Posamezna številka 10 vinarjev. Stev. 200. y LjuiiiM v mm, 3, sepiemura mi Leto XUL Velja po pošti: s Za oelo loto napre] . , K 26'— za so meseo „ • • » 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na domi Sa celo leto naprej . , K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi preleman mesečno „ 1*70 s Sobotna izdaja: = ■a oelo leto...... ,, T— sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat .... „ 15 m za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst Porodna oznanila, iMi, osmrtnice lil: enostolpna petitvrsta po 20 vin. ■ Poslano: i enostolpna petitvrsta po 40 vin. izhaja vsak dan, Izvzemšl no-delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red Orednlitvo |e v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol it 6. — Račnn poStne hranllnloe avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona St. 18& Sv. siilici io vojska. Italija vztraja trdno in neomajno v tem, da ostane v sedanjih vojskah nevtralna; deloma ne mara biti nezvesta troevezi, deloma pa se boji notranje prekucije, če bi se lotila Francije. — Kaj pa bi bilo s privilegiji apostolskega sedeža, če bi se Italija zapletla v vojsko? Listi se pečajo tucli s tem vprar Sanjem ter poudarjajo, da je marsikaj pomanjkljivega V garancijskem zakonu, ki ga je dovolila italijanska vlada sv. stolici, marsikaj pa tudi takega, kar bi italijanska vlada v slučaju vojske nerada trpela.. 8 11. omenjenega zakona se glasi: »Zastopniki tujih držav pil sv. stolici uživajo vse v mednarodnem pravu določene predpravice in rnuni-teto diplomatskih agentov.« § 12. določa, da jo dovoljena svobodna korespondenca sv. stoiicc s katoliškim svetom torej tudi z zunanjimi vladami, ne da bi se italijanska vlada vmes kaj vtikala; papeževi kurirji so enakopravni s poslanci drugih držav. § 10. govori o inozemcih, ld imajo v Rimu kako cerkveno službo ter jim zagotavlja pravice italijanskih podanikov. Nekteri italijanski listi zahtevajo že sedaj, da bi ti paragrafi v slučaju vojske ne smeli imeti veljave, in da bi morala biti osobito pisma in brzojavke na te osebnosti podvržene cenzuri; dalje poudarjajo, da bi ne bilo v interesu Italije, če bi diplomatski zastopniki sovražnih držav ostali v 'slučaju vojne v Rmu. V vojskinem času, tako sodi fra-raasonsko-demokratski list »Messag-gero«, se pretrgajo vse javne razmere, blagor države, da je edina in najvišja postava ter merilo, ki se po njem ravna država, v vsem svojem delovanju itd. Konča pa z besedami: »Naj bo značaj zakona iz 1. 1871. tak ali tak, višje od državnega temeljnega zakona se ne sme ceniti... V slučaju vojne bi utegnili vatikanskega poslanika one države, ki se z nami vojskuje, odsloviti. Prav tako bi mogli neomejeno svobodo občevanja papeževega državnega tajništva z inozemstvom suspendirati ter iztirati vse inozemce, ki imajo v . Rimu kako duhovno službo ...« Italijanska vlada bi brezdvomno tako ravnala, če bi se vojskovala s kako drugo evropsko državo. Ako bi prav ta-krr l bil izpraznjen papaški prestal, kakor uprav Sedaj, bi bilo marsikate- remu kardinalu nemogoče priti v kon-klave; vodstvo sv. Cerkve bi pa bilo vsekako ovirano. Za tak slučaj je ostalo v veljavi določilo Leona XIII. z dne 24. maja 1882, po katerem se sme volitev novega paepža pospešiti, odložiti, ali preložiti v drugo mesto. Po pravici se torej uprav danes zahteva od več strani, naj M se tekom sedanje svetovne vojske mirnim potom razvozljalo vprašanje papeževe neodvisnosti. Liga X. Če vsa znamenja ne varajo, potem so Turčija in po veri sorodna ji ljudstva v Orientu na tem, da iz evropske vojne izvajajo posledice in se odtegnejo objemu ruskega carizma v Aziji in britskemu ti-ranstvu v vzhodni Indiji in Afriki. Zlasti mohamedanci v Indiji in Egiptu smatrajo, kakor se zdi, sedanji trenutek za ugoden, da se otresejo angleškega jarma, ki jih že mnoga desetletja trdo žuli. Ako bi na eni strani Turčija in Perzija aktivno posegli v svetovno vojno, na drugi strani bi se pa na. široko dvignil upor v Indiji in Egiptu, potem bi dobila dvozveza v borbi za obstanek pomočnike, katerih sile bi bile deloma važen, deloma pa celo odločilen čini-telj. Aktiven nastop Turčije bi potegnil nase veliko število ruskih armadnih zborov, ki bi se sicer porabili na bojiščih v Galiciji in na Ruskem Poljskem; celo perzijska armada bi mogla vezati nemajhne ruske brambne sile. Turška armada, ki ima za sabo šolo moderne vojne in je v tem oziru pred Rusi, bi mogla tudi v slučaju, da bi prišle v poštev le čete, ki so namenjene za vojno v evropski Turčiji in njenih mejah, veljati za deset ruskih armadnih zborov. Ta vojna moč se lahko ceni na 450.000 mož, 21.000 jezdecev in 1000 topov. Balkanska vojna je tudi dokazala, da turškega vojaškega materijala, čegar moralna vrednost temelji predvsem na verskem navdušenju in veliki požrtvovalnosti ljudstva, nikakor ni podcenjevati. Te moralične sile izenačijo mnoge pomanjkljivosti glede izvežbanosti. Krog 18 milijonov duš broječe mohame-dansko prebivalstvo more dati niza mu in redifu prve kategorije (rezerva) razmeroma več moštva, nego ga ima kaka velesila. Perzijska armada seveda zelo zaostaja za turško, tako glede vrednosti, kakor glede števila. Organizacija je .šele v začetkih. Kaj bi se v vojnem slučaju lahko razvilo iz 70.000 mož broječe armade v mirnem času, ni mogoče preračunih. Za organiziranje upora in iztiranje slabih angleških in ruskih posadk bi pa vsekako zadostovala, ako bi ljudstvo samo krepko pomagalo. Na razvitje prerokove zastave s pozivom k »sveti vojni« pa ni veliko dati. »Sveta vojna« ni niti v maroški, niti v tri-politanski vojni prinesla pričakovanega učinka. Vsekako pa bi bilo za tripelentento jako neprijetno, ako bi se zbudil mohame-danski velikan, ki je v Indiji privezan ta-korekoč z nitjo, če bi bila vstaja le malo pripravljena. Kakor se zdi, je tako v Egiptu. Vzrokov, da Turčija Rusiji vojno napove, seveda ne manjka, morda tudi ne manjka potrebnih sredstev, pač pa manjka jasnost položaja na Balkanu. Ako ostane Turčija na Balkanu osamljena, potem se bo morala pač premisliti, da bi stopila v boj na strani dvozveze proti trosporazumu. Zdi se tudi, da še čaka, »kako bo zajec tekel«. Isto velja o Bulgariji, ki bi bila v sedanjem položaju le v zvezi s Turčijo dovolj močna, da bi posegla v borbo; nedvomno jo pred ofenzivnim nastopom zadržuje tudi Rumunija, katere stališče je še vedno nejasno. Menda tudi Rumunija čaka prve odločitve v Galiciji in na Ruskem Poljskem. Toliko pa je gotovo, da vojna tudi bližnjemu Orientu ne bo prihranjena. XXX Ravnokar prihaja iz Carigrada naslednje naznanilo: Komaj se je posušilo tiskarsko črnilo na poročilu o japonskem ultimatu, že prihaja v svet nova senzacija. Vodstvo pan-islamitičnega gibanja je sklenilo pozvati mohamedance celega sveta, da aktivno posežejo v razvijajočo se svetovno vojno in nastopijo proti vsem, ki tlačijo islamce. Poziv se je že razposlal v vse pokrajine sveta, kjer prebivajo mohamedanci, in kakor hitro bo kalif (sultan) razvil prerokovo zastavo, se bodo dvignili vsi mohamedanci, ki morejo nositi orožje, in začeli boj, da svojemu ljudstvu pribore nazaj tisto stališče, ki mu gre po kulturi in številu. Ta vest se z bliskovito naglico širi po Carigradu. Iz Egipta pa tudi prihajajo poročila, kako se Angleži ondi boje, da ne bi izbruhnila vstaja. Prišli so na sled častniški zaroti in zaprli 60 častnikov. Domače egipčanske čete so razorožili. Princa Aziz pašo Hasana so v neko trdnjavo zaprli. Angleži, se tudi boje, da bi udrli v Egipt turški Arabci in so zato že odredili obrambna sredstva. Angleška armada z artiljerijo stoji ob Sueškem prekopu, a boji se, da je preslaba proti napadu 50.000 dobro oboroženih in fanatiziranih Turkom XXX Iz Sofije se poroča: Po zaupnih po* ročilih iz Carigrada je prepojeno prebivalstvo sovraštva proti trojnemu sporazumu. Pred angleškim poslaništvom je pred kratkim turška častniška patrulja odstranila brezžično postajo* Angleže, Ruse in Francoze sramote in izzivajo na cestah. Turške vojaške priprave so v toliko napredovale, da sa lahko že ta teden račnna z izbruhom vojske. Proti Kavkazu je koncentriranih nad 120.000 Turkov. V Carigrad se tudi poroča, da se organizira velika, splošna vstaja mohameidancev proti Angležem v Indiji. XXX NEMŠKI ČASTNIKI IN MORNAR J) POTUJEJO V CARIGRAD. — BUL- GARSKA VLADA ODLOČNA. Sofija, 3. septembra. (Kor. ur.) Uradna korespondenca poroča, da je vlada na ugovor poslanikov trojnega sporazuma, da je pustila 600 častnikov in nemških mornarjev potovati skozi Bulgarijo v Carigrad, odgovorila sledeče: Poudarja, da so prišli vsi iz Rumunije in da so se peljali samo skozi Bulgarijo. Vsi so pa bili oblečeni v civilno obleko in so se vsi izkazali s svojimi potnimi listi. Zato ni mogla in ni smela vlada zaradi njih delati nobenih težav. Vlada se čuti dolžno protestirati proti očitku, da je kršila svojo nevtralnost. Ona da vztraja na strogi nevtralnosti. Ta odgovor se izroči ruskemu, francoskemu in angleškemu poslaniku. 1i mumije ie južne Rusije. Na Dunaju cenzurirana Pijeva korespondenca piše: Iz Konstance se poroča: V rumunski luki Konstanci vlada prej ko slej živahne prometno življenje. Ruski, turški, italijanski, grški, bulgarski in rumunski pomorski parniki prihajajo in odhajajo kakor prej tet prinašajo izpremembo in novice. V ino. zemstvu je gotovo vse napeto radovedno da-li bo Rumunija svojo dosedanjo nevtralnost ohranila ali ne, in nič manj radovedni niso Rumuni sami. Mobilizirana in oborožena je rumunska dežela do zob, in govori se, da je nad 400,000 mož pod orožjem. Nekaj čudnega pa jc v tem, da sc rumunske ceste in železnice, ki vodijo na Sedmograško in v Bukovino, močno zava- izvirno pismo »Siovencr i i vojeep po-roraisfti sin o koli z Rusi in Sif. 29. avgusta 1914. Danes že lahko izdatno izpojjolni-mo pičla poročila o bojih na meji, ki so doslej prodrla v javnost. Armadna povelja vsebujejo veliko število polival onih častnikov ki so bili predlagani za odlikovanje iu je najti v njih mnogo podrobnosti, ki jasno osvetljujejo izredno ljute spopade prvih dni. Javnosti je že znana hrabra hramba Kamionke, ki jo je vodil stotnik Ge-bauer. Ni majhna stvar s 100 t.renskimi vojaki, 60 črnovojniki 6 ur zadrževati premoč celega kozaškega polka s strojnimi puškami. Podpiral ga je v tem neenakem boju jako krepko stotnik pl. Kudzierski 19. domobranskega polka. V bojih pri Sokalu se je posebno odlikoval žandarmerijski nadporočnik H a w 1 i k. V vsej naglici je iz orožnikov, finančnih paznikov in črnovojni-kov sestavil za boj sposoben oddelek, ki se je uspešno upiral sovražniku. V poizvedovalni službi sta se odlikovala fml. Z i e g 1 e r, poveljnik konjeniške divizije in polkovnik pl. J o-ny, poveljnik honvedne kaval. briga- de. Oba sta, s svojim hitrim in odločnim postopanjem prinesla važna naznanila, energično napadla sovražnika, kjerkoli je bilo mogoče in ga prisilila v beg. Taki čini pa se niso posrečili samo velikim, močnim konjeniškim oddelkom, marveč tucli majhnim, a izvrstno vodjenim patrolam in poizvedovalnim oddelkom. Tako je poročnik Pinnicki 1. domobranskega polka, potem ko je združil tri patrole, začel boj z močnim sovražnim oddelkom, vjel tri huzarje in 2 konja, ne cla bi imel sam najmanjšo izgubo. Tudi nadporočnik S t o s i u s 7. ulanskega polka si v praski pri Chwalewicah ni dolgo pomišljal ter ljuto napadel sovražnika, o čemer jc pokazal nenavadno preudarnost in sijajno poveljniško sposobnost. V bojih pri Šabcu sc jc pohvalno odlikoval generalni major Dani, poveljnik pehotne brigade, ki je v najtežavnejših razmerah uspešno vodil akcijo, četudi je bil sam ranjen. Zelo se je izkazal češki 54. pešpolk (Olomuc in Tešin) v boju s štirikrat močnejšim sovražnikom. Sovražniki so imeli sicer močno artiljerijo, toda vrli hanaki so delali vso Čast svojemu jiolkovnemu geslu: »Držt.e sc, lianaci!« Niso se ganili in ne omahovali. Armadno povelje ^ohvalno poudarja tudi hrabro in . išeno zadržanje Starrhembergov. Naši HI v zrinem Kraljeslv«. (Izvirno poročilo »Slovencu« iz vojnega poročevalskega stana.) 29. avgusta 1914. Znana je beseda, da tehnika nikdar ne počiva. Dan na dan vidimo, v gospodarskem življenju, kako iznajdba izpodriva iznajdbo, vsaka popolnej-] ša in enostavnejša kakor prejšnja. Z najmanjšo uporabo sile doseči čimprej največji učinek, to je geslo moderne tehnične ekonomije in to načelo ima tucli za vojno svojo polno veljavo. Glavna naloga čet, ki gredo precl začetkom operacij daleč spredaj precl glavno močjo, je najnatančnejša poizvedba. o moči in razpostavi sovražne armade. To nalogo jc clo danes skoro izključno izvrševala konjenica, ki je mnogo gibkejša nego pehota in sc mno-S go hitrejše razleti na vse strani, se prepriča o sovražnikovih postojankah in kakor veter hitro izgine s pozorišča. Vendar je jezdečeva in konjeva moč omejena, s konjem ni mogoče povsod ; tja, kamor bi človek raci in obzorje tudi najbolj izurjenega opazovalca visoko na konju je vendar lc vselej ozko in omejeno. Le nekaj kilometrov fronte more pregledati njegovo ostro oko - a kaj je to pri sedanjih modernih na stotine kilometrov dolgib frontah? Seveda jDridejo do obvestila s cele fronte na vrhovno poveljstvo, kjerkoli se le sluti sovražnik, toda preden se ta množina popisanih listkov, katerih vsebina si mnogokrat nasprotuje, pregledno in jasno uredi, preidejo dragocene četrt-ure, ki so lahko za glavno odločitev merodajne! Zato ni čudno, da je armadno vodstvo svojo posebno pozornost posvetilo letalstvu, kakor hitro je bil sestavljen prvi poraben aparat. Visoko plavajoč v zraku pregleda letalec silno razsežen prostor; seveda se njegovemu očesu odtezajo manjše podrobnosti, zato ga pa krepko podpira fotografija. Velika brzina, s katero se letalo pomika dalje, komaj vidno njegovo padanje ali dviganje za nekaj sto metr., začasno zginotje za kakim oblakom — vse to more na zemlji stoječega nasprotnika liopolnoma premoliti o smeri, v katero se jc letalec obrnil. To iu nešteto drugih malenkosti, v katerih se spozna le strokovnjak, ni 10 vzbudilo vroče domišljije raznih opisovalcev bodočnosti, ki so preplavi- 11 svet s svojimi Jules-Verniadami, marveč je nagnilo tudi vojno upravo, da si jc brez ozira na še neodpravljene tehnične nepopolnosti letal zagotovila tudi ta tehnični pripomoček za začetne operacije. Da je bila kalkulacija prava, dokazuje veliko število odlikovanj nabili letalnih častnikov, ki so s prezirom vsake nevarnosti zase in svoj aparat podvzeli smrtno nevarne drzne polete rovane z vojaštvom, kakor bi šlo za brambo pred sovražnikom, ki bi prišel od te strani, in to kljub temu, da je pretežni del rumunskega časopisja donavski monarhiji odločno prijazen. Proti vzhodu rumunske komunikacije in meje baje nikakor niso tako močno zavarovane, čeprav bi bilo neprimerno bolj potrebno, nego proti Avstro-Ogrski. Saj stoji baje na ruski meji s fronto proti Rumuniji 200.000 mož ruskih čet. Ne da se, žal, tajiti, da jc med buka-reškim prebivalstvom opaziti tudi razpoloženje, ki Avstro-Ogrski ni prijazno. Ti rusofilni utopisti si laskajo z nado, da bo Rusija odstopila Rumuniji Besarabijo in dopustila, da osvoji rumunske pokrajine na Ogrskem. Splošno je razširjeno mnenje, da bo Rumunija šele tedaj stopila iz Hrm&dSe Nemčije srapreduiejo Sijajno predigro za našo neizogibno zmago nad rusko glavno močjo v vzhodni Galiciji tvori velikanski uspeh, katerega je izvojevala vzhodna nemška armada pod vodstvom generala pl. Hindenburga na črti Ortelsburg-Allenstein-Gilgenburg (vsi ti kraji leže v južnem delu vzhodne Prusije). Ta zmaga je veliko večjega pomena, kakor se je prvotno mislilo. Trije ruski ar-madni zbori so popolnoma uničeni, 70.000 Rusov z dvema kornima poveljnikoma je ujetih, zaplenjenih pa veliko število topov, zastav in drugega vojnega materijala. Poražena ruska armada je obstojala iz petih armadnih zborov, od katerih sta ostala sedaj samo še dva, ki sta pa oba še v veliki nevarnosti, da ju Nemci zajamejo. Nemška armada, ki je izvojevala to zmago nad 260.000 mož močno rusko armado, je bila sestavljena iz 1. in 20. ar-madnega zbora in dveh domobranskih divizij, skupno okoli 140.000 mož, in jc stala pod poveljstvom generala pl. Benkendorff-Hindcnburga, ki je bil pred tremi leti vpo-kejon, ob izbruhu vojske pa zopet reakti-viran in poverjen s poveljstvom na vzhodu. Sijajna zmaga je prinesla generalu pl. Hindenburgu železni križ prvega razreda in imenovanje za generalnega polkovnika. Posebno jc treba poudariti, da je v tej bitki mogla nemška armada skoraj še enkrat močnejšega sovražnika ne samo vreči nazaj, ampak obkoliti. Ozemlje, na katerem se je vršila bitka, je močvirnato in posejano z neštevilnimi jezeri. Uspešno sc more na takem ozemlju boriti le tisti, ki je popolnoma pozna. Med tem, ko so domobranske divizije vzdržale napad ruskega orožja pri Allensteinu, sta prodirala 1. in 20. armadni zbor v velikem krogu okoli desnega in levega krila in zajela večji del ruske armade. Listi iz Nemčije opisujejo te boje takole: Neki vojak opisuje zadnje odločilne boje na Mazurskem (Vzhodno Prusko) tako-le: Prikorakamo v Hohenstein, prijazno mesto, ki šteje 30.000 prebivalcev. Mesto prijaznosti nas sprejmejo grozote vojske, Vse je razdejano. Skozi razstre-ljene stene vidimo v hiše. Tu se vali še gost dim, tam šviga še plamen. Strašna vročina puhti s pogorišč. Mrtvi Rusi in ubita živina leži po cestah. Smrad se komaj prenaša. Rusi so tu tri dni gospodarili, nato so jih naši pregnali. Naša težka artiljerija, ki izborno deluje, jim je streljala v slovo. Neki skedenj, kjer se je več koza- daleč v sovražnikovo deželo in kakor pričajo odlikovanja, ne brez uspeha. Preveč bi bilo rečeno, če bi hoteli trditi, da so naša letala skozi in skozi popolno orožje. To niso. Ravno to dejstvo pa še povišuje vrednost onega, kar so izvršili naši drzni vojni piloti. Razmeroma majhna, nežna stvar s svojimi širokimi platnenimi ploskvami in tenkimi žicami je videti tako krhka in je tudi v resnici zelo občutljiva — prava podoba modernega, telesno slabotnega človeka z močno dušo, ki je v letalu predstavlja motor. Toda sila najmočnejšega motorja in roka najsposobnejšega pilota sta mnogokrat preslabi nasproti nedvomno močnim viharnim silam, ki so že zahtevale legijo človeških življenj in jih bodo še. Najdrznejše podjetje je danes še zmerom letanje. Tudi v mirnih časih. Mornar ima tudi prestati mnogo velikih nevarnosti, toda te so mu znane in v tisočletnih izkušnjah se jo naučil proti njim se uspešno boriti. Ta izkušnja manjka letalcu. On vedno stoji pred večim, velikim, neznanim in negotovim nekaj — pred smrtjo, ki ga more vsak hip doleteti. In to letalec ve. V tem je ravno njegova blazna drznost, in sicer v mirnih časih še bolj nego v vojni. Vsak trenutek mora biti pripravljen, da se bedno zruši in doprinese najdragocenejšo žrtev — svoje lastno življenje. A v vojni vsaj ve, čemu in zakaj tvega svoje življenje — toda v miru? Lahko se reče .da letalec že v miru umrje zato, da v vojni reši življenje tisočem svojih tovarišev, lvo- svoje nevtralnosti, kadar pade prva velika odločitev na ruskem bojišču. O dogovorih z Bulgarijo in Turčijo in ali bi bili ti dve državi zadovoljni z nameravanim korakom — o tem nočejo povedati nobene besede in se na vsa vprašanja delajo gluhe. S Srbijo goji Rumunija še vedno prijateljske zveze. Koliko je resnice na vesteh o ruskih transportih vojnega materijala in prostovoljcev v Srbijo, ki naj bi šli preko Kladova in Negotina v južno Srbijo, ni mogoče dognati. Južnoruski listi, ki so vse-kako pod strogo cenzuro, pogosto namigujejo o socialističnih in nacionalističnih nemirih v Južni Rusiji, nič pa seveda ne pišejo o vojaških in mornariških uporih v Odesi in Sebastopolu, ki jih tu splošno smatrajo za gotova dejstva. In Rostro - Ogrske proti Rusom. kov utrdilo, so naše krogle zažgale. V kleteh so našli še skrite Ruse. Nekateri so še zavratno več naših domobrancev ustrelili. Zavratneži več ne streljajo. Velikanska junaštva je tu doprinesla neka mešana domobranska brigada. Vzdržala je prvi sunek Rusov, ki so nameravali prodreti proti severo-zahodu. Tu so se izkazali naši težki topovi. Po poti, kjer smo se vozili, je prodirala naša deželna bramba, podpirana na desni z eno divizijo in severno z armad-nim zborom, ki je došel iz Allensteina. Po hudem boju so bili Rusi premagani. Ujetih jih je bilo več tisoč in zaplenjenih več topov in strojnih pušk. Ruse so naši potisnili vzhodno proti jezerom; istočasno jih je napadel armadni zbor iz Neidenburga, ki je stal južno od naše deželne brambe. Severno od domobranske divizije so prodirali čez Allenstein, Wartenburg, Bi-schofsburg močni deli naših čet, močno levo krilo čez Passenheim, tako da so bili Rusi napadeni od treh, da, skoraj od štirih strani in vrženi v močvirja in v jezera. S spretnim nastopom in s pravilnimi operacijami smo dosegli krasne uspehe, kakor tudi z občudovanja vredno hrabrostjo naših čet, ki so prenesle neverojetne napore. Rusi priznavajo svoje poraze v vzhodni Prusiji. Korespondenčni urad poroča: Peterburška brzojavna agentura prinaša komunike šefa generalnega štaba, v katerem pravi: V vzhodni Prusiji je dobil sovražnik ojačenja in napadel ruske čete. Mi imamo velike izgube, ki nam so jih prizadeli težka artiljerija in ojačenja nemških čet, ki so prišle od Visle, General Zamza-nov je padel. Mi smo še vedno s sovražnikom v ognju. Na rusko-avstrijskem bojišču se vroč boj na celi fronti nadaljuje. »Slowo Polskie« poroča, da so Nemci vkorakali v Lodz že 20. avgusta. Vsi kraji, kakor Kališ, Sieradz, Lask in drugi so baje že zasedeni. Tudi Wloclawek so Nemci precej prve dni zasedli. Teden pozneje so zasedli Nemci Kutno. Na proti Koluszki-Kielze vozijo že vlaki. Nemci so prekoračili reko Pilico in so v okolici Kielce prodirali do Radoszyza, kjer so že v zvezi z avstrijskimi četami. S tem ruskim porazom je končana ruska invazija v Vzhodno Prusko, in enaka usoda bo zadela v kratkem tudi ruski napad na vzhodno Galicijo. X X X Tudi na avstrijsko-ruskem bojišču imamo zabeležiti velike uspehe. Desno liko junaške drznosti, koliko samoza-tajevanja, koliko požrtvovalnosti je v tem! Opravičeno smo ponosni, da v naši armadi ni malo mož, ki so s tem duhom navdahnjeni. Sedaj pa se obrnimo k možem, ki so si s svojimi čini napisali neminljiv list slave v zgodovini našega letalskega zbora. Tu bi bil predvsem nadporočnik Macher trdnjavskega artilerijskega polka št. 4, ki je s svojim prvim aparatom ponesrečil, ne da bi se bil kaj poškodoval; potem je z drugim aparatom poletel globoko v sovražnikovo deželo. Streljala je nanj artiljerija in pehota, shramba za bencin na njegovem aparatu je bila močno poškodovana in moral se je spustiti na zemljo. K sreči je pristal na kraju, kjer ni bilo v bližini nobenega sovražnika. Hitro je vrgel od sebe nekaj vojaške obleke, popravil poškodbo kakor je pač mogel in v kritičnem trenotku srečno ušel z važnim obvestilom. Svoj tretji polet je napravil kot opazovalni častnik v aparatu, ki ga je vodil njegov polkovni tovariš nadporočnik Mandl; ob tej priliki je kljub obstreljevanju s šrapneli na zemljevidu natančno skiciral sovražnikove postojanke, vrhutega pa še vrgel 11 bomb, ki so med sovražniki napravile mnogo škode. Pilotu Mandlu se je nekaj dni potem, ko je ob zelo neugodnih okoliščinah pristal, pripetila velika nezgoda. Težko ranjenega so prenesli v bolnišnico; toda skrbna strežba, ki jo drzni častnik vživa na neposredno povelje samega vrhovnega armadnega poveljnika nadvojvode Fri- rusko krilo so na črti Ivangorod-Lublin-Cholm porazile naše čete pod poveljstvom generala Dankla. Te ruske čete se umikajo proti ruski trdnjavi Brest-Litovsk. Med Zainostjem (Samosz) - Tišovce je armada pod poveljstvom generala Auffenberga popolnoma premagala Ruse. Naši so ujeli cele čete ruskih vojakov in zaplenili 160 topov. Rusi beže čez reko Bug. Tudi desno krilo jugovzhodne ruske skupine je bilo pri Ravaruski poraženo in se umika proti Kovelu, ki leži severno od Lvova v ruski guberniji Volhiniji. Naše čete severno od Lvova so pregnale sovražnika iz Zolkieva. Edinole vzhodno krilo med rekama Bug in Stryps je že od 26. avgusta še v vednem boju s sovražnikom. Tudi delna zmaga te ruske skupine ni mogla na splošnem položaju ničesar izpremeniti in se je morala umakniti, da se izogne nevarnosti, da ne bi bila odrezana. Vodstvo te velikanske bitke kaže na naši strani gotovost in zaupanje. Jasno je, da se na tako velikanski črti ne more povsod istočasno nastopati z ofenzivo. Ofenziva se uporablja le na tistih mestih, kjer se pričakuje odločitve. Ti dolgotrajni in strašni boji bodo v bodočnosti vojno-zgodovinski vzorec za bitke velikanske obsežnosti. Razvoj dosedanjih bojev nam kaže sledeče: Mobilizacija in nastop Rusov se je izvršil v krajšem času, kot se je pričakovalo. To dejstvo je jasen dokaz, da je Rusija s svojimi zavezniki že dolgo časa nameravala pričeti vojsko v letošnjem poletju, da se je popolnoma pripravila in da bi vojska na vsak način že sedaj izbruhnila, četudi se ne bi izvršil žalostni sarajevski umor. Rusija je vse svoje evropske čete, tudi one, ki so stale v drugi vrsti, spravila na bojišče. Bojujejo se sedaj čete iz vojaških okrajev Vilna in Peterburg proti Vzhodni Pruski, iz okrajev Varšave, Kijeva, Odese, Moskve in Kazana pa proti naši monarhiji. Velikansko vojno silo, kakor je dosedaj ne pozna svetovna zgodovina, je Rusija spravila pa noge in ta velika država je danes proti nam postavila nad dva milijona svojih bojevnikov. Način, kako se boji dosedaj razvijajo, odgovarja popolnoma načrtom, ki jih je naše vojno vodstvo že pred dolgim časom napravilo. Tudi na rusko ofenzivo iz vol-hinskega ruskega trdnjavskega trikota so naši že desetletja računali. V velikih vojaških vajah, vsakoletnih poučnih potovanjih generalnega štaba so se naši vojskovodje dobro pripravili na obrambo ruskega vpada v vzhodno Galicijo. O boju slovenskih polkov se poroča, da so se krasno borili, čeprav so bile njihove pozicije silno težavne v ravnini in so bili dva dni in pol primorani v zakopih čakati za napad. Enemu, tretjemu našemu vojnemu zboru, so stali nasproti štiri ruski zbori, a so bili Rusi kljub temu tepeni. Ruska infanterija je po poročilih ranjencev tako slabo streljala, da sta od prvega in tretjega bataljona 97. pešpolka bila ranjena, dokler so si stale čete nasproti v razdalji 400 do 500 metrov, samo dva. - Rane imajo naši ranjenci večinoma od strojnih pušk in od šrapnelov. Dosedanji razvoj bojev kaže, kako prav je bilo glavne sile avstro-ogrske armade spraviti na gališko-rusko mejo in derika, ki ga je izročil oskrbi štabnega zdravnika dr. Biela, opravičuje nado, da bo kmalu zopet poletel v zračne prostore. Vredni tovariši teh dveh častnikov so še artiljerijski nadporočniki F rit z (polj. top. polk 12.), Benedik (polj. top. polk 11.) in Porini (polj. top. polk 8.). Pa tudi infanterijski piloti v svojih uspehih prav nič ne zaostajajo za svojimi artiljerijskimi tovariši. Tako je nadporočnik pl. C a v a 11 a r 90. pešpolka s svojim opazovalcem F r i t z e m izvršil zelo drzne poizvedovalne polete, ki so ga vodili daleč preko Visle; ravno tako vrlo se je kot pilot obnesel v Srbiji. Razen njega so se častno odlikovali še nadporočnik B a n f i e 1 d (87. pešpolk), nadporočnik K o s t r b a (73. pešpolk) in nadporočnik H o 1 c k a (10. pešpolk). Nehvaležni bi bili, ako bi se ob tej priliki ne spomnili še moža, čegar izkušeni preudarnosti imamo v velikem delu zahvaliti razvoj našega zrakoplov-stva, to je stotnik generalnega štaba Oskar Rosman. Velik del sijajnih uspehov, ki smo jih dosegli s pomočjo letalcev, je pripisati njegovi skrbi za povzdigo letalstva. Tudi v vojni je neprestano deloval kot opazovalec, dokler ga ni dohitela junaška smrt. Uspešno delo naših častnikov so vredno pridružuje izbornim poizvedovalnim poletom nemških balonov Sehiitte-Lanz. Vojna v zraku danes ni več izrodek domišljije, marveč trda I istina. pustiti na srbskem bojišču le skrajno no-trebno moč, XXX Vojni poročevalski stan, 3. septembra. (Brzojavka »Slovenčevega« vojnega poročevalca.) Ruska artiljerija je dobra, posebno kijevska. Špijonaža domačega ruso-filskega prebivalstva je zelo obsežna. Naša artiljerija je izborna. Armadna zbora 5. in 6. (Požun in Kassa, oba ogrska) pod poveljstvom feldcajgmojstrov Pavla Puhallo pl. Brlog in Borojeviča pl. Bojne sta se posebno izkazala. XXX ZMAGA AVSTRIJSKE ARMADE PROTI RUSOM. Dunaj, 2. septembra. (Uradno.) Te-den dni trajajoča velika bitka med Za« mošč (Zamostje) Tyšovce, ki se Je bila med Rusi In Avstrijci, se je včeraj kon* čala s popolno zmago armade avs&dj« skega generala Auffenberga. Vjete so cele čete ruskih vojakov in vzetih Rusom do sedaj 160 topov. Rusi beže nazaj čez reko Bug. Tudi armada generala Dankla, ki napada Lublin, zanje no. prenehoma uspehe. Vzhodna Galicija, Lvov je še v naših rokah, dasi Je ♦■m položaj nasproti sunku veliko močnejšega sovražnika zelo težak. Namestnik načelnika generalnega Ha* ba pl. HBfer. UGODEN POLOŽAJ NAŠIH ARMAtt, Dunaj, 2. septembra. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča: NaSe središče je neomajno. Celo pošta iz Lvova redno prihaja in prinaša razveseljiva poročila. Stališče našega vzhodnega krila je po naravnih in umetnih sredstvih zelo utrjeno. Železniške proge za hrbtom naSe armade z lahkoto privažajo m uničijo in živila, med tem ko je sovražnik navezan na navadne vozove. Splošni položaj je neizpremenjeno ugoden. 22. GRAŠKA DEŽELNO BRAMBNA PEHOTNA DIVIZIJA V UGODNEM POLOŽAJU. Graški listi poročajo: Dne 1L- t nt ob 11. uri večer je došla zasebna brzo« javka, ki poroča, da se nahaja 22. do« žolno brambna pehotna divizija (3. a&> madni zbor) v ugodnem poloiaju. 3. ARMADNI ZBOR ZMAGUJE, RENNENEAMPF VJET? \ »Grazer Volksblatt« objavljaš Ptt naših poizvedbah pri avtoritativni!) mestih lahko naglašamo, d» je aices imel naš tretji armadni zbor izdatne izgube, a da je svojo nalogo sijajno rešil. Upajmo, da kmalu izvemo, zakaj da jc oficielno poročanje zadnjih 24 ur popolnoma prenehalo. (Medtem se je po* ročalo o slavni Auffenberpovi zmagi. Op. urod.) V Gradcu se je včeraj govorilo, da je Dunaj v zastavah, kar še ni potrjeno. Neki častnik, ki se je z gali-škega bojišča ranjen vrnil, pripovedu-jeje: Tretji armadni zbor se je vojskoval s hrabrostjo, ki nima primere. Zadnje dni se je vojskoval skupno z 12. armad-nim zborom. Obema zboroma se je posrečilo, dai sla odločilno porazila sovražnika, ki je bil v premočL Z zasebne, merodajne strani se poroča: Ko smo zasledovali sovražnika, smo veliko sovražnikov vjeli, med njimi tudi poveljujočega generala Rennenkampfa 8 celim njegovim štabom. General Ren-nenkampf je bil pripeljan v Lvov, od tu so ga naprej eskortirali, ne ve se, kam. Naša zmaga se smatra lahko že za zagotovljeno. — Druge vesti pa pravijo, da je ruska armada razdeljena tako-le: Središču rusko armade poveljuje Kuro-patkin, desnemu ruskemu krilu general Dimitrijev, levemu ruskemu krilu pa general Rennenkampf. BOJI 3. ARMADNEGA ZBORA. ' O bojih 3. armadnega zbora prinašajo graški listi sledeče pismo nekega vojaka: Kar smo doživeli 26. avgusta, to bo osamljeno v vojni zgodovinL Po tridnevnem korakanju in le z malimi odmori, smo zadeli na sovražnika, katerega fronta je bila dolga 70 do 80 kilometrov. Naš celi zbor se je postavil v strelsko črto in pričel ob 8. uri zjutraj streljati ter je streljal do noči. Sovražnikova artiljerija je streljala zelo dobro, posebno s šrapneli. Ruska infanterija se je obnašala zelo nemožato. Naše izgube niso ravno neznatne. Pri prvem napadu smo vjeli 500 Rusov, med njimi 3 častnike. Popoldne sem dobil povelje, naj korakam naprej, in stal sem v sredi šrapnelskega ognja. 50 metrov od mene je eksplodiral šrapnel, ki je bil napolnjen s peskom in ni povzročil nobene škode. Vse vasi v okolici so od Rusov požgane. Neki ruski aeroptan smo obstreljevali z uspehom. Reishofer leži bolan v Lvovu. Mi se umikamo, da napravimo prostor .'. k o r u , ki koraka kot nadomestilo. (Podrobnosti iz vojaških razlogov ne moremo obelodanit L RUSKI V JETNIKI. Budimpešta, 2. septembra. (Kor. ur.) Kakor poroča budimpeštanska korespondenca so naše čete vjele veliko večje število Rusov, kakor se je prvotno mislilo. Samo na Ogrskem se nahaja 8500 ruskih vjetnikov. VESELJE NA DUNAJU. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Poročila o sijajnih zmagah armade generalov Dankla in Auffenberga so sprejeli na Dunaju z velikim zadoščenjem. Dunajski Usti so priredili posebne Izdaje. MANIFESTACIJE NA DUNAJU. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Na Dunaju so se vršile včeraj velike manifestacije. Več tisoč glav broječa množica je manifestirala po ulicah, na katerih so visele zastave. Množica je zavila pred vojno ministrstvo, kjer je klicala Hoch: na cesarja, armado in njene poveljnike. Zapeli so tudi cesarsko pesem. Manifestacije so trajale pozno v noč. SIN OGRSKEGA DRŽAVNEGA POSLANCA BARONA SOLYMOSSYJA PADEL. Budimpešta. Državni poslanec baron Ludovik Solymosy je dobil obvestilo, da je njegov sin bil zadet od dveh krogelj in da je na bojišču umrl junaške smrti. OVACIJE AVSTRIJSKIM VOJAKOM V NOVEM BRZESKU. Krakov, 3. septembra- »Nova Reforma« objavlja sledeče poročilo o vko-rakanju avstrijskih čet v Novo Brze-sko: Ko so Ruse prepodili iz Novega Brzeska in iz okolice, so prepeljali 2000 avstrijskih vojakov z brodovi na desni breg Visle, kjer so zasedli carinski urad, ruski vojaški tabor in vojašnice. V tamošnji župni cerkvi se je darovala božja služba. Župnik je korakal v popolnem ornatu pred cerkev, kjer je med zvonenjem zvonov blagoslavljal avstrijske vojake. VELIK TRANSPORT RUSKEGA PLENA SKOZI LVOV. Krakov, 3. septembra. Iz Lvova se poroča, da so se skozi mesto peljali novi transporti vjetnikov, med njimi 20 častnikov in 300 dragoncev, nadalje so peljali skozi mesto 6 strojnih pušk, 6 vojnih kuhinj in velike množine muni-che, ki so jo zarubili v bitk pri Tu-i*ynM. < NEMŠKI GENERALI V LVOVU. »Naprzod« poroča: V petek je došlo v Lvov več nemških generalov. V družbi avstrijskih generalov so jezdili skozi mesto v vzhodno poveljništvo. Ko jih je množica burno pozdravljala, se je neki nemški general odkril, zamahnil s čepico po zraku in zaklical: Živio Poljaki! Poljska še ni izgubljena! HONVEDNI HUZARJI STRAH RUSOV. Lvov, 3. septembra. Soglasno se iz velike bitke poroča, da povzročajo honvedski huzarji poseben strah Rusom. Vsi vjeti ruski častniki vedno povprašujejo, če je veliko teli rdečih vragov. Naši postopajo z ruskimi vojnimi vjetniki zelo prijateljsko. Ruski častniki so to že ponovno pohvalili in izjavili, da pri Rusih ni tako. Wiek Nowy poroča: V nekem lvovskem laza-retu se nahaja več ranjenih honved-skih huzarjev. Dva sta prinesla s seboj dva ruska telečnjaka, v katerih ni bilo drugega kakor nekaj koscev sladkorja, več hrušk in nekaj starega črnega kruha. Pri vstopu v dvorano leži mlad honved z obvezano glavo. Trese ga lahna mrzlica. Poleg njega leži še njegova sablja in puška, ki jo krepko drži. Ko so mu hoteli vzeti orožje, je jezno zaklical, da orožja ne izroči, ker ga bo še potreboval. Njegov sosed je bil ranjen na prsih in na levi nogi. Ko so ga hoteli položiti na nosilnico, se je razjaril in je zaklical: Ali sem že otrok postal, ali mislite, da sem za nič? Jezno je pogledal sanitetne vojake in je šel počasi, šepaje in škripaj e z zobmi radi bolečin v drugo nadstropje v svojo sobo. Zdravniki so začudeni gledali za njim. Neki ranjenec se je pokril s plaščem, ki ga je vzel v boju nekemu Rusu, ker je veter njegov plašč odnesel. V sobi za. častnike je ležal neki hon-vcdni ritmojster. Jezdil je s svojim oddelkom skozi neko sotesko, kjer je do- i bil od dveh strani ogenj iz topov. Ritmojster je takoj ukazal napad. Kar pade njegov konj in ves oddelek jezdi čez njega. Strašno je bil razmesarjen. I Nezavestnega so dvignili. Zdaj, ko ga trese mrzlica, neprestano kliče: Ogenj! Pred častniško sobo sedi sključen neki častniški sluga, ki je spremljal svojega ranjenega gospoda iz neke praske v Lvov in ga nato nesel v IT. nadstropje na svojih rokah. Ko so mu ukazali, da JULi so odstrani, ie pričel jokati. Čete so zelo zveste nasproti svojim višjim. Na stotine vojakov vprašuje, kako da gre njihovim častnikom. Neki honved je bil ranjen. Nezavestnega so ga prenesli v bolnišnico. Čez prsi sta ga dva voza prevozila. Nezavednega so v lazaretu položili na posteljo, ko so mu prevezali rane. Ko so čez eno uro pogledali, kaj je z njim, je sedel v svoji postelji in je mirno kadil svojo pipo. POLJSKI PROSTOVOLJCI V KIELZU. Krakov, 3. septembra. »Czas« poroča iz Kielza: Poljskim organizacijam strelcev se je v Kielzu pridružilo 600 prostovoljcev, da so skupno z gališkimi organizacijami na razpolago avstrijski vojaški upravi. PREGANJANJE RUMUNCEV V BES-ARABIJI. Bukarešt, 2. septembra. Iz Besarabije prihajajo poročila o neprestanem hudem zatiranju prebivalstva rumunske narodnosti po ruskih oblasteh. Cele trume Ru-muncev so Rusi izgnali. Tudi število špio-naže osumljenih rumunskih aretirancev vedno bolj narašča. Veliko teh je bilo postavljenih pred bojno sodišče in ustreljenih. Rumunci trumoma beže iz Besarabije. Kakor poročajo, je rumunska vlada v Peterburgu tozadevno posredovala, RANJENCI NA SEVERNEM BOJIŠČU. Na Dunaj so pripeljali ranjenega poročnika 48. pešpolka Ludovika Pe-ričiča in ranjenega stotnika 17. pešpolka Henrika pl. Obereingnerja, katerega je šrapnel poškodoval na obeh rokah. V Gradec so pripeljali enoletnega prostovoljca Albina ICrobatka iz Gradca, ki ima strel v glavi. Padel je, kakor poročajo dunajski listi, polkovnik pešpolka št. 94 Josip Zenkl pl. Bunaberg. Na Dunaj so po poročilih dalje pripeljali še naslednje ranjence: Korpora-la 48. pešpolka Štefana Horvata, (strel v glavo), korporala 48. pešpolka Petra Kosa (strel v nogo), podpolkovnika 27. pešpolka Riharda Wallanda (bolan), infanterista 48. pešpolka Franceta Ver-harja (poškodba na nogi), praporščaka 48. pešpolka dr. Andreja Winklerja (strel v nogo). Včeraj omenjeni ranjeni rezervni poročnik odvetniški koncipijent dr. Jo žef Rapoc je došel že v Ljubljano. Padel je polkovnik 47. pešpolka Karol baron Knopp pl. Kirchwald. ZMAGOVALEC PRI KRASNIKU. General kavalerije Viktor Danki, ar madni poveljnik, ki vodi našo armado srečno ob našem levem krilu, je poveljeval še pred tremi tedni 14. armadnemu zboru v Inomostu, Nekega dne objavi uradni list, da je imenovan poveljnik 3. pehotne divizije, nadvojvoda Jožef Ferdinand za poveljnika 14. armadnega zbora, o Danklu je pa list molčal. Še govoric ni bilo nobenih. Nenadoma se pa poroča iz glavnega stana vojnih poročevalcev, da zmaguje general kavalerije Danki. Vse se je tako hitro zgodilo, da javnost ni zvedela, da je dosedanji poveljnik tirolskega armadnega zbora postal poveljnik armade. Danki je dokazal, da zna svoj posel. Rojen je bil junak Krasnika leta 1854. v Vidmu. Oče je bil major. Danki je dovršil vojaško akademijo in je bil kot poročnik prideljen 3. dragonskemu polku, majnika leta 1879. je postal nadporočnik. Ko je dovršil koncem leta 1880. vojno šolo, je bil prideljen generalnemu štabu in je služil v Pragi in v Budimpešti, kjer je postal novembra leta 1884. stotnik I. razreda v generalnem štabu. Služil je nato v Sarajevu, pozneje so ga pridelili načelniku generalnega štaba. 1. novembra 1891 je postal major, leta 1894. podpolkovnik, leta 1896. načelnik generalnega štaba pri 13. armadnem zboru. Leta 1903. je postal brigadir 66. pehotne brigade v Komornu, majnika 1903 je bil povišan za generalnega majorja, leta 1905. so ga kot brigadirja premestili v Trident. Pozneje je bil imenovan za poveljnika 36. pehotne divizije v Zagrebu, iz Zagreba so ga premestili za zbornega poveljnika v Inomost, tu je bil brez uradne proglasitve imenovan za poveljnika armade. SEVERNO BOJIŠČE IN VERA. Naša severna armada se na svojem skrajnem levem krilu že skoraj 14 dni bori za ka.toliško vero na zelo znamenitih tleh; tla, ki jo zdaj napaja kri ruskih in naših vojakov, so napojena z mučeniško krvjo rusinskih katoliča-nov-uniatov. Levo krilo naše severne armade prodira po pokrajini, ki spada k holmski škofiji in gubemiji. Holm-ska rusinska katoliška škofija je segala od sedanje severne gališke meje med Vislo in Bugom gori do mesta Siedlec. Rusinski uniati so prebivalci tukaj pomešani med Poljaki; zato se je njih narečje zelo približalo poljskemu jeziku. Leta 1874. in 1875. so Rusi s silo zatrli unijo v holmski škofiji. Mučeniška kri stanovitnih rusinskih uniatov je tekla v obilicL Ruska vlada je leta 1875. v važnejših mestih prirejala praznike »zedinjenja« s pravoslavjem ter Rusi-nc z orožjem gonila k tem praznikom; taki prazniki so so vršili med drugim v Zamošču in I-Irubešovu. Ljudstvo je pa na tihem vendarle z občudovanja vredno mučeniško požrtvovalnostjo vztrajalo v katoliški veri ter nazadnje leta 1905. po večini očitno prestopilo h katoliški veri latinskega obreda. Pred par leti je ruska vlada ustanovila posebno holmsko gubernijo samo zato, da bi mogla z izjemnimi naredbami za-streti katoliško vero med bivšimi uniati. Večkrat imenovana mesta Holm, Krasnik, Lublin, Krasnostav, Bilgoraj, Tomašov, Hrubešov so tudi za rusin-t sko unijo zelo znamenita. Najvažnejše! je pa mesto Zamošč. Tukaj se je leta; 1720. vršila prva katoliška rusinska provincialna sinoda. Sinode se je ude-i ležilo osem rusinskih škofov z metropo-t litom na čelu, devet opatov (bazilian* cev) in 129 svetnih duhovnikov; predsedoval ji jc apostolski nuncij Grimal-i di. Določila te sinode so bila od Rima! potrjena ter so do konca 19. stoletja' tvorila podlago za. cerkveno discilpli-j no, obred in versko življenje rusinskili uniatov. Zmaga avstrijskega orožja bat praznik vstajenja za rusinske uniate v holmski škofiji. Zmagovita nemška armada proti Angležem, Francozom in Belgijcem. Nemci se čezdalje bolj bližajo Parizu. Prebivalstvo ne samo Pariza, ampak cele Francije je popolnoma depri-mirano. To se vidi iz francoskega časopisja, ki označuje oficielna poročila o vojnih dogodkih kot neverojetna in priznava, da je navezano na inozemsko časopisje, ako hoče poročati resnico. Vsekakor pa izve francosko časopisje, da stoji Pariz pred strašnimi dnevi, ki bodo napočili najbrže že prihodnji teden. Grozno si je predstavljati bombardiranje Palriza, ali vojska je vojska in Francoska je s svojimi zavezniki iskala to in če hoče preprečiti nesrečo Pariza, mora takoj ponuditi mir. NEMCI V COMPIEGNU, 60 km OD PARIZA. Milan, 1. septembra. (Priv.) Vesti iz Pariza se glase, da so Nemci dospeli v Compiegne v dolini reke Oise, 60 km od Pariza, po železnici 80 km. (V včerajšnjem poročilu je imel zopet tiskarski škrat svojo roko vmes. Napravil je, da znaša železniška proga od Compiegne do Rusije (namesto Pariza) 80 km, kar so čitatelji gotovo že sami popravili. Op. ur.) Compiegne je mesto s 16.000 prebivalcev, bivše letovišče francoskih kraljev, ima krasen kraljevi grad in lepo mestno hišo. V tem mestu se je praznovala poroka Ludovika XVI. z Marijo Antonieto in Napoleona z Marijo Luizo avstrijsko. UMIKANJE FRANCOZOV NA LEVEM KRILU. Pariz, 2. septembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča čez Rim: Komunike izdani ob 11. uri ponoči izvaja: Ker nadaljujejo neprestano Nemci operacije, da bi nas zajeli in da se Izognemo odločilni akciji, ki bi se lahko le v neugodnih razmerah izvedla, so se naše čete umaknile na naše levo krilo, deloma proti jugu, deloma proti jugozahodu. Naša v okolici Rethela podvze-ta akcija je našim četam omogočila, da je ustavila sovražnika. V središču in na našem desnem krilu med Lotrin-ško in Vogezi je položaj neizpremenjen, NEMCI ZOPET VRGLI DESET FRAN-COSKIH ARMADNIH ZBOROV NAZAJ. — NEMŠKI CESAR BIL V BITKI NAVZOČ. Berolin, 2. septembra ob 11. uri 15 minut ponoči. (Kor. urad.) Veliki generalni štab objavlja: Srednjo četo francoske armade, približno 10 armadnih zborov, so včeraj naše čete med Reiin-som In Verdunom vrgle nazaj. Preganjanje sovražnika se danes nadaljuje. Francoski napadi iz Verduna so bili odbiti. Nemški cesar je bil med bojem navzoč pri cesarjevičevi armadi ln je ostal čez noč v sredi vojakov. Generalni kvartirni mojster pL Stein. IZBORNO VOJSKOVANJE NEMŠKE ARMADE. London, 3. septembra. (Kor. urad.) Dopisnik londonskega Usta »Times« poroča iz Amiensa svojemu lisitu: Zadnji teden je nemška armada prodirala naprej z neverjetno nagUco, tako da je šef francoskega generalnega štaba ukazal na celi črti umikanje francoskih čet. Nemška armada ni pustila, držeč se najboljše taktike v vojski francoskih čet nobenega miru. Vedno so blU za njimi, aviatiki, zrakoplove!, obklopnl avtomobili, ki so jih preganjaU. V sklenjenih črtah prodirajo z neverjetno hrabrostjo in premočjo. Komaj je številna artUjerija sitorila svojo dolžnost, se prikaže infanterija, ki znova pritisne. Tem velikanskim sUam se je tako malo mogoče umakniti, kakor valovom morja. Nemška armada ima izborne topove; njih in število strojnih pušk je pri nemški armadi veUko večje kakor pri Francozih. Poleg tega imajo organizirano poizvedovalno službo. Armada je silno gibčna in polna duha. To so vzroki, ki vodijo bojno srečo nemške armade. TRDNJAVA GIVET PADLA. BeroUn, 3. septembra. (Kor. uradj Iz glavnega stana se je dne 2. t. m. poročajo, da je dne 31. m. m. padla trdnjava Givet. GIVET leži ob Ardenih ob obeh bregovih reke Maas in tvori obmejno postajo tiste črte francoske vzhodne železnice, ki vodi iz Raimsa v Namur, Liittich in v Bruselj. Mesto šteje 8000 prebivalcev. Givet je bila včasih važna trdnjava, ker je varovala Maasško dolino proti Belgiji. Trdnjava Charlemonts je pričel graditi že Karel V., izpopolnil jo je Vauban pod Ljudevi« tom XIV. Ko je bil poražen Napoleon I., so Givet oblegali Prusi. Po vojni leta 1870/71. so Givet Francozi kot trdnjavo opustili, kakor tudi utrdbe izvzemši utrd« be Charlemont. Zavzetje Giveta je zato važno, ker je tvoril zadnjo zapreko za hrbtom armade, Hyades« (3352 ton) iz Liverpoola jc obstreljevala nemška kri-žarka »Dresden« in ga je potopila. Tudi angleško ladjo »Cily of Winchester« so Nemci potopili. BOJ NEMŠKE IN ANGLEŠKE KRI-ŽARICE. V bližini San Francisca jc prišlo clo boja med nemško in angleško križarico. Angleška križanca se je potopila. zadnje čase svoj promet izredno pomnožila in ki oskrbuje močan promet s Srbijo. Na tej edini poti, s katero je zdaj Srbija z zunanjim svetom zvezana, dovažajo v Srbijo iz Rusije velike transporte živil, orožja in municije. Tudi veliko ruskih prostovoljcev in častnikov se tu vozi v Srbijo. — To poročilo torej potrjuje naše pred dnevi objavljeno poročilo našega vojnega poročevalca. REVOLUCIONARJI PORUŠILI VAR-DARSKI MOST. Soiija. (Kor. urad.) Vardarski most pri Gimendžu so makedonski revolucionarji popolnoma porušili. Vsled neprestanega preganjanja Makedoncev od strani srbskih oblasti je med ljudstvom zavrelo in upor postaja že tako nevaren, da je pričakovati nadaljnjih atentatov. List »Kam-bana« nastopa proti vednim pozivom ruskih panslav-isiov, da naj priskoči Bolgarija Ruski na pomoč, in pravi, da bi ti klici na pomoč dvignili edinole ruske in srbske privržence. Bolgarski narod bo proti temu ohranil mrzlo zaprto srce. Bolgarsko sa-mozatajevanje ne bo šlo tako daleč, da bi si Bulgarija sama izkopala grob, kakor to zahtevajo ruski oklici. OBSODBA VOJNEGA BEGUNCA-JURISTA. Mitrovica. (Uradno cenzurirano.) Dne 27. avgusta t. 1. je bil v Brčki jurist Dobro-slav Jovanovič iz Novega Sada zaradi tega, ker je kot ogrski vojaški zavezanec ušel v Srbijo in se v Krupnju boril proti naši vojski, obsojen po prekem sodu in ustreljen. Argentinija uvaža živil za 700 milijonov, Zcdinjenc države za 660, Indija 500 milijonov, Kanada 400 milijonov, Avstralija 280 milijonov, Nova Zelandija za 200 milijonov mark, drugo odpade na ostalih 90 dežel. Argentinija uvaža meso, Indija pšenico in čaj, Kanada pšenico, Avstralija meso in pšenico, Nova Zelandija koštrune, Zedinjenr države pšenico in slanino. Jajca uvaža Danska in Rusija. Teh zadnja lela ' Antfležem zelo primanjkuje, ker jih zlasti Nemčija in Amerika kupujeta. Iz Evrope uvažajo na Angleško živila: Nemčija, Danska in Nizozemska. Danska izvaža zlasti surovo maslo in svinjsko meso. Irski uvoz znaša vsako leto za 600 milijonov mark in je največji liferant za perutnino. Vojska dela tudi Angliji velike težave, ker je sedaj odrezana od Evrope in so vsi njeni dobavitelji v Evropi sedaj prenehali z izvozom. Če se bo vojska zavlekla, bo tudi Anglija udarjena in njena baha-vost, da bo Evropo sestradala, bo njo samo tepla. ANGLEŠKI NAČRTI. Anglija misli zaplesti Nemčijo v velik, dolgotrajen gospodarski boj, v katerem jo misli uničiti, zato pa potrebuje velike mornarice, ki mora ostati kolikor mogoče nedotaknjena. Misli, da bo nemška mornarica tako nespametna, da bo prišla k angleškemu obrežju in se spustila v boj. Nemci ne bodo Angležem tc prijaznosti izkazali. Angleži računajo na to, da bi nemško mornarico uničili in se potem ob sklepanju miru sklicevali na svoje močno brodovje, da bi tako odtehtali poraze Francozov na kopnem. Ampak Nemci to dobro vedo in zato bodo tudi sami to pot hodili. ANGLIJA DELI ŽE SEDAJ VOJNI. PLEN. Berolin, 28. avgusta. Londonska »The Financier« pravi, da je sedaj ugodna prilika, osvojiti si svetovno trgovino pregnanih tekmecev. Nemčija namreč lahko izgubi za 10 let ali še dalje ne le velike trge na Ruskem, v Franciji in Belgiji, temveč tudi pri vseh angleški govorečih narodih in v vseh kolonijah. Dalje piše: Nemška trgovina je naenkrat prejenjala, in Anglija naj skrbi, da sc nikdar več ne povrne. Kar jc Nemčija dosegla po večletnem trudapolnem delu, jc naenkrat dobila v roke Anglija. Dokler Anglija lahko kontrolira pota Velikega Oceana, nc bo slišati več tožba o konkurenci nemške trgovine. Osnovala sc je v Angliji neka narodna patrijotična družba, ki hoče sistematično izpodriniti nemško trgovino v inozemstvu. Dnevne novice. j-- Centralna akcija deželnega odbora v pomoč rodbinam vpoklicanih vojakov. Krajevni odbori so bili dalje ustanovljeni: V občinah Budanje, Slap, Št. Peter na Krasu, Erzeij, Koroška Bela, Žužemberk, Šmarjeta, Lokvica, Božjakovo za župnije Mozelj (Mosel), Zaplana, Borovec (Morobitz), Vojsko. Vse občine naše dežele, na delo za okrepitev naše očetnjave! + Proti denunciantom. Kakor pri nas, tako se tudi na Nemškem dobe ljudje, ki iz osebnih in narodnih na-sprotstev denuncirajo nedolžne in lojalne ljudi, da se nad njimi maščujejo. Proti takim subjektom je izdal guverner nemške trdnjave Metz v listih sledeč razglas: Zadnje čase se množijo de-nuncijacije popolnoma nedolžnih in lojalnih patriotičnih oseb. Kakor je hvale vredno, da prebivalstvo na roko gre oblasti pri odkrivanju špionov, tako je vse obsodbe vredno intrigiranje denun-cia/itov, ki hočejo samo osebnim sovražnikom ob tej priliki neprilike delati. Proti hudobnim denunciantom, ki samo blastem nepotrebno delo naprav-ljajo in svoje someščane v nevarnost spravljajo, bo oblast najstrožje postopala. -f Javno vprašanje na predsedstvo kranjske trgovske in obrtne zbornice. Čuje se, da jc trgovska in obrtna zbornica dala na c. kr. deželno predsedstvo neko izjavo glede maksimalnih cen moke, po kateri bi se cene moki še bolj zvišale in vs ed tega že itak dragi kruh še bolj podražd. Prizadeto bi bilo vse ljudstvo, prizadeti majhni mokarji na korist kapitalistov, prizadeti tudi peki, ki morajo nositi vso nevoljo odjemalcev, pa si ne morejo pomagati. Zato vpra/ 1 predsedstvo trgovske in obrtne zborn. - Ali je voljno objaviti svojo izjavo omirjenje občinstva? Ali je bila taka •> gremijalno sklenjena, in ako ne, kdo je za trgovsko in obrtno zbornico oddal? Ali je predsedstvo pripravljeno takoj sklicati javno sejo in dajati odgovor izvoljenim zastopnikom trgovskega in obrtnega stanu? + Romanja. V smislu naredbe skupnega ministrstva z dne 25. jul. 1914 so zborovanja pa tudi romanja brez dovoljenja politične oblasti I. instance (c. kr. okr. glavarstva, mestnega magistrata) nedovoljena. X Tečaj za pomožne bolniške strežnice. Tukajšnja deželna šola za bolniško strežbo otvori sporazumno z deželnim pomožnim in gospejnim društvom »Rdeči križ« v deželni bolnišnici tretji štiritedenski tečaj za izvežhanje pomožnih bolniških strežnic. Pogoji za sprejem so: 1- -Starost najmanj 18 let; 2, neoporečno življenje; 3. popolna telesna in duševna sposobnost za strež-I niški poklic; 4. učenke ne smejo imeti nikake obveznosti za preskrbovanje mladoletnih otrok ali za vzdrževanje samostojnega gospodarstva. — Prosilke morajo podpisati rcverz, da bodo v slučaju potrebe se posvetile strežbi bolnikov in ranjencev. Za stanovanje in hrano morajo učenke same skrbeti. One gospe in gospodične, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj se zglase v soboto, dne 5. septembra, ob 8. uri zjutraj v vodstveni pisarni deželne bolnišnice. K sprejemu je prinesti običajne dokumente. Pričetek tečaja je dne 9. septembra. + Junaštvo naše črne vojske. Z Dunaja poroča korespondenčni urad. Več poročil z bojišča je slavilo junaštvo naših črn ovoj nikov. »Wiener Ztg.« poroča, da je cesar že dovolil, da se sme poleg črne vojske, tucli tirolska in preči arlska črna vojska in tirolski deželni strelfi vporabljati izven države. -j- »Samma cum laude« je bil pren moviran doktorjem modroslovja v Rimu na Gerinaniku kapucin P. O d i 1 o M e k i n cl a in sedaj začasno nastavljen v Gorici. Frančiškani v vojski. V vojsko je šlo iz domače frančiškanske provincijc 18 lajikov in 4 patri. Lajiki so pod orožjem, duhovniki v bolnicah, in sicer: P. Albin Poljanec v Ljubljani, P. Ciprijan Napast v Gradcu, P. (Janez Žurga v Zagrebu, P. M o h a r G n i d o v e c na ladiji. — Posnemanja vredno. Skoro vsa Evropa je pocl orožjem. Naši hrabri bojevniki so bili prvi vpoklicani, da bra-i nijo čast in velikost naše ljubljene Avstrije. Marsikateri mož, ki stoji sedaj I v bojni vrsti in se bije, je zapuslil doma ženo in ljubljeno deco. Tem j c priskočila prva na pomoč država s svojimi prispevki. Tudi naša sveta dolžnost jc, cla pomagamo nepreskrbljenim družinam, ki so vposlale za nas v boj svoje očete-vzdrže vatel je. Očetje so odhajali pod orožje. Vsakemu je bilo brati z obraza: »Jaz grem za vas v ogenj, a vam prepustim doma svojce, da skrbite za nje!« Bodite brez skrbi, hrabri bojevniki, vaše najdražje je preskrbljeno. Vsi tisti, ki ne opravljamo dejansko službe, ki nismo pod orožjem, pomagajmo k zmagi vsak po svojih močeh* Delajmo z vsemi močmi za dobrobit naše Avstrije. Iz Št. Janža na Dolenjskem se nam poroča, res nekaj posnemanja vrednega. Tam so Ustanovil/ krajevni pomožni odbor, ki izvr5«teZ vso energijo svojo nalogo. Deluje ker more in kakor more. Preveč bi bilo, && bi se o vsem pisalo. Da so se našli nekateri brezvestni poljski delavci, ki so zahtevali preveliko dnino, ni nič čudnega. A za te so se takoj določile maksimalne cene in tako je brezvestnosti konec. Ljudje žrtvujejo cele nedelje in praznike in pomagajo družinam, kjer so gospodarji pod orožjem. Čast in hva« la vsem tistim. Tudi tisti delajo za blagor celote. In kako na lep način skrbe za one, ki so v boju! Preskrbeli so jim cloma prostor, postelje, zdravnika in sploh vse potrebno in tako se bode lah-ko vsak ranjenec zdravil med svojci Pozabil bo na svojo bol. Do tega je največ pripomogel častivredni član premo-gokopne družbe v Krmelju. Tudi se je že zaprosilo na pristojnem mestu, da se da izšolati nekaj domačih deklet v strežbi bolnikom. — Že sedaj se spominjajte naših pre* zebajočih vojakov! Iz odbora »Rdečega križa« smo prejeli: Mnogo tisočev naših vrlih in neustrašenih bojevnikov stoji na mejah severa in vzhoda. Zapustili so najdražje, da varujejo domovino pred sovražnikom, ki je zmožen povzročiti vsako gro-zovitost. In vendar pozabljajo mnogi, ki so odhajajoče vojake blagoslavljali in jim želeli srečno vrnitev iz sovražnikove dežele, da preži še hujši sovražnik, proti kateremu se je nemogoče boriti — zloglasna ruska zima! — Izkušnja Napoleona pred sto leti uči tudi nas, da je ruska zima ! nevarnejša od ruskih topov. Če tudi nihče ne misli na pohod v te nepriljudne kraje pozimi, vendar bodo stali naši. vrli vojaki na straži v ledu in snegu ob meji. Zato je naša dolžnost tem junakom, ki se z žrtvovanjem vsega svojega bitja bijejo za domovino in našo svobodo, olajšati, kolikor jc mogoče, težko nalogo in jih varovati strašnega mraza. Ker ni mogoče od danes do jutri preskrbeti tople obleke, zato prosimo prav lepo, da vsak pomaga izvršiti to veliko nalogo. Gotovo je žc vsak žrtvoval trohico »Rdečemu križu«, vendar trdno upamo, da ljubezen in skrb za naše vojake ni pojenjala in vsak rad skrbi tudi za oner, ki sicer neranjeni izvršujejo izpostavljeni vsem neprijetnostim ledene zime svojo težko dolžnost. Za vsak dar smo hvaležni, naj ho volna, predmeti, pleteni iz volne (snežne kape, dokolenicc, nogavice, ogre-valci kolen, jopiči in telovniki), koci in druge tople odeje, toplo blago itd. Taki predmeti naj se blagovolijo poslati v cesarja Franc Jn/.ofa kjer sc. bodo oddali onim, ki nc morejo žrtvovati volne Ha južnem bojišču. itd., ampak hočejo brezplačno delati, predmete v izvršitev. — Tretja številka poročila v ranjenih ln bolnikih je Izšla. Obolel je črnovoj niški zdravnik dr. I v a n V e r č o n, iz Vrhpolja. Leži v mornariški bolnišnici v Pulju. Topničar Jakopin Franc leži bolan v Pulju. _ Za vojaško ordonancno službo se nujno rabijo kolesarji. Vsi kolesarji moškega spola, ki so dopolnili 17. leto ter so prostovoljno pripravljeni gori omenjeno službo prevzeti, se tem potom vabijo, da se snidejo v soboto, dne 5. septembra, ob 8. uri zjutraj na starem dirkališču pod Ti-I volijem in svoja kolesa seboj pripeljejo. Pripomni se, da se bo plačala za kolesa odškodnina za obrabljenje ter vsakemu : kolesarju dnevnina 3 K. — C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko. I — Okrožnica članom kranjskega vo-jevniškega kora v Ljubljani. Vsled razpisa c kr. poveljstva črnovojniškega okraja št. 27 v Ljubljani dne 29. avgusta, mobl. št. 1069, so po ukazu c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu, pras. št. 9623 od 24. avgusta t. 1. člani kora takoj k službovanju v črno vojno pozvati. Vsi korni člani so po zakonu obvezani po zmožnosti izvrševati istim določene službe. Člani kranjskega vojevniškega kora se zberejo v soboto, dne 5. septembra t. 1., točno ob 3/,9. uri dopoldne v paradni obleki v korni pisarni. Na dirkališču pod Tivoli bo sveta prisega, da hočemo in bodemo svojo dolžnost zvesto izpolnovali. Vse za Boga, cesarja in domovino! — V Ljubljani, dne 31. avgusta 1914. — V Kranju se je zaročil g. K a r o 1 Windischer, veleposestnik in tovarnar z dražestno gospico Katico Ju-rič iz Celja. Vrli ženin je jako ugleden meščan in pristaš naše stranke. Zaročencema naše iskrene čestitke! — Brzovlaki na progi Dunaj—Trst. {Poleg osebnih vlakov, ki so se uvedli na progi Dunaj—Trst južne železnice, bodo od 4. septembra naprej vozili brzovlaki št. 1., 2., 5. in 6. Vlak št. 2. odhaja iz Trsta ob 8. uri 10 minut dop. (dohod v Ljubljano ob 11. uri 21 min.); vlak št. 6. odhaja iz Trsta ob 8. uri 45 minut (dohod v Ljubljano ob 12 uri 5 minut); vlak št. 5. dohaja v Trst ob 9. uri 15 minut dopoldne (v Ljubljano z Dunaja in iz Gradca ob 5. uri 55 min., odhod ob 6. uri 5 min.) in vlak št. 1. dohaja v Trst ob 9. uri 10 minut zvečer ,(v Ljubljano z Dunaja in iz Gradca do-Ihod ob 5. uri 46 min., odhod ob 6. uri Isvečer). V zvezi s temi brzovlaki vozita fna progi Trst—Nabrežina—Kormin br-I zovlaka 24/1005. Iz Trsta odhod ob 8. uri 35 minut dop., z Nabrežine ob 9. uri 10 minut, dohod v Gorico ob 10. uri 3 minute zjutraj. I Zanimivo prerokovanje francoske vedeževalke Lemormand. Neki pariški časopis priobčuje naslednje prerokovanje bivše slovite pariške vedeževalke Lemormand: Takratni princ, kasnejši pruski kralj in nemški cesar Viljem I. je bil pri vedeževalki 1. 1829. Bn jo vprašal: »Kdaj bom prvikrat poveljeval na bojnem polju?« Vedeževal-ka je vzela kos papirja, in zapisala nanj: 1829+1+8+2+9. To da 1849. In res je princ Viljem tega leta na čelu svojih čet korakal proti Badenski. Potem je princ Viljem vprašal: »Kdaj se : bo izvršil najvažnejši dogodek v mojem S življenju?« Vcdeževalka je zapisala: 1849+1+8+4+9, t. j. 1871. Tega leta je bil princ Viljem, poznejši pruski kralj, proglašen za nemškega cesarja. Dalje je princ vprašal: »Koliko časa bom živel?« Vedeževalka zapiše : 1871 + +1+8+7+1, t. j. 1888, katerega leta je tudi v resnici umrl cesar Viljem I. Še zadnje vnrašanje je stavil princ: »Kdaj bo vodila Nemčija najpomembnejšo vojno, v kateri bo zmagala?« Gospa Lemormand je zapisala: 1888+1+8+8+8. To da letnico 1913. Torej se je vedeževalka le za eno leto zmotila. Konec Kneza Wieda v AlUanUL Rim, 2. septembra. (Koresp. urad.) »Agencia Štefani« poroča iz Drača dne 1. septembra: Inozemski odposlanci so imeli ob 10. uri zvečer pod predsedstvom laškega poslanika konferenco. Sklenili so, da bodo vprašali albansko vlado, kakšne garancije nudi njim samim in inozemskemu prebivalstvu, ker je položaj skrajno resen in tudi albanski uradniki nobene plače niso prejeli. Rumunski poslanik je od-I šel nato k predsedniku vlade Turkan paši in mu predložil sklep konference. Vlada ie odgovorila, da si odgovor na to vprašanje pridrži. Vstaši so poslali na diplomatične zastopnike vlogo, naj si preskrbe o pravem času primerno varstvo, ker mislijo svoj program uresničiti, Diplomatje so odgovorili na to, naj vstaši vsako akcijo odlože do termina, da bodo obravnave z vlado končane. Vstaši so nato odgovorili, da je obrok, določen za sporazum z meščani potekel in princ Wied šc vedno ni odpoto- val. Prebivalstvu stavijo najkrajši termin, da se udajo. Nato je bil sklican shod notablov. Rim, 2. septembra. (Kor. urad.) »Ag. Štefani« poroča: Shod notablov je sklenil in prosil vstaše, naj počakajo. Kontrolna komisija se je podala v Šijak, da sprejme zadnje želje vstašev na znanje. V četrtek zapusti knez Wied Drač. Rim, 2. septembra. (K. ur.) »Agencia Štefani« poroča iz Drača z dne 31. avgusta: Obrambna artiljerija je oddala na vstaše nekaj strelov, ker so začeli vstaši streljati na mesto s kanoni. En strel, ki je bil namerjen na kraljevo palačo, je padel v morje, drugi je padel v bližino mestne hiše. Prebivalstva se je polotil silen strah. Dunaj, 2. septembra. (Kor, urad.) Kakor se z merodajnih krogov poroča, vzdržuje naša vlada ne glede na vojno stanje vsa določila londonske konference glede Albanije. Morebitno protipostavno vmešavanje balkanskih držav v po londonski konferenci določeno ozemlje Albanije bi pod nobenimi pogoji ne pomenjalo trajnosti. V tem je avstro-ogrska vlada v popolnem sporazumljenju z italijansko vlado. Volitev novega papeža. Rim, 2. sept. (Kor. urad) Agencia Štefani poroča: Ob 11 uri se je prikazal na dimniku poleg sikstinske kapele dim. 10 minut nato je bilo zopet drugo glasovanje. Oboje brez rezultata. Na trgu sv. Petra je bila zbrana velikanska množica ljudstva. Rim, 3. sept. (Kor. urad). Včeraj zvečer ob 6% se je pokazal pri sikstin-ski kapeli zopet dim. Glasovanje je bilo brez rezultata. Rtm9 3. avgusta. Kardinal Jakob della CMesa je izvoljen za papeža. Novi papež je bil rojen 21. novembra 1854 v škofiji Genova, nadškof v Bologni, kardinal 25. majnika 1914. Sijajen sprejem nemškega vojaškega oddelka na Dunaju. Dunaj, 3. sept. (Kor. urad) V mesto je došel nemški vojaški odelek iz Ska-dra. Bil je slovesno sprejet na južnem kolodvoru, ki je bil lepo okrašen. Na kolodvoru sta čakala: vojni minister Krobatin, deželno - brambni minister Georgi, notranji minister Heinold, dunajski župan Weisskirchner z dvema podžupanoma, nemški poslanik itd. Pričakoval ih je tudi en oddelek infan-terije z godbo. Ko so došli na kolodvor, je zaigrala godba: »Heil dir in Sieges-kranz«. Poveljnik oddelka Schneider je nato predstavil častnike. Vojake je nagovoril vojni minister Krobatin in razdelil med častnike cesarska odlikovanja. Zahvalil se je v imenu vojakov major Schneider. Vojaki so se nato podali med velikanskim navdušenjem množice v svoja stanovanja. Obletnica Mm. Slavnost v Berolinu. Berolin, 2. septembra. Povodom današnje spominske slavnosti na bitko pri Sedanu so dopoldne slovesno pripeljali oplenjene ruske, francoske in belgijske topove. Izprevod se je pomikal z vojaško godbo na čelu po glavnih prometnih ulicah proti cesarskemu gradu. Berolin, 3. septembra. (Kor. urad.) Zaplenjene ruske in francoske topove so peljali v Berolin zaplenjeni kozaški konji. Pred topovi je igrala domoljubne skladbe vojaška godba. Sprevod je ob-vdušenjem. Topove so postavili pred palačo prestolonaslednika. Kitajska odklonila japonsko ponuio. New York, 1. septembra. (Priv.) Glasom brzojavke iz Pekinga je Kitajska odklonila ponudbo Japonske, da bi zatrla vsak nered, ki bi na Kitajskem nastal za časa evropske vojne. Ruski parnik nalelel na mino in se potopil. Bukarešt, 1. septembra. Rnski parnik »Ekspres« je na vožnji iz Odese v Nikolajev v višini trdnjave Očakov zadel ob mino in se pogreznil. Potopilo se je nad 100 oseb, večinoma potniki. Po sklepa listo. Nadaljevanje hojevz Rusi. Dunaj, 3. septembra. Uradno dovoljeno.) Zmage Dankiove in Auuenbergove armade so napravile močan sunek na številnejše Ruse v smeri, kjer pomenja za nas najmanjšo nevarnost Vsako ogro-ženje dovodnih življenjskih žil naše armade in železnice Krakov—Lvov je sedaj izključeno, med tem ko Auffenberg prodira proti desnemu ruskemu krilu. Na izid tega gigantskega boja gledamo z nezmotljivim zaupanjem. »Volkszeitung« piše z ozirom na položaj v vzhodni Galiciji, da so na odločilne dogodke ruski upadi brez posebnega pomena. Naše stališče je bilo vsled špijonaže domačinov zelo otežkočeno. Domačini so izdajali sovražniku nase postojanke in gibanje naših čet z dimom, ognjem, raznimi dogovorjenimi signali, da celo s procesijami. Naša artiljerija je izvedla prave strelne umetnosti, ki so imele največji uspeh. Boj pred Lvovom se nadaljuje. Poročilo armadnega poveljstva je kljub zadnjemu stavku ugodno in daje armadnemu vodstvu lepo spričevalo glede resničnega poročanja. — »Reichspost« pqroča, da bi možnost zasedenja Lvova ne bila nobenega dalekosežnega vojaškega pomena, ker naše čete iščejo odločitve na krilih. Računati je še z daljšimi boji v vzhodni Galiciji. Od ruskih čet je bil velik del poražen na ozemlju med Vislo in Bu-gom, med tem ko Rusi v vzhodni Galiciji kljub ogromnim žrtvam niso dosegli nobenega druzega uspeha, kot mimogredo-če ogroženje Lvova. Dunaj, 3. septembra. V Fischamend (zrakoplovna postaja blizu Dunaja) so pripeljali dva Rusom vzeta zrakoplova. RUSKI VOJNI NAČRTI PONESREČENI. Dunaj, 3. septembra. (Koresp. urad.) »Fremdenblatt« konstatira, da je po skupnih uspehih nemške in avstrijske armade francosko-ruski bojni načrt začeti z ofenzivo ruskih čet na treh straneh proti vzhodni Prusiji, proti osrednji Prusiji in Galiciji popolnoma razbit. NAVDUŠENJE NEMČIJE NAD AVSTRIJSKIMI ZMAGAMI. Berolin, 3. sept. (Kor. urad) Poročila o zmagah avstrijske armade so bila sprejeta z velikim navdušenjem. Po mestu so nosili avstrijske zastave in prirejali velike manifestacije. Vsnelti nemške armade. Berolin ,3. sept. (Kor. urad) Kakor poročajo listom iz vojnega stana, so stali armadi Biilowa dne 31. avgusta pri St. Kvientinu nasproti: 4 francoski armadni zbori in 3 rezervne divizije. Bitka je trajala 2 dni in je bila zelo huda. Nemške armade na zahodu marši-rajo neprenehoma dalje in naprej. Poročajo se pa samo taki uspehi ki so večjega pomena za cele armade. Drnge manjše bitke se niti ne omenjala NEMŠKI CESAR NA FRANCOSKIH TLEH. Berolin, 3. sept. (Kor. urad). Lokal-anzeiger piše o važnosti dejstva, da je nemški cesar na bojišču na francoskih tleh. To dejstvo samo mora pojasniti celo sliko in situacijo. To kaže, da je popolnoma izključeno, da bi Nemci to izgubili, kar so si dosedaj priborili, ko bi bili nemški poveljniki drugega pre-prčanja, bi nikdar ne dopustili, cla bi nemški cesar prekoračil francoske tla. bila imela naša krdela na severnem bo* jišču. Občinstvo se svari, da takim vzne-i mirljivim vestem verjame ter se opozarjaj da naj se drži le zadevnih uradnih priob-i čil. Končno se vsakdo pred razširjenjem takih vesti svari, ker bi se v slučaju, da! se ga bi pri tem zalotilo, proti njemu ka* ženskim potom postopalo. LManske novice. i Dunaj, 3. septembra. Belgijci so izpraznili mesto Mecheln. (Mecheln leži severno od Bruslja na polovici pota do Ant-werpna.) Francoska vlada beži iz Pariza. Pariz preko Rima. Vlada je izdala na prebivalstvo manifest v katerem pravi, da ho vojsko na vseh straneh nadaljevala. Zato da zapušča Pariz in si poišče nov sedež izven Pariza. Proti razširjanju vznemirjajo! govoric. Od c. kr. deželnega predsedništva smo prejeli sledeče obvestilo: V zadnjih dneh se od nepoklicane strani razširjajo vesti o velikanskih izgubah, katere naj bi lj Iz magistralnega g remija. Pri včerajšnji seji mag. gremija ni bilo zastopnika soc. demokracije. Rešile so se med drugimi naslednje zadeve: Kazni računi za dobave elektrarne so za dvai meseca znašali okolu 21.000 K. — Ma* gistratno poročilo javlja, da je preiskan va na magistratu dognala, da najemniki Kolezije cen ni nič dvignil. Cene hoda odslej nabite na kopališču. — Fr. Poč-kaj preuredi izhode pri svojem kinu* Novo kino-gledališče s kavarno v pr-i vem nadstropju namerava zgraditi g* Jos. Zidar na vogalu Bleiwcisove in Dunajske ceste. Mag. gremij je dal stav- |\ lično tliva m S |nf|i Ea,na Prodaja: ^ la Jevljarnlca D. Szantner £lub1jana Mf?3etry ^fe^Selanburgova ulica 4 ^ Rice & Eusion. Mass. l.S..A< je zeld poceni, ker je še mnogo starega in se hliža novo. Kdor ga želi naročiti, naj se olirne na 2103 Ualanovlteno 1845. Parno barvarstvo ter kemično fiscenle in :: snalsnje oblek. :: 589 ApreJura sukna. iierp.edpoetusK ^ VVCoceoS PCocV $Posen > rscbau ' ©SieclEc« PO L E. Brest LiU*sk »ki nasip = Ozka ulica št. 4. SprejemaSišče Dvan^orod. Pic*roKow LuK 0weol/. hosm zobo fstii trtd' * Izrtelovntell G Ljub'iana, Stritarjeva nlica 7 AVSTRIJSKO-RUSKO BOJIŠČE I/daia konzorcij »Slovenca« Tisk: »Katoliške Tiskarne« Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni poslanec.