Iftftnllta. IUMMi LXVII. lito. „Slovenski Narod« veljt T M«M|aBl na dom dostavljen: > telo leto naprej • • • • K 24*— I pol leta „ . . • . • 12—- I četrt leta m ...» » 6*— I tu mesec 0 • • * • • 2"— ' Dopisi nt] se frankirajo. Rokoptei se ae vw&jtw _ VrednlitTO: Esaftova alta* ftt 9 (v pMKja leroj teMMi tL M. , ▼ vpravniitva ptejemaji: i ćelo leto naprej • t • • K 22*—. pol leta m m • • • • ll*— četrt leta m • . . . • 5*50 I na inesec m • • • • m 1*^0 kMeratJ veljajo: peterostopna petit usta za eaikrat po 16 vtau, ta dvaknt po 14 vtat, za trikrat ali večkrat p« 12 vin. Partc in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vi*. Pri večjih insercijab po dogovora. Upnvatttvtt ttj se ps&Ujajo na—^ i ne, reklamacije, insentl L t 4, to je admisiatraUvne stvari .Slovenski Narod* volfa po postiš sa Avstro-Ogrsko: cek> leto skapaj naprej . K 25*— pol leta „ m . , 13*— četrt leta „ • . • • 650 na mesec «, • . . . 2*30 za Nemčljo: ćelo leto naprej . . . K 30*—r za Amerlko in vse druge dežele: cek> leto aapre) . . . . K 35.— VfMisgjesM glede tosenrtov se ntj priloži z& odgovor dopisnica ali znamka. WwrmwH*w (spo*j. đvtriKe ta*). KmmBmrM vlita *L S, ttlftton *L •*, Poziv. V torek, dne 18. avgusta 1914, slavi naš ljubljeni cesar, Njegovo Apostolsko Veličanstvo Franc Jožef L petinosem-desetletnico svojega rojstva. S posebno ljubeznijo ozirajo se vsi narodi naše širne monarhije ta dan do častitljivega vladarja, posebno letos, ko rajejo zlobne roke pohlepnih sovražnikov ob mejah naše države. Gotovo dajem izraza čutilom vsega prebivalstva našega mesta, ako ga vabim, da v posvedočbo svoje neomajne zve-stobe in ljubezni do presvetlega našega cesarja na ta dan okrasi svoja domovja z zastavami. V Ljubljani, dne 14. avgusta 1914. Župan: dr. Ivan Tavčar. Evropska vojna. Vojno stanje med Avstro-Ogrsko Francosko in Angleško. — Llojdov parnik „Gautsch" se potopil. — Moratorij podaljšan do konca sept. Vojno stanje med Avstro - Ogrsko in Anglijo. Duna], 1.3. avgusta ob 8. uri .30 minut. (Kor. urađ.) Kraljevsko angle-ški veleposlanik sir Maurice de Bunsen se je danes zglasil v rnini-strstvu zunarniff del in izjavil. da se Francija smatra v vojnem stanju z Avstro - Ogrske. ker se le-ta vojuje proti franeoski zaveznici Rusiji in ker podpira sovražnico Francije — Nemčijo. Ohenem je kraljevski veli-kobritanski veleposlanik podal izja-vo.da se tuđi Angina smatra z oziroin na nastop Francije kot v vojnera stanju z avstro - ogrsko monarhijo. Lfovdov parnik »Baron Gautscfi« se je potopil. Trst 13. avgusta ob 10. uri 45 minut ponoći. (Kor. urad.) Llovdcv parnik »Baron Gautsch«. ki je danes opoldne na potu v Trst zapustil Veliki Lošinj, se je med vožnio potopil. Doslej so resili 130 oseb, potnikov in moštva, ter potegnili na suho 20 mrtvecev. * • ♦ S severnega bojišča. Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) Na severnem bojišču smo včeraj odbili ruske čete, obstoječe iz ene baterije, več kozaških stotnij s stroj-nimi puskami in 12 topovi, da so se kakor v begu zopet umaknile preko meje. TaKisto so se manjši ruski od-delki. ki so prekoračili mejo. takoj zopet umaknili, čim so se pribižale naše čete. Rusi potopili nizozemski parnik »Aleor«. Berolin. 13. avgusta. (Kor. urad.) »Wolffov urad« poroča preko Am- sterdama iz Rotterdama: Nizozemski parniK »Aleor« se ni potopil vsled nesreće, marveč ga je potopilo rusko brodovje. Upravičeno je domne-vanje. da so Rusi vporabili ladjo za kak namen, torej da so jo kratko-malo vzeli ter da so potem ladjo potopili, ko so prej spravili moštvo na varno. Bitka pri Miihlhausenu. Pri Muhlhausenu v južni nemški Alzaciji se je torej vršila prva večja bitka med Francozi in Nemci. Fron-cozi so se morali umakniti. Podrobnosti te bitke še nišo znane. Očivid-no gre za ponesrečeni prvi večji ofenzivni sunek onega dela franeoske armade, ki se naslanja na močno in veliko trdnjavo Belfort. Kakor pra-vijo nemška poročila, so prodrle tri franeoske divizije precej globoko (približno 40 kilometrov) v nemško ozemlie in s takirn uspehom, da so se mogli pri Miihlhausnu že blizu re-ke Rena utaborili za okoni. Ta operacija kaže. da je šio Francozom za to, polastiti se južne Alzacije in renske doline ter si tako zavarovati švicarsko stran pred podobnim! evemuainostmi, kakršne so se dogodile leta 1870., ko so bile franeoske čete opetovano vržene proti jugu na švicarska tla in tam v nevtralni državi razorožer.e. Južna Alzacija ne pripada onemu okrožju, kjer bodo padale velike odločitve. Ofenzivni sunek franeoskih čet iz Belforta ima torej v vojaskem oziru boH po^tran-ski pomen. Ne tako v moraličnem oziru. Vpad franeoskih čet v južno Alzacijo naj bi po mnenju Francozov vzbudil predvsem v tamkajšnjem, po večini franeoskem ljudstvu vstaški duh ter nemške pokrajine zrevoluci-joniral. S tem, da so nemške čete prisilile Francoze k umikanju, se je ta glavna svrha franeoskega vpada gotovo v glavnem ponesrecila. O na-daljni usodi teh treh franeoskih divi-zij še ni ničesar znanega. Berlinski telegrami rrovijo, da jim nemške čete slede in da so se morale umakniti proti jugu. To ie žanje nevarno radi blizine švicarske meje. Zgodilo bi se jim lahko, da jim ne preostane drugega, kakor pribežati na švicarsko ozemlje ter se tako definitivno izločiti od nadaljnega bojevanja. V tem slučaju bi bil uspeh nemških čet naravnost ogromen — uničenje ene-ga celega franeoskega armadnega zbora! Ako se Francozom posreći, umakniti se proti zahodu, v smeri proti Belfortu, potem jim seveda za enkrat ne preti nikaka nadaljna ne-varnost — v obrani velikih topov beifortske trdnjave. O dogodkih v južni Alzaciji borno gotovo skoraj še več slišali. * Princ Henrik bavarski se odlikovah Monakovo, 13. avgusta. (Kor. urad.) V eni zadnjih bitk je princ Henrik bavarski s svojim eskadro-nom atakiral franeoski dragonski od-delek ter ga uničil. Belgije: in Nemci. Wolffov bureau poroča: Skoro kakor ironija se glasi, da je belgijski justični minister v peteK imenoval posebno komisijo, ki naj zbira materijal proti nemškemu vojaštvu. Belgijska sodrga še ženskam ni prizane-sla. Skoro vsi Nemci v Bruselju so se morali več dni skrivati. Med tisti-mi, ki so bili aretovani zaradi vohun-stva. so tuđi princ Croy in njegova dva šoferia. Obdolžen je, da je prire-dil pred nekaj časom obed. ki se ga ie udeležilo kakih 20 nemških oficir-jev. Z nemškimi veletrgovci v Ant-uerpenu, ki so največ storili za po-vzdigo tega pristana, se grozno dela; tuđi oni so obdolženi špijonaže. Znanega hotelirja VVeberja v Antwerpe-nu je sodrga umorila, za življenje ne-katerih drugih Nemcev pa se je bati. Z ozirom na franeoske obdolžit-ve proti nemšKi armadi, pravi Wol-ffov bureau. da so neosnovane in na-daliuje: Pac pa smo mi od belgijske-ga prebivalstva. od moških, žensk in otrok vse doživeli, kar se sicer doživi samo v bojih z zamorci. Belgijsko civilno prebivalstvo strelja iz vsake hiše. iz vsakega grma s slepim so-vraštvom na vse, kar je nemško. 2e prve dni so imeli mrliče in ranjence po krivdi civilnega prebivalstva. Nekemu Nemcu je bil ponoći v postelji vrat prerezan. Neka druga hiša je razobesila zastavo »Rdečega križa«; v to hišo je bilo nastanjenih pet nemških vojakov — drugo jutro so jih našli umorjene. V neki vaši pred Verviersom so našli vojaka, ki Je imel na hrbtu zvezane roke in iztak-njene oči. Pred nekega šoferja je stopila na ces*i mlada gospa, mu nastavila revolver in ga ustrelila. V mra- ku je bil neki vojak iz bližnjega grma ustreljen; strel je prišel iz take blizine, da se je na koži ustreljenčevf poznal še smodnik. Drug vojak je bil iz take blizine obstreljen, da so mu šibre raztrgale vso roko. V Gem-menieleu je prebivalstvo ustavilo av-tomobilsko sanitetno kolono in stre-Ijalo nanjo iz vseh hiš. Trije huzarjT, ki so kolono spremljali, so mogli Ie tri napadalce ustreliti in vpepelili hišo, iz katere se je najbolj streljalo. Tako poročilo berolinske agenture. Mine ob angleški obali. Berolin, 13. avgusta. (Kor. urad.) Nasproti drugače se glasečim angle-škim poročilom »Foreign office« je Wolffov urad z merodajnega mesta pooblaščen izjaviti, da v Severnem morju nikakor nišo položene od nemške strani mine, ki se razlete pri do-tiku, in ki bi mogle ogrožati trgovino, marveč da so mine položene samo v neposredni blizini angleske obali. Z južnega bojišča. Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) O dcgodkih r»a jtiFovzhodu ne more-rno tuđi danes radi še potrebne tajnosti priobčiti nobenih konkretni!? podatkov. * * Umor nernškega u radnika v Petro-gradu. Berolin, 13. avgusta. (Kor. urad.) Petrogradski mob je na bestijalen način umoril odličnega uradnika bivšega nemškega noslaništva v Petro-gradu, dvornega svetnika Alfreda Kappnerja. Krvoločna množica je brez zavir vdrla v poslaniško po-slopje, ki se nahaja v središču mesta, je na bestijalen način podrla na tla sivolasega uradnika, demolirala vse prostore in nato zažgala palačo. Moratorij podaljšan do konca septembra. Dunaj, 14. avgusta. (Kor. urad.) Danes v »VViener Zeitung« objavlje na cesarska naredba podaljša mora torii do konca septembra. Dunaj, 14. avgusta. (Kor. urad.) Danes v »Wiener Zeitung« objavljena cesarska naredba določa, da se privatnopravne denarne terjatve, tu- LISTEK. OtFošha Iraležnost. L u i g i C a I c o. Ivana Megličeva je bila rojena sredi preteklega stoletja v neki prijazni vasici na Gorenjskem. Bila je hči precej trdnega kmeta. V otroških ietih se ji vsled tega ni godilo hudo. V njenem trinajstem letu jo je pa zadela največja nesreća. Po težki holezni izgubila Je svojo dobro mater. Ker je bilo pri hiŠi sedem lačnih klju-nov, je morala že v svojem trinaj-stem letu od doma — služit k tujim Ijudem trdo svoj vsakdanji kruh. Na domu je ostal vdovec s kopo negodnih otrok. Slabe letine in nesreća pri živini so pa provzročile, da je šio gospodarstvo vedno bolj rakovo pot. Pri hiši se je jel kopičiti dolg, katerega se je skoraj toliko na-bralo, da ubogi vdovec ni mogel več zmagovati obresti. Pričeli so nanj pritiskati razni upniki in ga toliko časa preganjali, da je prišlo čez paj let posesivo na boben in da je moral poprejšnji gospodar iti zopet v službo kot hlapec. Njegovi otroci $o se pa s trebuhom za kruhom razkropili po svetu, Naša Ivana Megličeva je pa med tem služila že več let okrog po svetu kot služkinja za vse. Ker je imela veliko veselje do kuhe, se je kmalu v kuhi toliko izvežbala, da je dobila službo kot kuharica. Odslej so se njene razmere obr-nile na bolje. Ker se je kot kuharica kmalu tako spopolnila, da je zaslove-la v svoii stroki, dobila je službe v najboljših hišah in z dobro mezdo. Ker je imela vedno pred ocrni strašno nesrećo, ki je zadela rojstni dom, je vsak novec prej trikrat obrnila, predno ga je izdala. Posledica njene štedljivosti so bili prihranki, ki so se pridno zbirali in množili. Do svojega 28 leta je tako na raznih krajih služila v najboljših hišah in si prihranila okrog 5000 K. Ko je pa dosegla svoje 28 leto, je pa dobila prav dobro službo kot kuharica v nekem župnišču na Dolenj-skem. Postarni župnik je bil z njo prav zadovoljen. Župniku je pa v dušnopastirskem poslu pomagal mlad kaplan. Ta je bil posebno vro-če krvi in ni bila pred njim vama nobena ženska. Tuđi na Ivano Megli-čevo je obrnil svoje pohotne oči. Skušal jo je zapeljati s priliznjenimi besedami, toda zaman. Ko je videl, da jo z lepa ne more pregovoriti, da bi se mu udala, porabil je pa silo in na ta način dosegel svoj namen ... Ivana Megličeva ie skoro na to prišla na svojo največjo žalost do prepričanja, da bo imelo zločinsko dejanje mlađega kaplana, katerega sicer ni ovadila, katerega je pa kmalu nato zasegla roka pravice, ker je imel na svoji vesti več podobnih nasilnosti, za njo posledice za ćelo življenje, ker se je začutila mater. Zapustila je svojo dobro službo v župnišču na Dolenjskem in par mesecev na to porodila skrivaj neza-konsko dete moškega spola. Tega otroka je oddala takoj nekam na kmete na rejo, sama pa šla zopet služit- Za otroka je morala že s početka skoro več plačevati, kakor je znašala njena mezda. Ko je njen nezakonski sin toliko odrasel, da je postal goden za šoio, vzela ga je s kmetov in oddala v Ljubljani na stanovanje, da je hpdil tu v solo. Seveda jo je otrok v Ljubljani nerazmerno več staL Njena mezda ni več zadostovala za po-kritie otrokovih potrebŠČin. Na po-moč je morala vzeti vsled tega svoje prihranke. Ko je preteklo neka] let in je sin hodil te v realko, se je pa uboga nezakonsJka mati na svoje ne-prijetno presenečenje prepričala, da so prihranki popolnoma izčrpani in porabljeni za preživljanje in vzgojo sina, ki je med tem v soli prav lepo napredovaL Ko je Ivana Megličeva opazila, da so njeni prihranki pri kraju, si v svoji stiski ni vedela drugemu za-upati, kakor svojemu sivolasemu očetu, ki ie moral na svoja stara leta služiti svoj borni kruh pri tujih lju-deh. Potožila mu je svojo stisko in ga prosila za svet. Oče ji je tedaj sveto-val. da naj se preseli y Ljubljane si najame malo stanovanje in si poskusi zaslužiti za se in sina potrebni vsakdanji kruh kot postrežnica. Da ji bo pa to olajšano, se bi še on preselil v Ljubljano ter iskal le-tam zaslužek kot dninar, zasluženi denar pa izro-čal nji. da bo tako vsem pomagano. Ivana Megličeva je ubogala svet svojega očeta in se po njem ravnala. Oče je pa tuđi izpolnil dano besedo in se preselil v Ljubljano, kjer je slu-žil kot dninar in svoj denar vestno izročal svoji hčeri. S tem, kar ji je dajal oče in kar je kot postrežnica sama zaslužila, je bilo Ivani Megličevi omogočeno, da je pošiljala svojega sina še nadalje v realko. Toda tu se mu je prigodila nesreća, da je padel. Ker njegova revna mati ni zmogla solnine, ki jo je bilo treba plaćati, moral je sin izostati iz sole. Zopet so nesrečno nezakonsko mater trle najhujie skrbi, kam bi spravila sina, da bi se kaj izučil in si mogel enkrat sluiiti sam svoj kruh. Ker je nekaj časa stregla kot postrežnica v hiši uglednega ljubljan-skega trgovca, zatekla se je v svoji sili k poslednjemu, ki uboge matere tuđi ni zapustil. Vzel je njenega sina kot vajenca v svojo trgovino, ne da bi zahteval za to kako odškodnlno. Sin se je učil štiri leta kot vaje-nec, med tem je pa imel pri svoji materi, kateri je še vedno stal oj) strani njen postarni oče, prosto stanovanje, prosto hrano, potrebno obleko, peri-lo in obutev. Ko je po dovršeni učni dobi postal sin trgovski sotrudnik in dobiva! redno vsak mesec svojo plačo, je ne-znaten del svoje, začetkoma jako skromne plače dajal materi za hrano in stanovanje. Ko so se mu službeni prejemki zboljšali, je pa plačeval tuđi nekaj več za hrano in stanovanje. Tako se je začelo postrežnici nekoliko boljše goditi. Komaj je pa sin postal dobro polnoleten, spozna! se je s hčerjo neke bogate vdove. To hčer je vzel v zakon in se z denarjem svoje tašče postavi! na lastne noge. Pred poroko se Je pa preselil od svoje matere, ki je na to do smrti svojega očeta žive-la kot postrežnica, po njegovi smrti pa šla zopet služit in služila zadnjič kar zdržema 3 leta kot kuharfea v nekem župnišču na Koroškem* Stran 2. .JUJVEMSKI NAVOD*, te 14, «*■•*• 1914. 188. stev. ti take iz menic in čekov ter iz za- varovalnih pogodb, ki so bile zapađ-Je v plačiio pred 1. avgustom 1914, padaljšaio do 30. septembra 1914. Za zasebnopravne denarne terjatve, ki so nastale pred 1. avgustom in on**, ki so nastale ali bodo nastale med 1. avgustom in 30. septembrom t. L znaša ta podaljšani plačilni rok 61 dni od dneva dospetka. Tuđi menični rok za menice in čeke, ki so bili iz-stavljeni pred 1. avgustom in v času med 1. avgustom in 30. septembrom t. 1. se podaljša. Za terjatve, ki so nastale po 31. Juliju, zlasti za po-VTačila vlog, ki so bile vložene po tem dnevu, tuđi nova cesarska naredba ne dovoljuie podaljšanja. Krog terjatev, ki se ne podaljšajo, je po novi cesarski naredbi zelo raz-širjen. * Moratorij na Ogrskem. Budimpešta, 13. avgusta. (Kor. trad.) Uradni list priobčuje ministe-rijalno naredbo, s katero se doioča moratorij na Ogrskem na dva me-seca. # Flnance Nemeiie v voinem času. Bercltn, 12. avgusta. (Kor. ur.) »Nordđeutsche AUgemeine Zeitumc* piše; Finančna vojna priprava Nemčiie je sijaino prestala poskušnjo prvih dni pred mobilizacijo in mobilizaciji sledečih dni. Glavna opora naše finančne moči. državna banka, stoji neomajana in polna moči. Isto velja o velikih bančnih zavodih v Berolinu in v provinci. 2eljam po moratoriju, tuđi po splošnem menič-nem moratoriju, se ne more in ne srne ugoditi v interesu splosnosti. Vojna posojila države bo nosil nem-ški narod sam. Samo v to svrho se bo moral velik del gotovega denarja in gotovih znhtev. ki so nalozene pri bankah. hranilnicah in zadrugah in ki znašajo mnogo več nego trideset miliard. realizirati in kot tak vzdr-žati. Za Nemčijo nastaja potreba, fi-naneno vojno moc tako organizirati, da se vzćrži splošna plačilna obveznost in splošno plače van je. Ta organizacija se je v velikem obsegu vršila s pomočio močnega stališča in pa povsod ustanovljenih ter od dne do dne v svojem delokrogu razšir-ienih posojilnic, kar se je dclgo časa pripravljalo. Eksportni trgovini se bo moglo bistveno pomagati z naredbo moratorija, ki bo sam za se zaključen ter se ne bo nanašal na nič drugega, ne ero na menicne zahteve in dolgove inozemstvu. * Civilno prebivalstvo ?n vojna. Nemška poročila pripovećulejo, S kako silno sovražnostjo se v Belgiji bojuje proti nemškim Četam tuđi civilno prebivalstvo. To napada nemške vojake kjer more, pri preho-du skozi va^i in iz zasede in v goz-dovih. Nemške čete so dobile povelje, izvrševati najstrožje represalije in tako vidimo že v prvih začetkih sedanje vojne, da se v srcu Evrope gode podobne stvari, kakor pred-lanskim in lani na Balkanu. Udeležba civimega prebivalstva v vojni, spada med še nerazrešene in jako težavne točke mednarodnega prava. Vrhovno tozadevno pravilo se glasi: Napram mirnemu prebivalstvu se ne sme nastopati z oboroženo silo: nasproti je kaznovati vsako so-vražno dejanje, izvršeno od prislus-nikov civilnega prebivalstva proti armađi nasprotnikovi kot običajen zločin po pređpfsih kazenskega pra- va, oziroma prekega sodišča. Glede obsega tega vrhovnega pravila pa otatojajo veliki spati. — HaaŠka konferaica te v let« 1907. priznala, da }e smatrati tndi one, ar-madi ne pripadajoče, za konbatante (torei z vojaki enakopravne), ki se udeležujejo boja prostovoljno, ako ima}o gotovo, vsaj prMtiva* vofa-ško organizacijo, poveljnika ta vidni znak, ako nosijo orožje odkrito in ako se sami ravnajo po predpisih vojnega prava in vojnih navad. Glede ostalega prebivalstva Je prišlo v Haagu le do nepopolnega sporazuma: Prebivalstvo še ne zasedene dežele, ki se dvigne proti vpadlemu sovražniku, ne da bi bilo vojaško organizirano, uživa pravice kombatan-tov (vojskujočih se), ako svojega orožja ne skriva in ako se ravna po predpisih vojnega prava. Kako sta-lisče naj velja, ako se prebivalstvo že zasedene dežele dvigne proti sovražniku in ali je v tem slučaju me-Ščan, ki vzame puško ter se bori proti sovražnim Četarn vojak v smislu vojnega prava, ali pa le morilec v smislu kazenskega prava, o tem se države nišo zedinite. Belgijci se bodo gotovo pozivali na ono določbo haaške konferenee, !:i daje tuđi civilnemu prebivalstvu pravico, se »Ievće en rnasse«, toda v vojni ne veljajo pozivi in prizivi na določbe ter instance internacijonal-nega prava, temveč le pest in volja močnejšega. OkHc dveh poljskih škofov. Berolin, 13. avgusta. (Kor. urad.) S Poznanjskega poročajo: Skoiijska vikarja v Poznanju in Gniežnu sta izdala na duhovsčino in ljudstvo obeh skofij oklic, v katerem opozarjata na to, da je izzvaJa vojno ruska vlada; vsled krutosti te vlade je poljski narod nad 100 let trpel v verskem in narednem oziru največje muke. Za vojno zmožne može opominjata oba skofa, da se naj pokažejo kot vredni sinovi viteškega naroda in da naj hrabro store svojo dolžnost v vojni. Oni pa, ki ostaneio doma, naj ne po-slušajo sumljivih agentov in kalilcev miru. Oklic konca s pozivom, da naj ljudstvo vsak dan moli za zmago ce-sarske vojske. Ukrajinska organizacija. Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) Ukrajinci so ustanovili enotno skupno politično organizacijo vseh rusinskih strank. kateri so pristopili tuđi socijalnidemokrati. tako da tvori ta organizacija reprezentanco celera rusinskega naroda v Galiciji. V na-dalinem razvoju se bo ta zveza raz-tegnila tako daleč. da bo obsegala vse Ukrajince, tuxli one v Rusiji. I Daiila anglo-avstrijske banke. Dana?, 13. avgu^ta. (Kor. urad.) Komite Anglo-avstrijske banke je sklenil za namene vojne skrbi darovati 120.000 K. od katerih dobe: Av-strijski Rdeči križ 50.000 K, komite za padpore rodbin \T>oklicanih 20 ti-scč kron in komite za vojno skrb v vojnem ministrstvu 20,000 K. Na-menjenih je nadalje 20.000 K v \ namene avstrijskega in 10.000 K za namene ogrskega domobranstva. * »Vojaški dan« v Budimpešti. Budimpešta, 13. avgusta. (Kor. urad.) Komite za podpiranje rodbin rtjuivtoto* |i izdml okfic, v katerem naznanja za rojstni dan cesaiia »Vo-laSkt dan«, kateri dan bodo dame odlične draibe na ogiih česi zbiraie dc-nar za podporo rodbia, Id so po vojni prizadete. Av^^ice newOk*m cesarfa. Borofc, 13. avgusta. (Kor. urad.) Cesar Viljem je sprejel kneza Bernarda Bulow a in bivšega poslanika na Cetinju pl. Eckarta v avdiienci. Novi italBanski moroarttkl ninister. Rim, 13. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča, da itali-janski mornariški minister Villa, ki si je v Genui zlomil nogo, še ni popol-noma okreval in za to svojo prošnjo za demisijo obnovil. Ministrski svet je njegovo prošnjo vzel z največjim obžalovanjem na znanje z željo, da bi kmalu ozdra-vel. Podadmiral Leone Viale je bil nato imenovan za mornariškega ministra. • .- • Bolgarska mora ostati na strani tro-zveze. Sofija, 13. avgusta. (Kor. urad.) List »Kambana« prinaša uvodnik, v katerem pravi med drugim, da Bolgarska na noben način ne sme ho-diti z Rusijo, ker bi se ćelo v never-jetnem slučaju ruske zmage samo Srbija na škodo Boćarske povećala. Bolgarska rnora storiti vse, da pripo-more k uničenju Srbije, ter mora iskati skupaj s Turčijo ozkih stikov s trozvezo. Vsaka druga politika bi mogla imeti slabe posledice. * Vladari! vojujočih se držav. Dunajska »Die Zeit« piše: Be-seda o političnih knežjih zakoniti je znana. Cesto se v v vladajočih hišah vrše ženitye iz državnih ozirov in biti so čaši, ko so političnim ženit-vam pripisovali veliko važnost. Da pa imajo take ženitve na usodo na-rodov le malo vpliva, to izpričuje se-danja evropska vojna, zakaj v te] vojni si stoje nasproti vladarji, ki so med sabo v najtesnejših rodbinskih zvezah. Vzemimo najprvo cesarja Viljema in angleškega kralja Jurija. Oba sta vnuka angleške kraljice Viktorije. Mati cesarja Viljema, so-proga cesarja Friderika I., Viktorija je bila angleška princezinia, hčerka kraljice Viktoriie in sestra kralja Edvarda VII., čegar sin je kralj Juri. Mati nemškega cesaria in oče an-gleškega kralja sta torej bila brat in sestra, oba vladarja sta torej rodna bratranca. Ruski car Nikolaj je v bližnjem sorodstvu z vladaiočim velikim vojvodo hesen>kim Ernestom Ludvikom. Carica Aleksandra Fe-odorovna je namreč rojena hesenska pricezinja Alica, sestra sedaj vlada-jočega velike?:a vojvode hesenske-ga. — Hesenski ^'ojak^ se torej voj-skujejo proti svaku svojega vladarja. — Cesar Viljem in car Nikola] sta tuđi v zelo bližnjem soroelu. — Kralj Edvard VII. je bil, kakor smo že omenili, stric cesarja Viljema. Bil pa je tuđi stric ruskega carja, zakaj njegova soproga in carjeva mati ste bili sestri, danski princezinji Aleksandra in Dac;mar. — Princeza Dag-mar je sprejela rusko ime Marija Fe-odorovna. Ona je mati carja Niko-lani in teta cesaria Viljema. — Cesar Viljem in car Nikolaj sta potemta-kem stričnika. — Vpliv na državne zveze so imele samo ženitve v slo- vanskm knežjih rodbinah. Kralj srb-ski je zet črnogorskega kralja Nikole. Dve hčerki črnogorskega kralja sta poročeni z ruskima velikima kne-zotna. Princezinja Milica z Velikim knezom Petrom Nikolajevičem, princezinla Anastazija pa v drugem zakonu z velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem. Saloni teh dveh velikih kneginj so bili, kakor se zatrju-je, ognjiŠče ruske vojne stranke. Holidar ? ojiih dogadhof. Dne 23. iuli]a: Vročitev avstro-ogrskega ultimata srbski vladi v Bel-gradu. Dne 25. julija: Mobilizacija v Srbiji. Nepovoljen odgovor Srbije. Prekinjenje diplomatskih zvez. Del-na mobilizacija v Avstro-Ogrski. Dne 26. julija: Izročitev potnih listin srbskemu poslaniku na Dunaju, Jovanoviću. Dne 28. iuliia: Napoved vojne Avstro-Ogrske Srbiji. Manifest Nje-govega \tiičanstva na svoje naro-ie. Dne 29. iuliia: Razrušen je mosta med /Zemunom in Belgradom. Prvi spopr.di. Dne 31. julija: Splošna mobilizacija v Avstro-Ogrski zaradi mobilizacije v Rusiji. Proglasitev stanja gTOzeče vojne nevarnosti v NJem-čiji. Ultimatum Nemčiie Rusiji. Splošna mobilizacija v Nemčiji. Dne 1. avgusta: Mobilizacija v Franciji. Italija proglasa svojo ne-vtralnost. Dne 2. avgusta: Vojna napoved Nemčije Rusiji. Nemčija zasede Luksemburg. Dne 3. avgusta: Nemci zavze-iiio Kališ in Čenstohov. Nemška kri-žarka »Augsburg« bombardira Li-bavo. Nemčija napove vojna Franci ji. Dne 4. avgusta: Radi kršenja belgijske nevtralnosti napove Angli-ja vojno Nemčiji. Dne 6. avgusta: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji. Vojna napoved Srbije Nemčiji. Dne 7. avgusta: Crna gora izjav-Ija, da se smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. — Nemška armada zavzame belgijsko trdnjavo Liittich. Dne 7. avgusta. Angleška kri-žarka »Amphion« se potopi, ko je preje razstrelila nemški parnik »Ko-i'igin Luise«. — Cesarjeva zahvala časopisju. Dne 8. avgusta. Crnogorci ob-streljujejo brezuspešno Boko kotorsko. — Odbit crnogorski napad na Trebinje. — Avstrijska križarka »Szigetvar« bombardira Bar. — Rusi razstrefe svoje pristanišče Hango. Dne 9. avgusta. Nemška armada odbije franeoski napad pri Miihlhaus-nu. — Govor ruskega carja in ministra Sazonova v parlamentu. Dne 10. avgusta. Proglasitev blokade nad crnogorskim obrežjem. — Nemška zmaga pri Lagardu. Dne 11. avgusta. Crna gora napove vojno Nemčiji. Dne 13. avgusta. Angleski veleposlanik na Dunaju obvesti ministr-stvo zunanjih del, da se Anglija smatra v vojnem stanju z avstro - ogr-sko monarhijo. — Na potu iz Velike-ga Lošinja v Trst se potopi Llovdov parnik »Baron Gautsch«. Dnevne vesti. + Angleška proti Avstriji. Zdaj je torej tuđi Angleška napovedala Avstriji vojno. Razdalja od Avstrije do Angleške Je sicer velika in po človeŠki previdnosti sodeč, je popol-noma izključeno, da bi Avstrijci in Angleži trčili na kopnem, pač pa je zeki verjetno, da trčijo na morhi. SaJ drugega pomena ta napoved vojne sploh ne more rmeti, kakor da omogoči angleški mornarici se lotiti avstrijskega obrežja, napasti avstrij-ske vojne ladje in morda tuđi na-skočiti Pulj. Reski listi že poročajo, da so se v Jadranskem morju pojavile angleške ladje, torej smemo vsak dan pričakovati kake novice. + Trst - Reka - Puli - Kotor. Zdi se, da se bodo morda že kmalu prikazale sovražne vojne ladje na* avstrijskem obrežju. S tem bo velika evropska vojna primaknjena v našo blizino. Avstrijsko obrežje je dolgo in težko dostopno in prav iz nesreče, ki je zadela parnik »Baron Gautsch«, se da sklepati, da je naše obrežje tuđi dobro zavarovano. Kar se tiče Trsta in Reke, se tema me-stoma pač ni ničesar bati, ker sta ta.ko Trst kakor Reka odprti mesti brez trdnjav in jih po mednarodnem pravu ne sme sovražnik obstreljeva-ti; Pulj in Kotor pa sta utrjena in torej seveda izpostavljena vsaki vojni nevarnosti. -r Podaljšanje moratorija. Nal drugem mestu prijavljamo poročilo, ki naznanja, da je od 1. avgusta ve-liavni moratorij podaljšan, in sicer do konca meseca septembra. -f Aretacije. »Tagespošta« trdi, da sta bila v Kamci pri Mariboru are-tirana kaplan Fran Škof in organist Jakob Cafuta. Izročena sta bila sodi-šču. Isti list poroča, da so bili v Opatiji aretirani odvetnik dr. Cervar, koncipijent dr. Orlić, trgovec Pavel Peručič, zdravnik dr. BakarčiČ, policijski komisar dr. Enger in velepo-sestnik Tomašič; dalje so aretirani: predstojnik okr. sodišča v Krku dr. Perčić; župnik v Krku don Milovčić; učitelj v Opatiji Ferlič; mizarski moj-ster Markanić iz Lovrane; tajnik zdraviliške komisije v Opatiji baron Letis; pisatelj Viktor Emin - Car in deželni odbornik Andrejčič. V južni Dalmaciji, kjer je bilo največ oseb aretiranih, sta med drugirni zaprta tuđi državni poslanec dr. Tresić-Pa-vičić in katoliški škof dr. Miklas. Ob-enem prijavila »Tagespošta« tuđi po-pravek. da kaplan Fran Planine pri Sv. Jakobu v Slov. goricah ni bil aretiran. -r Aretacije na Štajerskem. Zo-pet poročajo nemški listi o ćeli vrsti aretacij na Spodnjem Štajerskem. Tako je bil aretiran v Polzeli trgovec Josip C iz e U v Konjicah neki vojak, v Župelevcu pri Brežicah vpo-kojeni orožniški stražmojster K o 1i -n u d ž i a, v Meži župan in posestnik Josip Vodnik, v Št. Lenartu v Slov. goricah pa odvetniški kandidat Janko Leskovec, doma iz Skofje Loke. — Zlato za železo. Izkaz daril: Gospa C. pl. W.: 1 križec, 1 zapest-nico, 1 obesek; gosp poštarica Nar-beshuber, Selo: 2 poročna prstana; Neimenovan: 1 prstan; gosp. inženir Pavel Miklauz: 2 kravatni igli; gospodični Pavla in Marjeta Ločniker: 3 prstane, 1 križec, 1 brošo in drug nakit; gospodična Ivanka Stockl: 1 zapestnico; gospa Zaplotnik: 2 poročna prstana, 1 par manšetnih gum-bov; gospoda Zvonimir in Ivan Lu-kič: 2 prstana; gospodična Marica Virant: 1 prstan; rodovina Štefan: 4 prstane, 1 zapestnico, 1 par uha-nov; gospod Ferdinand Rauter, asistent Južne železnice: 1 poročni prstan; gospod Fran Urbančič, pisarni-ški ra\rnatelj: 2 prstana. Ker jo je začelo na tem zadnjem ! mesiu mučiti trganje v udih, je pa morala izstopiti iz svoje dobre službe in se vrniti v Ljubijano, kjer je dobila zavetišče pri svoji mlajši, v Ljubljani omoženi sestri. Ko se ji je zdravje nekoliko zboljšalo, preselila se je k svojemu sinu, čegar trgovina se je | med tem nepričakovano razširila. Pri svojem sinu je pa ostala samo tri dni. Sin in sinaha sta zahteva-Ia namreč od nje, da je morala od zore do mraka opravljati na;tez:a dela. Vstajala je že ob štirih, k počitku pa legala še le po 10. in 11. uri zve-čer. Ker vsled svoje bolezni in starosti ni bila več kos takemu naporne-rnu delu, jo je dobri sin že čez tri dni in potem, ko jo je pošteno oštej, da ni za nebeno delo, enostavno iz hiše spodil in vrgei na cesto. V ti novi stiski se je od usode "toli preganjana revica zatekla zopet 'k svoji sestri, ki ji svoje pomoči tud! ni odreKla. Ko je od svoje bolezni toli okrevala, da je vsaj za silo mogla delati, je pa odšla rodna mati lastni-ka sijajno vspevajoče trgovine zopet k tujim ljudem v službo. Toda uboga revica ni računala s svojo starostjo in boleznijo. Njena bolezen — trganje v udih .— napadla jo je s podvojeno silo in nič ii ni preostajalo drugega, kakor zapustiti svojo službo in se zopet zateci k svoji sestri. Od bolečin vsa uključena prišla je k poslednji. ki lo je zopet vzela iz usmiljenja pod streho. Od dela izmučena ubožica je te-daj tako obolela, da več mesecev ni mogla iz hise. Da je mogla poravnati razne izdatke, morala je skoro vse svoje stvari zastaviti. Končno ji je le nekoliko odleglo. Proti večeru se je nekoč, opirajoča se ob palico podala k svojemu sinu, da bi svoji obubožani materi prisko-čil na pomoč na ta ali oni način. Prišla je v trgovino, ko so se ravno pripravljali, da jo zapro. Ko je sin ugledal svojo mater, spravil jo je na zvit način v vežo, le-tam se pa ćelo dejansko nad njo spozabil in jo s silo iztiral na cesto. To nečloveško ravnanje lastne-ga sina je ubožico tako potrlo, da je znova obolela in da je morala vse zastaviti, kar je imela, da je mogla poravnati najnujnejše potrebe. Njeno stanje je bilo tako usmiljenja vred-no, da sta ji zdravnika, ki sta ji iz usmiljenja nudila zdravniško pomoč, oba svetovala, da naj se zateče pred sodišče. Toda mati tega še ni storila. Pač je pisala sinu in ga milo prosila za milosčino, toda na svoje pismo še odgovora ni dobila. Na to še le se je v svojem obupu zatekla k odvetniku, ki je zgolj iz usmiljenja tuđi prevzel njeno zastop-stvo. Odvetnik Je nehvaležnega sina v prvi vrsti opozoril pismeno na njegovo dolžnost, da mora skrbeti za spodobno vzdržavanje svoje obubo-žane matere. Odvetniku je vzorni sin sicer odgovoril, toda vsebina pisma je bila taka, da se je moral vsaKdo nad njo zgražati, ker menda še ni noben otrok pisal o svoji materi tako nespoštljivo. V svojem odgovoru je dobri sin naslikal svojo mater, ki je vse zanj žrtvovala, kot navadno pijanko in delarnržno zapravljivko. To brezstidno pismo je dobilo zaslužen odgovor v podobi tožbe. ki jo je obupana mati vložila po svojem zastopniku. Namesto da bi bil lepi sin po sprejemu tožbe nemudoma dal svoji materi to, v kar ga veže postava, se je spustil v pravdo in v svojem tožbenem odgovoru na vse mogoče načine blatii dobro ime svoje, za delo nesposobne in do ćela obubožane matere. Tekom pravde se je spravilo na dan vse to, kar se je tu povedalo in še mnogo drugega grđega. Toda sodišče ni nudilo zaščite skrajno ne-hvaležnemu in nečloveškemu sinu, pač pa je našla tam pomoč obuboža-na mati, ker je sodišče obsodilo sina, da mora iz naslova spodobnega vzdržavanja plačevati svoji obubožani materi preživnino mesečnih 60 kron. To so suhoparna dejstva, nanizana v neki deželnosodni pravdi, ki se Je vršila še le pred dobrimi tre* mi letu Za bolezen so toplice, za Ijubezen jih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. (Dalje.) I Solnce je zahajalo, ko sva se vr-nila. Kot kavalir sem pripeljal de-klico v naročje njene tete, to je v sobo, kjer naju je Ooropečnica oba poljubila in tuđi midva sva jo morala poljubiti. Povcdati sva ji morala vse posameznosti, kod sva hodila, če sva kaj nanjo mislila in o njej govorila, ker da se ji je ves čas najine odsot-nosti kolcalo, in ko sva to preskuš-njo prestala, zahvalila se mi je Goro-pečnica za naklonjenost ter me prosila še za nadalje tople pomoči in varstva njene nečakinje. Po večerji se je razvila neprisi-Ijena zabava, kakršna je vselej, če se nič nanjo ne pripravljaš. Kot bi se bili dogovorili, smo se sešli pri Veseli vdovi: Kocina, Lohak, Zaliznik, Ce-bin, Cebinka, Frtička ter midva z Zutko. Prišel je Se nov kopališki gost KozliČ, ki ima na stran zasukan nos in silne simpatije do Turkov, kako žilav narod da so. Zutka Je stopil po niši in nabral cei kup inštrumen-tov in par minut nato so zadoneli prvi glasovi Jeiovinske muzike. Zutka je imel kitaro, Kocina fckvnik, pre- vlečen s svilnatim papirjem, jaz org-Ijice, Lohak je basiral z metliščem po tleh — v tem je treba velike dresure — Cebin, Cebinka, Frtička in Zaliznik so pritrkovali z žlicami po krož-nikih in vrčkih, Kozlič se je pa tako krohotal, da je vjel ravno tišti glas in instrument, ki nam je sicer manjkaj. Zutka nas je vse odičil s klobuki iz pisanega svilnatega papirja. Koncert je bil izboren in je do-nesel veliko čistega užitka. Zato se je jela kmalu polniti gostilna in Vesela vdova morda še nikdar ni imela toliko ljudi kot ta večer. Pred hišo se je nabralo vse crno ljudstva, mi smo pa muzicirali, navdani z novim ognjem navdušenja. Tuđi peli smo zraven in zalivali grla, da je veselje kipelo vsestransko. Bilo je že blizu polnoči, ko je prikolovratil v gostilno mlad, dolg, kuštrav Človek, pijan, da so ga ko-maj nosile noge. Bil je videti duhov-skega stanu. Videč nas muzikante, se je zapodil proti Zutki, ki je imel najlepše svilnato pokrivalo, mu vzel to z glave, Je nataknil na se ter spo-tekaje se pel s piianskim glasom: Cingl, cing, cinglca, zdaj sva se uštimala... Pograbil Je izpred bližnjega piv-ca vrček piva in mu ga v dušku izpiL »Oprostite,« Je rekel, »tako sem bil žejen, da nisem mogel več i»re- 188. itev. »SLOVENSKI NAROD«, *nc 14. avgusta 1914. Stran 3. Vsedel se je poleg Zutke. »Ali mi posodite pet kron?< za-^epetal mu je, da smo slišali vsi okrog. »Jaz, vam?« »čisto suh sem. Denarnico sem rzgubil. zdaj sem pa v tujem kraju docela brez sredstev.« »Za par vrčkov piva vam plaćam, sicer me pa pustite pri miru!« velel mu je moj tovariš, ki pozna te vrsti tiče. »Koliko?« prijel je oni brz za bcsedo. »Za tri.« »Dobro, hvala! — Natakarica, meni tri vrčke piva na račun tega-le gospoda!« V tem je vstopil občinski policaj Kavka, napovedujoč uro ločitve. »Spat pejte! Spat pejte!« vpil je na desno in levo, pri tem pa ropotal z orožjem in željno gledal, kje se ga bo kdo usmilil. »Sem-le prisedite, gospod varuh miru in reda!« vabil je Kocina. Kavka je odpasal sabljo in Jo s trusčem tresčil v kot. Za njo je za-?nal se kapo. »Policaj je zdaj tam,« režal se ie Kavka, »jaz sem pa tu. Pijmo, da kaj ne zamudimo! Živio, živio, živio!!« Trkal je s polnim kozarcem na vse strani. Ko je imel trčiti s pijanim -lovekom v duhovski obleki, priklo-ail se isu fe z Y*a $PQ&tiiivQ&tiQ gto* boko, da je dregnil z nosom v glavo poleg sedečega Cebina. Kar je Kavka ostrmel. »O ti nepridiprav ti!" je zavpil nad duhovskim kolarjem, »kakor hitro se mi ne izgubiš, te takoj are-tiram.« Začuđeno smo pogledali. Policaj nam ie pojasnit, da je ta božji namestn'k nliran Student, ki se oblači v duhovsko obleko in hodi po deželi ter ljudi cigani. Žcgna pa da nima drugega kot tistega. ki mu ga je dal njegov oče, če ga je kdaj na-biksal. Zdaj je pa tuđi Student zrasel. Skočil je k policajevi sablji, potegnil jo iz nožnice ter Šel nad nasprot-nika. »Bos ti meni dobro ime jemal,« je vpil, »te bom tako zagovoril, da boš takoj žival postal.« Te bedarije nam je bilo že pre-več. Pijanega aduta smo razorožili ter ga vrgli skozi vrata, da je prile-tel na sredo ceste, potem pa zaprli duri. Kanacija je šel, pa vrgel debel kamen v sobo med nas, da bi bil kmalu zadel Frtičko na glavo. A fant jo je izkupil. Zutka je bil skokoma za njim in mu prekrtačil kožo in kosti, da ga bodo bolele naj-manj en teden. Mi smo pa pili do dveh. Kavka je bil tako dobre volje, da Ie prišel med take fine gospode, da bi se bili kmalu pobratili. Lc eno ga ie bolelo. Na ofcčiaskc strotke ao ma dali na- praviti novo zobovje, ker starih zob nima več. da bi mogel trobiti ponoći in oznanjati Jelovinčanom, kdaj je polnoč in kdaj se je treba v postelji i preobrriti. Zobni zdravnik mu je na-roči!. da mora ponoči imeti zobovje v vodi in t:mu ukazu se mora seve-da pokoriti. Knj storiti? Zobe so mu kupili, da bi mogel trobiti, zdaj mo-rajo pa ti ležati doma v latvici vode, Kavka pa ne trobi kot preje ne. Občinski odbor je imel že dve seji zaradi tez^ in tuhtal in študiral vso stvar od vrha do tal, kaj bi se dalo nkreniti. A do nobenega sklepa ni prišlo, ker je ta zobovna reč tako zapletena in zavita, da ii vse modro-vanje jelovinskega občinskega sta-rešinstva ni kos. Zato se je sklenilo zdaj, da se vsa zadeva predloži v re-šitev veleslavnemu deželnemu odboru, ki je naše stranke in ki nam je še vedno stal na strani v takih perečih vprašanjih. S sočutjem smo poslušali to tragikomično zobovno zgodbo. Pomilo-vali smo Kavko, da mu je usoda tako mačehovsko srdita, ter ga tolažili, da bodo pri deželnem odboru že izkle-sali tak skiep, da priđe pravica do veljave. Učeni možje so tam in pravični — kar je pravzaprav; v seda-njih razmerah glavno — in so 2c kal drugega boi] koCljivega dognali NaJ-brž bodo pa, tako smo zatrdili Kavki, nastavili dežetnega zobnega zdrav-nika, ki bo umeilai jobovia ofrčin-akin poiicajcei, ki ivaiUi zob um** več, a morajo ponoči trobiti. Ta bo že tako naredil, da ne priđe več do takih žalostnih zapletljajev kot tu v Jelovini s Kavko. Polip je bil vidno umirjen in po-tolažen. »Če bi še na kozarec ne mogel trobiti brez zob, to bi bilo še hujše zlo,« je menil ter brž izpraznil kupico do dna. Ko smo odhajali od Vesele vdo-ve, je bil Kozlič tako nadelan, da smo ga morali vzdigniti čez vezni prag. Sam seveda tega ni hotel pri-poznati, kar je upal dokazati s tem, da je hotel desetkrat drug za drugim izgovoriti »škof je iz škafa skočil« ter »z Ježiće Čez cesto v Stoži-ce«, pa še enkrat ni mogel povedati ten besedi. Sele zunanji hlad ga je osvežil, da se je zravnal in tako na-zarensko grdo po kravje zamukal, da se je še Kavka, ki je vajen groznih reci, ustrašil. Tuđi Lohak je bil nocoj težak, kot bi mu bilo vse vino v noge zlezlo, Kocina je pa dogna!, da ga ni boljšega sredstva zoper trganje kakor pijaca. Zato je predlagat, da se ga še natovorimo, da tega vraga enkrat za vselej preženemo iz udov. Predfog je vztrajno podpiral Kavka in ker ni bilo nikjer nobenega pravega ođpora, smo ga res podrli še dva štefana. Došle] sem sodil, Blaž, da smo samo mladi ljud)e nori, kadar se ga preveč naiezema Zdal »vidim, da so Meč)« iwm> trti. Kociu fc Sei Ec tički pet podoknico tako milo, tako presunljivo, da so mu res jele solze teČi po licih. Pesem je sproti pesnil in komponiral, zato lahko verjameš, da je bila posebno lepa. Škoda, da mila deva ni prišla k oknu, kajti spo-dobilo bi se bilo, da bi se mu bila prišla zahvalit, vsaj zaradi popolnejše-ga prizora. Pa ni prišla. Lohak je vprašal nekega neznanca — ki je kot mi kolovratil okrog, pa smo se srecali — kažoč mu luno: Gospod, ali mi morete povedati, ali je to mesec ali solnee?« Oni pa tuđi ni bil brez humorja, zato je odvrnil: »Oprostite, ne vem, sem še tujec v tem kraju, ker sem sele vče-raj prišel v kopališče.« Seveda smo s tako izborno pridobitvijo pili takoj bratovščino. Kozlič nam je medtem pripove-doval krvavo zgodbo, od kdaj ima nos na stran zasukan. Sprva mu pri njegovih izvajanjih, ki so vsebovala viteške aventure, nismo ugovarjali, ko je pa jel Turke vmes tlačiti in hvaliti ta roparski narod, smo pa vzrojili in konec je bil, da so šU spat vsi, Ie midva z Zutko ne. »Ni vredno zdaj hoditi v posteljo,« je menil prijatelj, »pojdi z me-nojf« »Kam?€ »V Okleščekc »Kaj imava zdaj tam iskati?« »Ti sam nič, jaz pa. — K dekletu grem. Spremi me! Ko se vrneš v Jelovino, bo revno čas iti v kopeL« — »Ankerc, družba sa lavaro-vanje življenja in rent na Dunaju Je dovolila skupaj 50.000 K za vojne svrhe in obenem sklenila, da se raz-deti ta vsota med avstrijski in ogrski »RdeČi križ«, oziroma med centralno oskrbovališče za rodbine vpokli-canih v Avstriji in na Nemškem. — Mestnt magistrat opozarja, da se }c priglasilo pri šolskih vodstvih v Ljubljani precejšnje število Ijud-skošolskih učencev in srednješolskih dijakov, ki bi bili voljni prevzeti na-mesto k vojakom vpoklieanih rezer-vistov razna primerna dela. O tem se obveščajo elani gremija trgovcev z dostavkom, da se ima dotičnik, ki bi morda reflektiral na kakega mla-deniča, zglasiti pri c. kr. dežeinem predsedst>'ii v Ljubljani. — Derelna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani opozarja vse obrtnike na Kranjskem. da se je pri šolskih vodstvih v Ljubljani priglasilo precejšnje število Ijudskošolskih učencev in srednješolskih dijakov, ki bi bili voljni prevzeti namesto k vojakom vpoklieanih rezervistov razna prrmerna dela. O tem se vse obrtnike obvešča z dostavkom, da se ima dotičnik, ki bi morda reflektiral na kakega mladeniča, zglasiti pri c. kr. deželnem predsedstvu v Ljubljani. — Ljubljanska cestna razsvet-Ijava se z ozirom na vojni cas omeji na najpotrebnejše svetilke. Sedanja razkošna razsvetljava veliko stane, občina pa je primorana v teh luidih časiTi štediti povsod, kjer je Ie mo-croče. Električne oblocnice se od da-nes naprej ne bodo več prižigalc, plinova razsvetljava pa ostane po naj-bolj obljudenih cestah v središču me-sta v polnem obsegu. Vse đru£e ceste in ulice bodo imele Ie polovično razsvetljavo. Ker je imelo ljubljansko mesto do sedaj izredno veliko raz-svetljave, ostane tuđi po tej odredbi ^e vedno toliko luči, kakor jih imajo jruga slična mesta. — Obrtnikom in trgovcem na znanje \n ravnanje. V zadnjem času -e opaža v Ljubljani, da se širtjo tr- j ?ovski in obrtniski napisi, sestavlje-ni bodisi v enem ali v drugem deželnem jeziku, ki nišo v skladu s slov-iico in jezikom. Obrtni red v § 44. ioloča, da mora imeti vsak obrtnik ?rimerno zunanjo označbo svojega brtovališča. Dasi se ta določba pač - prvi vrsti nanaša na vsebino in ne :a obliko označbe. se vendar ne more reci, da bi bil napis primeren, če e jezikovno. oziroma slovnično nabačen. Mestni magistrat opozarja na ■*> okolnost zadruge ter naroča, naj ? /oje člane obveste o tem grajanem -edostatku ter kolikor mogoče za to ^rbe, da so napisi pravilni jezikovno in slovnično. Magistrat je rade-volje pripravljen, iti obrtnikom, osobito pleskanem in slikarjem pri se-stavljanju napisov na roke ter naj se dotičniki v to svrho obrnejo na mest-^ega arhivaria, gosooda Otona 2u--ančiča, ki ima nalog, pregledavati na zahtevo dotičnikov napise in jih rraviloma sestavljati. — Osem sinov pod zastavami. \pokojeni sodni sluga gosp. Fran 'A a r č i č ima 10 sinov. Od teh jih *čdaj osem nosi cesarsko suknjo. Vse -voje sinove je gosp. Marčič, dasi je vel v najskromnejših razmerah, le-^ j vzgo'il in jih spravi! do poštene- na bojišču, da dado kri in življe-: je za cesarja in domovino. Njih oče cosp. Fran Marčič pa zopet opravlja .esarsko službo, ker so ga radi po- manjkanja moči pokticali v službovanje. Najbrže ne bo mnogo očetov, ki bi imeli na bojišču osem sinov! — Se tek Je treba! Oblasti so žu-panstva zopet opozorile na sledeče postopače, ki tavajo po svetu in pri raznih županstvih izvabljajo pod raznimi goljufivimi pretvezami pod-pore na račun svojih domovnih ob-čin. Ti so: Ivan Virchel roj. 1862. L v Stachowu ter pristojen v Predme-rice, okr. Kralj. Gradec na Ćeškem. Po pokliču Ie izdelovalec cvetličnih mizic. Reinhold Schneeberger, rojen 1^74. I. neznano kje ter pristojen v Litobor, okraj Nachod na Ceškem, po pokliču cigan - brusač in poprav-Ijalec dežnikov. Moric Mair, rojen 1885. leta v Mallu ter pristojen v Ino-most, dninar. Ana Parchanski rojena Krywalski, 39 let stara, pristojna v Oross Kunschitz v Šleziji. To je od-dati takoj v prisilno deiavnico v Znoimu, ter Leopold Reitner, rojen 1. 1868. v Unter Langendorfu, okraj Sternberg na Moravskem, po pokliču brusač. Ničesar dati tem individu-jem, marveč z njimi obravnavati po odgonskih predpisih. Kdor bi jim kaj dal, bo imel sam škodo. Tedaj pozor! — Smrtna kosa. Včeraj popol-dne je na Krakovskem nasipu št. 4 preminol v 72. letu svoje dobe obče-znani in v vseh slojih prebivalstva čislani in priljubljeni gosnod Karei Lipovšek, slikarski mejster in hišni posestnik. Pokojnik je bil mož - poštenjak, stara korenina in vsikdar vri in zaveden narodnjak. Pogreb bo jutri ob pol 5. popoldne. Bodi vrlemu možu zemljica lahka? — Utoplienko Miči Vončinovo so včeraj našli ob zatvornicah na Fužinah. Pokojnica je bila blago a nesrečno dekle, ki je moralo okusiti v življenju marsikatero grenko. Bila je /avedna narodnjakinia. Sodelovala je pri idriiskem >Sokolu<< in »Delav-skem bralnem društvu^. Bodi ji obranjen blag spomin! Pogreb bo danes popoidne ob 5. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. — V sobi zgorela. Včeraj dopol-dne so našli na Brdu pri Viču v sobi mrtvo 391etno posestnico Marijo Markužičevo. Ker jo dopoldne nič nišo videli, je soseda Accettova Šla pogledat in našla hišo zaprto. Ko so jo odprli. se jim je nudil strašen prizor. Markužičeva je ležala v sobi na tleh mrtva in po životu silno obžga-na. Poleg nje je bila razbita petrolejka. Ker je bila nesrečnica epileptič-na, ie bržkone ponoči vstala ter pri-žgala petrolejko, v tem jo je pa na-padla božjast in tako je storila v groznih mukah smrt. Njeno truplo so po posredovanju neke sorodnice, ki je v Ljubljani, prepeljali v mrtvaš-nico k Sv. Krištofu. — Iz poštne službe. Imenovani so bili: poštni adjunkt Martin Mlaka r za poštne^a a^stenta. Ljubljana I.; za poštne oficijante poštni 2spiranti: \*iljem Puppis za Tol-min, Marius M a i c e n za Rovinj in Leopold Tratnik za Divačo; za poštne oficijantinje poštne aspiranti-nje Marija Potočnik za Kobarid, Oabrijela 2 u ž e k za Idriio. Viljemi-na F a b ia n i c h za Rovinj in Mariia Porenta za Opatijo. Prcstavliena sta bila poštna oficiianta Franc K o 1-b e iz Matulj v Opatijo in Sfani^av P a 1 č i č iz Opatije v Ljubljano I. Vpokojena je bila poštarica v Slapu ob Idrijci Julijana R i c h t e r. — Iz Ijudškošolske slu/Jie. C. kr. deželni šoNki svet kranjski ie imeno-val za definitivne provizorično uči- teUIco na Scnturški gori Marijo S a-iovic, proviaorično učiteljico v Sp, Siški Marijo Cerar, prov. učitdiico na ćrnem vrhu Emilijo Baebler in provizoričnega učitelja v Rovi Albina Smolo. — Enorazrednica v Osilnici je bila razširjena v dvoraz-rednico. V Dolslcem je neznan zločinec vlomil v hišo posestntka Mihaela Je-rine iz Senožet in ukradel 120 K. Neumna šala. ISletni dijak, ki je v Velikem Lipoglavu na počitnicah. je 9. t. m. v Rekarjevi hiši povedal, da je nekdo v gozdu nani šestkrat ustrelil. Popisal je natančno napadal-ca in pokazal svoj prestreljeni klobuk. Začelo se je preiskovanje gozda, orožnikom se je pridružilo 40 Lipoglavcev, oboroženih z vilami in palicami, a nišo ničesar našli. Sedaj je dotični dijak sam priznal, da si je vse izmislil. Požari. V Knežini pri Črnomlju je pogorel posestniku Janezu Hudelju s'kedenj, na katerem je imel 500 kg sena. — V Zgor. Trebnjem je kajžar Marko Planinšek sam užgal svojo žitnico, na kar je ogenj vpepelil tuđi hišo in kozolec. ŠKode je 800 K. Planinska so zaprli. Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral štajerski deželni zakon o pobiranju občinskih pristojbin za odvoz fekalij. Iz Laškega trga. Odvetnik dr. Matej Senčar, ki se je sele to poletje nastanil pri nas, se preseli v Zgornjo Radgono. Obesil se je 76 let stari delavec Martin Kresnik iz Št. Jurja ob Južni železnici v nekem gozdu teharske občine. Vzrok samomora so bojda neugodne domače razmere. O poskušenem samomoru bivšega bogoslovca in sedanjega odvetni-škega kandidata Antona Mohorja (?) poroča »Marburger Zeitung«. Mož se je udeležil bojda neke primicije v Ja-renini in se je tam ustrelil z revol-verjem v trebuh. Še poprei pa se je najedel steklovine. Ko je prišel k zavesti, se je peljal s kolesom v Maribor na svoje stanovanje. Od tam so ga spravili v bolnišnico. Odgovornost za to porocilo prepuščamo seveda »Marb. Zeitg.«. Tragična smrt vojaka. Iz Beija-ka poročajo: \' Jezernici pri Beljaku se je v ponedeljek vlila kri nadomest-nemu rezervistu računskemu pod-častniku Karlu Sevniku iz Pulja. — Sevnik je bil na mestu mrtev. Zapu-šča vdovo in dva nedorasla otroka. Iz vlaka padel. Pred par dnevi ob pol 9. zvečer je padel 351etni hr-vaški delavec Jurij Orosković pri kilometru 442*5 iz osebnega vlaka, ki odpelje ob pol 9. iz Ljubljane proti Trstu. Orosković je bil zelo vinjen. Poškodoval se je precej težko na obrazu in so ga odpeljali v deželno bolnišnico v Ljubijano. Zivalskj park Calirlesovega or-jaške^a podjetja bo samo šc kratek čas videli v Latrermann^ivem drevo-redu. V soboto (Veliki Šmorcn) in v ncdcljo se ponove predvnianja ekso-tičnih živali, in sicer ob 4. in 6. popoldne. Obiskovalcem je s tem dana prilika, za maihno v^topnino videti r.ekatere naiodličnejšili ^knpin pnd-jetja, ki se ob normalnih časih vidijo samo pri cirkuskih predstavah ob mnogo vtšji vstonnim*. Rivalski park sum pa je otvorjen vsak dan od 9. dopoldne do 7. zvečer, velezanimivo pa je tuđi krmljenje divjih zveri vsak dan ob pol 12. dopoldne. KoPlCVDOSL L#dneiiev zemljevld bo|l§ca i otaMkiini ozemUem v merilu 1:1,000.000 v formatu 60X70 cm je pravkar izšel y založbi R. Lechner (V. Mliller), c. in kr. dvorna in vse-učili^ka knjigama na Dunaju. Karta obsega topografski oris ozemlja se-verno do Novega Sada, vzhodno do Sofije, južno do Soluna in zapadno do Šebenika in se odlikuje po svoji točnosti in lepi opremi. Zanimala bo torej ne samo civilne, marveč tuđi vojaške kroge, ki hočejo zasledovati tok dogodkov na našem južnem bo-jišču. Zemljevid stane 1 K 80 v, na platno napet 3 K 60 v. V isti založbi je izšel tuđi zemljevid železnic in cesta v avstro-ogrski monarhiji. Razne stvari. * Star birmanec. V Cass Loke, Min., je škof birmal 400 oseb, med katerimi je bil tuđi 1271etni John Srnith. * Kneginja in princezinje pri žetvi. Iz Čeških Budjejevic poročajo: V Hlubokem prav pridno delajo pri žetvi kneginja Schwarzenbergova in njene hčere. * Loterija. Zadnji čas ljudje ne-navadno mnogo stavijo v loterijo. Posebno siromašni ljudje upajo, da jim bo loterija dala ono, česar ne za-služijo. Največ stavijo številke 56 (vojna), 8 (strela), 3 (jok) in 90 (velik strah). * Poljska dekleta na delu. V Za-kopanem v Galiciji so si prebivalci, ki so ostali doma, hitro znali pomagati. Dekleta so se lotila dela, ki so ga dosedai vršili možje. Raznašajo poštne pošiljatve. delajo v trgovinah. Vozijo kot vozniki, tako da promet ni prerušen. Ravnotako so se dekleta lotila tuđi poliskega dela. * Vzorna občina. Iz Lipskega poročajo: Občinski odbor mesta Lipsko je v petek en bloc sprejel predloge za podporo potrebnih rodbin v vojake pokhcanih, ki zahtevajo mesečno 1,200.000 mark. S tem dovoljuje Lipsko 300 odstotkov državne podpore in je v tem oziru prvo mesto na Nemškem. Višji župan Dietrich je sporočil, da je mestna uprava vse potrebno storila, da preskrbi mesto z zadostnimi živili. Dovoz mleka in živine je zasiguran. Naval na hra-nilnice je ponehal in vloge so zopet večje nego izplačila. * Zadnji častnik cesana Maksi-mfliiana umri. Češka >Samostatnost« poroča: V Los Angelos v Kaliforniji je umri v starosti 71 let Bohuš Ma-zač. doma iz Pardubic, ki je šel s cesarjem Maksimilijanom kot pro-stovoljec v Mehiko. Ker je govoril špansko, je bil kmalu povišan za stot-nika. Ob strani cesarja Maksimilija-na je Mazač vztrajal do konca, na-kar je služil pod generalom Porfiri-iem Diazem, poznejšim predsedni-kom mehikanske republike. Ta ga je imenoval za najvišjega nadzornika kolonij in ribarstva. V Los Angelos je živel 25 let. * Koliko stane vojna križarka? Neki londonski list priobčuje cene nekaterih križark raznih velevlasti. Tako je n. pr. stal angleški »Colling-\vood« 43.636.320 fran kov, »Neptu-ne« 43.224.300 frankov, »Monarch« 47,549.880 frankov, nemški «Nassau« 46,368.000 frankov. »Thiiringen« 54 milijonov 148.360 frankov, avstrijski »Viribus unitis« 58,607.200 frankov, italijanski »Conte di Cavour« 65 mi- lijonov 520.000 frankov, »Duilio« 71 miljonov 404.200 frankov, ameriški »Deleware« 46,620.000 frankov, fran-coski »Danton« 65,125.000 frankov, »Coubert« 65,619.792 frankov, ruska križarka »Petropavlovsk« je stala 70,560.000 frankov. * Ruskin kot vojni entuziast Ruskin bi skoro gotovo navdušeno pozdravil izbruh evropejske vojne, kajti imel je precej malo simpatije za ideale in stremljenja prijateljev miru. »Vsaka čista in visoka umet-nost miru je bila porojena v vojni,« je rekel proti članom kraljevske vojaške akademije v Wool\vichu leta 1865. »Vsaka velika umetnost na zemlji je nastala pri bojevitem narodu. Pastirski narod nima umetno-sti, če vstraja v miru. Trgovina je tesno združena z lepimi umetnostmi, toda ona je ne more ustvarjati. Industrija ni samo nesposobna, ustvarjati umetnost, marveč je prej činitelj, ki uničuje umetnost. Le narod, ki je postal v bojih velik, more pora-jati veliko umetnost.« * Radi stave ustreljen. Znani dunajski imitator žensk (oponašatelj) Graselli je s svojimi prijatelji stavil, da bo kot ženska spreoblečen vkljub strogi vojaški zastražitvi brez ovir pasira! viadukt mestnih železnic. Pri viaduktu severne železnice je vojaška patrulja postala pozorna na njegovo čudno vedenje ter ga ustavila s pozivom, naj se legitimira. Graselli je skušal ubežati in je na begu izgubil svojo vlasuljo, kar je še povećalo sum, da je preoblečen vo-hun. Ljudje, ki so mu prišli nasproti, so ga prijeli in mu jeli trgati obleko s telesa. Ker se je mož, ne zavedajoč se očividne resnosti položaja, areta-ciji dejansko ustavljal, ga je službu-joči častniK na mestu prebodel z ba-ionetom. Graselli je bil pri priči mrtev. Sel je v smrt zaradi neumne stave. * Beseda cesana Viljema. Pod tem naslovom poročajo pariški listi — pač zadnji, ki so našli pot preko rneje na vzhod — o značilni izjavi cesarja Viljema II. Za to izjavo je izvedel Leon Bailbv in jo priobčil v listu »Intransigeant«. Ko so hoteli cesarja Viljema v zadnjih dneh, ko je položaj postdjal vedno kritičnejši, pregovoriti, naj bi nasprotnike pre-hitel in takoj hapovedal vojno, je Vi-Ijem II. izjavil: »Preden me bodo pregovorili, da bi podpisal ukaz za mobilizacijo, me bodo morali za to trikrat prositi.« K tem cesarjevim besedam pripominja ^>Excelsior«: »Ta stavek dokazuje bolj kakor vsa demnevanja, kako so se zavedali gospodarji nad usodo Evrope važnosti zadnjih dni. Francoski listi so priobčili to cesarievo izjavo, ki jasno izpričuje miroljubnost Nemčije, še predno se je vedelo za splošno nisko mobilizacija Danes bi pariški listi pač ne beležili teh cesarjrvih besed. * Od vojaške straže ustreljeni. Draždanski listi poročajo: V Naun-dorfu pri Draždanih stanujoči domobranski poročnik pl. Tiimpling se je v sredo zjutraj odpeljal v avtomobi-lu in v spremstvu svoje soproge in dveh drugih sorodnikov v Witten-berg. V Grossenhainu je vojaška straža ustavila in preiskala avtomo-bil. Šofer je mislil, da zadošča ta pre-iskava in se je mimo ostalih straž peljal, ne da bi se ustavil. Te so pa po svojih instrukcijah streljale. Pri tem je bil pl. Tiimpling ustreljen v prsa, šofer pa je bil ranjen na rami. Ustreljeni častnik je bil v Lossnitzi zelo ugledna oseba. — Iz Gothe po- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, ** U. •vguitl 1914. 188. Stcv. Sprva nisva nič govorila. Molče sva korakala dru? poleg drugega in meni je bilo, kot bi me nekaj* težilo. Rad sem se! z Zutko. a zope: bi bil Taje sam v tej svečani mesečini. Ce si sam, se brez skrbi izročiš razmišljanju, ako pa Imaš' sodruga, pa si vedno v nevarnosti, da ti vsak čas prekine tvoje misli in ti vsiljuje svoj nazor in mnenje ter takozvano pre-pričanje. Menda se ie Zutki isto godilo kot meni. Bil je vtopljen v razmišljanje, kot bi hodi! sam in ne bi imel spremljevalca. ki ga je sam povabil seboj. Se le ko sva imela za seboj pokopališče in sva dospela na rob gozdiča, ki se razprostira ob ce^ti, se je ustavil. pogledal me brez pri-jaznosti in rekel: »Kaj sodiš o Ijubezni? Ali je ka-ka prnva Ijubezen ali je ni?« »Vse je samo slepilo.« odvrnil sem. »Ako se nam zdi, da ljubimo ali da smo ljubljeni, slepimo sebe in ti-stega. ki mu trdimo, da ga ljubimo.* »Tuđi jaz sem teh" nazorov. Glej, tisto Hrvatico v OklešČku ri Skr-jancu ljubim. Lepo dekle, duhovito, prisrčno, ljubeznivo. Ooreča je naji-na Ijubezen, a izginila bo kot pana. Danes bi me bolelo srce, če bi ne bilo te Ijubezni več, jutri bi imel :ep spomin nanjo, pojutrisnjem bi že po-zabil, kaj je bilo. Zato je bedak, kdor se naveže na žensko in misli, da je ne more zapustiti. Kajti pozneje se kesa svojega čina. . - ročajo: Neki tukaišnji, v patriotičnih krogih znan trgovec, in njegov prijatelj, tovarnar Th. iz \Valtershaus-na, sta se z avtomobilom peljala v Grafentonna, ko jima ie vojaška straža zaklicala »stojim Oba pa sta z rokami namignila, da sta tam doma ter se pelja'a naprej. Straža je •strelila. Oba sta bila ustretiena. * Vojne v zadnjih stoletjiti. V zadnjih 300 letih je bilo 1700 vojn, in sicer 1044 na kopnem in 122 na mor-ju. Od vseh držav jih je največ voje-vala Francija. Sama je pričela vojno v 1079. slučajih. V 584. vojnah je zmagala, v 495 pa. je bila poražena. Za Anglijo in Prusijo se je 60' h vseh vojn končalo z zmago, 4Očc pa s porazom. Od leta 1600 je imela Francija vojno s 15. državami. Z Avstri-jo se je vojevala 262krat, 196 teh vojn se je za njo končalo z neuspe-hom. Angliia je zmagala 120krat, 152krat pa je bila poražena. — Za-nimiva je statistika padlih borcev. Pri Sedanu je padlo 38.000 Fracozov \ in 9000 Nemcev. V rusko - japonski vojni je padlo v bitki pri Mukdenu, kjer se je borilo 624.000 vojakov, 13S.000 mož. Pri Borodinu je padlo 80.000 mcž od skupu e^ra ste vila ! 246.000, pri \\ aterlou 45.1 K»0 od 192 tisoč, pri \Vagramu 63.000 mož od 290.000, pri Plevni 50.000 mož od 163.000, pri Solferinu pa .^9.000 mož l od skunnega števila 273.000 borcev. * Generalisstmus ruske armađe veliki knez Nikolaj Nikolajevič. »N. Fr. Pressc« prinaša o scUaniem ge-neralissimu ruske armade, ki je bil ravnokar od carja imenovan, par ijo-datkov. Veliki knez je sin umil'ega vojskovoćje ruskega v rusko-'arški vojni 1. 1S77, velikega kneza Nikola-jeviča starejšega, brata Aleksandra II. Od aneksije Bosne in Hercegovine so ga v Rusiji smatrali za načel-nfka protiavstriiske vojne stranke. Veliki knez je zet črnogorskega kralja in je postal na ta način vo\lia pan-slavističnega gibanja na Ruskem. Tri ruske velike knescinie in sicer dve hčeri črnogorskega kralja. Anežka in Milica, kakor tuđi hči srbskega kralja Petra. Helena, imalo baje v Petro^rađu salone, v katerih je baje sreciišče panslavističnega gibanja. 2e za časa aneksije Bosne in Hercegovine je hotel velfKi knez vojno z Avstrijo, toda ni zmagal s svolimi predloži v vojn em rninistrstvu. Razventega ie znani Rasputin dosege! pri carju, da se ni provocirala vojna z Avstro-Ogrsko. * Ki'ajci :n evropska moda. Juanšikaj in kitajska ljudska volja sta stavila kitajskemu notranjemu ministrstvu naloge, ki povzroča ministru in njegovim svetnikom velike skrbi: uvedejo naj moderno republikansko svečcinostno ohieko. nekako narodno nošo za vse uradne dostojanstvenike kitajske republike. Ko se je kitajski parlament sešel. so tivedli kot oficijalno obleko vseh civilnih uradnikov pri uradnih ali slavnost-nih prilikah evropski frak in cilinder. Juanšikaj ie sam dal vzscled in je dal svojemu sinu napraviti angleški frak. Proti temu pa so se dvigrrli za-stopniki kitaiske trgovine in opozicija proti fraku in cilindru je postrfa tako oštra, da je morala vlada odre-hat'\ Predvsem naj bodo v narodni nosi izražene kitaiske tradicije. — Uradna obleka naj bo iz k;tajsvega Maga, iz materijala, ki ga ni treba sele iz inozemstva uvažati, z eno be-sedo — iz svile. Zdaj studira notrar^e ministrstvo to važno vnra^anie ter ga skuša resiti. Ustvariti se mora obleka, ki naj bo moderna, pa verjdar kitajska in iz svile. * Vojna In praznoverje. Da je praznoverje igralo prei med ljudstvom veliko vlogo, posebno pred vojno, to ve vsakdo, ki je prebral samo en roman izza tridesetletne vojne ali kako drugo podobno knjigo. Cudeži in neverjetne stvari so na-znanjevale vojno: Komet se je prikazat na nebu. Fata morgana je pokazala ćelo vojno v oblak ih. Kri se je pokazala v studencih. Luna je kar naenkrat dobila posebno čudno obli-ko. Razni nestvori so se roditi itd. Tuđi letos so tri stvari, ki so nazna-njevale prihod Martov. Zraslo je mnogo gotv Po stari tradiciji pome-nja mnogo jnrčkov malo kruha, prav mnogo jurčkov pa pomenja vojno. Letos je na mnogih mestih toliko tjob, da bi jih z vagoni ne odpeljali. ^e ta mesec bo popohioma zatem-nelo solnce, kar bo trajalo 2 in po! I minute. Videlo se bo to v srednji Rusiji, kj-jr !»*> brezuvomno povzro-čilo med nuižiki paniko. Iz Rusije se je pripravljalo mnogo znanstvenih ekspedieij, da bi studirali ta pojav, ! toda vojna je to onemogočila. Tuđi komet se bo baje vidcl, in sicer s prostim očesom. * KoUko stanejo vojjne, V voja-ških kn.iigah in člankih izvemo tudi,< ! koliko so stale vojne. Ne mislimo s 1 tem, koliko so stale nenadomestljivih , ljudskih življenj, marveč koliko so ; stale denarja, tore] Kaksno škodo so -j povzročile v gospodarskem oziru. ; 1 Bile so vojne, o katerih se sp'oh \\c I more natančno povedati, kaksne ' ogromne vsote so stale. Neki časnik : daje k stat isti ki vojnih stroškov za-| nirnive podatke. Angleski vojni mini-: ster in kancelar :'e izračunal, da bo \ burska vojna traja-a pol leta in da bo \ stala četri milijom kron našega de-! narja. V resnici pa je vojna trajala \ dvainpcl leta in je s:aia Angliio več ; nego pet milijard kron. Zeio urage so | bile vojne v zadnjem času. Tako je j na primer rusko-japonska voina j stala Rusijo inesečno okroglo 170 ; milijonov kror, Japonsko pa 140 mi-iijonov kron. Ne more «e pa izraču-i nati. koliko je stal na dan en vojak, : kajti razmere so bile teđaj izvanred-I ne, posebno veliki so bili transportni i strošKi. Ne srr.cino tuđi pozabiti, da ! so v tej vojni ruski i radniki kar na debelo kradli. V prusko-franeoski vojni je prišlo na vsakega vojaka na dan o kron vojnih stroškov. v rusko-j turski voini ]e stal Rusijo vsak vojatt ! 10 kron na dan. Ka] pa bo stala seda-! nja ^vetovra vojna, tega ra -udi naj-: bo!Jši matematik ne more zračuniti. * Avstrijski in nenišK, polk», katerih imetnik je car. Ruski car je irrct'^ik stćvilnih poikov cvrvipskih armrid. Tuđi dva avstrijska polka imata carja za šefa, nekateri polki nosijo za vedno ime prejšrjih ruskih carjev, cn poik pa ime sedanjejra. gc-neralisima ruske armade. Car je imetnik o^rskega pehotnesa polka št. 2, ki nosi od leta 1^14. ime Aiek-snnder I., ruskega carj?r nadnlje i?lar«ske?ra polka št. 5 v Varaždinu. Štajersko - koroško - kranjski dra-gnnski polk št. 5 nosi ime Nikolaja !., ruskega ciiria, dočim ima češki u!an ski polk št. 11 ime Aleksandra 11. Oe-neralisimns rucke armade. eliki knez Nikolaj Nikolaiević. je ir etnik dratron^keea polka ^t. 12. Ru-:. veliki knez Sercjii Mihailnvić je \v> etnik 1. polka poljskih havbic v Kn.kovu. — Tuđi ^ eč remsV'n noikov i' a za i šefa, oziroma za imetnika rn kega | carja, ki ima sploh od tnnh vhvj-inev največ po!!:ov v nemski armidi. Ki-j ražirski po!k št. 6 nosi ime carja Ni-! kolaja I., nadalje ttlesni dragonski polk št. 24, ki se naliaja v l>arm-stadtu, I. vestfalski huzurski polk in havd.rski chevangelerski polk. Med I pehotniroi polki so g^rdni greradir-| ski polk št. 1, ki uo^\ ime cr.rja Aleksandra. Ruski veliki ki,G7 Konstantin ! Konstantinović je imetnik garđne^a dragonskega polkn. veliki knez Nikolaj Nikolaiević :metn;k magdeluir-skega luizarskega polka št. 10. Mi-hael Aleksandrović im etnik ulnnske-ga polka št. 1. Ime Aleksandra II. nosi ulanski polk št. 3 v Fiirsten-waldu. * Rusk? volak. Vsled vomih do-i godkov se vse ozir? na rusko orma- do. Iz kakšnih vojakov obstoja? Izborno, nepristrarusko sliko ruskega vojaka nam daje ugledni ruski čast-nik K. .1, Martinov, ki je bil kot po-veljnik pehotnega polka v rusko-ja-ponski vojni ter bil nato poklican v generalni štab. Kakor ta opisuje ruskega vojaka, tedaj ruski vojak ve-činoma ni več nego navaden stroj: »Navadno ni vedcl. kam in zakaj koraka, kaj se godi na desni in lev! strani od njega. Koraka! Je, ne da bi kaj pornišljaK ne da bi premišlja!, kaj se godi okoli njega, slepo sledeč povelju. Pod dobrimi častniki Je delal ! čudeže hrabrosti, toda slika se je iz-[ premenila, kakor hitro so bili ti čast-I niki izločeni \z vojne crte. kar je v I modemi vojni normalno.« Kakor ki* tro ni bilo več ča^tojkov, & Rp*t#lt stotnrja, ki se je prei hrabro bila, čreda brez pastirja, ki ie bila nesposobna za kakšno boliše bojno deja-nje. Ćelo nekateri častniki so postali tako zmešani, kar je bilo glavni vzrok pogostih panik. Pri primerja-nju ruskega vojaka od nekdaj in od danes, priđe ruski strokovnjak do sledečega rezultata: »Glede telesne moči in vstrajnosti današnji ruski vojak ni več to, kar je bil pred četrt stoletja. Trajno obuboževanje deže-le in naraščanje prebivalstva je slabo učinkovalo na naš armadni nado-meščaj. Ražen Sibircev in prebival-cev nekaterih severnih gubernij so bili rezervisti — možje v najboljši moški dobi, kakih trideset let — že starci, ki se le težko mogli prena-šati štrapace vojnega življenja in katerih sposobnost korakanja je bila vsled tega zelo oslabljena.^ * O neniški vojni pošti. Nemški generalni poštar je pred 44 leti ustvaril nemško vojno pošto. Danes bo, ravnotako kakor nekoć, pošiljala poročila sem in tja: hitro in gotovo. Leta 1870. je delal Stephan s svojini! uradniki nepričakovano hitro. Stiri-najst dni je imel časa za predpriprn-ve, toda že deveti dan (24. juiija) je bil gotov s svojo mobilizacijo. Ćelo v sovražnikovo deželo je napravil zvezo. In da najde vrakokratno bivanje posameznili Siotnij, je izda! nekako poštno adresno knjigo, 64 strani debel zvezek, ki so ga dobili posamezni postni uradi za časa vojne v 39 iiaiisih. Za (> Ipravo pišem in drugih poštnih posiljatev so služila raziična prometna sredstva, ćelo 1 laki za premog, posamezne lokomotive in dresine. In tako je bilo Jn so bile vsak dan najoddalje-rejše vaši v zvezi z armado v so-vražnikovi deželi. Začetkoma so se odposi!j:i!a le pisma po! funta težka. In ker se nišo smeli pošiljati zavoji, redaj so v pismih pošiljali najrazlič-nejse stvari: hlače in nogavice, cigare, klobase in Šunko! V domovini so napravili takozvana zbiraiišča (v r^crolinu. Hamburgu. Lipskem, Kas-seiju, Kolnu, Frankobrodu in Saar-briickmj\ ki so vsa delala s števil-nimi uradniki, da so mogli izvrše-vati ogron;ni vojnopostni promet, /^bffalisče v Berolinu je delalo s 150 uradniki, kar je bilo za čas pred šti-ridesetimi leti zelo mnogo. Ta urad ie vsak dan odposlal do 130.000 pišem in 3000 denarnm pišem. 411 voj-nopo^tnih urndov. ki so steli več nego 2000 vojnopostnih uradnikcv, ie poslalo okroglo 90 milijonov Časopi-sov. razentega skoro 200 milijonov mark denarja. * O dolgovih. Plačevanje dol-gov je zelo neprijetna stvar. Znan je pregovor, da je dclg slab prijatelj. Zanimivo ie. kako so se v raznih ca-sih izterjavali dolgovi. V prastarih časih je imei upnik vse pravice na-sproti dolžniku. Po rimskem pravu so odgovarjnli za dolg ne samo dolž-nik, marveč rudi njegovi starši. njegova žena in njegovi otroci. Upnik je iahko prod^l dolžnikovo ženo in nrroKc kot sužnje in je s skupilom r-oravnn! doV. Trdi nem^ko pravo je poznalo slične določbc. Kdor ni inoge! plaćati svojega dn^ign, tega je tuđi no nemškem pravu laliko upnik prou;?l kot sudnja. Jedva je poteklo neki; i nad 40 let, da se je v po-samnih evropskih državah odpravil /akon. ki je do volje val upnikom, da so smeli zapirati dolžnikc. kakor dol-go so hoteli. Da so bili taksni za-korri brezsmisclni, nam ni treba še posehe naglašati. Na ta način je namreč bila odvzeta dolžniku vsaka možnost. da bi mogel svoj dolg po-plačati, ker si ni mogel, dokler ie bil zaprt, ničesar prislužiti, še manj pa ka! prištediti. Srednji vek je bil v vprašanju dolgov posebno origina-len. Ako si ic v srednjem veku kdo izpo^odil denar, ie mera! izdati izjavo, da so dolžniki tuđi njegovi poroki in da se ti poroki z njim vred zave-zujejo, da so upniku na razpolago, kadorkoli iih zahteva. Ako dolžnik svojega dolga ni plača!. }e imel upnik pravico pozvati dolžnik? in poroke, v kakšno nišo ali krčmo, Kjer se je on nastani!. Tu je živei in trošil tako dolgo na dolžnikov in njegovih poro-kov račun, da mu je upnik dolg pla-čal. Upnik je lahko povabil v gostil-no tuđi ćele družbe, ki so se na dolž-nfKov račun zabavale. jedle in pile ter dolžniku povročale še večie stro-ške. Ta običaj je bil v navadi v Evropi od 13. do 16. stoletja. Ako je imel v srednjem veku graščaK ali država izterjati kak dolg, se je proti i olžni-ku postopalo z največjo brezobzir-nostjo. Pruski krali Friderik Veliki je dal na primer zapreti neKo Slezij-sko mesto, ki ni Jiotelo plačati neke kazni. Mestni župan in občinski cd* borniki so morali v ječo in nišo dobivali druge jedi, kakor slamke, a niti kapljice vode. Ta odredba )e tako silno vplivala nanje, da so takol drugi dan plaćali njim naloženo kazen. Zelo navadno sredstvo za izterlavtnja dolgov je bilo v sredalem veku pri* dolžniku enostavno kako stranko v niši. Ta stranka je potera postala pravi gospodar v niši. Dolžnik je moral zanjo skrbeti in ji vsak dan dajati denarno podporo. Upniku daje še danes zakon pravico dc dolžni-kovih premičnin. Zarubiti se mu ne smejo po zakonu samo nekatere naj-potrebnejše stvari. Toda ta določba je v stvari sami docela brezpomemb-na. Dolžnik vendarle ne more žive-ti, ako mu ludi puste najpotrebnejse stvari. Zato je v pravniških krogih opažati gibanje, Ja bi se upniŠko pravo spremenilo zlasti z ozirom na rubežen. Dogaja se namreč Često, dd se dclžniku zarubi in proda zadn]i košček, ki ga pose.iuie, vendar |:a upniki od tega nićesar ne dobe i er požro vse stroški. Podružnica 3'dranshe banke v Opati!!. Ker so nekateri listi poročali, da je bila podružnica Jadranske bariKe v Opatiji zaprta, smo se informirali ter dobili sledeče pojasnilo: Podružnica Jadranske banke v Opatiji je bila na povelje vojaške oblasti zaprta. Revizija se je izvršila po politični oblasti, kakor pri vseh tržaškth denarnih zavodih. Ker Je revizija pokazala, da je poslovanje v pv/polnem redu, je namestništvo odredilo, da se podružnica takoj zopet otvori. Danila „Rdečemu ferižu". Nabiralna pola gospodičen del Cott in š 1 a j m e r : Knjigama Sch\ventner 5 K. Frančiškanski samostan v Ljubljani (p. Matej Vidmar, gvardijan) 100 K, Franc Čuden 100 kron, K P. Vidic in drug 10 K, A. Žusteršič 2 K, M. Sajkole 1 K, neimenovani 1 K. nečitljivo 2 K, Krizalt 2 K, Benedikt in drug 5 K. Viki Volk 1 K, Hudovnik 2 K, A. S. Strnad 2 K, nečitljivo 5 K, Hlavka 10 K, Ana Lapaine 4 K, neimenovan 2 K, V. P. 1 K, nečitljivo 2 K, Cunder 1 K, nečitljivo 2 K. Gorup 1 K, neimenovani 1 K, Fettich 1 K, Roza Schweiger 1 kron. Milka 5 K, Zumer 5 K, Otto G. (?) 2 K, nečitljivo 2 K, dr. Sausen 1 K. nečitljivo 2 K, Kamnik 2 K, Ring 1 K, nečitljivo 1 K, Ghersinich 2 K. Zalaznik 5 K, Winter 2 K. Zorman 2 K. Voge! 2 K, nečitljivo 10 K. nečitljivo 5 K, Russ 2 K, Raje 2 K. nečitljivo 5 K, Suschnik 2 K, nečitljivo 2 K, nečitljivo 6 K. Kune 2 K. L. Ra-stohar 2 K, nečitljivo 2 K. neimenovani 1 K, nečitljivo 1 K. Vladimir Ko-sec 1 K, Bohener 1 K. Vik 1 K, Uršič 3 K, dr. Praunseis 10 K. Pretnar 2 K. Frisch F. 50 K. Emil Dobrič 2 K, N. N. 1 K, nečitljivo 1 K 10 v. Marija Izlakar 2 K, nečitljivo 1 K, Fani Seljak 5 K. nečitljivo 40 v, Ana Stauda-cher 3 K, neimenovani 1 K, Terezija Tscliecli 5 K. neimenovani 1 K, M. Kastreuz 2 K. J. Beg 1 K. služkinje 2 K 44 v, služkinja 1 K S8 \\ iMatija Zainida s soprego 20 K, dr. Geiger 10 K. neimenovani 4 K. Staudacher G. 4 K, neimenovani 1 K, Emilija K*> nig 5 K\ siužkinja 1 K, neimenovani 70 v, llse Mulec 5 K, Konian 2 K, Teršan 2 K. Debevec 2 K. neimenovani 1 K. Pompe 1 K. neimenovani 3 K. Marenko i K, neimenovani 1 K. Hans 1 K. Škerij 1 K. neimenovani 1 K, Marila Pogačnik 2 K, Belič 1 K, T?pler 1 K 20 v, Skubic 3 K. Selan 1 K, Anka Vilhar 10 K, Josipina dr. Indrova 5 K, Koinan M. 2 K, Ivan Mauser 1 K. Placbota Josipina 2 K, J. Leskar 80 v, dr. Seydl 10 K, neimenovani 3 K 10 v. Nabrano od gospodične Lavre S c h iil 1 e r in gospodične P o d -boj: Cerar Marija 1 K, neimenovani 1 K, neimenovani 20 \\ Ivana Ha-be 40 v. Pelc 20 v, neimenovani 60 v, Viljem Tonnies 50 K, neimenovani 1 K. Gorenc 1 K, A. Bucher 2 K, Josip Lebitsch 1 K, T. Valentič 1 K, Scholz 1 K, Fani Zidar 5 K. I. Vrbovec 1 K, I. Mah 1 K, I. Klemenčič 1 K, Kristof 2 K, Ign. Valentinčič 1 K, Franja Pollak 20 K, Ela Suoboda 10 K, M. Planine 20 v. Marija Satt-ner 20 K, Ana Karlovšek 40 v, neimenovani 1 K. Ana Jakopič 2 K, P. Le-vec 5 K; Mazi 3 K; Kamila Schubert 2 K: M. Vodušek 2 K; Olga Starć 10 kron; Avgust Tonnies in soproga 50 kron; Emil Tonnies in soproga 50 K; Ivan Jax & sin 25 K; Ivana Sajovič 1 K; Sire 1 K; nečitljivo 1 K; Josip Majdič 1 K; dr. Gosak 1 K; W; M. 2 K; Marijana Frohlich 10 K; neimenovani 1 K; neimenovani 2 K; Fani Florjančič 1 K; Ivana Weber 40 vin.; Spalm 1 K; Ivan Kreč 1 K; Horvat 60 vin.; neimenovani 40 vin.; Dra-gotin Hribar 20 K: Enjrelbert Skti^ek 1 K; Franja Stikvic 1 K; Anton Trnke 1 K; I. Krfvic 3 K; Franc Roje 10 kron; dr. Ferdinand 50 K; neimenovani 1 K; Albina Beck; dr. Otmar Krajec 2 K; Fran Hubat 1 K; Terc-zi|a 50 vin.; Hutter 1 K; Ana Belič 1 kremo; Leopold BOr^er 50 vin.; Ant Piru 1 K; Luitfo Asretto ! K; Mae- «l^«ai;Rudo«So^5K;^ Klepec 1 K; neimenovani 1 K; Josipina Lang 3 K; Ivana Rašp 5 K; Marila Zottmann 1 K; Marija GriM 1 K; neimenovani 10 vin.; neimenovani 20 vin.; dr. Mohorčič 2 K; Bogomir Krenner 1 K; gospa Evgenija Bam-berg in hčerka 40 K; Viktor Moro in soproga 20 K; Franc Kurent 20 vin.; Jerica Zlavar 1 K; neimenovani 20 vin.; Lamperc 60 vin.; neimenovani 60 vin.; Ana Reš 40 vin.; F. D. 5 K; Gabrič 1 K; neimenovani 60 vin.; neimenovani 1 K; neimenovani 1 K; neimenovani 20 vin.; Tome 3 K; neimenovani 80 vin.; dr. Jenko 20 K; Marija Poseid 3 K; Rud. Foko 2 K: Lajca Batagel 5 K: Ela Verovšek 3 krone; Šivic 1 K; Marija Galle 5 K; Moro 3 K; Rafael Perme 1 K; dr. E. Miihleisen 50 K; Ivan Travnar 20 K: neimenovani \ K; Krištofič Karei 2 kroni; Franc Skerlep 5 K; dr. Oblak 10 K; Rebernik 5 K; Steinherz 5 K: Carmen 1 K; Marija Petek 2 K; Irm-gard Klinar Z K; Roza Kavčič 20 K; dr. Robida 1 K; bar. dr. Pavla Korn-feid 10 K; A Kuralt 1 K; Peruzzi 5 K; liudovernig 10 K; gospa Morel 5 K; M. Pajk 40 vin.; M. Pibernik 20 vin.; Franc Jančar 1 K; Ahčin Franja 1 K: neimenovani 1 K; neimenovani 2 K; Pogačnik 2 K; Miči Plemić 1 K; Kristina Meselj 1 K; Josip Gajgl 1 K; neimenovani 20 vin.; Iv. Černe 10 K: neimenovani 40 vin.; neimenovani 3 krone; M. Bajer 3 K; Josip Strehovc 2 K; Josip Cerk 2 K: Franc Planine 4 K; Juiija Pressel 50 v; Miči Lam-pič 1 K: neimenovani 1 K: Terezra Kome 60 vin.; Marija Gresorc 1 K: Ela Erbežnik 50 vin.: Antrato Ivanka 50 vin.; J. Sebal 1 K; Kovač 1 K 40 vin.; Zirnstein 1 K; Franka Vidic 40 vin.; Dodič Marija 1 K: inženir \%. Šega 5 K: inženir Josip Pelter 10 K; Cebuka 1 K; Ravter Ferdinand 1 K; Ćernv 1 K; Kopclj 5 K; \Veinberger 5 K; Dogan 1 K; Rautar Franc 1 K 16 vin.; Gorjanc 50 vin.: Franc Ko-sirnik 10 vin.; Čemažar 20 vin.; Ča-tar 30 vin.; Kastelic 2 K; Sader 3 K: Antoniette Oswald 2 K; Ana Požerel 1 K: Kopač 10 vin.; gospa Schafer 1 K 06 vin.: Franc Križnik 2 K; Avg. Novak 20 vin.; Hanna v. Scheiber 10 kron; Bizjak 1 K; Kohler Josip 20 v: Jernei Davli 40 vin.; Marija Vodnik 2 K 10 vin.: Ida Stoček 2 K; Ivan Plestenjak 40 vin.: neimenovani 10 vin.; Zajc 1 K 10 vin.; Repe 20 vin.; Skerjanc 20 vin.; Unser 2 K; Rudi 40 vin.; Weinber^er 1 K; Dvorschak 4 krone; Jaklič 1 K 60 vin.; neimenovani 40 vin.: P. E. Josip Lorerzi 20 krcn; Schneider & Verovšek 20 K: MalČi Zorčič 2 K; Frlan 5 K; Fran Masovec 2 K; dr. Logar 2 K; gospodična Balbina Smole 50 K; družina Schuller 20 K; dr. Ambroschitz =0 kron: neimenovani 1 K. — Skupaj 1040 K 12 vin. Izhaz mestneniu magistratu došlih darov za rodbine vpokllcanlh voiakov: SpoljariČ Marija, zasebnica, 20 kron: Sluga Marija, posestnica, 10 K; Križner Marija, posestnica, 5 K; Schubert L 5 K; Lukežič Vera 1 K: Tavčar Alojzij, profesor, 10 K; 5kr* Ida, modistinja. 10 K; Horak Edvarc, rrofesor in posestnik, 50 K: dr. GaH: Karei, c. kr. finančni svetnik. 50 K: Gunzler Juiija. posestnica, 5 K; Lu-kič, konfekcijska trgovina 10 K; dr. A. O. Samohrd tevši moštvo, je zrašalo 300. Nad l?fl ljudi so resili ter jih prepeliali v puii, od koder jlh bodo ob prvi prilikl -repeljali v Trst. Ponavljalni izpiti In vojaške služnosti. Dunaj, 14. avgusta. (Kor. urad.) ikor izve korespondenčni urad, je volil naučni minister onim sred- jšolcem, ki so v taki starosti, da dejo v poštev za vojaške služno- ali pa imajo pričakovati vpoklica- . k vojaški službi oziroma se hoče- prostovoljno priglasiti. prejšnje uganje ponavljalnega izpita. iole se ne bodo pričele ob navadnem času septembra. I Duna}, 14. avgusta. (Kor. urad.) >r je bilo veliko število učiteljev ednjih in njim podobnih sol ter lOgo Ijudskošolskih in meščansko-isKih učiteljev vpoklicanih k ak-r.emu službovanju in ker služi io£o šolskih poslopij drugim na-:nom, se bo izkazalo za potrebno, . ^e poduk ne prične določeni čas -embra. Avstrijski veleposlanik v Rimu. Dunaj, 14. avgusta. (Kor. urad.) radi bolezni od svojega mesta odmicani avstro-ogrski veleposlaniK Rimu Merey je dospel včeraj na iiiaj. Za »Rdeči križ«. Dunaj. 13. avgusta. (Kor urad.) '"^vojvoda Leopold Salvator Je dal :jo palačo v Aleegasse na Dunaju r^-čemu križu« na razpolago. Ruskim konzulatom odtegnjen exequatur. Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad) '•Viener Zeitung« poroča: Cesar je : arjem ruskih konzulatov v Av-- Ogrski odtegnil exequatur. Mleka ni hotela prodati. Dunaj. 13. avgusta. (Kor. urad.) .*:. nekem tukajšnjem okrajnem so-š^i je bila obsojena neka prodajal-~ieka. ker se ie branila prodati - stranki en liter mleKa, na 10 dni r^ora. Razredna loterija. Dunaj, 13. avgusta. Glavni do-■■.-k 100.000 K odpade na št. 9S.S33, itek 40.000 K dobi št. 114.003, po '00 K pa št. 115.59S in 132.685. Cesarjev rojstni dan v Zagrebu. Budimpešta, 13. avgusta. (Kor. \xi.) »Ogrski korespondenčni urad« roča, da je izdal zagrebški župan >:iac v imenu občine oklic na pre- |.\i;stvo, da naj povodom cesarje--Z2 roistnega dneva dne 17. avgu-zvečer, torej na predvečer, raz-er:e hiše in jih okrase s hrvaškimi -vavami. MeŠčanska straža v Zagrebu. Budimpešta, 13. avgusta. (Kor. :ad.) »Ogrski brzojavni korespon--■r.Čni urad« poroča iz Zagreba sle--l-':: Banski svetnik za mesto in ko- a: Zagreb Žepić je izdal oklic, v ■.rem naznanja, da je več ugled- zagrebških meščanov komisarju "--lagalo, da se naj ustanovi poseb- meščansko združenje. ki naj bi elo nalogo za čas vojne skrbeti za r in red ter premoženjsko in oseb- varnost v Zagrebu. To združe-. katerega elani naj bi se zaprimi in ki naj bi nosili posebne zna- bo moralo iti na roko civilnim in iškim oblastim. Nemški oddelek Iz Skadra. Sarajevo, 13. avgusta. (Kor. ur.) čast častnikom nemšega oddelka >kadra je dal deželni šef, armadni Rektor Potiorek diner. Včeraj ob zvečer je korakal oddelek z za- ^'•"0 na kraj. kjer sta bila umorjena dvojvoda Fran Ferdinand in nje- •'->va soproga. Oddelek je opravil ''ejn molitevr ter nato trikrat zakiical 1ura I 5 °Paz°- met^ !- VetlOvi Neb0 I : 13. 2.pop. 737-7 : 271 sr. jug sk. jasno „ 9. zv. 736 8 21-0 sr. zah. del. oblač. 14 7. zj. 736 6 17-3 si. jzah. „ Srednja včerajšnja temperatura 21 1°, norm. 19 0* Padavina v 24 urah mn 0 9. Po noči je med bliskanjem neke liko deževalo. Klavne konje k«4« fiak šm BIMBM OA1« LB8. Ponudbe pismeno ali ustmeno na obratni biro* voz štev. 62. 3010 lpPif>^ M MM 3008 slavini kliMarji pri stavbni tvrdki G. Tdnnies, Ljubljana, Izoćen kl]Dčaveičar lUe nešto strointka ali knriača v nv^fi ali na dežpli Vprašanja pod strojnik - kurjnč na upravništ^o »Slovenck^ga Naroda«. 3009 EnA ali dve mcliUrani : sobi s ae oddaata takoj 3012 ali s septembron na Mari|a Te-rezife e. 1. II. nadstr. Fr. Retrie. po raeri 3O05 v najkraćem časa izgotavlja Jos. Rojina, Ljubljana LJUBLJANSKI JKlesecnik za književnost in prosveto. Letnik XXXIV. (1914). .LJUBLJANSKI ZVON" izhaja v rvczkh po enkrai na mesec ter stane na Ieto 9 K 20 li, pol leta 4 K 50 b. četrt ista 2 K 30 h, sa vse neav»trlj»ke detele po tt K N h ii teto. Poiametni zvezkl s« dobfva}o po 80 h. f7Narodna tishama" ▼ L** levov.________ f E bengalskih in sibirskih •** tigrov. » —■"■■^^— > Pristni Sabnkl-tapirJI, amer. bizoni, indijski bivoli, yaki, cebroiđi, antilope« lame. Ćete razposafenih ©pic, rfavi in međveti % ovratn. I wMarguerite" I prva in edina žirafa I na potovanju. Prvi afriški dvojni nosorog (rinoceros) na potovanju. „HORA" povodni konj v bazenu z vodo. I Ćele čede velblodov in slonov. I Kengurujif jako redke gorske cebre. pre-I krasni belobradati gnuji, gvanaki. I Ćele čete severnik medvedov in morskih I levov v velikanskih vodnih basonih. I V ••boi« (V*llkl imam*) I« nm*m%im I Predvajasje tksoittalk itval eb 4. fa t. pofobidse, I Med drugimi: BV* 6ota OTJaftkih IOVOW« "VI I predvaja krotilec Arenzo. — Ravnatelja Kronc velekomično dresirani I BaV teveral medved« ^^| Ga. rarnatelja Krone čudoviti I morski tovi« — Vsak dan ob pol 12 uri lomljenje divjih iveri. I Tstepatea sa vso pisistaio t# Tiaarf«*. — stresi pod 14 loS as vofakl Stran 6. .SLOVENSKi NARDD«, dne 14. avgusta 1914. 188. štev. B. Ootzl Kfisac Mvosd sprnaladanskih ia poletnih oblek, površnikov tOSMOeffa Marta. Za iiroBU po meri največja izbera ==g tu- in inozemskega blaga. ===== ■ros kuki.....I StUiaa po■tr.ifcal NaJattJ. oemo! LJUBLJANA, Mestnl trg št. 19. Mesnica dobro idoča, se Odd« T Bl|eM. Najemnina po dogovoru. Kje, se poizve pri upravništvu »SIov. Naroda«. 1998 ~ btimldl ~ Super/osfati so v ceni preeej znižani. Dokazano najučinkovitel-še, nafcenefše nadome-stiio za foslorfevo klslino za vse vrste lemlfe la vse vrste sadeiev, prekašajo pozanesljivem,hitrem učinku vsa druga priporočena znojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kalijevi, solitrovi superfosfati najcenejša, najdo-nosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnoiil. kupČe-valci in kmetii«ka društva. Centralna Msarni: 7 Ludvik Fortner. Praga, Pfikop*/ 17. Gnojite • superfosfaiom I Gnojite s superfosfatomi Na prvi pogled apeuai aa Hal izdellavi, da Ja blago od prvo ifiiMJaaake trgovino z firaatl, zlatnino, »referalno, kodor | knpii aajoenefe In si na|1iol]e | postroion. Predmeti poletne sezije so i iopno bndllko, nro v zapestnlcab, manioinl gumbi, mod. zapone ltd. Tovarniška znamka : „UNION". : Tvrdka F. čuden je samo Prešernova ulica 1 in že 10 let ninia na Mestnem trgu podružnice. Zahtevajte nov COUlk zastonf. 2C23 Prva eksportna tvrdka F. ČUDEN tjubljana 81 — Prešernova ulica 1. V Igrlild ulici Stov. 10 so oddaja na dan lubini«. 2941 i llš odltialn piji, da je od vseh vrst I malincevega sirupa i kar iih r>ride na tr^, najboljši oni lekarnarja Piccolija v Ljub-| ljani. — Poštm zavitek fraako j voznina in zavoj K 5*60. Razpošilja se tuđi v sodih in I v steriliziranih steklenicah po i 1 kg. Naročila izvrŠuje | lekarnar Piccoli, I Ljubljanai ^: Cenovniki gratis in franko. :A Vo m * m v eleerantni obliki priporoča */JlSlIcC Narodna tiskarna. Obvestilo. Slavne ma Oiičisstva vljad&o nazaanjam, da svoii po9ii9a zavoda inesfni občini ljubljanski Rispiti nrodtil ter Izvr-šnfem ta w iM. pogrebni zavod Jos. Turk S3g- ncmcieno Dalje po najnižjih cenab. ~mm Priporočatn se z vsem spoŠtovanjem jos. txjrk: prvi siov. pogrebni zavod, Ljnblja&a. Ljudevit Borovaik puškar v Barovijah (Fer-lach) na Koroškem. «€ priporoča v izdelovanje vMfcovTStslb pvš«k za lovce in strelce po najnovejših ststemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pr9* đelnfe stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter iih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. Icr. preskuše-valnid in od mene preizkuSene. — llu«tro-41 vani oonlki zastonj. ™riVK in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečišćenjem ne morejo razviti v hude in težko celiive rane, je najboljše mcčilno vlačno mazilo imenovanu, ki varuje rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zara§čanje ugodno nospešuie. - SUatljica 70 vin. Pristno samo s po ^^SSff^F"^***.* leg stoječo varstve- ^»5|3rjsf? 4? no znamko. En po- ^\Š&&£'i!*#''/^ ;zkus zadostuje. Ne ^^P1*^^' dajte si vsiiiti na- >v4f domestil. Glavna zaloga BCĐfirNID c- kr* dvon|i dob-vitelj Ic-. I aMUSlLn, karna pri Ćrnem orlu, Praga, Mala strana, ogel Nerndove nlico št. 203. Zaioaa v vseh lekarnah Avsto-Ogrske. Po poSti nko se posije naprej 3 K 1« vin. dobite 4 Skatiie, ako 7 K 10 »katelj trako. j^) dr. Q. Ploooll. R. Saftnik. ^^ Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčić, rije prostih, kratkih, dolgih, trikot, elastičnih a jour, držce za prsa, životke (Miederleiberl) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske potrebščine priporoča 5. damam tu in na deželi svojo bogato iztoero eeliaa specijalna trgovina 938 J. GORJANC, preje Kocjan sv. Petra cesta 28, nasproti „Zlate kaplje" ■ kjer se tuđi izdeluje steznike, patove, ravnodržalce po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje. . Vsakovrstne mlatilnice in čistilnice najnovejših »istemov, kakor tuđi vratila in — motorjo za nagon mlatilnic, mUno in preše za gadje la grosdfo dobi se najceneje pri tvrdki Karol Kavšeka nasled. 2t5S5 Schneider & Verovšek trgovina z žeieznino in = zalogo strojev = Ljubljana Dunajska cesta št. 16. Zahtevajte cenlkel Isa)bol)ši nakup vsakovrstmh modernih in trpežnih ~^K G^ čevljev ^£> je v zaloffi lastne tovar ne Peter Kozina fyKfLi Ljubljana, na Bregu. Cena za gospođe •.*... e K 14*—, 17'—7 20*— „ „ dame....... „ 12'—, 15'—, 18-—. „ „ dečke 36f33..... „ 10— 9 12'— j &t._____22—*S 25—2$ 29—3! Bi—38 „ „ otrofce ...... K 5.— 6._ 7.^ g^- Garantirana kakouost po teh cenah. Cenejše vrste od kron 1*50 naprej. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■i Delniftka glavnica S,OOO.OOO kr«M. ■ 253° Stl*Kjll*jCVa llllfSa Atdf ■ 2a H«««rwni fomll okf 9I0 1,000.000 hronl Poslovalniea I. c. kr. avstryske državne razredne loterije. Podružnice w Spljetu, Ceknrcu, Trstu, Sarajewu9 Gorici in Celju. Spreiema ¥loge na kniUlce la ma tok«M ratai M_ II OJ Kapofe tai proaa)a srećke ut iredaostne paptale s t«r pb oferestole •« tee vto§e p# Matti s ^W |2 |O s s s viefe vrst po otiuskirii a s s 188. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. avgusta 1914. Stran 7 ^i ■■■'■ - ■ - ... Veliki patriotitna manifestacija celjskih Slovencev. V C e 1 i u , 12. avgusta. Z velikim veseljem smo čitali Tepe patrijotične govore ljubljanske-ga župana dr. Tavčarja in podžupana dr. Trillerja. I/ražali so ti govori tuđi čustva slovenskega tu:dstvra na Sp. Štajerskein. Hnako snio ć'tali o skupnih patrijotičnih maniiestacijah Čehov in Nemcev v Pragi, ki vza-jemno spolnjujejo svoje dolžnosti na-pram »RdeČemu križu«, skrbe z združenimi moemi za rodbine v voj-sko pokiicanih vojakov. za potujoee vojake itd. V Celju se zaradi posebnih tukajšnjih krajevnih razmer ta !.pa skupnost se ni dosegla. Včeraj zvečcr je naša Čitalnica pr v cdila v zgornjih prostorih -Na-rodivega doma« lepo zabavo v prid »Rde^emu križu« pod imenom *ča-jcv ve'er«. Počastil nas je s svojim obiskom gospod Beran, gospod K e i 1 e r in še več drugih gospodov. obilica častnikov ter drugih vojakov. Razume se samo po sebi, da je bilo navzočih tuđi polno citalničarjev in njihovih rodbin. Ker je od narodne godbe mnogo godcev odšlo v vojno, je bilo dopuŠčeno sodelovanje drugih godcev. Začela je godba s ce-sarsko himno. Kaiero je vse občin-stvo stoje poslušalo in zraven pelo. Navdušeni živio- in hura - klici ter ploskanie se je neprestano ponavljalo. Proti koncu koncerta se je cesar-ska himna ponavljala z istim učinkom. Slovenske dame. med njimi tuđi take. katerih soprogi siužijo pri vojakih. so se smukale med ob-činstvom, stregle s pijaco, jedi-lom, smotkami in cvetlicami. Vsi udeležniki so se izražali jako lasfcavo 0 postrežbi in so zlasti radostno poslušati godbo pod vodstvom našega pridnega kapelnika g. Engerer- 1 a . pa tuđi izvrstni slovenski meša-ni zbor pod vodstvom g. učitelja P r e g 1 i a. Pevski zbor. kakor tuđi godba je morala nekatere točke ponoviti. Posebno pozornost je zbudila Zaičeva vojna pesem »U boj«, kate-ra se je zlasti na željo udeležnikov morala ponavljati. Dr. J. S e r n e c se je v toplih besedah zahvalil v imenu slovenskega občinstva za častni ; poset. — Poudarjal je. da ■ tuđi oni celjski Slovenci, ki ne sode- j Jujejo kor vojniki. poznajo svojo dolžnost tuđi po možnosi co«k>i-vati v tem resnem času vsaj na ta način, da kaj storijo v prid »Rdeče-ga križa« ter je nadaljeval: Mi Slovenci nimamo zgodovine in vendar imamo zgodovino. Naša zgodovina obstoji v nesprernenjeni in nespre-menliivi večni zvestobi do domovine, do na«e stare Avstrije in do habsburške dinastije, (Frenetično odobravanje.) Naš ponos je, da so naši sinovi vsikdar bili na:hrabrejši vojaki. Sam Radecki se je leta IMS. v znak priznanja na bojišču v Italiji odkril pred našim 47. polkom knez Kinskv in prepričani smo, da se bodo naši vojaki tuđi z isto požrtvovalnos:jo bo-ievali za naše cesarstvo ter se bodo vrnili zmagoviti in proslavljeni. Bog nam čuvaj Avstrijo, našo armado, ki ! se naj zmagovita vrne. Nepopisljivo je bilo navdušenie celega občinstva. Odgovoril je gosp. W e b e r s krep-kimi besedami, napil na zmago naše i armade, na Avstrijo in sklenil s tri- ! kratnimi hura, na kar je spet ćela dvorana odmevala od klicev hura in živio. Napil je potem g. dr. Juro Hraševec. Poudarjal je istotako zvestobo Slovencev do svojega vla- darja in cesarstva in rekel med drugim: Slovenci le moremo eksistira-ti, dokler obstoji Avstrija, brez Avstrije smo gotovo zgubljeni. Dolgo-trajni burni živio - klici in ploskanje je pri teh in drugih točkah pretrgalo-govornika. Omenil je tuđi, da sta le-i ta 1S7S. on in dr. Sernec, prvi s tor-1 nistrom na hrbtu, zadnji kot rezerv-l ni častnifc marširala v Bosno pri oku-1 pa čiji. Zahvalil se je navzočim čast-1 'likom za častui poset, napil na sreč-l no Avstrijo in na zmagovito vrnitev. h Dvorana je odmevala domoljub-H nih in narodnih pesmi, vladalo je na-1 vdušeno razpoloženje kakor ga že" dolgo časa nismo doživeli. Da je bilo-mnogo dobre volje, kaže to, da je<-občinstvo ostalo skupaj do 3. ure zjutraj. Denarni uspeh večera bo ne-dvomno ze!o lep, kar je zelo razve-seljivo. Za njega gre seveda zahvala v prvi vrsti požrtvovalnim našim go-spem in gospodičnam, Ki so pod vodstvom gospe dr. K a 1 a n o v e in nje-nega soproga opravile res velikansko. delo. Celjski Slovenci pa so s to pri-g reditvijo najuglednejšega svojega! društva pokazali, da štajerski Slo-I venci glede svoie udanosri in zvesto-l be do vladarja in države nikakor ne-zaostatajo za vsemi drugimi avstrij-s?kimi Slovani. 7a odvračalno sredstvo pri ofoo- Jelostih sopil za odvrnitev resnejših bolezni, se s točnim, kašelj blažečim ličinkom prav dobro obnaša blago- < slastni Thvmomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Dobiva se po skoro vseh lekarnah in stane stekle-nica 2 K 20 v. Strogo je paziti na ime Tlnrnomel Scillae. I a Mlado, »tara, V»»k pove: mm Ta oa 1c m met Ker se samo i nilm krepćam, Vednc zdrav ielod'c imam! Varajte se ponaredb! Prstni „FLORUN" se dobi edino od Rast-linske destilacije „FL0R1AN" v Ljabljani. k^________________J Postavno varovano. k Š anaforij \ AAJFleimaei l\ SANATOR1UM • EMONAl ■ F ORCOSDSN1CA ?? LUUBLuJANA KOMENSKLGA ULICA 4 ^ / fiEF-ZDR^NK FRMARKJ D* FR DERGANC \] I Zaradi prenredilve I trgovine vse P čevlie | !0 odstotkov cen je. ' Priporoča se »jri SjIbci" za nfr / Mm belo perilo. Kakor na solocu beljeno — izgleda perilo no po'urnem leuhanm s primes;o Per>il ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralnn sredstvo. TO %rAW! «A, Gotilieb Voith DUNAJ III. 1. Ifaprodal po vseh trgevinah. Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoie blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne • Mestni trg IO. 622 Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Rimska cesta št 19 oblast«. k«nc. instalater za električne naprave, luči, prenoi »ilei dalje hisnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih dei. V zalogi blago prve vrste, pro-raČMfil nm razpolago. Opremljen sem z najboljsimi in naj nove jslsnl preskusevalnimi aparati« — Cene in delo solidno! Moderna ročna dela in materijal I Veulne — primerna darila MH D P ft 111/ m neveste. — Predtlskarlja. UIILMl 11% Vexenle na roko ta strol-I Plisiranje. ILUi-a, Eongrc.nt tr« 7. . ^ ^^^ ^ . « B^ M HV a«^ ■■■ HH ■■■ ■■ ■■■■ ■■■1 ■■ •« ■■ M1B1 ■«■ ■■ ■■ H ^H MH HB KH BB ■■ ■■§ «■ ■■ ■ Naznanilo preselitve. i Slav. p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo ■ trgovino z delikatesaml j premostila v Lingarjevo ulico.! Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje ter prosim p. n. * odjemalce, da mi isto ohranijo tuđi v novem lokalu. J J. BUZZOLINI. < r*--------------------------------------------------------- ■ v Dobro blago se samo hvali I 122 vglaievalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13. Zaloga prvo vrstni h glasoFifjev, pianin, harmonijev. gosli, gitar, tambnric, citer, tiarmpnik itd. Najboljše strnne wWeicho!d" in drn^e ter ?se potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let — Zavod za oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega glasbenega orodja. Najcenejsa posojevalnica. VglaŠujem »Glasbeni Matici«, »Mladikt« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki instrumente samo pokvari jo. Edini samostDJni strokovnjak za vglaševanje ter ' popravila vseh gUsbenih inštrn- " "" raentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka }. 6. jurasek. ISrreiema zavarovanja človeškr^a Živ-ijema co najrazriovrstnejSih ko-nbina-cijah pod tako upodrumi rog^ii, ko nobena diuea zavarovalriica. Zlasti je ugodno zavarovar e na doživetje in smrt z manjšajo^mi se T2 vplačiii. ••. - .-. vzaiemno zatarovalna banka w Pragi« -•- - ••• Rezervni londi K 60,7S0*72A18 — Ixplat«ne o4*kodalao In kapitaUle K 129,965.304-25 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ——^———— Vsa polaaail« dajat —^—^—^—— awr OpneraiDP m\%m\ \ Ww ^T^r^ f Gosposki alici Ste?. 12. iw Zavaruje oosloola in premičnine proti požarnim škodam po najniljlh cenah« Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves. koder posluje« Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Stavbeno podjetje: Prevzamem javim in zasebne stavhe, ielezobetonske mostove, strope itd. — Popravila iz-vršujem po najnižph cenah* Izdelujem nacrte in dajem strokovn a na vodila. Parketna tovar na: Velika zaloga hrastovih m hukovih dešric,katcredobavim zali bi^ez polaganja; prevzamem tuđi pof/ravi/a in pola-gam deščice na ntara že 06-stojeća tla. Strojno mizarstvo: Izdelnjem vsa sta vbeno-mizarstvo ttčoča se delay pohištvo /e proti naročUu. Izvrmjem tuđi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po mzkih cenah. Tesarstvo: Pi*evzamem vsa v to st?*oko spadajoča dela,kakor; stresne stole, strope, verande, barake odre 1. t d. — Popravila izvriujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tuđi proti placilu. — Po že-leznid poslan les se dostavi na žagopo lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora. Ustanovljeno 1. 1900. U. Sca9KQttl> Ljubljana. lehnična pisama, za skladištem državnega kolodvora. 436 Tele/on štev. 299. I Stanje denarnih vlog na knj. in tek. ratna 31.dec. 1913: ćrffiSl Stanje denarn. vlog na bran. knjižice 31. julija 1914: :: K 236,633.922-—. :: O. ls:*-. ^BT prlv. :: K 86,573.762--. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Dnnajn. — UstiaotljcM U64. — 29 potnžaic. lipiferijlllUl.MiKtl(!HS JtioniMfitWtiiL MiiSUkapttalinreserve 65,000.000 kroi. | Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzcmanje tomaraffe Tlt)f na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje TTm+mmmkadM papirfev strogo v okviru cradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih Lpapirjev in posojila nanje. I u.tmen. in pismena pojasnila I« Mtffttl • «••!§ « b««ć«« str**« mpm4mh*Mh trMi«ali«liali wk*mr htmmplmim: ■Ltr.ftMfavktt ffroB«lwi tarika &|«U|hm. — MMta «•▼. «1 Najkulantnejše izvrSevanje bonalk ktamMl na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla-Cevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najetnodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l:stin, drtgotin itd. pod lastni zakleporn stranke. — Brezplačna revizija iižrcbanih vrednostnih rapirjev. — Promete za vsa žrebanja. taplaal« bi MaMamila v AaMrtk« ta te liwllr« 1660 Stran 8. »SLOVENSKI NAROD', dne S. avgugU 1914. 183. Stev Ju*x Brifcar, HM«, ptita ■(*-auplj«, razpoiHjam vsak taa live ilafctne, kraajsk« 2863 rake najnižje cene: 12—16 v, male, srednje 20—30 v. Solo 40—50 vin. (Hoch- Solo) 80 vin. do 1 K. r Zrele sveže n češplje m hruške (tepke) kupuje in plača po najbolji ceni M. Rosner & Co. veleiganjarna sadia v Ljubljani zraven pivovarne „Union". Koksa janus _ ___ (3 let. jamstvo) so glede na kakov ost in nizko ceno nedosežns! Šlvslnl stroji, pritisne, pne^matike itd. po priložnostnih cenah. Prekras n kat?Jo«ro. Vsikršna aaročila se izvršajejo točio in p* lizkl ceii. Vic nerc se shranjajejo in zaznaaijejo. — Pri znnanjih naročilib aaj se bla^oveli vzorce poslati. 40 Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav —.---- krasno opremli ene ==^ kočije, dru^e vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor rudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ii 4ćine9 že obrabljene vozove in ss ■ konjske oprave. _—- Losne kite nailtneje kakovosti po 5, 7,9 In 12 kron — vse vrste lasne pod-laga In mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasnl|ea brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih eenah prtaoroča Štefan Strmoli briwec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mettnogs in Starega trga). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase k Dola modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. nalnoveiši londonski kroj. Pristao angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. :TOHI: JAGCR LJUBLJANA, 2Mmb ma it 5. Prtdttskarlla I najnovsjših vzorcev I zafezeie illekel [m In Mute, g] stanovanje obstoječe iz 4 uličnih sob v I. nadstr. z vodovodom in vsemi pritiklinami, se odda za noFomber. Poizve se Fiorjanska ulica it 22 ¥ trafild. 2967 fotografske i aparate kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalomi fotomanufaktura in drogerija „Adrija" oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubllani, Selenburgova ulica 5« Temnica na razpolago. Zunanja naročtla z obratno pošto. — Zahtevajte cenike. BeiiBtM stanovanf e obstoječe iz 5 sob, kopalnice, električna napeljava, balkon z razgledom na park, bogata pritiklina, II. nadstr. Slovenski trg št 2, se odđa za februariev termin 1915, dalje elt veli stanovanje obstoječe iz 5 sob, predsob s priti-klino in porabo vrta, ali pa dve stanovanji z 3 ozir. 2 sobama s pritiklino, na Bleiweisovi cesti Št. 11, se oddasta v najem za novemberski termin 1914. I Poizve se v ođvetni&ki pisarni dr. V. Krisper, Slovenski trg 2. 3000 Že od I- 1868 sljajno preizkuieno Bergerfevo medicinsko kotranovo milo tvrdke 6. HELL & C0MP. ki ga priporoĆajo odlični idravniki, skoro v vseh evropskih drtavah s odličnim aspehom nporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim in luskinasdm lišajem in parajitarnim itpušiajem, luskinmm na glavi in t bradi, ima v lebi 40 odstofkOT Uineg« kotrtn« in se razlikuje bistveno od rseh dmgih kotranoTih mil, Ici se nahajajc V trgovini. Pri trdo-T-ratnih kožnih bolesnih rabite iako tupeSno Bergerjevo kotranovo - žvepleno milo. Kot blatj« kotnuioro milo za ienska ia otroke: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. Dalje bres kotrana jako slovito: Bergerjevo boraksovo milo n sicer proti ogreatn, ogoreoln, pegam, moxol]em In dragim nsprOIkain kote. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 70 Tlnarjev. Novo: Bergerjevo tekoče kotranovo milo je irvrstnega učinka pri kožnih boleznih lu" ^ ' A skinam na glavi in v bradi kakor tuđi kotd sredstvo za r^st las. Steklenica 1 K 80 vin I Zahtevajte po 'ekarnnh in ladevnihtrgovinah | rakliačno Btrgerlevm hotranova mila in pasite na poleg stoječo varstveno rn^nko ' .____ in ni polegstojefci lirmin podpis >2 Jfr ^ m. H*U * Co. na vsaJri etiketi. 4&?£rf^^^___ ^ Odlikovan s častno diplomo na ^r t-c»c»«-^(#MK tinjo na «v*tOTnl razstevl v Parim teta 1900. Tvornica: G. He!l ft Comp., Dpan in Danaj I., Relferstolferstr. 11/1! V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenstka dedlćl, Ph. Mr. Josip Ćiimar, J. Mayrf 0. Plccoll, Ubald pl. Trnk6cxy in t vseh dragih lekarnah na Kranjskem 1 Kszensko-pravđiu M z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z i dodanim i nrfitve.ii mm in dnieimi zakoni in ukazi kazenskl postopek zadeva-jočUnL ______ I _ ______ . po posti SKIOv. 'laniu tanana vUitljaiL 188. itcr. .SLOVENSKI NAROD-, dne 14 avgusta 1914. Stran 9. TrgoiBG u rodoljvb P. IhistiE. | Ničesar ni imel in ničesar ni znaU ko je prišcl s Hrvatskega v Ljubljano v hiŠo gospoda Vaša Pe-tričiča, da se izuči trgovine, a v njem so dremale riste lastnosti, ki jih je treba le vzbuditi in vzgojiti, da iz i človeka ne kaj postane. Peter Kostič je prišel v dobre roke. V hiši g. Vaša PetriČiča je vla-dal strog red. Treba je bilo delati, točno, vestno in natančno, in treba je bilo tuđi solidno živeti. Nič kro-kanja in ponočevanja in kvartanja po kavarnah in prevlačevanja dvom-ljivih žensk. Takih stvari g. Vaso Pe-tričič ni trpel in vsi, ki so se pri njem i učili in so pri njem služili, so mu j hvaležni, da jih je tako očetovsko j držal. | Peter Kostič se je pri g. Petriči- j ču izučii v trgovski stroki, se je pri j njem navadil delati in štediti, in se i pri njem nauči! narodno misliti in narodno čutiti. Peter Kostič — kako malo ljudi ve, kaj pomeni to ime za slovensko trgovino. Razmeroma še mlad Je Peter { Kostič umri. Bil je trgovec v Celju, j pošten, soliden, delaven trgovec, in j ko je umri, je pokazal, kako zlato j narodno srce je imel. Peter Kostič je imel lepo premo-ženje, pridobljeno z delom in šted-Ijivostjo in vse to prerrtoženje je za-pustil narodu, med katerim je živel in delal, Slovencem. Za glavnega dediča svojega pre-moženja je imenoval JužnoŠtajersko I hranilnico v Celju pod sledečimi po- j goji: ! 1. Da placuje Kosticevi teti Ma- ; rij i Jankovič na Dvoru na Hrva- i škem iz obresti letnih 900 K; da pla- ! čuje Kosticevi sestri Draginji Obra- * dovič v Dvoru na Hrvaškem letnih 2400 K; da plaČuje za izobrazbo in vzgojo njenih šest otrok lernih 1200 kron, a ostanek, ki bi ga nesla zapu-ščina čez te rente, se naj nalaga na posebne knjižice, tako da dobi vsak otrok Draginie Obradovičeve ob svoji polnoletnosti hranilno knjižico za 4000 K. 2. Testament pravi: Po izpol-rnenem šestem znesku (za otroke Draginje Obradovičeve) mora Juž-•.oštajerska hranilnica vse obresti • nalagati na novo knjižico in sicer do \ popolnega zneska 20.000 kron, kate- | ri znesek. kadar bo kompleten. naj j se izroči slavnemu Trgovskemu bol- i niskemu in podpornemu društvu v Ljubljani, kot mojo revanžo za pod-noro, katero sem jaz honetno cd tega našega humanega društva v povra- \ žilo za stroške v moji hudi in težki j bolezni od njega prejel. ! 3. Kcnčno pravi testament: Po ; izvršitvi vseh teh nalog ostane Juž- ! roštajerski hranilnici ves kapital kot * večna vloga na njeno razpolaganje, i ampak v celoti in nedo*aklji\\ a \ obresti nai obrne v svrho, ki je moj ' Jeal in prosim, da se točno izpeljuie. , Vse obresti namreč in za vedno se -majo v prospeh, hitreji razvoj in na-predek slovenskega trgovstva in obrtništva vporabljati. To naj se ta- . -:o godi: Vsakoletne obresti se naj ! -azdele na več malih vsot, n. pr. po ! 100, 200, 300. 400, 500, 600, 700, 800 :n 900 K. Ako obrestna mera dovolju-e tuđi več. Potem se voli specijelni , . dbor ali odsek slav. odborov trgov- i -Kega slovenskega in obrtnega obče- j lovenskega društva ter mu se pri- j :ruži še prilično tri izkušene SIo- j vence, tako da bo ves odbor štel de- \ vet ali enajst članov. Ta odbor se ! ma vsako leto ali če je nujno in po- j trebno tuđi polletno sniti in s temi \ svotami disponirati na ta način, da j potrebnim pod ramo seže. Vpošte- | vati je v prvi vrsti Slovence čistega | značaja iz Celja iz okolice in s Spod- ; njega Stajerskega, končno pa tuđi iz \ vseh drugih krajev. V prvi vrsti naj \ se ozira na narodnjake, ki žive že ; dlje časa v Celju v okolici, imajo že i neke zasluge, a vsled bolezni, nesre- j e ali drugih razmer zaslužijo pod- j roro, da peljejo svojo trgovino ali \ obrt naprej. Potem imajo pravico J do podpore vsi, ki bi v Celju ali v t okolici radi začeli, so marljivi, imajo ! !eix> preteklost in priporočila in je i unati, da se vzdrže, če se jim kupi j Dotrebno orodje. Vse one obrtnije in trgovine, katerc še v Celju in okolici ! manjkajo, naj se sukcesivno name- j šCajo in podpirajo. Posebno se )t \ ozirati tuđi na one v Celju že živeče ; Slovence, ki so odvisni in se ne upa- ! io priznati svojo narodnost. Tem robom je treba izdatno, a previdno pomagati. To so glavne določbe testamenta pokojnega Petra Koštica. j Ta testament priča, kako hva- ; ležnega srca je bil Peter Kostič, za-kaj oddolžil se je trgovskemu bolni-škemu društvu z red'Ko nobleso in Je ! pravzaprav vse svoje premoženje \ zapustil tistemu narodu, med kate- ! rrm si ga je zasiužiL Slovencem na j Štajerskem* I Ta testament priča, kako iskre-nega narodnega mišljenja je bil Pe-> ter Kostič« ka}ti zapustil ie svoje imetje za pospe še van je slovenske trgovine in obrtnije. Zdaj ni čas, da bi Petru Košticu pisali primeren životopis; treba je še nabrati gradivo; a za sedaj na] zadostuie to malo opozorilo na velikodušni testament tega redkega moža. Učiniti praskega domaćega mazila se na zunaj kažejo s tem, da so z njo pokrite ranitve vsled svojih močnih antiseptičnih lastnosti zava-rovrane pred infekcijo, torej pred komplikacijami vnetja, ter se brez j bolečin ter razmeroma hitreje in 1a-| že zaceliio. Praško domače zdravilo J iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor-j nega dobavitelja v Pragi, je vsled ! teh izbornih lastnosti postalo sploš-! no rabljeno domače zdravilo in je imajo vse lekarne Avstro-Ogrske. I A ličejo se zastopnikl. proti visoki proviziji za poset j pri poljedelcih, obrtnikih, uradnikih, za ! gospođe in gospe. Prodaja suknenejja blaga. i Vpeljani imajo prednost, nevpeijani, ki j imajo mno^o znanstva. se vpeijejo. Ponudbe ! pod Tnchfmbrllt 4S13 ■■ Haasansteln 4k i Vogler, Praga II, Ćeiko. 277s Prodajalka vajeoa trgovine m^šane stroke, i#11 službe v mestu ali na deieli. | Ponudbe pod šitro 9yProda]alkau i na upravn. »Slov. Naroda«. 2993 i Radi odpoklica gospa dar] a k ) vojakom se odda pekarija v najam. Poizve se v upravništvu »S'ov. Naroda«. 3001 Izgubila se je mlada psića volčje pasme, belo ia sivo pisana z i znamko št 651. Prosi se, kdor bi jo • videl, naj blagovoli sporoč?ti ali jo j pripel;ati nroti nrimerni mgra-H last- . r^ku Siefann Afoncinger, trgovecT ; Marti nova ceata 10. 2939 ; liisiMDje ! ¥ vili v visokem pritliĆju s 4 sobami, j verando, kopalno sobo, norahn vrta j in vsemi p-^k^nami ae Odda za I november 1914. 2975 I Vrra^ se v pisar ni F. Sn?aii-člč, Bleiweisova cesta it. 13 L ifcyđlia/ teojbo^e za zob« KASLJAJOCIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najbotjšim usnehorr THVNOHEL SCILLAE pomoček, ki razleraja in odlučuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, od-pravlja težkoCe dušljivosti in zmanjšujc njih števiJo. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem ućinek ThjMOaiel telila« pri ostovskem kašlju in drugih vrstan dušljivega kaSlja. ■W Prosim vpnšajte svojega zdriviika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se posije naprei 2-fO K. 3 steklenice ako denar naprej T-— ■. 10 steklenic ako denar naprej za 20"— ■. Izdeto?uje it flaiu utofi B. Fragnerja lekarn« c. kr. dvorni dobavitelji —— Pr«9a III., ftt. »#t- ^_ Pazite na ine izielka. Izieloralca ii aa var- stvea« zaaak«. V Ljabijaii t lekarsaa. dl. 0. Pkctli. t. S«iailu Perje x* postelje in puh priporoča po najnižjih cenih EMIL KRAJEC preje F. Niti Pred Skofijo ftte«. 20. Zunanja urotila se toćno izvriujejo. lainfla zalna lavalnil U ujfiKiiii otroških vozičkov in cavadiie 4* najiineii« lime. M.Paklč IlIMtll IUOttilliB SI m:Mi i Mnttjra. Dstanorljctto 184S. parno barvarstvo ter kenncno čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS.REICH Pnljanski nasip - OzKa ulica l\. 4. Sprejemališče Sclenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ? Ljin Dunajska im u Velika zaloga stelsEenine, porcela- na, svetilk, zrcal, šip, kozarcev. vrčkov 1. t. d. gcstilniška in kavarnar-ska namizna posoda p© našni%!ih cenah. Zdrave, Hine otroke 72 hoćete imeti? Potetn jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribfe Ol|# iz lekarnc pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje nije iz katerega je nopolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K l"80. Zcper hašei;, zatUze-nost ia prehla!onje je v tem času za otroke najboljše pre-izku^en in mnogostransko priporočen trpmtt%yr aok- — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih do- mačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „JMft". KIN steže vnqefc spKHinfiE (NM«|a|# m tmM %štmwUm sa *Ua« rak iMtelildli bUjala. Ru^llja se 2krat u du u rse »trud. Ptiarni- M«fj. Vinko Pnthfrki iBkaraa pri zlatni orii Primano Izborni fotograUčni aparati lastne intuje konstrukcije. Dodelovanje vseh amaterskih po^netkovvnašem ateljeju. Priporočamo pred nakupom aparata nas povprašati za svet. Vsled hitre prodate vedno svež materijal. Naše priljubljene kamere „Autria" in ploMo nAmmlrlm" se dobe tuđi potom vsake trgovine s fotografičnimi potrebSčinami. Ravno izšli glavni katalog gratis. Trgovci nai se cbrnejo na našo eksportno trgovino „Kameri Industrie" Dunaj VII, 277§ 12. Hiech-ner ^(TX7"iliL-l^i2Lller) : Ia kr. 4varnm mauurfaktnra za fotografiio na Dunaln L Oraben 30 In 3L - ■ajwečja zalet« za vsako fotografićno potrebo. ■■ ■aoia Auersperga T I# 71 1 # 1 termalna kopališče IU|lIilu IIU UUluIIJJlIuIlK Dolenjskih žeieznic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov iadioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeii, mahovne kopell, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi se: reva&atizem, protin, nenralgife (ischias), neurastenija, histerija, ienski holeini itđ. Prospekte razpošilja toplišku ravnateljstvo Sezija od 1. maja do 1. oktobra. 1480 Crjinf l/np Ijnbljana, I lOill IlUJ Sodna ulica. Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za i stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. I IPodoirajte lomačo industrijo! Stare nogavice se ceno podpietujelo I Pazite 1672 Zdravnik Wnk Je posebnost ielodčnega likerja iz zdravilaih rastlin, kateri izborno upliva proti slabostim v zelodcu ter radi tega v nobeni družini ne bi smel manjkati. Zdravnik želodca. C. kr. priv. tovarna za cement i Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženinev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote đaleč nadkriljujoći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2181 raznih nradov in naj si ovitej ših tvrdk so na razpolago. Centralni tirad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. PREMOG wseh vrst in v vsaki množini dobavlja zopet za sedaj 3007 Ff on Uiisr ^ ni ^ ^ Ljubi jono ^—— Telefon *t. 266. ——— I Advokat in kaz. zagovornik dr. Albin Smola je otvoril svojo ^ odvetniško pisarno v Ljubljani, Dunaj ska cesta št 20 (nasproti kavarne „Evropa" in gostilne „pri FJgovcn") I Stran 10. .SLOVENSKI NAROD«, dm 14. avgorta lili 188. štev. v .TRIBUNA" / 0#t*f aai* VMmbbMI i 'mlJca at. 14, pt*t t — pivovar Oorfvp* i Velika eksportna zaloga dvokoles, £i valnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov itd. itd. :f\ batjel Gorica, Stolna ulica M, 2-4« Prodaja na obroke. Ceniki franko Vsled smrti solastnika se proda po nizki ceni in pod ugodoimi pogoii x vsemi moderni mi stroji bogato preskrbljena tik ob večji postaii južne železnice na Spodnjem Štajerskem. Poiasnila daje dr« B« Pipaš V Maribora. 2775 fiiaznanilo. l¥aa Magdić te 'e z Snaalske ceste 4t. 20 pr'eselil v hotel „pri Jtialiču" (I. nadstropje) in se priporoča tuđi nadalje. S spoštovanjem ^i" Iv&n Magđić« (iiaretii papir ii mm JIliflH" ~ se hvaUta sama In no poirebujeta reklame. ^^= Zaloga pohištva in tapetmšfcga blaga, ftfearstvo. Fovolna spolna oprava.' 2 postelji, 2 omari, 2 noćni ornat tci in t umivalnik 3 marm, vloščo in ogledalom h 350'—. Jamči se sa solidno delo. Cene fonfoirmčne. Zahtevajt* najnovejši katalog, /(ateri obsega nad 300 modernih slik* soo J. Pogačmk. Z/ubl/ana, JV[arije Jere^ijc cesto jft t3—18. PPfMlSMA DRUŽBA ZA STEKLEM OBRT Sil|SATTLBELBOGENčEškOFR1DEPK s^E.s ■•" Zično steklo -*■ l ^iadlto in ripijano, skoro bele barv*, 4—"• mm debelo za strančica okna v I delavmcah, 6—7, 8 in lo mm r*ebelo *.-» gornjo »vetlobo v«eh vrst, 15—50 min I dcbcio n koaatrukcij« podov. Povsod najbolje prenlraieno in nedoveino proti I »trrnjj i mio ciiiam in oii> preiaai \wmw itekieni startni Kameni I — oblastveno varovani — ta o :n», ttene, kritje obokov verand, rimskih vrtov, ' Vioskov, prrdvtrelic, kopali*f, bolnic, t\ .rnir ledu, ledccuce, vx<*li»e kleti, i kleti ta poinjenje , klavnice , kolodvorska poviopja , lokimotivne remiie. I rvorniike naprave i. t. d. { Steklanl đtreinlk, fjladek in lartttn, vseh »bUk. Tlaka>vne pl«i£e 1 tJo-tmio Ueo ali bf% ni«, railificih vtoro«v In v«I(ko«11 In tobeloiD cd ' 15—40 mm Surovo stoklo, flaUko In ripl)«ao. — Bkodellce xa loto-) grato. — Stgnalne plo*6« ma latamnlo«. — Tarttrea« »tekla pri napravah \ »a vopoa taanje. — St«kl«n* £rk« sa aaptsm« tabla fai r*kl. icka vseh vrst Jlnnounnie s tremi sobami in pritiklinami v Jataez Trđlnovi olici iL 8V L nad-stropfe se tako] odda. 2995 Dvoje elegantnih 296ć stanovanj vsako obstoječe iz 4 velikih sob, pred-«obe, poselske sobe, kopalnice in z dru-gimi pritiklinami, na solnČni legi in lepim razgledom se oddasta z ne-vembrovim terminom, iedno tudl takof ▼ aaje*a, — Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda4*. galanterijske stroke z večletno prakso, samostojen delavec, ki bi imel veselje tuđi nekoliko potovati, se sprelme takol pod zelo ugodnimi pogoli pri trrdki Ivan Savnik, Eranf. Isfotam se sprelme tuda manufaKturist. TeieSon št 253. 2,j7 Telefon 253. I ? I B v *i* * * ?1i -. i vSjudro ffia2:nan!af da cfef'jja napr?. ;;^^^ia dalje In se pripsroča s!a^. ^Li,ć^siwii. Vole soslilnisko V me3ta ca severni jezikovni meji se pod ugodnimi pogoji da ▼ na I em s 1. oktobrom 1914. 7864 Pojasnila daje dr. Val. RoilČ, blaga inik Mohorjeve družbe, CelOveCf Koruška. '„Anker'5' družba ra življensVo in rentno imrmnk ni Imnajts ceumlai zastsu n i Dnte. Siinnrsi !t. 11 in n^r: zslic za Kranj^ Ispolž Bflitslil in Fran 1p%m i V'^z\ ;mmti$ i i ▼seli vrst iivljeoska in realna if arovanje, i B Svetovne police družbe so v smislu Iber: Inih zavarovainih poso j jtv že po kratkem otstanku neizrodbitne m neproDadne z avto-matičnim podajšaniem in ob skromni dodatni rrerr»t«' obrnejo tuđi Tojni riziko in fn^aliBnostno soz^tarova^^, katero ?adnie zavarovene za sltjča] invaidnosti p^.ie^ ustavitve plačevanja rremije tuđi 5e garantira ?a ve«; *as trajanja zavaro-vania prejemanje rente v vis^kosti 10 odstotkov zavarov.-ne glavnice. — Od 1. januara 1 1911. na novo uvedeni dividendni nacrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno udeležbo cl o1">1^»1c:jpx ki se v polici sanni v največjem deln garantira. -— PnlasniH difo neobvezno in brezrlaČno generalni znst*so v *5^r3"!fcu ter glavna zastopstva v Ljubljani, L^OTiold Gr(2n*e'd in Fran Aumann, w Celovcu In SKariboru ;er vsi go-t spodje inspektorji in agenti. S Stanje zavarovanj Konec 1913 rez 670 miMinaov kron I Aktiv .... Konec 1913 čez 20!> miliionov kr«n V Izplaćil . . . K'inec 1*M3 čez 400 m'ltjonftv kron ' Osebe, k! ka^o zvcie v bo!^*^h kr^-^h, se vabijo da prcvzemo naže zastopstvo. W:.w točna! Cep,2 soliđoe! Prva največja Comača !n eksportna tvrdka! Zalag^teii c kr. annad9. vojne nrioruarice. domobrancev itd r\i I IM i Ljubljana Ostari trg št 3 J Glavni zastorintk največjih tovarn ur v Svic i Pripoznano na{bol|*6 \iwki ure, Schaffhausen ore, Oiega ore itl Maiboaftte^^a zaloga •rllRntnlh !■ drngUi prst«noT. u^tanoT. Taritic, maatatnlc itC Wamixno orodje. — Kraaat aaatavki ls srebra itd. IM. ii flajnovajil c«nlk tirccplaičn«. s SANATORIJ ELISABETIHUM zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. — Prosta izbira zdravnikov. — Cene zrnerne.^— Moderno opravljena R6ntgenova soba, — Udobno urejeno kopalašče z vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tuđi porodniški slučaji. Poljanska cesta 16. 1059 Telefoa it 141. V skladišču blaga Malvina VV'eisz Ljnbliana. Selenburgova ul. 1, nasproti 9lEmzisiec<. 1 komad rjuha, 2 m doiga, brez šiva . . •.....K 1*96 1 komad namizni prt s 6 servijeti . . • V V . • . . • »1*96 1 komad mizni prt iz damasta (bel) > . V V V V . . V . 1*96 3 komadi brisače, izvrstne.......'...'. V '•„ 1*96 6 komadov platnenih prtov za steklenino.......«1*96 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom. . . „ 1*96 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . n 1*96 12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev n 1*96 1 komad moška srajca (bela ali barvasta)......»1*96 1 komad spodnje hlače iz kepra, franeoskega fazona . „ 1*96 2 komada moške spodnie hlače, kratke iz zefirja . . . „ 1*96 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena. n 1*96 1 komad ženska srajca iz sifona...........„ 1'96 1 komad ženske hlače iz sifona z volanom ....... 1*96 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona .... „ 1*96 2 komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih..... „ 1*96 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah „ 196 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami . . „ 1*96 1 komad svilena šerpa ali ruta.........„r v „ 1*96 2 komada platnene blazine s franžami za divan. .' V f. w 1*96 1 komad svilen robec (ruta) prima.......'.' '.' . w 1*96 1 komad moska noćna srajca, prav velika . .' J V V \ „ 1'96 1 komad predpasnik iz listra, prav velik . .' . . V .' . » 2*90 1 komad šal..............• V •' V .' f.1 » 2*50 1 komad bluza za ižhod . . .' '. .' .' .! .' .' '; j J 'J 'J . 1*96 12 komadov brisalk za prah............. w 1'96 Jfarocila iz dežele se pod 10 kros ne pošilja. Po&ilia se tuđi po poStnem povzetju, 2976 ako blago ne ugaja, se denai* vrne. Prosim, ozlrafte se na mo|o trgovino! Stalne cece. Froti gotovini. Kmetska posoiilnica llubllanske okolice v Ljubljani. \ obrestuje hranilne vloge po čistih ^^3/ 0/ brez odbitka rentnega 3avka. Rezervni zakla) nad X 800.000. f 14 / 0 Ustanovljena leta 1881. *m ______________________________________________ 188. Stev. »SLOVENSKI NAROD" dne 14. avgusta 1914, Stran 11. Svatofl gumijevi podpotniki. Mutili po emncimti. bttitwtl trfMdL Glavna zalogai I Anton Krisper, Ljubljana. Svctovno znani! Originalni motorji „Otto" «5981 za t>encin, bencol, petrolin, surovo olje, se?alni plin, svetilni plin itd. Motori! za surovo olje „sistem Diesel". Benoinove lokonoUlo. rvajmodernejša konstrukcija. Največja tvornost! Najvarčnejši obrat! Doslej prodanih čez 121.OOO mo-torjev m 1,300.000 konjftk. ftilami. Specialni prospekt 541 gratis. Langen & WoH, Dnnai X., Lasenirargerstr. 53. si. Nobena družina brez aparata „Gramola" prvovrsten samoigralni goDbsni stroj znedoseg. reprodukcijo. , Zahtevajte takoj cenik. i «. mm. Mu ulica 9. 5. Edina fovarniška zaloga pristnih gramo-fonov in umeiniških gramofonskih plošč — na Kp&njskeniB = Kolosalna f zty&i? ! Lastna delavnlca za popravo vseli vrst gramofonov In draglli -odbenib stroj ev, će so isti bili pri med kupljeni ali ne. Zastopnlk avsir. gramofonske dmibe na Dunajn Ltd. Ceniki zastonj in franko. 3513 Brez konkurencel F. 1. Popper čevlji za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, UCni in najboljše kakovosti. * Naprodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Preše rdova ulica št 5. Gojsserski čevlji za tari ste, higiJenfCnl ćeviji za otroke in Lawn-teiinjs-ćevljl. (K K 12-50—1650. Uiljaia Fr. ŠeVČik Ziđovilra al ?. puškar priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih 217 pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tuđi belfilskUi, smlskik in teiUk strage preizkttAenih pm&k, za katere jamčim za dober streL Posebno pripo- Iroćarn lahke trocevke in pntke Bock s Kruppovimi cevmi za brez-dimni smodnik. — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebšcin |V po najitiijih cenak. -^g PepravUa in urette m Uvrinjefe letae ta imoelU** Cenovniki na zjihtcvanj« mmmt^n'§ in p^Mmimm pvmmtBm I Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 * A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Ni debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cenef Restavracija WW m mmm w% m Mm v zdravilišču « H III II1A Iiberna dnnajska kubinia. — Izvrstaa naravna i vina. — Vedno sveže pivo. — Cene zmerne. s 2131 Priporoča se * Viktor Zeilner9 restavrater. ' Anton Mss krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljavih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzor. cih in najnižjih cenah izvrSujejo. Vsak dan svež sladoled tn ledena kava se dobi I v slaščičarni I J. ZflLflZMIK k Stari trg št. 21. J g. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve mauni, trgovine prf^oroća hlfluiihe slamnike tepite. razno moško Durilo, hravats. ovratnike itd. iti Bfa^o imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LHIKUSCn Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber I delnikev in seif^nikev. Popravila se izvrSujejo toCno in solidno. I Prodaja vina. j Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 j hekto čistega, zajamčena naravnega belega ia rdečega vina, novega in j starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno | na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo I ceneje. Vsa nadaljna navodila daje | ravnati zadr. iim. vinograđnikov v Zapisu Kukovlćova ol 5. Žagni polno jarmenik in stroj i za obdelovanje lesa vseh vp«t 7.3asti patentni brzodelni jarmenik, jarmeniki cepilniki, (samice), benećan-.'. /. ski jarmenik .*. .*. enolistni in dvolistni. Vs1 stroji za mizarje, kolarfe, strugari e, so-darle, tesarle itd. Itd. Vsi stroji za izdelovanje pobištva iz vpognjenega lesa. Strofi za lnplfenfe lesa. m Stroii xa lesno volno. Tvornica strofev G. TtiNNIES, LfublSana P. TURBINE za v»e vodne razmere z najvecjc izrabljivostjo. | Precizijski regulatorji. ------Patent prijavljen.------ MODERNE 320 TRANSMISIJE. Previem kompL tvorničkih oprav za vso :: lesno lndustrl|o. :: Najfinejše reference mnogo-vrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje furbinska naprava za I. kranjsko elektr. cen-L tralo: 2 turbini po 1600 *----- konjskih sli. ----- r Ina ifstva J. J. Haolas Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 Wm zaloga poliia za spalne In {edilne sobe, salone In gosposko sobe. Preproge, zastori^ modrocl na vzmet iimnati modroci, otroški vozlčki Itd. Najsolidnejše blago. Najnižje cene. Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. Hajkralša in nalnp pol V AlHEIIbO z modernimi velikimi brzoparniki iz LjaUiane tez Itimm v Hew-York 13 te proga Red Star Line deča zvezda Na naših parnikih limland, KroonUnd, Vmšmrlmm*, X#«U«d, Laplamd la Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po rovem urejene kajite za % 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentne ga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Oikol iz IjiHjae vsak tirek popolčie. Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat 6m l—eit v Seveno Amorlko in je ta voinja iidatno cenejia kakor na Novi Vork. | P«jauiU iaje vUUto p*trjei zrnstoftik Franc Dolenc w Ljubljaniy I________ ._ Kolodvorska nllca ^, stev. 35p aA fa^B^M Ifiblodvim na dano mte? ^f^dUnta^ Anvepsa ^*: NewYorK Stran 12. .SLOVENSKI NAROD-, dne 14. avgusta 1914. 188. štev. Luserjev obliž za turiste lahlw|tg pri makm/m hIm Izncm Lutrj«? obHi sa tnrlsto po ■ i"Mt najboljši m najzanesljivejši pomoček proti kurjim očesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnafc! Glavna zalog« lekarna A. Schwenk, Dunaj-Meidling. Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo LmserfeTtT originalne ona mkdi,ekazujejo izborno ktkovost ta—r|tr«ii obliža za turiste. Pozor pred ponaredbami! I I Pozor! Pozor! 1. stanovanjske ie, stivbie lansif I v mesta kot v okolici M pod Jak* mfOtalatf r*f*l* PM^ftlo. I I Posredovalnica za nakup in prodajo; 3936 I I Valentin Accetto, Trnovskl pristan št 14. I I 11-50 Velika zaloga 15-50 najfinejših, trpeznih in nogi najbolj prileinih čevljev za dame, gospode in otroko. Viktorija Sterniša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. I Gg. učiteljem, učiteljicam in čtž uradnikom 15°o popusta. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporcča svojo bogato zalogo w i veznih k©le$. H M ^ % ^^ xa rodbiso Ib obrt. Brezp affl kani za, mm v fiiii. ' Pisalni stroji „ADLER", pietilni stroji vseh vefikosti. I Pripcrcčarao s£p eciia^lz^o I d (unsko !n otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke | IVI. ICristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hica. Najnovejše g^T KOSTUME ~M NaiBOTOfia BV Wfl§9B s Doraače obleke. : 11 lfc WW ■ I I I M P Praini plasći. M D I I il 1 3 § ^ g^ Moško, damsko, parilo. IM lm I I f|l ■i " JP IM Športne čepiće, moderce. A m ■ m I ■■ ^m i utroške oblsklce m obleke za mladenke. i E: 'snično perllo in drage potrebićine xa nov«roi«a&ke. W Pošilja na izbiro tuđi na deželo. "*• ! ________ Iprttat mtopallM sa prodajo t provizijo iivalnih strojem, ogledal in ur proti metećnemu odpla-£evanju sprejme §• HtaoMB9 veletrgovina • šiv. »troji, Frafa tJNt-IL 284! •nfiHl ptont Jamtm m*T pn|t I 4-—. sedaj K 3— IripMi pMb Jmjmr ** I rSI, tedtj K 2-- Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Gramofoni od K 20 naprej. Plošče od K 1*30 naprej. Fr. P. Za]ec Ljubljana, Stari trg 9. Zastopnik najVt\*iiti tvornic tu in inozemstva favorite, Columbia, Jumbo, Eden, Zoae-phon, Avstr. gram. dr. „Aagelf1 itd. itd. Nad 20.000 plo*fc ▼ zalogf- Specialne plošče naislavnejSih opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni de-lavnici točno in solidno. — Pri večiem od-jemu popust Ceniki brezplačno zdravniSko priporočeno kri tToreie vino daje m*t in zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poŠt-nem povzetju K 4 80 — Edina zaloga: Br. Novaković, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, -------Malage, Konjaka, žganja itd. === Hi T "U" JE2 X-. T -^- 3ST ^^-. PATENTE vseh dežela izposluje inženir 33 AS« OEIiRHAUS, oblastveno avtor. In zapriseženl patentni odvetnik I na Dunaju Vl.y MarlahUfarstrasse št. 37. | ir "-■■'-' ■■■ ■ Usta MVljttl L 1842. a^_a».aM-an.Ja*JKjtt»aM-fflLaB-aM-aMMaM^aM-aM-MMjS-^- -"- S^at^S^JaLH^SJtt^aLal-n-EL.j-aM^Ctajjft^Lifcž.^ČL-fi-iS-fl-fe-aa.^ Iona olii_ln. laka in firnela Telefon Itiiilh 154. BRATA Crkoslikarla, lakirana, stav&na Proda jalnica: Miklošičeva ulica št. 6. | nasproti hotela „Union". Misna EBERL io po&istvena pttrla:. i Dela vnica s £ Igriška ulica štev. 6. §1 Električna sila. m -i I I 17 •* ^ \T *y DHC 7R1II/ učitelJ Glasbene Matice in edini ALrOJNZ dklZINIK ss;^^^^ Lfnbllana, Kongresni trg 15. (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica • kiavirjev in harmonijev na iu?u Austrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalf. Edini založnik dvornih in komornih tvornic- Bosen-dorfer, H51zl & Heitzmann, FSrster. Ehrbar, Gebruder StingI, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg Tamerk. harmoniji). — Obrokl od K 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavijaiočo mehaniko. lOletna rostavno obvezna garancija, ftajemnlna nainižja. Zamena naj- ugodnejša. UglaSevanie ter popravila strokovnoin ceno. Ker imam zgorai navedene prve fabrikate Isklfnćno 1© faz za Kranjsko v za'ogi, svarfm pred nakupom falzl- ffkatov in navidezneca „pofelna" pri krfčačih. ki se drzneio govoriti o „dobrem blagu", dasi nimajo ni jednepa romembneea fabrikata v zalogi. Ivan Bizovičar ometnl In trgovskl vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor ludi okusno :: izdelane vence, šopke in trakove. :; Imam tuđi vsakovrstne j sadike do najžlahtnej- j ših cvetlic in zelenjadi. I Sprejemam tuđi naro- j čila za na dežeio. Vsa I naročila se izvrŠujejo I :: točno in solidno. :: I Brzojavke: I. Bi »ovi čar, I ;: vrtnar, Ljubljana, k J Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvašklh odrih drevesne cvetlice t kakor tuđi najli-ne]ie dekoracijske cvetlice sa dvorane u 1b balkone. :: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. D^TstjTrečjSL sloT7-e3a.s3s=SL 3=LrsLZ3.Iln.IosuI Denarnega prometa koncem leta 1Q13......K 700,000.000'— Vlog koncem junija 1914 nad.........•* 45,100.000*— Rezervnega zaklada............• w 1,330.000*— 41/0/ / I brez odbitka. Hranilnilnica je puplUrno varaa in /2 /O stoji pod kotrolo c. kr. d«2elne vlade. Hranilnica posoja na zcmljišča in poslopja proti 5'/*% obrestim in najmanj */*Vo amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.