI VLADI Predlog za upostavitev manjšinskega referata Dunaj, 22. nov. (Tanjug). Hr-vatsko kulturno društvo v Gradišču je avstrijski zvezni vladi predložilo memorandum, v katerem predlaga upostavitev manjšinskega referata pri predsedni-štvu avstrijske vlade, kakor tudi pri pokrajinskih vladah. Ti referati bi s področja šolstva pripravljali in izvajali vse zakonske in upravne ukrepe, ki jih predvideva avstrijska državna pogodba. Memorandum predlaga, da bi bila v zveznem referatu poleg vodje po en pripadnik slovenske in hrvatske manjšine kot sekretarja. Tej trojici uradnikov bi bil dodeljen posvetovalni odbor, ki bi ga sestavljali po dva predstavnika gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev in po en predstavnik dveh največjih strank avstrijskega parlamenta. Pri namestitvi vodje in tajnikov bi bilo treba upoštevati mnenje manjšinskih organizacij. Za pokrajinske referate je predložena podobna organizacija. Memorandum nadalje zahteva, da mora biti pouk v osnovnih šolah gradiščanskih Hrvatov v hrvatskem jeziku V drugem letu naj bi bila uvedena tudi nemščina. V zvezi s tem predlaga me- | morandum ustrezajočo reformo učnih načrtov. i V vseh gradiščanskih nadalje- 1 valnih šolah, ki imajo najmanj pet učencev s hrvatskim materinim jezikom, bi bilo treba obvez- j no uvesti hrvatski jezik za Hr- j vate. Memorandum predlaga nadalje, da se v vseh gradiščanskih srednjih šolah uvede hrvatski jezik kot učni predmet s prav toliko urami, kolikor jih imajo jeziki, ki se jih že uče. To je potrebno zaradi izvajanja določb državne pogodbe, ki predvidevajo enakopravno uporabo obeh jezikov v upravi in na sodiščih, j Memorandum predlaga otvo- IZJAVA PREDSEDNIKA EDENA V SPODNJEM DOMU < Velika Britanija je dolžna dobavljati orožje LONDON, 2*. nov. (APP). Odgovarjaloč Alfreda Robinsu, ki je v imena laburistične opozicije postavil vprašanje, je predsednik Eden v Spodnjem domu izjavil: »Popolna prepoved dobave orožja deželam Srednjega vzhoda s strani treh za-padnih sil ne bi bUa v sklada z določbami trojne deklaracije iz leta 1950 in z raznimi obveznostmi, ki jih je Anglija prevzela nase.« Predsednik Eden je na zahtevo Robinsa, naj se v celoti prepove dobava orožja za Srednji vzhod, dejal, da je Velika je predvideti, na kakšen način bi se mogli odreči deklaraciji brez soglasja teh dežel. Treba je pripomniti, da nas diplomatski razgovori, ki smo jih mi ln droge zahodne dežele imeli s Sovjetsko zvezo, ne vodijo k sklepu, da bi bilo koristno povabiti Sovjetsko zvezo na konferenco o vprašanja dobave orožja,« je dodal Eden. Na vprašanje o dejavnosti Varnostnega sveta na Srednjem vzhoda Je Eden opozoril na predloge, ki jih Je dal generalni tajnik OZN o izpraznitvi demilitarizirane cone pri El Britanija na podlagi deklaracije dr- Amjjj j„ na prizadevanja generala vzhoda dolžna do- Burnsa, da zainteresirane sile sprej baviti določene količine orožja. Težko ,nei0 te Dredloee. »Srečen sem. d: BRITANSKI ODGOVOR GLEDE OAZE BURAIMI LONDON, 22. nov. (AFP). V britanskem zunanjem ministrstva so sporočili, da je veleposlanik v Džedi Rode-rick Parkers izročil noto kot odgovor na noto Saudske Arabije z dne 9. novembra. V tej noti je saudska vlada predlagala obnovitev arbitraže in umik čet pod britanskim nadzorstvom s področja Baraimija. POGAJANJA O VODAH NILA KARTUM, 22. nov. (APP). Sudanska vlada je danes obvestila egiptovsko vlado, da je pripravljena obnoviti pogajanja o sporazuma za razdelitev vode reke Nila. ERHARD V RIMU RIM, 22. nov. (Tanjug). Kakor se Je zvedelo, bo zahodnonemški minister za gospodarstvo Erhard 25. novembra na povabilo italijanske vlade prispel v Rim. Erhard bo v Italiji ostal 5 dni in se bo razgovarjal z italijanskimi predstavniki o gospodarskih vprašanjih. DELAVSKE DEMONSTRACIJE RIM, 22. nov. (Reuter). Okoli 30D0 gradbenih delavcev je danes demonstriralo v Rimu, zahtevajoč zvišanje mezd in znižanje življenjskih stroškov. V spopadu s policijo je bilo ranjenih 36 oseb, med njimi tudi šef rimske policije dr. Ugo Piccolo. Aretirali so 100 demonstrantov. JUSTIFIKACIJA GRUZINSKIH IZDAJALCEV MOSKVA, 22. nov. (Reuter). Kakor poroča radio Tbilisi. Je bUa danes nad šestimi bivšimi funkcionarji SSR Gruzije izvršena smrtna kazen. Obsojeni so bili zaradi veleizdaje in drugih zločinov proti Sovjetski zvezi. Za vso šestorico usmrčenih bivših funkcionarjev državne varnosti je rečeno, da so bili sodelavci Berije. Justtflcirant so bili bivši minister državne varnosti Rukadze, bivši komisar za notranje zadeve Rokova, bivši namestnik komisarja za notranjo varnost Certeli, bivša državna tožilca Stavickl in Kazanl in bivši preiskovalni sodnik K riman. POPLAVE V KOLUMBIJI BARRANQUILLA, 22. nov. (AP). Zaradi poplav Magdalene v Kolumbiji je nad 5000 ljudi ostalo brez strehe, 4 osebe pa so utonile. SAR SMISLOVU ZAGOTOVLJENO PRVO MESTO ZAGREB, 22. nov. (Tanjug). V predzadnjem kolu »Velikega turnirja« si je Smislov z zmago nad Dtlckstei-nom zagotovil prvo mesto. Senzacijo današnjega dne predstavlja zmaga Italijanskega mojstra Porecce nad Ma-tanovičem. Trifunovič in Gligorič sta remizirala. Neodločeno so se končale tudi partije Barcza—Filip, Minev— Udovčlč, 0’Kelly—Fuderer in Kara-klajič—Rabar. V prekinjeni partiji z Gellerjem ima Pirc minimalne možnosti za remi. Bisguler in Ivkov sta prekinila v izenačenem položaju. Zadnje kolo bodo igrali 24. novembra. mejo te predloge. »Srečen sem, da lahko sporočim,« je dejal predsednik vlade, »da odtlej ni prišlo do nobenega incidenta na tem področju.« Na zahtevo konservativnega poslanca Geoffreya Nicolsona, naj vlada objavi točne količine orožja, ki so ga prejele dežele Srednjega vzhoda, je Eden odgovoril, »da je ta zahteva pretirana, ker Je več držav dobavljalo orožje Srednjemu vzhodu.« ritev državnega učiteljišča v Gradišču, kjer naj bi se poleg hrvat-skega jezika v zadnjih dveh razredih uvedla tudi metodika dvojezičnega pouka. Predlagatelji memoranduma menijo, da bi bilo treba za hrvatske ljudske šole imenovati tudi posebne okrajne nadzornike. Prepis memoranduma je bil poslan tudi veleposlanikom štirih sil podpisnic državne pogodbe. DULLES JE POROČAL GATESBURGH, 22. nov. (AFP). Tajnik Bele hiše za tisk Hagerty je novinarjem izjavil, da je zunanji minister Dulles na današnji seji vlade poročal o mednarodnem položaju. Dulles je govoril o ženevskem sestanku zunanjih ministrov in o svojih obiskih v Rimu, Madridu in na Brionih. Hagerty Je odgovarjajoč na vprašanje o ponovnem kandidiranju predsednika Eisenhowerja izjavil, da na današnji seji niso govorili o tem. CAFE FILHO V PRIPORU RIO DE JANEIRO, 22. nov. (Reuter) Danes Je brazilski parlament razrešil položaja in dal v pripor predsednika republike Cafe Filha, ki se je po tritedenski bolezni skušal vrniti na predsedniško mesto. Predsednik Cafe Filho se je umaknil s položaja 3. novembra po srčnem napadu. Tedaj Je začasno prenesel oblast na podpredsednika Carlosa Luza, katerega Je vojska strmoglavila, da bi zagotovila prihod na oblast nedavno izvoljenemu predsedniku Juselinu Kublčku, ki naj bi januarja prevzel dolžnost predsednika. PROGRAM HATOJAMOVE VLADE TOKIO, 22. nov. (AP). Ičiro Hato-jama, ki je ponovno sestavil japonsko vlado, je danes govoril na tiskovni konferenci o programu nove vlade. V zunanji politiki bo nova vlada vodila »miroljubno diplomacijo«, kar pomeni, da bo vzdrževala prijateljske odnose z Vzhodom, kakor tudi z Zahodom. Vlada bo podvzela ukrepe za stabilizacijo gospodarskega položaja, za okrepitev industrije, za povečanje izvoza, za borbo proti inflaciji in za ustvaritev gospodarskega ravnotežja. Hatojama je dejal, da bo vlada pripravila tudi radikalno reformo davč nega sistema in splošno reformo v administraciji. KOMUNIKE UDELEŽENCEV BAGDADSKEGA PAKTA Vse »za mir in varnost« Ustanovili so stalni svet in stalni vojaški odbor BAGDAD, 22. nov. (AFP). Po kon-čanem zasedanju držav članic bagdadskega pakta je bilo objavljeno poročilo, v katerem jo med drugim rečeno, da so predstavniki Turčije, Iraka, Irana, Pakistana in Velike Britanije sporazumno delali za »mir in varnost Srednjega vzhoda, za obrambo svojih ozemelj pred agresijo in subverzijo in za napredek blaginje in procvita teh področij.« Poročilo dodaja, da so proučili položaj po ženevski konferenci in sklenili, da bodo države članice bagdadskega pakta vzdrževale stalne stike, da bi se lahko zoperstavile kakršnikoli nevarnosti, ki bi pretila njihovim skupnim interesom. Ustanovljen Je bil stalni svet bagdadskega pakta, v katerega bo vsaka država članica imenovala po enega stalnega predstavnika v rangu veleposlanika. Zunanji ministri držav članic se bodo sestajali najmanj enkrat na leto. Sklenili so ustanoviti stalni vojaški odbor, ki bo podrejen svetu in čigar naloga bo izvajati skupno sprejete sklepe. Načelniki generalštabov petih držav članic bagdadskega pakta bodo člani stalnega vojaškega odbora. Na koncu poročila udeleženci konference v Bagdadu opozarjajo na »podporo, ki so jo Združene države Amerike nudile našim narodom s sodelovanjem v korist miru«. MACMILLANOVI OBISKI NA SREDNJEM VZHODU BAGDAD, 22. nov. (AFP). Britanski zunanji minister Harold Macmil-lan bo jutri s posebnim etalom odpotoval v Beirut, kjer bo obiskal predsednika republike Samuna, nato pa bo imel razgovor še s predsednikom libanonske vlade Karamom in zunanjim ministrom Laudom. To in ono iz Šentvida Pionirji so zbrali okrog tono jabolk Pionirji naših šol v občini so se odzvali akciji Rdečega križa in so zbirali sadje. Letos je bilo prav v vodiškem okraju mnogo sadja, zato so tudi ti pionirji največ nabrali. ; Skupno so nabrali na vseh šolah, ra-| zen na šentviški in. gimnaziji, okrog 1000kg jabolk. Ta jabolka so potem | poklonili domu vajencev v Šentvidu, | domu vajenk v Tacnu in otrokom delavcev in nameščencev na šentviški in šmartenski šoli, ki nimajo doma sadja. Ostali otroci pa so nabirali šolske potrebščine, toaletne potrebščine, robčke in drugo in vse to pokloniii otrokom kmečkega kraja, ki so zbirali jabolka. Tako je nastala lepa vez med otroki naše komune. Ljubljanska drama bo gostovala v Šentvidu Odbor šentviške Svobode se je pogodil z ljubljansko Dramo za gostovanje. Tako bomo lahko na našem domačem odru imeli priliko videti igralce našega največjega gledališča že decembra. Enajstega decembra bo. dramo »Lov na čarovnice«. Zvedeli smo, da bomo imeli še več gostovanj. Na račun bodo predvsem prišli tisti ljubitelji dramske umetnosti pri nas, ki nimajo abonmaja in ne prilike iti k predstavam v Ljubljano. Dobro bi bilo, če bi Svoboda še z Mestnim gledališčem sklenila sličen dogovor. Opereto pripravljajo Igralci in pevci šentviške Svobode se bodo letos, po dvoletnem presledku, končno vendar zopet pokazali na našem odru. Ves ansambel in pevski zbor je pomlajen z novimi močmi in študiTajo opereto češkega komponista Edvarda Ingrisa »Tam pod goro«. — Premiera te operete bo v začetku decembra in Je zanjo veliko zanimanje. To je za pričetek sezone Igralci pa mislijo letos dati na oder še kako delo, niso se pa še odločili katero. Priprave za proslavo Dneva republike Letošnji Dan republike bodo > šentviški občini svečano proslavili, saj poteka deset let proglasitve republike. V Šentvidu pripravlja 8vi<- Danes nam je nenadoma umrl v Opatiji naš ne-pozabni MATKO BRNČIČ višji svetnik v pokoja Pokopali ga bomo dne 23. novembra ob 16. uri na pokopališču v Opatiji Opatija, 22. novembra 1955. Zalnjoča vdova, otroci z družinami in ostalo sorodstvo do igrali v Šentvidu znano Millerjevo 1 bod.a skuPno z vojsko n Partizanom svečano proslavo v Domu Svobode. Nastopili bodo vsi odseki in pričakujemo lep program. Tudi v Tacnu pripravljajo proslavo, prav tako v Vodicah in Bukovici. Na teh prireditvah bo tudi nastopala šentviška Svoboda z delom svojega programa. O proslavah so razpravljali na sejah j>ZDL/ :r. bodo vse te proslave pod vodstvom te naše množične politične organizacije. Včeraj na ljubljanski nezgodni postaji Albin Smole, 67-letni upokojenec iz Borovnice si je pri padcu zlomi-l desno nogo v kolku. Pri padcu s peči si je poškodovala vratni del hTbtenice in zlomila desno roko v zapestju Angela Pečnik, gospodinja iz Rašice. 78-letni Matija Strle iz Stranske ulice je pade! ni cesti in si zlomil lobanjsko dno. Levo roko v zapestju si je zlomil 66-letni upokojenec Jože Torkar iz Železnikov. CEVI IZ SALONITA PREMERA 700 mm ZA VODOVODE, KI JIH DOSLEJ V NAŠI DRŽAVI NISMO IZDELOVALI - Z NJIMI BODO BR2CAS 2E DO KONCA PRIHODNJEGA LETA ZAMENJALI CELOTNO SEDANJE VODOVODNO OMREŽJE V BEOGRADU TEKMOVANJE DRUŠTEV »PARTIZAN« ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE« ŠE ŠEST KANDIDATOV Ostali so: Gomilsko, Narodni dom, Studenci, Trbovlje, Vič, Železničar-Maribor Ljubljana, 22. novembra. — Vrste najboljših se redčijo. Od včerajšnjih osem kandidatov sta po natančnem pregledu odpadla iz konkurence za najvišje mesto »Partizan* Bled in »Partizan* Cankova. Ti dve društvi bosta verjetno osvojili mesta od 7. do 10. Torej ostali so še: Gomilsko (1953 — sedmo mesto, 1954 — osmo), Narodni dom (1952 zmagovalec, 1954 drugi), Studenci, Trbovlje, Vič (1953 šesti), Železničar- Maribor (1954 enajsti). Lanski zmagovalec Fram se bo letos po vsej verjetnosti uvrstil na 10. mesto. To so zaključki zasedanja komisije »Partizana« Slovenije v tekmovanju za pokal »Ljudske pravice«. Najboljši v Prekmurju »Partizan« Cankova Ce med Gornjo Radgono in Mursko Soboto iščemo vrh trikotnika lahko mime duše trdimo,da je to Cankova. Zakaj ravno Cankova? Ne zaradi geografske sredine, temveč zaradi društev »Partizan«. Kot je znano, so vsa društva »Partizan« Slovenije letos tekmovala za pokal »Ljudske pravice«. Od prekmurskih društev je edino ostalo v ožji izbiri telesnovzgojno društvo Cankova. Ne mogoče zato, ker je to edino društvo »Partizan« v Prekmurju, ki lahko konkurira z najboljšimi društvi v Sloveniji. Ne zato. Gre za to, da je telesnovzgojno društvo v Cankovi res doseglo uspehe, ki jih uvrščajo med 10 najboljših društev »Partizan« v Sloveniji’ Zakaj? Se enkrat. Ne zato, ker ima »Par- j kakor polno priznanje. Brez dvoma, tizan« Cankova 141 pripadnikov, tem- j da ti prednj alei in vaditelji žrtvujejo več zato, ker društvo skrbd za sploš- } vse proste ure, da Imajo lahko člani no telesno vzgojo ne samo v svojem od pionirjev do članov redne in orga-kraju, temveč tudi v okolici. Ce upo- nizirane splošne vadbene ure. Te žtevamo, da je udeležba pri telovad- splošne vadbene ure zahtevajo od nih urah 110 telovadcev — pri tem l prednj akov in vaditeljev vsekakor računamo vse oddelke — da pri tem precejšnje priprave. Za te priprave vključuje tudi nad 50 pionirjev in pio- in vodenje splošnih ur pa ne dobijo nlTk iz okolice — je vključenih v te- niti »ficka«. lesnovzgojno društvo okrog 15 odstot- Pri tem je treba upoštevati to,' da kov vsega prebivalstva, ki pripada se je društvo »Partizan« Cankova »Partizanu« Cankova. kljub pomanjkanju vodnikov in pred- Ce pri tem upoštevamo, da je pri njakov udeležilo vseh nastopov tako društvu samo šest prednj akov oziro- okrajne zveze »Partizan« kot tudi nama voditeljev, jim moramo dati vse- stopov višjih enot. Na okrajnem na- Z nastopa TVD »Partizan« Cankova stopu v Murski Soboti so scxielovaii s 77 nastopajočimi, na pokrajinskem zletu v Celju je nastopilo 60 pripadnikov »Partizana« Cankove, NE SAMO TEKMOVANJA VlSJTH ENOT. . . Prt tem pa ne smemo poza±>itt na okrajno prvenstvo v odbojki, kjer je vrsta »Partizana* Cankova dosegi a tretje mesto, se udeležila okrajnega prvenstva v atletiki s 17 tekmovalci, na prvenstvo v teku čez to in stm spomladi ln Jeseni pa Je poslala nad 20 tekmovalcev. Pred tem so morali vsi »Izbrani« tekmovati v drufitvu. Tekmovanjem ni konca ne kraja. Tako imamo Se na sporedu propagandni nastop v RogaSevdh s 106 člani društva, sprevod ob 1. maju in obenem tudi nastop z dvema točkama na svečani akademiji ob proslavi 10-Ietndce osvoboditve itd. Z DELOM — DVORANA Društvo se Je postavilo na lastne noge šele letos. Od kmetijske zadruge so prejeli v last nedograjeno dvorano in jo usposobili, da se lahko redne vadbene UTe oddriijo tudi v zimskem času. Društvo je za obnovo in prenovitev dvorane zbralo samo preko članov okrog 120.000 din prostovoljnih prispevkov. Skratka: vsi prispevki, do katerih Je prišlo društvo, so bili porabljeni za dograditev telovadnega prostora. Razen tega so še porabili okrog 20.000 din za nabavo krojev za pionirje in za nogometno žogo. DRUŠTVENA ZAVEST Občnega zbora so se udeležili vsi člani, ki imajo volilno pravico. Na njem so videli, da Je Spravni odbor delal zelo dobro (to dokazuje visok plasma v tekmovanju za pokal »Ljudske pravice«), da je imel upravni odbor redne seje, pravtako pa tudi vaditeljski zbor, na katerem so se vodniki ln prednj akl pripravljali za vodstvo posameznih oddelkov. K temu poglavju spada Se redno pošiljanje poročil, katere je okrajna zveza v Radgoni redno prejemala. ZA NAPREJ Trenutno se člani »Partizana« Cankova . pripravljajo za praznovanje 10-letnice osvoboditve, ki bo združeno s proslavo Dneva republike — 29. novembrom. Drugače pa je njihov glavni cilj — pridobiti čim več novih članov, telovadcev. Po našem mnenju Je »Partizan« Cankova res društvo, ki se bori s težavami ln dosega razveseljive uspehe. Priznati pa moramo, da Je telesnovzgojno društvo v Cankovi eno naj-boUJSili, če ne najboljše, v murskosoboškem okraju. Zato imajo vsekakor zasluge predsednik Karol Vogrinčič, načelnik Ivo Orepnlk ter ostali požrtvovalni tedeanotrzgojnl delavci. Blatnogomik BOKS Madžarska — Avstrija 17:3 Madžarska boksarska reprezentanca je v Budimpešti premagala avstrijsko boksarsko reprezentanco z rezultatom 17:3. Ne samo rezultati in rekordi... ŠAHOVSKI FESTIVAL MLADOSTI Smislov gotovo prvak Zagreb, 22. nov. Nedokončana partija XVII. kola med Gligoričem in Gellerjem je bila ponovno prekinjena v dokaj nejasnem položaju. Gligorič se bo moral še precej potruditi, da ohrani remi. Položaj ob drugi prekinitvi je nafilednji: Belli (Gligorič): Kf2, Tf8, gfi im h5. Čmi (Gelleifl: Kf5, Tg5. Lf6, ©4. Orni je knvertiral potezo. Nocoj bo XVIII. — predzadnje kolo: Trifunovič — Gligorlč, Bisguler — Ivkov, Geller — Pirc, Smislov — Diiokstedn, Barcza, — Filip. Hinev — TJdovčič, 0'Keily — Fuderer. Milič — Bertok, Karaklajdč — Babar, Mata-novič — Porecca. * Na Turnirju žensk je bila bre® nadaljevanja dokončana edina prekinjena partija X. kola: Timet — dr. Katinger 0:1. Vrstni red po X. — predzadnjem kolu: Timofojova, Langos, Binder 7.5, Lazarevič 7, inž. Bočič-Delak, Ba-denkovič 5,5. Beninj 5, Vinceljak 4,5, Katinger 3,5, Enevoldsen 2, Osterc 0,o. Nič kaj »športno« vreme ne vlada, prišla Je »Iva jesen, športniki se selijo v dvorane, smo tik pred skupščinami. Naša društva bodo podajala obračun svojega dela ln morda jim bodo vsi dosedanji utrinki iz naše stalne rubrike v marsičem koristili kot nasveti za odstranjevanje napak pri bodočem delu. Toda še vedno kane kakšna grenka kaplja v naše športne dogodke ln skali bistro vodo... Ker smo že pri skupščinah, naj se .. i jknemo koristne pobude, kt jo j« (i*»l Upravni odbor N ZN na svojem uedavnem zasedanju. Bistvo te pobude je: nogometni klubi naj ne bl-tljo % izvedbo svojih skupščin, temveč naj se njihovi odbori s članstvom vred nanjo dobro pripravijo. Treba je »pobrskati« tudi med ljudmi, ki kažejo voljo do dela v nogometnih organizacijah, so pa hkrati tudi na- firedni ljudje, ki bodo s svojim de-om koristili napredku nogometa pri □as. Upajmo, da ta pojav NZS pri naših nogometnih organizacijah ne bo naletel na gluha ušesa, kajti znano je, da je naš nogomet še potreben zdravljenja... * Na nedeljski »dert»y« tekmi nogometnih enajsteric »Ljubljane« ln Odreda smo ugotovili, da se da vzdržati red in mir tudi pri »napetih« srečanjih. Vse je minilo mirno — pa kljub temu so Imeli organi javnega reda nekaj dela. Peščica (dva Hi trije) navijačev se Je pred tekmo »oborožila« z alkoholom. Poizkušali so Izzivati sicer mirne gledalce, ki pa na to niso reagirali. Toda naleteli so »na mino«. Odgovorni organi Javnega reda so Jim mimogrede pripravili s svojim službenim avtomobilom »Izlet« nekam v okolico Ljubljane. Tam bo se menda pošteno ohladili. še posebej, ker ni bilo poskrbljeno za prevoz nazaj. Pa vendar — tega »Izleta« se bodo najbrž spominjali, č« ne drugače, ko bodo morali odštet] prispevke *a prevoz . .. Dober način, ki bi ga veljalo še kdaj uporabiti! * Plenum Kolesarske »veze v Beogradu je razpravljal o programu bodočega programa In dela v naših kolesarskih organizacijah. Vse ,1e šlo lepo po določenem dnevnem redu, ko pa Je prišlo do volitev zveznega kapetana, Je »zaškripalo«. Zakajf Pri tajnih volitvah Je bil za oba predlagana kandidata rezultat neodločen. Nato so Izvedli jav. n e volitve! Ob tej priložnosti Je zmagal favorizirani kandidat. To ni drobnjakarstvo, temveč doslednost — ali bi volili zveznega kandidata obakrat javno al| pa obakrat tajno; pri tem ne bi bila rušena demokra- tičnost volitev, ki je važna tudi v športnih organizacijah . ..! * Zgleden primer požrtvovalnosti so v nedeljo pokazali nogometaši Tabora Iz Ihana. S kolesi so se odpeljali na prvenstveno tekmo v precej oddaljeno Litijo in se tem požrtvovalno borili. Uspeha seveda niso dosegli, ker so kvalitetno šibkejši od Litljanov. Pa vendar, spet so sedli na kolesa ln se po opravljeni dolžnosti odpeljali domov. V športu se dft nastopati torej tudi požrtvovalno, brez oblazinjenih vagonov ali spalnih voz. Morda bi bilo dobro, če bi st ta požrtvovalni zapomnili tudi tisti športniki, n razvajenci gojijo šport! Ljubljanski odbor naK»metoll> nlkov je nedolgo tega organi*«'« (. čaj za nogometne sodnike. ’ ^jnl kem bodo tudi teoretični In Pr izpiti za sodnike kandidat©. D« bi Izpiti čim bolje u»P»£ sodniški odbor zaprosil za 1‘fr moštva, ki hi Igrala P*]*r?»,?® za Izvedbo praktičnih Izpitov. In, kaj se Je zgodllof Pjt a> Ljubljana so funkcionarji „ razpolago obe igrišči v ŠlSkl dve moštvi za nastop. Ko pa od funkcionarjev sodniške org * 0 clje zaprosil ljubljansko nog ^ podzvezo za to. da bi organi*1', j ostali dve moštvi, se Je ne,ir ,To tej organizaciji takole Izr** • nas pač nič ne zanima. Ce bočel ni ki Imeti tekme, naj sl moštva preskrbijo . ..« Pač »lepo« gledanje na s®«« ,, nje med športnimi organizacij*™*’ nef! Madžari za tekmo z Italij0 Budimpešta, 22. nov. uuuiui^v.iiu, * - nogometna federacija je -more- či! a 15 nogometašev madžarske tsv v zentance, ki se bo 27. novem*« Budimpešti pomerila z prezentanco. To so: Farago, Buzansky, Karpati, I>antosz, t> Tot Bozsik, Soyka, Kotas, J°vSepn__ Koczis, Tihi, Puskas, Czibor in V B reprezentanci, ki se Jo dne pomerila z ustrezno reprezentanco v Italiji, bosta n pila tudi Higdekuti in Szandor. »ŠPORT V BESEDI« Teden tiska, ki ga ob l*".1®^ nid novinarstva proslavU" vsa naša uredništva, je razgibal tudi športne novinarje Sloveniji, Hrvatskl ln drugo*" V Zagrebu Je bila v nedelj® odprta razstava športnega ^ ska in propagande, slovens** novinarji, člani športne s®** cije Društva novinarjev, P* ■ ■ oje U* ljubiteljem telesne vzgo; športa pripravili spet _ če- prav po dolgem razdobju ~~ prijeten ln pester večer, »Šport v besedi«. , Marsikdo se še spomini* lanskih dveh prireditev, ki nedvomno uspeli, našo javno*1 Pa približali športn in športnikom. Tudi tokrat naj se ta »*' men Izpolni. za kar jamčijo znana imena sodelavcev, »J bodo v živi besedi popelj*1’ poslušalce v svet športnikov, nazaj v minulo sezono letni# športov in v bližajočo se zimsko sezono. Kdo bo sodeloval, Vam bo* mo še sporočili, zaupajmo P® Vam. da bo »Šport v liese«1* v petek. 25. t. ra. ob 2fl. nrI v dvorani Doma sindikatov n® Miklošičevi centi v Ljubija®*- Ne pozabite torej: v petek — v Ljubljani — »Šport v b®' sedi«! ( ŠPORT IN TElEtNA VZfiOJA ) SREDA, 23. NOVEMBRA lgj> ...... ...... ~. J7počastitev 29.novembra — Dneva republike in desete NOVA DELOVNA ZMAGA obletnice osvoboditve ANHOVSKIH CEMENT AR JEV viji sploh nismo izdelooali (o Anhovem so izdelovali takšne cevi z največjim premerom A00 mm) in so nekateri strokovnjaki celo menili, da tega ne bomo kmalu dosegli, ker naše cementarne, raz- polagajo z omejenimi tehničnimi možnostmi. Zato je uspeh delavcev obrata za salonit anhovske cementarne še toliko večji in pomembnejši. Strokovnjaki Uprave beograj- Fogled na sušilnico Stroj za izdelovanje salonita skega vodovoda, Zvezne industrijske zbornice in sorodnih ustanov z velikim zanimanjem pričakujejo, kako bodo nove cevi prestale preizkušnjo. V Anhovem si glede tega ne delajo skrbi. Ko so cevi preizkušali, je vsaka brez težav vzdržala 10 atmosfer pritiska, kolikor so strokovnjaki tudi predvideli. Preden jih bodo v začetku prihodnjega meseca poslali v Beograd, bodo vse cevi še enkrat preizkusili. V Beogradu bodo z njimi v začetku prihodnjega leta nadomestili del iztrošenih litoželeznih cevi. V načrtu je, da bodo postopoma zamenjali celotno sedanje vodovodno omrežje s cevmi iz salonita. Salonitne cevi imajo mnoge prednosti pred litoželeznimi in spričo tega o Anhovem pričaka jejo v kratkem nova naročila ostalih jugoslovanskih mest in večjih naselij. Te cevi so predvsem'za okrog polovico cenejše, £**ino lažje, razen tega pa je nji- hova življenjska doba Pra^* jL. skoraj neomejena. Tudi niso “ vzetne za vlago in rjo. Medtem litoželezne trajajo od petdeset največ sedemdeset let, cevi i2 s lonita lahko poškoduje ozir°h„( uniči samo potres ali podob11 elementarne nezgode. * Poleg cementa, ki ga v vem proizvajajo sami, je surovina za izdelovanje saloP1 azbest. Tega pa vedno Pr'n'<\ :e kuje. Domača industrija ga °a' v minimalnih količinah in ga 0,0 [ zato naša država vsako leto & sto tisoč ton kupiti v tujini. Odtod stalne motnje in teiaV^ v jugoslovanski industriji sa*°,.0 ta. V Anhovem so tc težave to'1 ^ večje, ker je obrat za $a^01!g. znatno večji od obrata za vanje cementa. Letos je zaradi P manjkanja azbesta proizvodni dva meseca skoraj povsem s,a ' vtem ko stroji že precej časa f' polno Izkoriščeni, To je zares pr blem, pred katerim je delovni * lektiv brez moči. V tovarni cementa in salonita »15. september• v Anhovem ob Soči, ki sodi med največja podjetja industrije gradbenega materiala v državi, so v zadnjih letih znatno povečali proizvonjo in de. lovno storilnost ter nas razen tega prijetno presenetili z osvojitvijo tehnološkega postopka za več novih proizvodov. O tem smo že večkrat pisali; tokrat naj omenimo le umetni marmor, ki so ga zaželi v večjih količinah izdelovati sredi leta. Umetni marmor ima vrsto prednosti pred naravnim, je precej lažji, bolj prožen, se lažt obdeluje in oblikuje itd. ter ji zaradi tega na trgu zelo iskani blago. V obratu za proizvodnjo salo nita, ki je največji in najbolj so dobno urejen v državi, so prec kratkim izdelali prvih poskusnil 1700 metrov odnosno 425 salonit nih cevi premera 700 mm za ob■ novo vodovodnega omrežja i Beogradu. Tlačnih cevi tako velikega premera dotlej v Jugosla- Vsako cev Je treba obdelati na posebnih strojih DNEVNE NOVICE h».a Danes, v sredo, 23. novem- T d 19,30 strogo obvezna vaja na «jmnaziji v Vegovi ulici. — Odbor. kft*a * om Slav*stičnega društva! Te-6im ,števiJka našega čekovnega rali* w~KB-1-2-586 (s tem popravil4’ zadnje okrožnice). nAB« mokri jeseni bo krompir zelo vJ5J5'le?' ^ gnitju^ Torej ne spravi ^ompirj®, ne (ja bd ga posul s preparatom »Krosan«. Ce veliko sto.HS ali mnogo hodiš, Porabljaj osvežujočo kopel z »Jela« vv Poizkusi in povej drugim, da Je »Jela« sol odlična. PREDAVANJA *»hNUdska univerza v Ljubljani vas >ni,l«na Prvo predavanje iz oiklusa i*J . na n otrok« prof. NuSe Kolar-v predšolski cioDi«. Pre-^ bo ob 20 v d\oram I. giinna-rJJe, Vegova 4, I. nadstropje — cine «• novembra. Slovensko zdravniško društvo vabi v»Hh vanS® zdravnike in mediclnce pL"‘n semestrov na predavanji: dr. Van Franc: »Tireotoksikoze«; dr. linrvMti °^an' “Uporaba joda 131 v dia-obolenj žleze ščitnice«. Pre-=nj) bosta v petek. 25. novembra ir,. “■ Ufi (prej 19.30) v predavalnici ne Idinike v Ljubljani. KONCERTI obvSrenska filharmonija vljudno ja Tf a.abonente rumenega abonma-lezri zaradi dveh primerov bo- ** med solisti moraila prestaviti n^._?oricert za rumeni abonma s Petek, 25. nov. ob 20: Giraudoux: »Trojanske vojske ne bo«. Abonma red Petek. — Vstopnice so tudi v prodaji. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Sreda, 23. nov. ob 20: Konfino: »V soboto se poročim«. Izven. Sobota, 2B. nov. ob 20* Schiller »Marija Stuart«, tragedija, gostovanje M. Šaričeve. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji Ker tudi pn zadnji predstavi Kon-finove veseloigre »V soboto se poročim« mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic, bo jutri, v sredo, 23. novembra ob 2o Se ena predstava te zabavne veseloigre. Prihodnja premiera bo v začetku decembra, in sicer Senečičeva komedija »Ljubezen in logaritmi« v Karusovi režiji in z GrgureviČevo, Ravnikarjevo in Lombarjem v glavnih vlogah. — Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu, rezerviranje tefl. št. 32-860. KUPUJTE SREČKE GASILSKE LOTERIJE! RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, 23. novembra 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 Naš predlog za vaš jediinik — 6.25 Reklame — 6.35 Jutranji orkestralni spored — 7.10—7.30 Priljubljene popevke — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« — 11.35 Radijska šoda za višjo stopnjo: Kako se rodi časopis (reportaža iz uredništva dnevnika) — ponovitev — 12.05 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Milena Lekšan: Jesenska obdelava in gnojenje sadovnjakov — 12.40 A. Ponchielli: Ples ur — A. Glazunov: Koncertni vaflček — N. Paganini: Perpetum mobile — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 »Od Triglava do Ohrida« (pisan spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov) — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pripovedka o gradu Trenčinu (ponovitev) — 14.36 Zefleli' ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz literature: PrvnhT rumeni aoonm VemK^°x ol:>javljenega datuma (25. no-1 hiniai na četl*tek, dne 1. decembra. j Jelk o Bogo Leskovic, solisti so Vidrn«, 7u“a<1olnlk-Zalokarjeva, Nada Ksrrtr!^eva* Viilma Bukovčeva, Elza Va^ onrna (oranžni) pa bo v po-Vstoni- ’ 5* decembra. — Preostale bLfTnV1?6 80 na razpolago pri dnevni wni (od 300 do 150 din). GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Srp 18,3®: Massenet: Peteianon*' Abonma red F „ ■ 25. nov. ob 15,30: Musorgski: Hovanščina«. Abonma red Petek ta5>JŽ?ldanski. “•»TNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Srorf Gledališka pasaža ,?> 23. nov. ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Abonma Vajenci — Učenci rP1SosPodarstvu. 24- nov- ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Abonma red Četrtek. w V8topnlce so tudi v prodaji. JJmrli so v Ljubljani greh 'k ae',a Škraba, užltkarica. Pojoči 51168 ob na Zaiah. greb bo rta^BevCar- gospodinja. P«- 00 danes ob 15.30 na Zalah. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Petek, 25 nov ob 16: Bratko Kreft: »Celjsk: grofje«. Zaključena predstava za tovarno »Iskra« v okviru proslave za Dan republike. Nedelja. 27. nov. ob 16: WiMiam Shakespeare? »Othello«. Izven in za podeželje DPD »Svoboda, Kranj, Sindikalni dom: V petek, 25. novembra ob 20: H. Stepančič-Janko Gregorc: »Oj, to leetovo srce«, opereta v treh dejanjih, premiera. V drogerijskih poslovalnicah dobite NE POZABITE, DA BO ŽREBANJE LOTERIJE GASILSKE ZVEZE LRS 4. DECEMBRA 1955 OB 11. URI NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI VESTI IZ MARIBORA KINO PARTIZAN: Poljski Ulm: »Blago«. — Tednik. UDARNIK: Francoski barvni film: »Rdeče in črno«. Rredfiim. POBREŽJE: JiigoaL film: »Vesna«. Predfilm. STUDENCI: Jug. dokumentarni fUm: »Dokumenti življenja« (Biografija maršala Tita). Rezervni oficirji. V četrtek, dne j 24. novembra, bo v Domu JLA v Ma- j riboru ob 17 predavanje: »Obramba j države v atomski vojni«. Udeležba za vse Tezervne oficirje obvezna. Vablje- , ni tudi rezervni podoficirji. — Okraj- j ni odbor UROJ, Maribor. Poročili »o se: Anton Auer. 23 let, delavec — Terezija Medved, 22 let, poljs-ka deJj&vka; Leopold Kos. 28 let, organ LM — Terezija Habjanič, 20 let. delavka; Stanislav Kosmatim, 27 leti elektrovarilec — Vjekoslava Emeršič, 31 let, gospodinja; Boris LepŠina, 24 let, elektrotikalnifcar — Jožefa Poer. 22 let, trgovska pom očnica; Rudolf Mastnak, 68 let, rudar v pokoju — Amalija J&užnik, 51 let, gostilničarka; Vladimir Simončič, 23 let. strojnd ključavničar — Zofij* Uršič, 19 let, tkalka; Janez Sitar, 24 let, apreter — Terezija Zavernik, 24 let. poljska delavka; Ivan Sluga, 23 let, tehnični kontrolor — Jožefa Martič, 24 let, mameščenka; Viktor Žir žek, 23 let, brusač — Ivana Skerbinek. 18 let, delavka; Franc Bolko, 23 let, avtomehanik — Olga Koren, 23 let, tkalka; Emil Dolinšek, 33 let, strojni ključavničar — Mirjana Je-strovdČ. 34 let, dvojilka; Anton Gsel-man, 23 let, avtomehanik — Neža Hiti-beršok, 24 let, perica; Franjo Ko- KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Avstrijski film Luč ljubezni Tednik. Predstave ob 15, 17, ll> in 21. V glavni vlogi Paula Wessely Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. GO "KO. % £#. %, E za dezodorizacijo toaletnih in drugih zatohlih prostorov. i Tit Petronij: Gostiša pri Trimalhijo-nu — 15.45 Pojte z nami, otroci! — 16.00 Družinski pogovori: Helena Puhar: Vzgoja k redu in snagi — 16.10 Popoldanski simfonični koncert — 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Iz naših 'kolektivov t- 18.15 Skladbe in priredbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 18.35 Radijska univerza: Dr. Josip CMobevnik: O nastanku FLRJ in oblikovanju njenih vodilnih organov — n. ded — 18.50 Igra trio Dorko Skoberne — 19.00 Radij^ci dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Arnold SchOnberg: Gurrelieder: kantata (prva izvedba) — 22.15—23.00 Jazz-eoctail — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert —- 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). PODPRITE GASILSKO ORGANIZACIJO, KI VAM ČUVA PREMOŽENJE TER VAM POMAGA V NESREČI. KUPUJTE SREČKE GASILSKE LOTERIJE! Upravni odbor RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA razpisuje delovni mesti za: šefa finančnega knjigovodstva Pogoji: popolna srednja šola (ekonomski tehnikum) z najmanj 6-letno prakso, ir in saldakontista Pogoji: popolna srednja šola (ekonomski tehnilkum) po možnost vsaj enoletna praksa v knjiženju. Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe je treba poslati v 15 dneh na upravna odbor RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA 4019 strevc, 24 let. elektrotehnik — Eriika Dolinšek, 22 let, nameščenika; Anton Kramberger, 25 let, livar — Helena Pajmik. 24 Jet, gospodinja; Ivan Murko, 21 let, tovarniški delavec — Ana Križanec, 18 let, tkalka; Branko Per-ger, 26 let. pek — Frančiška Golubič, j 19 let, tkalka; Vinko Ploj, 23 let, ko-! vinostrug»ar — Olga Polšak, 20. let, 1 namet&emka; Marjan Weingerl, 19 | let, mizar — Marija Coipak, 21 let, i tkalfca; Alojz Zajšek. 23 let, strugar — Stanislava Horvat, 18 let, pa*ikro-jeval&a. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 23. nov. ob 20: Shakespeare: •Otiiello«. Izven. Četrtek, 24. nov. ob 20: George Axel-rod: »Sedem let skomin«. Izven. Petek, 25. nov. ob 15.30: Aleksander Marodič: »Operacija Altmark«. Zaključena predstava za I. gimnazijo. Nedelja, 27. nov. ob 14: Shakespeare: »Othello«. Gostovanje v Topolšici. VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOV. PRIMORJA Koper Sreda, 23. nov. ob 20: Držič-Rupel: »Boter Andraž«. Premiera. Red A. Četrtek, 24. nov. ob 15: Držič-Rupel: »Boter Andraž«. Red C, dijažki, ob 20: Držič-Rupel: »Boter Andraž«. Red B sindikalni Petek, 25. nov. ob 20: Slavnostna akademija ob Dnevu republike. KINO »KOMUNA«: Francoski film: »Polnočna ljubimca«. Tednik: Filmske novosti št. 47. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Jean Marais in Dany Robin. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Robinson Crusoe«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavna vlogi O’ HeTlihy in James Fer-nandez. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »SOČA«; Francoski film: »Polnočna ljubimca«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■•■■■■» KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni fUm Meč in roža V glavni vflogi James Robertson, Justice Mary in GJynis Johns. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. • ■■■■•n ■■•■■»»■■■■■»•'•■■•'•■•n ■««■•■■■■■■■■»■■» »KINO VIČ« Ameriški barvni fWm ROBINSON CRUSOE Tednik. Predstave ob IS, IB in 2«. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Ital. film: »Na ostrini meča«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes zadnjič. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Sodnik Timberladne«. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjikrat! »PLAVŽ«: Ameriški barvni film: »Sneg na KMimandžaru«. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjikrat! CELJE: »UNION«: Ameriški film: »Ujeto mesto«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Angleški fiilm: »Magnet«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STOR2IC«: Ameriški film: »Izgubljeni sin«. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat! KINO »SISKA« Jugoslovanski film KONCERT Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo te danes. Jutri švedski film >Margitt. Turistična zveza Jugoslavije RAZPISUJE NAGRADNI NATEČAJ ** izdelavo dveh turističnih lepakov s tema: »kulturni spomeniki« ta »pomlad na jadranu« Lepaka bost« natisnjena v večbarvnem ofset-tisku. Format lepaka 62,5 X 100 cm. Za vsak posamezni lepak; so določene naslednje nagrade: L NAGRADA . . . 50.000 DIN II. NAGRADA . . . 30.000 DIN Ul. NAGRADA . . . 20.000 DON Izdelke izročite pod geslom najkasneje do 1. jati. 1956 Z~Oddeljenju za propagamdu Turisttčkog saveza Jugoslavije, ■“Pograd, Kameniička ulica 6/V., soba 508. Za podrobnejša obvestila se udeleženci natečaja lahko °*>n»ejo na Oddelek za propagando TSJ, telefon 29-305. 3229 DBOI11H OGLASI AVTO, tovorni, avtobus ati osebni (vetji) vzamemo v najem za prevoz ljudi za dobo približno dveh mesecev. Takojšnje ponudbe prosimo na Goetinsko podjetje Lovrenc na Pohorju. M 364 2 ŠIVALNA STROJA, Ce^areka, ln sicer Singer cilinder in levoročni, proda občinski ljudski odbor Kozje. Vprašajte oa občim Koeje. 4022 DIAPOZITIVE za reklamo v kinematografih Udetaje umetniška delavnica Spasoja Simoviča, Beograd, Jelene Cetkovič 14. 3194 WVVVMWV»XWmWCCO%\VCO»\V\\W9\\\\\\W9 TEHNOPROMET trgovinsko podjetje za promet na veliko ter za uvoz in izvoz kovinskih in tehničnih izdelkov Beograd — Našičeva 6 Jelefonl »-lil do m ln 27-33» Brzojavi« TEHNOPROMET *el«prlnter: »1-13» Poštni predal: 239 Zaatopttva v FLRJ: v ZAGREBU, na REKI, v LJUBLJANI, Mariboru, sarajevu m v novem sadu. obvešča, da bo od 12. (dvanajstega) decembra 1955 inventiralo blago ® skladiščih: JUGOTRANSPORT — ZAGREB, v svojem skladišču v ZEMUNU ter v prodajalni v NOVEM SADU Prosimo poslovne prijatelje, naj se pravočasno za-‘Ože s potrebnim materialom iz naših skladišč, bodisi Po zastopniku ali neposredno prek centrale v Beogradu, z naročili pa naj se obrnejo na nas najkasneje do °■ (osmega) decembra 1955, ker od 12. decembra 1955 Po do 25. decembra 1955 blaga ne bomo prodajali. UPRAVA ZA KOMUNALNE ZADEVE V NEVESINJU PRODA: kompletno električno centralo jakosti 50 kV z Diesel motorjem jakosti 80 KS, znamke »Graz« generator »škoda« 50 kV, 380/220 V. 72 z lastnim strojem, stikalno ploščo in instrumenti. Cene ugodne. Interesenti naj se obrnejo na naslov: KOMUNALNA UPRAVA NEVESINJE 3218 »NIKEK« Budimpešta Madžarska DOBAVI TAKOJ: • DIESEL LOKOMOTIVE MD-2 IN MDS-2, NAVADNE IN »SCH« IZDELAVE, TEŽKE 4,5 TONE • VRTALNE GARNITURE Z IN BREZ LASTNEGA POGONA DO 100 IN 500 METROV f: • »AQUADRILL«-GARNITURE ZA ARTESKE VODNJAKE DO 350 m GENEBILNO ZASTOPSTVO Z« FLRJ »JUGOMONTANA« ZASTOPSTVO TUJIH PODJETIJ BEOGRAD — OBIUČEV VENAC 4/IV TELEFON: 22-817 — TELEPRINTER 01177 3227 3201 mniinnmiiinniiiiHiHiiiHiiiimiiimnnminmnRmiimnnmmnii! Delavski svet Tovarne letal »UTVA« - Pančevo razpisuje NATEČAJ za štipendiranje Študentov tehnične fakultete, in sicer: 2 študentov letalskega oddelka in 4 študentov strojnega oddelka Pogoji po zakonu o Štipendijah in po odloku Zveznega izvršnega sveta o višini štipendij. Pismene prošnje z obširnim življenjepisom poslati na gornji naslov :— tajništvu tovarne najkasneje do 5. decembra 1965. 3212 TOVARNA GRADBENIH STROJEV »FAGRAM« SMEDEREVO • CINKAMO VSE JEKLENE DELE Z GALVANIZACIJO DO DIMENZIJ 2000 X 300 X 400 • IMAMO RAZPOLOŽLJIVE KAPACITETE Z UGODNIMI ROKI • PASIVIZIRANJE POCINKANIH DELOV PO NAJSODOBNEJŠIH METODAH • JAMČIMO ZA KVALITETO PO MEDNARODNIH STANDARDIH Za vsa obvestila se obrnite telefon ično: 124 in 132 interno štev. 25 ali osebno v prodajnem oddelku tovarne TOVARNA GRADBENIH STROJEV »FAGRAM« SMEDEREVO 3162 Ust časopisno zalotnUko podjetje »Ljudska pravtoe« Ljubljana Kopitarjeva ulica VITU tele fon St 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon Stev 21-613 tn Kulturna rubrika *”>n St 21-887. Nazorjeva ulica 10/IL — Oprava: Kopetarjeva ulica 2. telefon 89-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-Z-18S3 — pofttol predal 43 — Tlak tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovim — Rokopisi se ne vračajo .ilttiminnrtroJ Okrajni ljudski odfoor * Okrajni komite ZKS * Okrajni odbor SZDL Okrajni odbor ZB * Okrajni komite LMS ., ---------------, Hovo mesto NOVO MESTO TRGOVSKA ZBOMKA CZ \ «V0 MESTO zn NOVO MESTO S SVOJIMI ČfcANI Čestita ob državnem prazniku 29. novem®«« čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob državnem prazniku 29. novembru Ob Prazniku republike pošiljamo čestitke vsem svojim poslovnim prijateljem in bratskim kolektivom Nudi odjemalcem po svojem proizvodnem programu sledeča vozila: DKW-KOMBINIRAN POTNIŠKO DOSTAVNI AVTOMOBIL UNTVERSAL DKW-HITRI TOVORNJAK nosilnosti do 900 kg, za prevoz mleka, zelenjave, sadja itd. Karoseriran kot KOMBI, 8—9 sedežni avtobus, sanitetski avtomobil, avtomobil za prevoz živine, dostavni avtomobil Avtomobili so po svoji konstrukciji zek> robustni ter opremljeni z zelo izdržljivim trovaljnim motorjem DKW-RT 350 — MOTORNO KOLO — z dvovaljnim motorjem 350 ccm TKALNICA_____ IVOVO MESTO Iskreno čestita vsemu delovnemu ljudstva ob Dnevu republike 29. novembra h »NOVOLES« Okrajni 10 - Okrajni komite ZKS ■ Okrajni odbor SZDL - Okrajni odbor ZB Okrajni komite LMS - Okrajna uprava za gozdarstvo - Okrajna trgovinska zbornica * Okrajna obrtna zbornica - Okrajna zadružna zveza - Okrajni odbor ženskih društev w Mrif jgy « Okrajni odbor S Zveze vojaSkib j« ^ * * vojnih invalidov Jfa ilffijl ^""V “W~ DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA NOVO MESTO svojimi obrati: žago Soteslca, žago In parKetarno Straža In veUMm galanterijskim obratom v Novem mestu Vsem prebivalcem na področju kočevskega okraja kakor tudi vsem ostalim državljanom iskreno čestitajo ob DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU GOSTINSKO PODJETJE [ZZtRNOMELJZZ] čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike in se priporoča za nadaljnji obisk »lektiv Belokranjskega gradbenega podjetja Črnomelj s svojimi stranskimi obrati in gradbišči Čestita ob državnem prazniku 29. novembru Kolektiv RESTAVRACIJE ** KANIŽARICA /V PRI ČRNOMLJU čestita vsem rudarjem in ost. gostom ob 29. novembru in se priporoča SAMOSTOJNA TRGOVINA Usnje in čevljarske potrebščine - Novo mesto GLAVNI TRG 12 Vse vrste usnja in čevljarskih potrebščin nudi odjemalcem po najnižjih dnevnih cenah in se priporoča istočasno Čestita ob dnevu republike Odlomi kolektiv SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA MESTNA HRANILNICA NOVO MESTO ČRNOMELJ čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob državnem prazniku 29. novembru čestita vsem vlagateljem in vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike Kamnoseštvo in cementni izdelki Kavo- tnejto SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE 29. novembru 1955 ČRNOMELJ Delovni kolektiv GOSTINSKEGA PODJETJA »GROZD«, ČRNOMELJ s svojimi gostinskimi poslovalnicami čfestita ob 29. novembru in se priporoča - Točna postrežba vnovčuje vse vrste kmetijskih pridelkov in čestita ob prazniku 29. novembru čestita svojim cenjenim odjemalcem in ostalemu delovnemu ljudstvu ob I>iievu republike čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike Remontno podjetje Litija 0E3TITA OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU MGLM pozdravlja vse delovne kolektive ob PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU www»wiiiiwMniwmiiwwinwminniniiinHiimnniiiiiiiiiinntiiiiiiirmi»imiiiiinHwini«MiiwwiiiwWi čestita ob Dnevu republike vsem svojim str&nkoB1 Izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela točno in solidno imtnmhji Kolektiv trgovskega podjetja Elektropromet Ljubljana Projektiranje izgradnja industrije Ob PrazB&u 29. novembra poši^a vsemu delovnemu ljudstvu borbene pozdrave ter jim želi mnogo uspehov pri nadaljnjem delu delovni kolektiv Import-Ejcport Ljubljana, Parmova 33 Telefoni: 39-141, 30-102, 31-205 Oprema, stroji, konstrukcije dektromaterial, orodje čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike 29. novembru KOLEKTIV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ LJUBLJANA GRADIS čestita svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike 29. novembru! LJUBLJANA, BOHORIČEVA 24 TdiEFON: 39-241, POŠTNI PREDAL 65 SfllAHfiRM&MS; V LJUBLJANI bvajanje gradbenih del vseh vrst: visoke gradnje, nizke gradnje, industrijske gradnje, termoelektrarne stanovanj sla objekti. Ljubljana, Jesenice, Grosuplje, Krško, Šoštanj, Ravne na Koroškem, Maribor, Kidričevo, Koper Uprava centralnih obratov v Ljubljani Šmartinska cesta 32 Mehanične delavnice Maribor — Studenci Lesni obrat v Škofji Loki Obrat gradbenih polizdelkov in novih gradbenih materialov v Ljubljani, Šmartinska lOla in v Brežicah Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva ulica 24 Kolektiv čestita vsem ob Praznika republike, ter se še nadalje priporoča svojim kupcem in dobaviteljem čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Prazniku 29. novembru TEKSTILNA TOVARNA MEDVODE Kolektiv čestita za Praznik naših narodov 29. november vsem kolektivom nove Jugoslavije in jim želi polno uspehov pri ustvarjanju lepše bodočnosti DELOVNI KOLEKTIV INSTALACIJSKEGA PODJETJA TOPLOVOD LJUBLJANA KOLEKTIV TOVARNE KOVINSKE EMBALAŽE ČESTITA VSEM SVOJIM SODELAVCEM IN INVESTITORJEM OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU LJUBLJANA Kinn »Siil&a« in Kino »Triglav« čestita vsem svojim obiskovalcem ob Prazniku republike 29. novembru. Delovni kolektiv TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV ŠKOFJA LOKA čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike, našem največjem prazniku! KRANJ čestita ob Dnevu republike vsema delovnemu ljudstvo k njegovemu požrtvovalnemu delu pri graditvi socialistične Jugoslavije. Opozarjamo Vas na našo avtopnevmatiko z rdečo piko, ki je v lanskem letu dosegla raven inozemskih, uvoženih pnevmatik. — Če želite ohraniti svoje vozilo v dobrem stanja in podaljšati življeasko dobo, kopajte »Sava« avtogume. mmmmmmmhhkui mmom.. VELETRGOVINA »LOKA« ŠKOFJA LOKA STROJNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Čestita vsem svojim poek>vmm prijate!jem kakor tudi vsem delovnim kolektivom ob Dnevu republike 29. novembra! Vsem neomajnim borcem za izgradnjo socialistične Jugoslavije čestita ob Prazniku republike Prodaja; živila vseh vrst, kolonialne blago, gospodinjske potrebščine, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobak ki triNnjn v svojem obratu prvovrstne testenine. NABAVNO PODJETJE PAPIRNE INDUSTRIJE LJUBLJANA GORJANA Delovni kolektiv Pekarne Moste Ljubljana, Zaloška 40 DELOVNI KOLEKTIV AVTOHtOMETA Dl MEHANIČNIH BELAVNK čestita tvojim poslovnim LJUBLJANA prijateljem m na delovnim čestita vsem svojim od em in vsemu delovnemu ljudstvu širom po domovini ob državnem prazniku 29. novembru SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE DELOVNI KOLEKTIV DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA STAVBENIK AVT00BN0VA CELJE, Lava 4 - tei. 26-is Izvršuje vso gradbena dela visokih in nizkih gradenj hitro, strokovno i n po konkurenčnih cenah. Čestitamo vsem kolektivom, poslovnim prijatelje® ter delovnim ljudem ob Dnevu republike LJUBLJANA — BEŽIGRAD Čestita svojim strankam in vsemu delovnemu ljudstvu ob Prazniku republike 29. novembru LJUBLJANA — TRNOVSKI PRISTAN 20 a čestita ob Dnevu republike I MLINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA PECIVO Cesta na Rožnik 2 KAMNIK Delovni kolektiv čestita vsem svojim odjemalcem ob Dnevu republike 29. novembru ter se priporoča z bogatim asortimentom trajnic, lepotnega drevja in grmičevja čestita vsem svojim poslovnim prijateljem kakor tudi vsem delovnim kolektivom ob Dnevu republike 29. novembru! čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike DELOVNI KOLEKTIV LESNO KONSTRUKCIJSKEGA UPRAVA PODJETJA KARTON ročno izdelovanie modnih čevljev PODJETJA Tesat LJUBLJANA GRAFIČNA IN PREDELOVALNA INDUSTRIJA LJUBLJANA LJUBLJANA, Parmova 45 čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem ob Prazniku republike 29. novembru čeetita svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike 29. novembru čestita celotnemu kolektivu podjetja ter cenjenim odjemalcem in dobaviteljem ob Dnevu republike 29. novembru! "nflnmin TOVARNA EMAJLIRANE POSODE - CELJE Tovarna Lesne galanterije Rimske Toplice Nadi v odlični kvaliteti: Emajlirano kuhinjsko posodo, pocinkano, brušeno ter pokositreno posodo, kopalno kadi, pralnike eno in dvodelne, stenske vodnjake, izplakovalnike, radiatorje in kotle za centralno kurjavo eraajlirand senčnike, y »Econom« lonce itd. čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike 29. novembru ŠENTJUR OPRAVA CELJE, TELEFON 23-32 OBRAT ŠENTJUR, TELEFON 13 Proizvaja in prodaja rezan trd in mehak les, plemenite in slepe furnirje, za domači trg ter za inozemstvo. Čestitamo vsem delovnim ljudem ob Prazniku republike 29. novembra ČEVLJARSKA ZADRUGA PTUJ Kolektiv čorttn ob 29. novembru vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem VELETRGOVSKO PODJETJE S ŠPECERIJSKIM IN KOLONIALNIM BLAGOM CELJE, TOMŠIČEV TRG 3 Nudi trgovski mreži kvalitetno blago po dnevnih cenah Vam nudi radio aparate, radio tehnični material in eiektro tehnični material čestita ob Prazniku republika vsem državljanom kolektivom ter jim želi nadaljnjih uspehov pri njihovem delu METALURŠKO-KEMIČNA INDUSTRIJA CINKARNA i ^Lv.tao&*iOifA, Ceija NUDI INDUSTRIJI IN TRGOVSKI MREŽI BOGAT ASORTIMENT SVOJIH CINKOVIH IN KEMIČNIH PRODUKTOV Izvršuje generalna, srednja in tekoča popravila vseh vrst avtomobilov. Ob Prazniku republike želimo obilo uspehov vsemu delovnemu ljudstvu RNA TRAKOV IN OKRASKOV ŽIVEL 29. NOVEMBER ROJSTNI DAN NAŠE REPUBLIKE CELJE Proizvaja: tapetniške vrvic© in tapetniške trakove, razne svilene in bombažno vrvico za izdelovanje mrež, koper, adjustirne trakove, obeske za pohištvo itd. — Priporočamo svoje proizvode. Čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike 38. novembru Matematične e napak pri V Sak bo moral najbrž pl»h< preračunano v naš denar blizu 900.000 din carine. Razen tega pa porabijo ti avtomobili toliko bencina, da se najbrž niti Gerhardsen, niti Skaug ne bosta vozila z njima, ker nimata privatnega premoženja. kulozi, zah, m sicer raztopljenega tekočini. Zanimivo je, da antibiotik pri poskusih na povsem odpovedal. poiskati poštenega dela. Se posebno, k oblik lova za senzacionalnimi uspehi in SREDA, 23. NOVEMBRA ZNANSTVENO PROUČEVANJE JAVNEGA MNENJA ,k# Ce hočemo dokaj natanko vedeti, kaj misli 50 ali 150 milijonov ljudi o tem ali onem političnem vprašanju, politiku ali članku, zadostuje vprašati jih 1500 in 2000 izmed njih. Ce zajame anketa večje število, se odgovori bistveno ne razlikujejo. To so izkušnje Georga Gallupa v ZDA, pa tudi njegovih tovarišev, poklicnih raziskovalcev javnega mnenja ne glede na to, v kateri deželi delajo. Odločilno je tev natančneje namreč z razliko nekaj nad 4 Ve, kakor pri predsedniških volitvah, katerih prognoza mu je svoj čas pripomogla k slavi. Toda tokrat je šlo za vse vprek. Razlika med obema kandidatoma je bila v mejah napak in neopredeljeni so se rzdelili naposled drugače, kakor je pričakoval Gallup. On in njegovi ljudje so bili nekoliko neprevidni, ko So tvegali napovedi. Gallup sam je miren, skromen samo, da izberemo 15.000 ljudi tako, [ skeptik s humorjem, daleč od do- Egiptovska Študentka, ki vadi v streljanji s puško za obrambo Egipta. V članstvu te organizacije je izredno veliko število žensk. Občutljiva koža in vid Vodja šole za slepe v Aberdee- ' pripeljali v šolo kot slepega in del-nu dr. Konig je objavil poročilo o ! no tudi mutastega. Brbljal je lahko slepem dečku, ki se je prek občutljive kože na čelu in licih naučil gledati. Dečka so pred štirimi leti samo kot papiga. Zdraviti so ga začeli s svetlobnimi kopelmi. Ležal je na postelji med belimi zaščitnimi stenami in se kopal v svetlobi različnih barv. Svetlobno kopanje so večkrat prekinili s popolno temo in sčasoma je zdravljenje tako napredovalo, da se je deček iz preobčutljivega in plahega spremenil v povsem zdravega, čvrstega in odpornega. Naučil se je prostega gibanja in polagoma je postal neodvisen od svoje okolice. Tudi njegova plahost je povsem izginila. Naučil se je tudi pravilno govoriti. Njegova skoraj prozorna koža je zdaj normalna. da predstavljajo milijone drugih v vsakem oziru, in jim zastavimo vprašanja, ne da bi kakorkoli vplivali nanje. To je vsa umetnost pri tej stvari. Ta umetnost sega od višje matematike do psihologije. Njeno načelo sloni na matematičnih zakonih. Rezultate lahko zmeraj kontroliramo. Na prvi pogled človek kar verjeti ne more, da je v nekaj tisoč odgovorih na vprašanje mnenje ali znanje desettisočkrat večjega kroga ljudi izraženo tako raznoliko, da ga lahko mirno pomnožimo. ! Tako je bilo pravzaprav na svetu zmeraj, le da nikomur ni šinila v j glavo misel, da bi javno mnenje znanstveno obdelal in proučil. Število ljudi na svetu se je v zadnjih j 200 letih zelo pomnožilo, človeški j možgani pa so ostali v glavnem j enaki. Število nazorov in argumen- 1 tov, nad Ln bojazni ne narašča vzporedno s številom ljudi. Pet ali petdeset milijonov ljudi v tem oziru ni bistvena razlika. Človeštvo pa napreduje seveda tudi glede mnenj in nazorov. Zdaj ne zadostuje več zvedeti za mnenje nekaterih krogov, če hočemo vedeti, kakšno je javno mnenje. Minili so časi, ko je peščica ljudi mislila za ogromno večino. Gallup, čigar ime je postalo zunaj ZDA pojem za proučevanje javnega mnenja z vprašalnimi polami, se je pri predzadnjih predsedniških volitvah v ZDA zmotil. Napovedal je namreč, da bo zmagal Dewey, v resnici pa je bil izvoljen Truman. Računsko so se ugotovitve njegovih vprašalnih pot takrat ujemale z izidom voli- mišljavca, ki bi se delal vsevednega, prvi, ki se zaveda meja svoje umetnosti. Matematične in metodološke meje napak pri tem niso tovitvii teženj ter zabeležbi mnenj znanja in dejstev, pred katerimi statistika odpove. Cim bolj pa se približujemo pri tem nagibom, tem odločilneje je umetnost zastavljanja vprašanj odvisna od navdiha in praktične psihologije. Na nedavnem mednarodnem kongresu so najuglednejši strokovnjaki s tega področja izmenjali mnenja o napredku, izkušnjah in predlogih sistematičnega proučevanja javnega mnenja. S svojo metodo vprašanja je proučevanje javnega mnenja zelo zanimiv pripomoček za kontrolo in samokontrolo, koristen za vsa področja. Drobne Z »Saj sem ti zmeraj govorila, da ne smeš kupiti majhnega avtomobila.« »Halo, halo, če se ne motim, je nekje prekinil zvezo.« Lov na prodajalce mamil V New Yorfcu je policija prejšnji teden v noči od petka na soboto aretirala 88 prodajalcev bi kupcev mamil. To je bala največja racija zadnja leta. Sodelovalo je 180 policijskih uradnikov, med njimi tudi 13 žensU.. Mnogi policijski organi so nekaj časa hodili po beznicah, v katerih se ljudje omamljajo z mamili, da so Izsledili prodajalce in kupce. Policija je zaplenila zlasti mnogo marihuansCcih cigaret, koilcaina in heroina. Aretirali pa so samo ljudi, ki so trgovali z manjšimi količinami mamil. Trdno spanje Ekspresni vlak, Adelaide—Melbourne v je stal ondan 116 km od Melbourna dobro uro pred signalom. Čuvaj ni slišal zvonca, ki je napovedal bližajoči se vlak. Ko je naposled neki sprevodnik pritekel k čuvajevi hišici, da bi poizvedel, zakaj signal še zmeraj kaže, da so vsi tiri zasede- ; raster Arne Skaug bosta drago plačala rusko gostoljubnost. Ko sta se nedavno mudila v Moskvi, sta dobila v dar po en avto znamke Zis. Vsak bo moral računano v naš denar din carine. Razen tega pa ti avtomobili toliko bencin najbrž niti ne bosta Motorna ladja Theron, s katero se bo odpravila angleška ekspedicija na Antarktiko. Ladja in posadka sta pripravljeni, tako da bo ekspedicija lahko odpotovala v ponedeljek. odločilne. Za volilne napovedi se javnost zmeraj zelo zanima. Pravi pomen proučevanja mnenj in nazorov prek vprašalnih pol je v ugo- NYLONSKI LADIJSKI VIJAt Neka danska strojna tov«r»» po dolgih poskusih izdelala no ladijski vijak, in sicer i* Nekatere manjše ladje v dfn, „ pristaniškem mestu Hundstea« le opremili s takšnim vij"*«®' da bi ga v praksi P™'1*"511., Izumitelj, inž. Hojsgaar, » > odpeljal na Škotsko, kjer bo kazal svoj izum strokovnjak, za ladjedelništvo. Glavna P, fiost ladijskega vijaka 1* ny # je njegova odpornost ob dot morskim dnom. Kovinski j se v takšnih primerih upognejo ali pa celo zlomijo. BREZSRČNI STARŠI. Neki oojj" ter iz Utrechta na Holandske* je poklical ondnn zdravmka, i" je njegov sinček kašljal. Pr nečeni zdravnik je ugotovil,. ^ tehta otrok komaj 5 kg. TiBktV.er ga prepeljali v bolnišnico, J ( Je Sez dobro uro umrl. Tu ostali trije otroci \ihJLkon-gmotnih razmerah zivecin *• , cev so bili nedohranjen 1. ... . mlajše, 9 mesecev stare d'e je bila sama kost in ko*« £ tudi niso mogli ohraniti pri Ijenju. Ostala dva otroka. _ oblasti izročile javnim off*" , cijam. Ko sta se prvikrat ” , tega najedla, sta rekla: »D sva večkrat videla taksne dob na mizi, toda bile so samo * očka.« Brezdušna zakonca jr imata televizijski ®P,ar.a*'4_®i cikel iu elktrični pralni stroj. ŽILAVI ŠKORCI, že ▼**'?! gnezdijo škorci v •nSl®sJc®.«1 jo stn Birminghamu v z*ebo £ na podstrešjih javnih posloPJJj V svojih zavetiščih so se poc«*« dobro. Zdaj pa je občinska va poskusila pregnati te ne* lene goste z občinskega Na strehe po postavili mocn* sirene, da bi z žvižganjem pre$ škorce. Vse prizadevanje P* * bilo zaman. 8amo v okolici nujoči ljudje so postali tako n vozni, da so se hoteli toeli«* svojih stanovanj. Občinska np va je dobila nad 200 pritožb, katerih ljudje prepovedujejo neznosne koncerte. Občinski s je bil primoran odstraniti sirc Nov antibiotik V Ameriki so odkrili nov antibiotik cikloserin ali kratko CS. Odkrila sta ga dr. Lois Lillick in profesor patologije dr. M. Murinos. Baje se je novo zdravilo že obneslo v nekaterih primerih zdravljenja raznih bolezni, med njimi tudi tuberkuloze. Novi antibiotik je baje dobro zdravilo tudi proti bronhitisu laringitisu, kroničnim vnetjem dihalnih organov in raznim kožnim vnetjem. Posebno mnogo pa si obetajo od njega v boju proti tub^r-so njegovi toksični učinki neznatni, tako da ga lahko jemljejo bolniki tudi v večjih do- v vsaki je novi živalih JČKtota pCf&L&SH&St ni, je našel čuvaja spečega. darili Dragi Norveški ministrski predsednik IJinar Gerhardsen in trgovinski mi- V ZDA nastopajo v zadnjih letih moderni gladiatorji, ki izvajajo z avtomobili vratolomne akrobacije. Te se mnogokrat končajo s smrtjo. Vsekakor velika nespametnost, če si na drug način ne znajo poiskati poštenega dela. Se posebno, ker je to ena izmed oblik lova za senzacionalnimi nsnehi ln iwwu>Hnnefmi Krta redko vidimo. Podnevi lovi po svojih podzemeljskih rovih ogrce in gliste, ponoči pa pride na površje in išče, kaj bi še pohrustal. Krt je pravzaprav zmeraj lačen im naravoslovci ga po pravici prištevajo med najbolj požrešne živali. Baje i>i poginil, če bi le dobrih šest ur ne imel kaj jesti. Sicer pa tudi ni čudno, da mu jed tako tekne, saj je v živalskem svetu pravi težak. Njegovo delo je v primerjavi z njegovo velikostjo nedvomno najbolj naporno. Toliko kakor krt ne dela nobena druga žival. Zmeraj mora kopati nove rove in jamice. Pomislimo samo, koliko prsti mora dvigniti na površje v jezo vrtičkarjev in kmetovi Koliko krtin morajo obdelovalci zemlje pospraviti za krti! Krt pa je tudi sicer škodljiv, ker uničuje koristne gliste. V njegovo dobro pa govori to, da mu gredo v slast tudi škodljive miši in ogrci. Svoj čas so bili krznarski izdelki iz krtovih kožic zelo priljubljeni in zato so ljudje pobili mnogo teh ljubkih živalic. Zadnja leta pa se je okus za plašče iz krtovih kožic spremenil. Domotožje v bolnišnici V neki londonski bolnišnici so operirali 9 let staro Jean Barsleye-Ko se je ponoči po operaciji Deklica je imela čez pižamo pi- čeno nočno haljo, na nogah pa bučevinaste copate. Prosila je konca, naj jo odpeljeta domov, mati odprla vrata, ie našla _ je mati odprla vrata, je nasi«* pragu komaj operirano hčerko. * koj jo je odpeljala nazaj v b™0 nico, kjer so jo bili že pogrešili- Požar na italijanski Na italijanski tovorni ladP ^ prevažanje premoga »Dei Mazz® s 35 mornarji na krovu je v vi" ju na odprtem morju nastal P° “ Oddaljena ic bila kakih 2000 jugovzhodno od New Yorka. Ijala je premog iz Sydney- v ^ ropo. Po dveh eksplozijah se ^ premog na njej vnel. Posadka je obupno borila za golo ž'v‘J® ^ Goreči ladji sta prihiteli na neka ameriška tovorna in ' . . 0. ska potniška ladja, da sta rešil' P sadko, ladja pa se je potopil3" Svinec namesto uran0 trg0<: J«®1 Pri nekem hamburškem cu sta se zglasili ondan dve in mu ponudili 15 cm dolgo uri>vJi vo palico, za katero sta zah'e 40.000 mark. Trgovec je rekel* a TU. I\u sc je ponoči po operaciji ' ° . ,., - „j(/.nl r zbudila, se ji je stožilo po domu. bo zadevo ^ Pomislil; medten> Prejšnji dan je dobro prestala ope- l J€ obvestil policijo, ki je pr°a ‘ racijo slepiča. Vstala je in po pr- | k> ura"a aretirala. Preiskava stih odšla iz bolnišnice. Bila je že , kazala, da gre za kos svinca. s dober kilometer daleč, ko sta .jo! sta imeli ponarejen dokum«n ^ opazila na cesti neka zakonca, ki j pečatom miinchenske univerze, sta se peljala mimo v avtomobilu. 1 gre za uran. bo v Berlinu zvedel, koga izmed Scammelovih znancev in prijateljev niso več videli, odkar je ameriško letalo vzletelo z berlin-skga letališča. Tisti človek — je menil Fentriss — mora biti Dumetrius. Briggs, ki je čakal na Keena v Berlinu, je bil človek majhne rasti. Skušal se je delati važnega, ker je o »aferi Dumetrius« vedel več kakor Keen. Mimo porušenih poslopij sta se po avtomobilski cesti peljala v Berlin, do hiše v Friedrichovi ulici, kjer je bila Briggsova pisarna. Briggs je med potjo povedal Keenu, da je preiskava po Scammelovi smrti pokazala, da je bil le-ta vmešan v trgovino z lažnimi dokumenti in da so ga bržkone ubili zato, da ne bi ničesar izdal. Toda Sc8mmel ni bil glavni človek pri tem paslu. Zdi se, da je dobival ukaze od nekoga drugega, morebiti Dumetriusa. Kar zadeva Petra Ridgewaya, je Briggs menil, da bi morali biti v Londonu pametnejši. Ridgeway ni mogel biti v nikakršni zvezi s Scammelom, niti s potvorjenimi potnimi listi, ker je prispel v Berlin komaj pred nekaj dnevi. Zakaj pa sploh morajo — je vprašal Briggs — v Berlinu opraviti vse delo in dognati vsa važna dejstva, ko pa ima vendar London dvojne možnosti, a ne dela dovolj, le slavo si pridrži zase. Ko je London poklical Scam-mela, je bilo vse jasno in zato so ga tudi ubili. Briggs ni mogel razumeti, zakaj naknadno počno vse te stvari. Keen je potrpežljivo razlagal, da Scammelova smrt ni bil glavni namen njegovega poleta v Berlin. Naposled je vprašal, ali je v zadnjih štirih dneh izginil kdo izmed ljudi, ki so stalno in tesno sodelovali s Scammelom. »Ja, pravzaprav,« je odgovoril Briggs, »smo izgubili nekega Schmidta.« »Kdo je bdi ta Schmidt?« »Nemški civilist, docela navaden človek, kakršen je tudi gov priimek. Bil je uradnik, delal je v kartoteki.« »Ali veste, kaj o njegovem izginotju?« »Izginil je. To je vse. V teh dneh izgine mnogo Nemcev.« »Morda pa gre tokrat vendarle za nekaj drugega.« »Poslušajte, Keen,« je rekel Briggs blago in potrpežljivo. P^j udarjajoč s tem, da niti ne pričakuje od njega, da bi razumel probleme vojaške obveščevalne službe v Berlinu. »Sch171' je bil oženjen in zapustil je troje otrok. Od dneva njegovega r ^ stva imamo natančne podatke o njem. Sest let je bil deseta1^ nemški vojski. Rojen je bil v Berlinu. Tu je tudi preživel mla^0^ Njegovo znanje angleščine je borno. Komaj razumeš, kaj Pra Kako neki bi potemtakem mogel igrati v letalu Scammela?« »Nekdo pa je to vendarle storil.« »Ce je ta nepomembni človeček vaš Dumetrius, potem se*11 rimski papež.« »Kje je njegova žena?« je vprašal Keen. , »Rečem vam, Schmidt sploh ni v nikakršni zvezi s to stvari ^ »Ce še želite brskati po Berlinu, vam tega ne morem bra°l Toda... zaman boste zapravljali svoj in moj čas.« (j »Dovolj časa imava,« je odvrnil Keen. »Ali bi hoteli pris^ avtomobil« ^ Braggs je godrnjal in se upiral, toda naposled privolil. ^ odpeljal Keena k gospe Schmidtovi Razen tega mu bo miro0^ pokazal tudi kraj, kjer so našli Scammelovo truplo. ^ Ko sta prispela v Augartensko ulico, je Briggs rekel, potrebno izstopiti, in pokazal skozi okno avtomobila ruševin® sok ega zidu. »Končajte svojo govoranco in izginite!« je rekel Keen. »Ne vem, kako vas trpe oni tam, v Berlinu.« »V kakšnem Berlinu le! Zdaj ostanem v Londonu. Vidim, da bo Ridgeway zdaj potreboval prijatelja, ki ga bo varoval pred vami.« »Dragi moj Mitchell,« je rekel mirno Keen, p če imate vsaj malo soli v glavi, se v to zadevo ne boste vmešavali.« »Zal mi je,« je odvrnil Mitchell, »toda dokler se Ridgeway ne bo znebil teh preglavic, bom na njegovi strani!« Deset minut po Mitchellovem odhodu so z druge strani hodnika ponovno sporočili, naj bo major Keen tako ljubezniv in nemudoma pride v pisarno polkovnika Fentrissa. Keen je dobil nalog, naj bo v eni uri pripravljen odpotovati 7. letalom v Berlin. Tam ga bo počakal moški po imenu Briggs, ki ima zanesljive podatke o Carlu Scammelu. Scammel je imel, ko so ga ubili, pri sebi dokumente, ki so ga pooblaščali, da lahko potuje z ameriškim vojaškim letalom. Ubijalec je to vedel, vedel je tudi, kdo bo še v letalu, vedel je, da noben potnik ne bo mogel reči, da on ni Scammel, vse to pa je potrjevalo prejšnjo sodbo, da sta bila Scammel in Dumetrius med 3eboj zelo tesno povezana. Dumetrius je prav gotovo poznal sleherno podrobnost iz Scammelovega življenja — v minulosti, sedanjosti in prihodnojsti — in Keen