Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Iihija ▼ Ljubljani mk
torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7’90, za četrt leta 4 R; za Ameriko za pol leta 9-60 K za četrt leta i'80 K
PtMHCM«	10	*.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi te nei vračajo Inserati: EnOitopna peti vratiča' (iirina 88 mm) n enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru.
68. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 9. junija 1910.
Leto X1IL
NASLOVA: Za dopiie in rokopis« ta Uit: Uredništvo »Rdečega Prapora«, Ijnbljana. — Za denarno pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnldtvo
*	Rdečega Paapora>, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11.
Klerikalizem na Hryaške«.
Zagreb, 8. junija.
V	naši deželi so klerikalci postali bojeviti kakor petelini. Posebno korajžo so debili, odkar je renegat Amrufi, nekdanji opoziciooalui župan zagrebški, imenovan za naučaega predstojnika Khuen TomaSldave vlade. Ta mož, ki je Streber najnavad-nejše sorte, nemara misli, da mn bo bog odpustil njegov kup grehov, če odpira pot jezuitom in izroča mladino klerikalcem, da jo strupe. Po nje« govem nalogu je bil 3. junij razglasen za Šolski praznik kot dan «Srca Jezusovega* in med Šolsko mladino se imajo nabirati darovi, da se kupi svilnata zastava za — papeža.
Amruševo početje, ki na vseh Črtah pospešuje klerikalizem, je postalo nevarno zlasti zato, ker smejo meščanski naprednjaki pač Škripati z sobmi; ampak v saboru morajo radi pakta z banom in s Khuen-Hedervarjjem molčati. Klerikalno teroriziranje mladine je pa vendar zdramilo viaj nekoliko naprednih elementov, ki na srečo niso poslanci, pa so snofii sklicali protesten shod v dvorano strelišča.
Dododki na shodu in po njem so zelo zanimivi; slovenske sodrage bodo tembolj zanimali, ker so ravno slovenski klerikalci, na čelu jim Krek, pomagali sejati seme klerikalizma tudi po Hrvaškem. Dobro bo pa, da poveaso resnico o teh dogodkih že zato, ker so naSi klerikalci — tudi jim pravimo «furtimaši» — že začeli zavijati in gotovo bo klerikalno časopisje na vseh koncih in krajih lagalo na debelo. (NaS «Slovenec» je že učeL Op. ur.)
Socialna demokracija je sklenila, da se ne Udeleži shoda oficielno, temveč prepušča prireditev, predsedniStvo i. t. d. sklicateljem; pač pa je stranka priporočila svojim pristašem, naj se udeleže »hoda.
NaSi meščanski svobodomisleci ne znajo prirejati takih shodov. (NaSi tudi ne. Op. ur.) Ob 8., ko sa je imel shod otvoriti, Se niso bili Utm naši delavci. V dvorani je bilo par sto ljudi Na vrtu so med tem fanatični kaplani poskrili nekoliko elementov z debelimi palicami. Klerikalci so hoteU porabiti priliko takoj v začetku zase. Ko je sklicatelj, učitelj Trstenjak stopil na oder, je začel kaplan Gudek razgrajati kakor divjak. Za ostale klerikalce je bil to signal, da so začeli metati kozarce in hipoma je nastal pretep. V tem je kaplan Gudek sunil sodruga BukSega z nogo pod trebnh. KlerikalecTrčak je vrgel neki gospe, ki je v drugem stanju, vrček v trebuh, tako da ji je takoj postalo alabo. Policijski komisar je imel cpovod, da je razpustil shod, Se preden se je otvoril.
Ta hip je že poli ei j a na konjih naskočila ljudstvo.
Med tem so prihajale delavske mase po Mes-■itki ulici. Našli so pa že pot zaprto. Obrnili so ae na Vseučiliščni trg, kjer so se jim pridružili zidarji, prihajajoči a strokovnega sestanka. Hipoma ae je tu improviziral shod, na katerem je med drugimi govoril sodrug Bukšeg, ki je imel s svojim govorom velikanski uspeh. Bičal je ne le klerikalizem, ampak tudi tiste meščanske stranke, ki se hočejo pred ljudstvom delati antiklerikalne, v. saboru, kjer je mesto z« dalo, w pa potuhnejo.
Po shodu so bile viharne demonstracije po mestu, zlasti pred hiSo drja. AmruSa, Tomasih in rasnih oseb, ki podpirajo vlado. Nekateri klerikalci, ki so izzivali, so jo tako skupili, da bodo pomnili.
Tak je bil torej ta večer in vsako drugačno opisavanje dogodkov je lažnivo.
Delavstvo ln alkoholizem.
Predavanje dr. Henrika Tume na mladinskem shodu v
Gorici, dne 22. maja 1910.	Konec.
Prvi odločilni vzrok alkoholističnega zla je torej uredba današnje človeške družbe. Dokler bo primanjkovalo kmečkemu in delavskemu ljudstvu zdrave hrane in stanovanja, dokler ne bo imelo obleke, da si bo pokrivalo mnogokrat premrle ude, toliko časa bo alkoholizem vedno vabil ravno najnižje in najrevnejše sloje, da se mu izroče za trenutek mamila. Dokler ne bo čutil delavec potrebe po čitanju, po druženju, po razgovarjanju, dokler ne bo imel nekoliko želje po uživanju lepote prirode in umetnosti, po petju, glasbi, po gledališču in razstavah, dokler ga ne bo mikala luč in vzduh prirode toliko časa ga bo prazni, dolgi čas vabil in motil, da se bo vdajal pitju. Največji krivec je torej današnja družba, ki ne pripušča največjemu delu človeštva spodobnega življenja. Vsled tega je socializem in njega predstaviteljica socialno-demo-kratična stranka protialkoholistična že pri svojem gospodarskem političnem nastopu, ker boče odpraviti v prvi vrsti korenino zla, t j. hoče priboriti delavstvu spodoben način življenja, kar pomeni zdravo hrano, spodobno obleko, zdravo in spodobno stanovanje in toliko politično in splošne izobrazbe, da bo vedelo uporabiti prosti čas v korist svojega zdravja in svoje izobrazbe.
Socializem in socialno-demokratična stranka sta pričela takoj, ko so se pojavili prvi plodovi organizacije, in je delavstvo zmagonosno politično in gospodarsko nastopi j, povsod tudi dejansko in organično boj proti alkoholizmu. Lahko rečemo, da je iz vrst socialno-demokratične stranke naj-krepkeje zadonel klic: Proč z alkoholizmom 1
Delavstvo se je jelo zavedati, da je alkoholizem najhujši sovražnik vsake organizacije. Delavec, ki pije, ni vreden biti socialist, in če tudi pravi, da je, je slab socialist. Delavec, ki je odvisen od alkoholizma, se proda za ono oeno, za katero si lahko kupi alkohola, je nezanesljiv pii volitvah, nezanesljiv pri Strajku, predstavlja anarhične elemente in slabo organizatorično delo. V skrbi za svoje krepke organizacije, je pričelo delavstvo tudi s antialkoholnim gibanjem. Pri tem je delavstvo takoj konštatiralo, da mu je treba vse drugačne izobrazbe, nego jo je dala dosedaj Sola in cerkev. Stoletja in stoletja je imela cerkev vso vzgojo ljudstva v svojih rokah, zalo je bila šola v prvi vrsti cerkvena šola, in vendar ni znala dati kmetu, ki je bil docela v oblasti duhovstva, niti najmanjše izobrazbe, ki bi bila zbudila v njem željo po boljšem življenju. Tudi splošna šola, čeravno že 50 let stara, ni izpolnila tega, kar se je od nje pričakovalo. Tudi takozvana moderna šola je odvisna od cerkve. Kakor ni imela cerkev tekom 1000 let ni-kakega rezultata, tako je tudi država ne more imeti, dokler nima pred očmi le blagostanja ljudstva, ampak je vodijo oziri do duhovstva, kapitalistov in fevdalcev. Naša Avstrija n. pr. ima največji del svojih dohodkov od alkohola. Davek od vina, piva, žgatga, donaša Avstriji toliko, da si s tem vzdržuje vso oboroženo silo, In lahko rečemo, da v Avstriji plačajo topove in brodovjo po ljudski masi zaužiti
alkohol. Država torej pospešuje prodaje najhujšega strupa, zato da vleče dohodke inž njimi vzdržuje militarizem, to je ravno ona moderna prikazen, ki delavitvu in kmetu ugrablja najboljše delavne moči, ki ju največkrat odvadi plodnega dela. Ta prikazen na državi je tako ostudna in neverjetna, da mora vzburiti vsakega trezno mislečega človeka proti onim inštitucijam v državi, ki omogočujejo alkoholizem.
Prostrana polja na Češkem, Gališkem in Ogrskem so zasejana z žitom in krompirjem, ne da dajejo potrebno hrano ljudstvu, ampak, da se iz njih žge žganje; preobilo zdravega vina se prideluje v južnih pokrajinah, a milioni in milioni ljudstva na Ogrskem in Gališkem vina niti ne poznajo, marveč se zavajajo v pitje alkohola v najnižji obliki, žganja - krompirjevca. Vse to država pripušča in goji samo za to, da nekoliko stotin čeških in ogrskih grofov in židov dobiva ogromne dohodke iz fabrik; cerkev in klerikalizem pa mirno gleda.
Nezaslišano dejstvo pa je, da istočasno cerkvena in državna gospoda govori o antialkoholičnem gibanju. Mesto, da bi zadušila zlo v kaleh tam, kjer ima moč in dolžnost, pa zaiaja strupeno rastlino, jo goji, da doraste in daje strupene plodove, potem se pa jezuitsko zgraža nad gnjusno prikaznijo in nad delavstvom, t. j. nad onimi, katere privaja do pitja. Zato se mora delavska mladina sama zavedati velikega zla, alkoholizma, kot socialne bolezni. Kjer se delavska mladina bori za svoje lastno zdravo življenje, kjer se bori proti gnili današnji družbi, proti počenjanju države in popuščanju cerkve, proti alkoholizmu, tam se istočasno bori tudi proti militarizmu, in lahko rečemo, kadar ne bo več pijanca, tudi ne bo več vojaka.
Malenkost, ki ni malenkost
h tiskarskih krogov.
Maogo vrišča je napravila v Ljubljani novica, da se je del osobja Katoliške tiskarne udeležil v skupini škofijske procesije na Telovo. Navidez je vsa stvar tako malenkostna, da bi se o njej prav lahko zmenili oni, ki se jih tiče. Toda stvar, ki se ž njo pečajo javno, dasi le v Ljubljani, je vendar Širšega pomena, ker je vprizorjena v taki obliki, da se vsekakor dotika delavstva in morda v bodoče delavskih organizacij.
Kako je bilo v tem primeru P Poslali so osebju okrožnico, v kateri so ga povabili k procesiji in pristavili: vsak, kdor se udeleži procesije, naj se podpiše.
S tem so hoteli napraviti pritisk na uslužbence in so ga tudi napravili.
Udeležba pri procesiji seveda zaraditega ni bila nič kaj častneja. Nam pa tudi ni do tega, nam je le dolžnost, da izpregovorimo o tem dejstvu, kako ga sodimo kot terorističen pritisk na osobje.
Katoliška tiskarna je kapitalistično podjetje, ki ima vskako leto lepe dobičke, ki je sezidala velikansko tiskarno, ki jo bo plačala z dobičkom od dela svojih uslužbencev. Tiskarna ima svoje delavce zato, da ji opravljajo delo, tiskarna naj jih pa plača; to je v današnjih razmerah njena pravica. Prav nobene pravice pa nima to kapita-lističko podjetje, komandirati svoje osobje k procesijam ob praznikih, niti če jim plača posebne ure.
Toda šalo na stran.
Vsem, ki se pečajo s delavskim vprašanjem, z organizacijskimi vprašanji, je znano, da ima delavstvo svoje organizacije, ki morajo v vseh pri-
merih nastopati solidarno, soglasno, ker so staao-vite organizacije. Organizacije smo torej zato, da varujemo svoje stališče v celoti napram podjetnikom in imenovati mora tako početje, kakršno se je dogodilo v tem primeru, nekako izdajstvo nad sotovariši, ki se ne da opravičiti.
Katoliška tiskarna je izdsla nalašč okrožnico, da provocira in nekateri uslužbenci so jo podpisali ter s tem poizkusili vede ali nevede priti v čreva gospodi, ki nima pravice zahtevati kaj takega od svojega osobja. Tiskarna ni bratovščina; kdor hoče hoditi s procesijo, ima dovolj prilike, da pokaže svojo pobožnost, ki pa ni za to, da se kaže. Nečuveno in neodpustno je, da se dajo člani organizacije izrabljati tako, ko vendar vedo, da si s tem nalagajo za vrat suženjsko vrv in obenem pokažejo svoje sodelavce, ki imajo ali nekoliko bolj tanko vest glede medsebojnih dolžnosti delavskih, ali pa, ki so zadržani odzvati se «pre-prijaznemu* vabilu, kot tiskarni neprijaien element, kar pa v brtvu nikakor niso. Mogoče je pa tudi, da se vdajajo najnezanesljivejši elementi takim pritiskom.
Naše stališče k tej aferi in enakim prigodkom je naslednje:
Organiziran in zaveden delavec se mora ogibati take prilike, da se prikupuje podjetniku z izdajstvom svojih tovarišev, zakaj delavskega razmerja ne urejuje posamezen delavec nego organizacija. V tem primeru se nam zdi tako ravnanje posameznikov nekolegijalno; imamo pa v Ljubljani še nekaj ftrm, ki napravljajo vsako leto skupno mašo in pojedino, pri kateri priredbi napravita duhovnik in podjetnik vsak po eno pridigo, ki imata namen zlomiti tilnik delavčevi samostojnosti, kar je prav pripravno za vzgojo hinavcev in klečeplazcev.
Ne maramo pa, da bi se nas napačno razumelo. Ne mislimo, da bi se morala gledati delavec in podjetnik kakor pes in mačka, saj je razmerje med njima v delovni pogodbi dovolj jasno označeno; pa tudi zakon, takt in. olika urejujeta to medsebojno osebno občevanje, ki omogočnje tudi prijateljsko občevanje izven delavnice. Nikdar in nikoli pa ni zdravo, pač pa delavstvu škodljivo vobče, če poizkušajo posamezniki ob izdajstvu svojih tovarišev, bodi že kakorkoli, lizati pete svojih izkoriščevalcev. Organitacije smo ustanovili, da se vzgojimo v samostojne, zavedne delavce in delavk
—	suženjstvo ai njih nameni
Politični odsevi.
* Nlijaavstrijski delelol sbor je bil v ponde-ljek vendar zaključen. To se pravi: Dokler ne bo zopet sklican na zasedanje, kar se zgodi menda tele v jeseni, nimajo deželnozborski poslanci, ki niso obenem člani državnega zbora, imunitete in se torej lahko tožijo. Dalo bi se torej soditi, da bodo krščanski socialci zdaj. res tožili svojega tovariša Hrabo. Ce pride do javne obravnave, bo gotovo zanimiva. Ampak vprašanje je še vedno, če se ne bodo gospodje rajši prej pobotali, kakor da bi kazali svojo nelepo nagoto vsej javnosti.
* Odstop zaderskega nadfekofa Dvornika je cesar ?zel na znanje; na njegovo mesto je imenovan libenilki.lkof Vinko Pulili6. Ce bi se tnkaj moglo natančno posvetiti za kulise, bi ae morale pokarati čedne reči. Sedaj se mimo pile, da je Dvornik »odstopil* iz zdravstveoih ozirov; kdorkoli pa se je kaj zanimal za stvar, ve že davno, da je bil Dvornik prisiljen odstopiti, da ae je branil na-vsomoč ia da so se proti njemu rabila vsakovrstna sredstva pritiska. Tudi njegovo narodno stališče je v tem boju igralo vlogo. Da ne prihajajo vse intrige na dan, je naravno, zakaj cerkev ima dovolj plaščev, da jih pokriva. Značilno je pa vendar, da se spletkarijo, boji za mastna mesta i. t. d. v katoliški cerkvi tako množe. Njeno kraljestvo namreč «ni od tega sveta*.
* StalllC« sarajevskega nadikoia Stadler]«, Id je bil učitelj in je vzor našega Jegliča, je baje omajano. Po poročilih hrvaških listov je imel prav neprijeten prizor a cesarjem, ki mu je očital, da je bil po nepotrebnem zopet v Rimu. Sedaj se govori, da bo Stadler padel navzgor; papež ga bo baje imenoval za kardinala in poklical v Rim, na njegovo mesto pa ima priti škof is Banjaluke. Svoje ljubljence zna Rim vedno varovati.
* Triaikl deželni ibor, ki se je meseca februarja odgodil, se je zdaj zaključil.
* Ob priliki cesarjevega potovanja v Boibo je poročal «Venkov» iz Sarajeva, da je bila med deputacijami, ki so se hotele pokloniti cesarju, tudi ena is novopazarskega sandžaka, ki je bila baje sestavljena iz Srbov in Turkov in je hotela prositi cesarja, naj Avstrija ?opet zasede sandžak. Toda ko se je izvedel njen namen, niso pustili te depu-tacije pred cesarja. — Nasprotno pa poročajo turški isti, da zanikuje turška vlada vse vesti o kakšni ^ioboi deputatijL
* Khnon Bodomi? je bil v torek na avdienci pri cesarju, da mu poroča o političnem položaju na Ogrskem. Seveda se je pobahal.
* Ogrske volitve. Doslej je izvoljenih 400 poslancev, torej jih manjka le še 32. Oi teh je dobila vladna stranka (ki se sama imenuje »Narodna stranka dela*, 242 mandatov, .Kolutovci 47. Just-hovci 34, ljudska stranka 13, Rumuni 5, Slovaki 3. Sedeminšestdesetniki izven stranke (Andratkjjevci) 17, Oseminštiridesetniki izven stranke 14, demokrati 2, agrarci 3, krščanski socialci 1. Ožjih volitev bo 19.
Košutovci izgubljajo 57 in dobivajo deset mandatov, Justhovci izgubljajo 103 in dobivajo 10, ljudska stranka izgublja 21 in dobiva 4, narodnosti izgubljajo 16 in dobivajo 1 mandat.
* Khae& Heiervary se je dal izpraševati od nekega urednika «Pester Lloyda> in mu je pripovedoval, da ga zmaga ni presenetila, psč pa število mandatov. Pravi, da še ni bilo tako mirnih volitev na Ogrskem. (Pregovor pravi: Vsak cigan svojo malho hvali.) O svojem programu je dejal: Najprej se bodo rešile državne potrebščine, katerim ne prištevam le rekrutnega zakona in proračunskega provizorija, ampak tudi trgovinske pogodbe in sicer ne le z Rumunsko, ampak tudi s Srbijo in Cm ogor o, če bodo diplomatična dela dotlej že toliko porpešena. O obstrukciji je dejal, da se je ne boji, ampak če bo treba, se bo izpre-menil opravilnik.
* 0 ogrski volilni reformi ni Khuea Heder-vary črhnil niti besedice.
* Stroški ogrskih volitev za agitacijo, plačevanje agitatorjev (korUšev), podkupovanie, golaS i. t d. se cenijo za vladno stranko aa 15 do 18 milionov, za opozicijo na osem do 10 milionov. Tako se dela na Ojrskem «prepriča nje*.
* V ogrskem parlamenta ta postaja živahna. Poslanci si že prihajajo zaznamovat svoje sedeže. Strankine konference se vrše 2 dni pred otvorje-njem parlamenta. — Nekateri politiki skušajo zdru-£ ti Košutovo in Jmthavo skupino neodvisna stranke v eno celoto; klerikalci se trudijo, da bi združili vse opozicijo* alue stranke v enotno skupino.
* Praškemu kralja se iraa zvišati plača (•civilna lista*) za dva miliona. Vrhutega ima njegova blagajna dobivati poldrug railion kron več za dvorna gledališča.
* Zaradi sadnje papeiovo enciklike, ki napada protestante in moderniste, se je v pruskem deželnem zbora vložila interpelacija, v kateri se pravi: «Kaj misli storiti kraljevska vlada, da se potom pruskega poslaništva pri Vatikanu ali na drag način uspešno nastopi preti takemu zmerjanju in blatenju evangelske cerkve, njenih reformatorjev in reformaciji vdanih knezov in narodov, kakršno se izraža v papeževi encikliki?* — Bomo videli, kaj bo povedala praska vlada.
* Na Kitajskem, v Nankingu, grozi izbruhniti revolucija. Oklici pozivajo ljudstvo, naj pomori tujce. Revolucionarno gibanje gre baje za tem, da se odstavi sedanja mandžu-dinastija. Vso posalko v Nankingu, ki je štela 7000 mož, so razorožili.
* Tnrika policija je v Bitolju razpustila klub demokratov in aretirala vse vodilne člane. Pri hišni preiskavi je baje dobila v roke dokumente, ki do« kazojejo, da je bila zarota proti Mladoturkom.
* Torika Vlada je parlamentu preložila zakonski načrt, po katerem se imajo pomilostiti vsi obtojeni iz Albanije, ki niso kaznovani zaradi političnih zločinov.
Socialni pregled.
** Posor, čevljar)! 1 Z Reke se nam pile: Čevljarski delavci z Reke in Sulaka so vložili te dne 23. aprila svojim delodajalcem memorandum in ao zahtevali odgovor najkasneje do 8. junija. Seveda bi bili mojstri ob dobri volji lahko ta davno odgovorili. Vendar pa. do danalnjega dneva ni n o-benega odgovora. Stavka je torej skoraj neizogibna. Vsled tega se prosijo vsi čevljarski delavci, naj nihče ne potuje na Reko ali Sulak, dokler ne bo ta boj končan.
** Stavka aiissrlav aa Šolska. Mizarji pri tvrdki Calugera se nahajajo od 17. maja v stavki. Zahtevajo skrajšanje delavnega časa dnevno na 9 ur, uvedbo minimalne plače od 45 do 60 vin. na uro in pripoznanje organizacije. Pogajanja so se vršila že trikrat, toda vselej brezvspešno. Ostali mizarski mojstri so se domenili, da ne sprejme nihče nobenega izmed stavkujočih v delo. Ugovarjajo se, čel, dela ni. Nemiki konzulat, in to je značilno, si prizadeva priskrbeti navedeni tvrdki stavkokaze. Ce spada to tudi v obrambo nemških interesov, ne vemo, vemo pa, da sem izvabljeni mizarski pomočniki vpričo občutni draginji ne morejo eksistiiati pri navadni plači. Sparimo vse mizarje in delavce pri strojih, naj ne sprejemajo dela na Suiaku, dokler ne bo peravnan obstoječi kociflikt.
** Pekovski delavci, posor! Ogibajte se krajev: Wr. Neustadt, Ljubno, St. Veit, Beljak, Levico, Solnograd, Line, Rze-szow in Zadar, ker se naii tovariši v teh mestih nahajajo v plačilnem gibanju. Ne dajte ae speljati na led; gre se za zboljšanje delavnih razmer in za boljši človeški obstanek. V takih časih morajo biti pekovski delavci solidarni. Sodrugi peki! Bodite ua straži, skrbite, da se preprečijo more« bitne lumparije. Zabranite vsako krumirstvo I
Zidarji la sidarskl delavci, posor I Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthurii in okolici stavka, ki traja že nad enajst mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se S takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju.
Izlet v Trst.
Dogovorno s tržaškimi sodrugi priredi »Vzajemnost"	/
v nedeljo, dne 17. julija
izlet v Trst.
Ako se oglasi najmanj 300 izletnikov, pojde tja in nazaj
posebni vlak.
Cena vožnje tja in nazaj 5 K 80 v.
Izletniki naj se čimprej oglasijo v društvenih prostorih .Vzajemnosti*, Selenburgova ulica 6, II. nadstropje.
Izleta se lahko udeleže tudi sodrugi iz Borovnice, Logatca, Rakeka, Postojne, Št. Petra, Divače, Sežane in Nabrežine. V postajah, iz katerih se oglasijo izletniki, se bo vlak ustavil.
Ob tej priliki pojdeta v Trst tudi pevski zbor in dramatični odsek »Vzajemnosti*. Natančnejši spored se objavi pravočasno v »Rdečem Praporu*.
Za sprejem izletnikov se je v Trstu ustanovil poseben odbor.
Domače vesti.
Ljubljanske vesti.
— Želeialikl mest čos Gruberjev kaaal so
zadnji čas ljudje zaceli rabiti za osebni promet. Sedaj se razglaša, da je to prepovedano. To je v redu. Po tako ozkem mostu je osebni promet ves nevaren. Ampak drugo je vprašanje, če je v redu, da se je stari most čez Gruberjev kanal podrl, ne da bi se bil kakorkoli nadomestil Podreti se je moral; ampak po vsem svetu je navada, da se napravi v takem slučaju vsaj brv za silo. S tem, da se je to opustilo, je sedaj ljudem, ki so rabili stari nost, popolnoma odrezana direktna zveza i mestom. Lahko si je misliti, kakšna kazen je za človeka, če ima opravili n. pr. na Pdljanah, pa mora obiti ves kanal do karlovikega mostu in potem na levem bregu le enkrat prehoditi enako pot, kadar edide iz mesta, pa zopet napraviti tak ovinek. Tako sitnost se še prenese, če traja par dni. Ampak od ljudstva zahteva, naj dela take marše, dokler ne bo dostavljen novi most, je vendar nekoliko preveč. Morda bi se dalo to dopovedati tudi modrijanom na rotovžu, ki nimajo sami toliko spoznanja.
— Predavanje v Siikl. V ponedeljek večer je bilo v Reininghausovem salonu napovedano predavanje, ki ga je priredila železničarska podružnica na državni železnici. Udeiežiio se ga je približno 100 oseb. Govoril je sodrug Etbin Kristan o uporih slovenskih kmetov v 16. stoletju. Predavanje je bilo selo poljudno in poslušalci so kazali do konca veliko zanimanje. V nekem otira pomeni to predavanje gitovn nekak preobrat v S ški. Zdi se nam, da je imela večina naših delavcev o takih predavanjih prav napačne nazore, misleča, da je treba tistemu kdove kakšna učenosti, kdor jih hoče poslušati. V ponedeljek so se lahko prepričali, da ni tako. Predavatelji, ki gevove našim delavcem, že vedo, kako mačehovsko je ravnala družba ž njimi tudi kar se tiče izobrazbe; zato tudi ne iztresajo pred njimi visoke učenosti, kakor da bi se morali pobahati, koliko da znajo, ampak govore po domače, tako da jih res vsak delavec lahko razume. Delavcem pa tudi nič ni treba, da bi jih bilo zato kaj sram ; s«j tudi aaša buržoazija ni tako učena, da bi mogla prebavljati akademična predavanja. Zato upamo, da bedo tisti, ki so bili v ponedeljek na predavanju, ne le sami zopet prihajali, ampak povedali tudi drugim sedrugom, kako je bilo in skrbeli za obilnejšo udeležbo. Treba pa nam je takih predavanj na vsak način in sicer mnogo; kajti če imamo le v organizacijah vpisane člane, ne pa izobraženih, zavednih sodrugov, ne bo stranka nikdar laka, kakršna mora biti. časopisje in predavaje sta pa sa izobrazbo najvažnejša faktorja.
— «Glasbana Hatioa* v Ljubljani priredi letos tri produkcije svojih gojencev, in sicer v četrtek dne 9., v soboto dne 11. in v srede dne 15. junija, vsakokrat ob 6. zvečer v dvorani hotela .Union*. Vstop je prost, za tiste, ki hočejo kaj prispevati za pokritje strolkev, bo pa rezerviranih nekaj sedetev po 1 krono. Spored bo sa vsako produkcijo poseben.
— Slavaiičlaa pri lajvlijam Milita. V
proračunskem odteka državnega zbora ja poslanec Ploj v torek vložil predlog, da ima najvisje sodišče o tistih pravnih zadevah, o katerih je prva instanca slovensko razpravljala, tudi svojo sodbo izdajati v slovenskem jezika. Poročevalec krčanski socialec Majer je hotel, da bi se predlog oddal vladi. Toda pri glasovanju je bil predlog sprejet z 22 glasovi proti 13. Predlogu so socialni de-asokratje pomagali do zmsge; krščanski socialci so z ostalimi Nemči glasovali proti predlogu.
— Prit odtrgalo. Vajencu Jožefu Lotriču v tovarni Tonniesovi je v soboto okoli 4. popoldne pri stroju popolnoma zmečkala palec, ki mu je bil pričel med zobna kolesa. Potreba je več varnostnih naprav, da se ne bodo ravno pri Tdaniesu zmeraj godile nesreče.
— Nogo ilomll. V soboto zvečer je hifini posestnik Lovrenc B1 a s n i k v Prulah padel na vrtu s ograje in si zlomil levo nogo. Z rečilnim vozom so ga odpeljali v deželno bolnico.
Goriške vesti.
— Koalereuca goriikih zaupnikov. V nedeljo, 5. t. m. je bila napovedana konferenca zaupnikov, ki je bila dobro obiskana, vendar pa niso bile zastopane vse krajne organizacije, ker je bil čas za nekatere zelo neprimeren. Sodrug Pet e jan je podal kratko poročilo o delovanju deželne organizacije in pozival tiste krajne organizacije, ki doslej še niso izpolnile svojih dolžnosti napram deželni, da. store to čim prej, da se bo pravočasno moglo sestaviti letno poročilo.
Potem je poročal o drugi točki »Tisk*. Povdarjal je, da se je na Goriškem za glavno glasilo stranke .Rdeči Prapor* premalo storilo. Premalo se agitira in list se premalo širi. Ako hoče stranka doseči tiste uspehe, po katerih stremi, je nujno, da se list tako razširi, da ga bo redno čitai vsak sodrug. Predvsem je vsakega zaupnika dolžnost, da je naročen na .Rdeči Prapor*; njegova dolžnost je pa tudi, pri vsaki priliki agitirati za list. Poročevalec predlaga sledečo
ruolucljo:
Konferenca jugoslovanske socialno-demokra-tične stranke na Goriškem, vršeča se dne 5. junija 1910. izjavlja: Nujno je potrebno, da se naše glasilo .Rdeči Prapor" bolje razširja in marljiveje čita med delavci in kmeti na Goriškem. Zato nalaga konferenca vsem strankinim organizacijam in zaupnikom, da z vsemi močmi agitirajo za .Rdeči Prapor* in ga širijo s kol-porlažo in z nabiranjem novih naročnikov. Konferenca nalaga zaupnikom, da se spominjajo .Rdečega Prapora* ob vsaki priliki (v gostilnah, na veselicah, v družbi 1.1. d.), z nabiranjem doneskov za tiskovni sklad.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Pri zadnji točki .Raznoterosti" poroča sodrug Pete j a n, da namerava politični odbor sklicati redno deželno konferenco šele koncem septembra, ker bo čas tedaj bolj primeren kakor ob sedanji vročini.
Nadalje poroča o klerikalni agitaciji proti šoli in učiteljstvu. Tej agitaciji se mora naša stranka odločno upreti. Govornik obsoja liberalno lenobo spričo tega klerikalnega hujskanja in predlaga v tem zmislu resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Končno je sodrug Pete jan apeliral na zaupnike, naj poskrbe, da se izvrše današnji sklepi; posebno je priporočal, naj se takoj lotijo dela za razširjanje .Rdečega Prapora*. Tajništvo pošlje v kratkem vsem zaupnikom okrožnico, Id bo podrobno razlagala, kako naj se organizira kolportaža in razširjanje lista sploh.
S tem se je zaključila konferenca.
— Nadomestil villti? za državni zbor bo v Gorici dne 26. junija L 1. Socialno-demokra-tična stranka je sklenila, da stopi pri tej volitvi samostojno v boj. Zato je dolžnost vseh so-drugov volilcev v Gorici, da se pobrigajo za svojo volilno pravico in se prepričajo, če so vpisani v volilski imenik. Da se delavcem olajša to delo, je volilski imenik razgrnjen v .Delavskem Domu* vsak dan od 8. do 10. zvečer, v nedeljo pa od 10. do 12. dopoldne. Čas za reklamacije je do 12. junija.
— Strankin davak. Deželni organizaciji v Gorici so odračunale strankinega davka sledeče krajne organizacije: Dobravlje 50 K; Gorica 26 K 20 vin.; Podgora 30 K 70 vin.; Nabrežina 12 K; Dolenja Vrtojba 6 K. j Pevma 27 K 40 vin.; državni kolodvor v Gorici 15 K 40 vin.; Sv. Lucija 18 K 74 vin.; Sovodnje 7 K; Štand-rež 27 K 80 vin.; Tolmin 5 K; Miren 6 K; Ostalež 12 K 20 vin. — Skupaj 245 K * vin. Poživljajo se vse organizacije, ki še niso storile svoje dolžnosti, da jo izpolnijo čim prej.
— Občinski dom v Vrtojbi. Zadnji teden se je v Vrtojbi oddajalo delo za zgradbo novega občinskega doma. Oglasilo se je več konkurentov, med njimi tudi naši sodrugi zidarji, ki so si ustanovili svojo stavbinsko zvezo za sprejemanje dela v lastni režiji. Občinski odbor v Vrtojbi je bil prvi, ki je oddal delo našim »odru-goni; gotovo j«, dt g« bodo izvršili v vsakem
oziru tako, kakor se spodobi Občinskemu odboru pa služi na čast, da se ni dal zastrašiti z grožnjami privatnih podjetnikov, ampak oddal delo po pravi socialni previdnosti.
— Vrtojbi. V nedeljo, 5. t. ra. je bil pri nas napovedani shod, na katerem sta govorila sodruga Petejan in Miha Gorkič. Shod se je dobro obnesel.
— Ooriiki mladinki orgsaisaetji l'e skle'
nila letos prirediti dva izleta; enega v Trst, enega pa v Videm. Vse natančnejše se objavi pravočasno.
— Vojaki samomorilci. V četrtek se je ustrelil z revolverjem stražmojster tukajšnjega dragonskega polka Ivan Rupp iz Solnograda. Vzrok samomora je seznam. — Isti dan se je s puško ustrelil pijo-nir Josip Mi zen k iz Kolomeje v Galiciji. Bil je takoj mrtev. Obe trupli so prepeljali v vojaško bolnišnico. — Vedno vojaški samomori v Gorici! In virok seveda vedno < neznan >1
Triaške vesti.
—	Streli ubila dekle. Nad Trstom in Krasom je v nedeljo razsajala huda nevihta. Ob tistem času se je četvero deklet vračalo iz Trsta, kamor so bile nesle mleko, na Repentabor. Ko so imele ravno Opč ne za seboj, se je usula ploha. Troje deklet je stopilo nekam pod streho, Marija Križman i č je pa dejala, da za tistih par sto korakov, kar jih ima ie do doma, ni vredno, izgubljati časa Šla je dalje, a ko je bila že skoraj doma, je grozno treščilo in tisti hip je ležalo nesrečno dekle na premočeni cesti. Bila je mahoma mrtva.
Štajerske vesti.
— Uradna slovenščini. Občinski uradi so na
svojih občinskih deskah ubili sledeči: Razglas državnozborske volitve za 30 vol. (sodnijski okraji Marnberg, Šoštanj, Slovenjgradec, Gornjigrad, nadalje krajni občini Kappel in Sjhlossberg sodnij-skega okraja Arvež). Vsled u mr tja Vincencija Je-žovnika postala je potrebna dopolnilna volitev poslanca za 30. štajerski državnozborski volilni okraj. Gospod minister za notranje zadeve razpisal je z odločbo e dne 2. maja 1910 št. 4234 m. b. z. to dopolnilno volitev na dan 4. jul. 1910 in slučajno potrebno ožjo volitev na dan 8. julija 1910. to se s tem razglasuje v smislu § 10. državnozborskega volilnega reda z dne 26. januarja 1906. dež. zak. št. 17 30 štajerski volilni okrni obsega sod-nijske okraje Marnberg, Šoštanj, Slovenjigradec, dalje občni Kappel in Scblossberg sodnijskega okraja Arvež. Volilno pravico ima vsaka oseba moškega spola, katera je prekoračila 24. leto živo ta, katera ima avstrijsko državljanstvo, in po določitvah državnozborskega volilnega reda od volilne pravice izvzeta ali izključena v mejah v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, v občini v kateri se naj volilna pravica izvršuje, na dai razpisa volitve, to je od 2. maja 1910. računajoč, nsjmanje eno leto stanjuje. Volivna, kot poslanec, je vsaka oseba moškega spola, katera ima avstrijsko državljanstvo najmanj tri leta, katera je prekoračila 30. leto života in po določbah državnozborskega volilnega reda ni od volilne pravice izvzela ali izključena. — V Gradcu, dne 6 maja 1910. G. K. namestnik: Clary — Tu bi se človek učil pravilnega jezikal
— Nesreča T rudniku. Rudar Matija Razbor-šek se je ukvarjal v sredo v premogovniku pri Sr. Rupertu z razstreijavanjem. Dva naboja sta eksplodirala, tretji pa je navidezno odrekel. Ratboršek ga je hotel popraviti, v tistem hipu pa se je naboj razletel in vrgel nesrečneža ob steno tako silno da je dobil hude nne na glavi in obrazu. Prepeljali so ga v Celje in je zelo dvomljivo, če bode okreval
Dnem vesti.
x Razpadanje taršČiasko-soolalis stranke
priznava po malem tudi «Slovenec». Dolgo je molčal, končno se je vendar oglasil. Ves svet namreč že sliši, kako poka med nasledniki Luegerja in vidi, kako nesramno se pulijo za njegovo dedščino. Zdaj pa se vpraša, kako je pisal isti «S!ovenec» ob Lueg.irjevi smrti. Takrat je dr. Krek objavil članek, v katerem je kazal krščansko-socialno stranko kot vzor vseh političnih strank in njegovo pot kot tisto, po kateri mora hoditi zlasti «Slov. ljudska stranka*. Pravijo, da ima Krek jako dobre oči. In nemara bo res tako. Naši klerikalci hodijo namreč res tisto pot kako* dunajski krščanski soci-alci in bodo tudi prišli tja, kamor so prišli Lue-grovci. Le da bo morda pri nas še prej začele pokati Na Dunaju je Hraba šele po Lnegerjevi smrti začel govoriti o tistih, ki časti bega »Utrni*, pri nas govori gosp. Polak o dobičkarjih in hinavcih v stranki, ko so vsi voditelji še živi. Torej le naprej po tej poti. Cim hitreje, tem bolje.
x Avstrijski katoliikl shod se vrSi letos od 9. do 11. septembra v Inomostu.
x Novi davki. Čuje se, da je vlada končno opustila misel na vinski davek; ravno tako bode opustila davek na slatino in sodavico. Pač pa ve povedati Gessmannova koresp. .Austria*, da se resno misli na zvišanje davka na žganje in preuredbo osebno-dohodninskega davka. Ostali davki bi prišli potem v jesenskem zasedanju, katero bi se naj po kršč.-soc. željah pričelo že 9. Mpitmbta.
Zadnje vesti.
■lalstrsko penijo. Dunaj, 8. junija. 2elani so socialni-dmokratje zahtevali, da naj finančBi minister naznani zbornici, kakšne penzije se plačujejo bivšim ministrom. Končno je včeraj pokazal poročevalcu proračunskega odseka dotične akte, iz katerih je razvidno, da je v Avstriji 39 v p o ko jenih ministrov, ki dobivajo okroglo 720 000 kron pokojnine na leto. Posamezne penzije so sledeče: Dr. Josip Uoger po 20 000 K na leto od leta 1879; Ivan baron C.hluraecky o* 12.000 K od leta 1879; vitez Zaleski po 20.000 K od leta 1893; knez Adolf Windischgr&tz po 20 000 K od leta 1895; baron Hugo Glanz po 17.200 K od leta 1898; dr. Barnreither po 14.800	K	od	leta	1898;
grof Vincenc Latour po 20.000	K	e d	leta	1893;
dr. Adam vitez Jedrzejowičz po 8000 K od leta 1899; baron Kast po 8000 K od leta 1899; grof Frtnc Thun oo 20.000 K od leta	1900;	Alojzij
baron Spens-Boden po 20 000	K	od	leta	1902;
Evgen vitez Bdhm-Bawerk po 20 000 K od leta 1904; baron Giovaaelli po 20.000 K od leta 1904; dr. Kdrber po 24 000 K od leta 1905; grof Wel-sertheimb po 24.000 K od leta 1905; dr. pl. Wittek po 20.000 K od leta 1905; grof Byland-Rheidt po 24.000 K od leta 1906; dr. Kosell po 20.000 K od leta 1906; vitez Ranatpo 20 000 K od leta 1906; grof Leopold Auersperg po 24.000 K od leta 1907; dr. Parak po 16.000 K od leta 1907; Emil baron Guttenberg po 20.000 K od leta 1907; grof Khueuburg po 20 000 K od leta 1907; dr. Vladimir Beck pe 32.000 K od leta 1908; dr. Foft po 20 000 K od leta 1908; dr. Franc Klein po 24 000 K od leta 1908; dr. pl. Korytow*ki po 26.000 K od leta 1908; dr. Marchet pn 24 000 K od leta 1908; dr. Gessmann po 20.000	K	od	leta	1908;
dr. pl. Derscbatta po 16.000	K	od	leta	1908;
Prade po 16.000 K od leta 1908; dr. Ebenhoch po 16.000 K od leta 1908; dr. Fiedler po 20.000 K od bta 1908; vitez Abrahamowicz po 6000 K od I. 1909; dr. BrAf po 18.960 K od leta 1909; dr. Ž*ček po 8000 K od leta 1909; dr. Schreiner po 8000 K od leta 1910.
Navolja finančnega mlnlitra. Dunaj, 8. junija. V proračunskem odseku je socialni demokrat dr. Diamand vložil tri resolucije: 1. Da ima vlada že meseca septembra predložiti proračun; 2. da se ima pri državnih podjetjih vpeljati trgovsko knjigovodstvo; 3. da se ima ustanoviti komisija za kontrolo blagajniške gotovine. Finančni minister Bilinski je tem predlogom navsomoč ugovarjal, vendar pa sta bila prva dva predloga sprejeta. Finančni minister je torej zopet enkrat propadel. Mož je propadel zdaj že tolikokrat, da bi moral kakor njegov gospodar Bie-nerth že davno pobrati šila in kopita, če bi bilo res kaj ustavnosti v njem. Ampak gospod Bilinski sicer godrnja in se jezi, vendar pa ostaja.
Vataranol. Dunaj, 8. junija. V brambovskem odseku je poslanec Shuhmeier ostro pobijal zakonski načrt o veterancih. Naglašal je, da bi bila veliko nujnejša reforma vojaškega kazenskega zakona in procesa ter zakon za zavarovanje ponesrečenih vojakov. — Pri glasovanju se je pokazalo, da odsek ni sklepčen. Socialni demokratje so zapustili odsek z izjavo, da nimajo povoda pomagati, da bi bil odsek za tak načrt sklepčen.
Pruaka civilna lista. Berolin, 8. junija. Zbornica poslancev je odkazala načrt o zvišanju kraljeve civilne liste proračunskemu odseku. Proti zvišanju so se izjavili samo socialni demokratje.
Caiar v Budimpešti. D u n a j, 8. junija. Cesar se odpelje dae 23. in 24. t. m. v Budimpešto iu bo otvoril dne 25. I m. državni zbor s prestolnim govorom.
Francoska aboralea. Pari s, 8. junija. Za definitivnega predsednika zbornice je bil izvoljen Brisson s 304 izmed 425 oddanih glavov. Združeni socialisti večinoma niso glasovali. Za podpredsednike so bili izvoljeni Etienne, Puech, Berteau in Drou.
Krsta. Kan e j a, 8. junija. Generalni konzuli so izročili avtonomni vladi dve izjavi. Prva zahteva, da se omogoči mohamedanskim uradnikom izvrševanje njihove službe, ne da bi morali prisegati zvestobo grškemu kralju; druga zahteva, da se mohamedanskim poslancem tudi brez prisege omogoči sodelovanje v zbornici.
Bomba ali papirji? Sar a gos a, 8 junija. Poročalo se je, da je španska žandarmerija našla v šoli v Puebli bombe in razstreljiva. Sedaj se poroča, da je našla samo revolucionarne spise.
Potrsi v julal Italiji. Avellins, 8. junija.
V	južni Italiji je včeraj potres povzročil velikansko škode. Najbolj prizadeta je občina Galitri. Tam je doslej 20 mrtvih in mnogo ranjenih. V vasi Cillata je ena oseba ubitain mnogo ranjenih. Mnogo hil se je podrlo; tudi cerkev je močne poškodovana. V Castell Baronia je potres napravil mnogo škode na hišsh in cerkvah. V San Fale je 6 oseb ubitih Štiri hiše so se popolnoma porušile. Zadnje poročilo iz Galitri pravi, da je mestni del Rio Castello popolnoma razsut.
J® VI
Strokovni pregled.
Strokovni kongres bose&skih in hercegovskih j organizacij bo v nedeljo, 10. julija v Sarajevu. V j soboto, 9. julija zvečer je predkonferenca v «D-> lavskem Domu*.
Gospodarski pregled.
Dohodki državnih železnic so narasli v aprilu za 5 in pol milionov kron. Večina dohodkov odpade na tovorni promet in so le posledica ztiianja tarifov. Tako znašajo dohodki za prve 4 letošnje mesece že okoli 19 milionov kraa. Na osebni promet v aprilu odpade okrog 700.000 kron. Deficita pa imajo državne železnice kljub velikim dohodkom 90 milionov kron ter je njih dohodek zaostal za proračunom za 53 milionov kron.
Iz stranke.
o Soelalna demokraciji v Boinl In Hercegovini ima avoj drugi strankin zbor dne 11. in 12. julija t. 1. v .Društvenem Domu» v Sarajevu. Dnevni red je sledeči: 1. Konstituiranje; volitev verifikacijskega odbora; volitev kandidacijskega odbora ^ustanovitev definitivnega dnevnega reda. 2. Poročila strankinega vodstva: tajniško podaje sodrug Sreten Jakšič; blagajniške sodrug Josip Stčhr; kontrolno sodrug Franjo Noršič. 3. Politični položaj in socialna demokracija; poroča sodrug Sreten Jakšič. 4. Organizacija stranke; poroča sodrug Franjo R a u & e r. 5. Agrarno vprašanja in socialna demokracija; poroča sodrug Branko Hrisafovič. 6. Jugoslovanska in balkanska so-„ dalno-demokratična konferenca; poroča sodrug HSretea Jakšič. 7. Strankin tisk; poroča sodrug Dušan Glumač. 8 Volitev glavnega odbora in kontrolne komisije.
Umetnost in književnost.
: Nažl Zapitki, štev. 6 imajo sledečo vsebino: Vladimir Knaflič: Raison d'etre kulturnega boja na Slovenskem. — M. Šmalc: Edmond Rosi and.
—	Dr. Fr. Kidrič: Pomote in potvare za razne potrebe. — F. K.: Literarna lastnina P — Pregled: Kulturni; socialistični; šolstvo.
Raznoterosti.
f Drevo, ki daje mleko in kruh. — V
Južni Ameriki, kjer se sploh gode mnoga čudesa, raste čudno drevo: imenujejo ga „kravje drevo*. To ime ima od tega, ker daje v gotovih letnih časih veliko množino mleka. Najde se v hribovitih krajih, kjer vlada nekaj mesecev v letu nekoliko vlažno vreme. Zanimivo je, da samo deblo daje veliko mleka, če se ga navrta, dočim se zdijo veje čisto izsušene. Če pustiš to vegetabilno mleko nekaj časa mirno stati, nastane iz njega debel kolač, pod katerim se je nabralo mnogo vode. — Ce pa shraniš to mleko v dobro zaprti steklenici, ostane tudi več mesecev nespremenjeno. Ko izvlečeš zamašek, čuješ precej glasen pok in iz steklenice vre plavkast sopar. Mleko je nekoliko kislasto, vendar nima zopernega okusa. »Kravje drevo" pa daje tudi sadje srednje velikosti. Vsak sad vsebuje eden ali dva oreha, ki imajo okus po jagodah in smetani. Iz skorje tega sadu, če jo v vodi razmočiš, pa lahko dobiš kruh, ki je ravno tako redilen kakor dober pšenični kruh.
t Zalog« radija. Listi poročajo, da je odkril angleški inženir March velike zaloge urana, v katerih je najti radij, v Guardu na Portugalskem.
t 1148 oseb je vedelo, da se namerava umoriti kralj Karlos na Portugalskem. Pri nekem braziljanskem beguncu je policija dobila tozadevno listo, in tudi sam begunec je to potrdil. Atentat se je, kakor znano i. 1908. posrečil in umorili so kralja in prestolonaslednika.
t 0 danajskem Ratschildn prinaša poljski list «Slovo Polskie», ki ima svežo s finančnim ministrom dr, Bilioskim, poročilo o njegovem premoženju. Po tem poročilu je znašalo 1901 Rothschildov o premoženje 11 miijard, oziroma-11.000 milijonov kron. Ce denemo, da se ta denar obrestuje s 4 %i tedaj ima ta dunajski žid letnih dohodkov 440 milijonov kron. Dohodki na dan znašajo potem čez 1,200.000 K, na uro okoli 50 000 K, na minuto okoli 833 K, aa sekundo 14 K.
# KO
3
zlati nauk.il
L
Kdor s „FLORIAN-om" se krepča, Zmeraj dober tek ima!
IL
Če želodec godmjž,
Pij »FLORIAN-a“, pa neh&l
HI.
NI otožen, ni bolan,
Ta, ki viiva
Postavno varovano.
Naročajte in širite naš list!
CIRKUS
30 oseb — 20 kotil
v Lattermdnovem drevoredu. Danes V fetrtek
velika predstava,
katera sestoji iz konjske dresure, umetnega jahanja i. dr. Nastop ■ajmanjiega atleta svata«
Blagajna se odpr* ob pol 8. zvečer. — Začetek vsak večer ob pol 9. Vstopnina: Sedeži I. vrste K T20, II. 20 vin., 1IL 60 vin., stoječe 30 vin. — Otroči do 10. leta plačajo za sedeže polovico, za stojišče 20 vin.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Stanislav Liebel, ravnatelji* Prage.
Ob nedeljah in,praznikih vršita .se dve predstavi. Prva ob 4. popoldne, druga ob S. zvečer.
Predstava s« yrSi ob vsakem vremenu.
Hg ia
z velikim vrtom na lepem prostoru	s
je naprodaj
cesta v Rožno dolino it 216 pri Ljubljani. Več so poizve v vili «Minki», Rožna doliaa it. 237.
Našim somišljenikom priporočamo:
JUriJa in ?raxin kremo
za čevlje.
Ciril in JRetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metodi
ler Polerin čistilo za kovine.
Te predmete Izdeluje domača tvomica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, L]nbljana. 52-21
Kavarna
,Unlone‘ v Trsta
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
iti f I f r t 1 f ;-f. f { i -t Hi l 1 Ht 1 1
Zavod za pohištvo In dekoracije
26-4
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica it. 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	Itev.	97.
Pohižtvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejsib. Skladišče tapet, oboknic in okenikih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t. d. Enostavne in razkoSne ženitne opreme v najsolidnejSi izvršbi. Uredba celih hotelov in kopaliSS.
fUstavrant »International”
(Zadružna delavska gostilna.)
TEST, ulica Giovanni Boooaooio štev, 25.
v bližini južnega kolodvora.
Vsakovrstna pristna vina. — Izborno preskrbljena knblnja z gorkimi in mrzlimi
ledili. — Cene zmerne.	e-t
Ooatom na raapolago raanl časopisi. Shajaliičo ▼■eh eodrugov, posebno železničarjev.
bi edgtverai «**4»ik F»l» IllU,	T*8**	^	T
vozijo sedaj le po dama&l avstrijski progi
62-22
Avstro- Ameri kana
Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
t najnovejšimi bržoparaikiJJ*Jdvoma^vrtenieama, električno razsvetljavo,^brezžičnim brtojavom, na katerih® je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, aveii kruh, posteljo, kopel i. L d.
Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroSko!
Simon Kmetetz, Ejubljana, Kolodvorska nu« m.