Štev. 177 TRST, torek 28. junija I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA '.ntfl tb nedeljah In praznikih ob 5.. eb ponedeljkih ah 9. zjutraj, ^etamlčne Itev. se prodajajo po 3 nvč. (Ssfcot.) v m-ncgih ofeakmrnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Wt.nL, !r .^tojni, Sežani, Nahrež'ni. Sv. Luciji, Tolminu. Ajaov-»ćirti, Dombergu itd. Zastarele &t»Y. po 5 nvč. (10 stot.). OCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ čirakostl 1 >!one. CENE: Trgovinski in obrtni ogla?! po C st. mTKt » vrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zsrodov po *t. mm Za ogla-e v teksti; lista do 5 vtsi 20 £. vsaka sadiljna vr^ta X 'J. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-pa 40 btot. Oglase sp rej trna Inseratni oddelek uprave .5dinof-ti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". .-.- Pta?sj-;vo I" utožljivo ♦» Trr.iu. . ------- ------ i u :~w .—j- ■ ■ ■ 11 »—— ■ ■■■■' rr~n n" r« i 01®silo poHtižnsge družtva ^EtUnost" z« Primorsko, V MdMiM jf t i ' 'iiaarr. iir.^^jj*«, >.« *olo leto 2* K, pol leta 12 K, 3 meneče « K ; na nt ročee brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira BuMniaa a a n<<«IjaKo JsđanJ* „EDINOSTI" stan*: s«iu leto Krtn 5-20, p»l lota Kren 5 33. Ysi dopisi naj se pošiljajo na urednidtro lista. Nefranko ▼asa pisma s« ne sprejemajo In rokopisi se vračaj? Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na nDravo lista. UREDNIŠTVO: ullo* Giorgio Galiiti 18 (Nsr^lsl deta) Izdajatelj in odgovorni urednik &TEFAN GODILA. Lsstn . tonsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edino«* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulict ===== Giorgio Galatti štev. 18. --- *a$ino-hrj?*n*Knl ra?un It «41 652. TELEFON II. 11-57. BRZOJftUNE UE5TI. Nadomestna državnozborska volitev v Gorici. GORICA 27. Včeraj se je vršila v volilnem okraju Gorica (mesto) nadomestna državnozborska volitev za mandat, izpraznjen po odstopu posl. dr. Marani-ja. Oddanih je bilo skupaj 2678 glasovnic, od teh je bilo 38 proglašenih neveljavnimi, 3 so bile razcepljene. — izvoljen je bil z 2162 glasovi kandidat italijansko-liberalne stranke Dionisio Ussai, svetnik višega deželnega sodišča v Trstu. Kandidat krščansko-soc. stranke dr. Josip Bugatto je dobil 222 glasov, Alfred Callini (soc. demokrat) tiskar v Gorici, v prvi in tretji sekciji 181 glasov, doćim je v drugi sekciji volilna komisija razveljavila glasovnice, ker ni Callini še tri leta avstrijski državljan. Cesar v Išlu. DUNAJ 27. Cesar se poda jutri ob 8. uri zjutraj na letovišče v Bad—Išl, kjer ostane dva meseca. Državni železniški svet. DUNAJ 27. Danes se je pod predsedstvom železniškega ministra Wrbe vršila plenarna seja letošnjega rednega pomladanskega zasedanja državnega železniškega sveta, katere so se udeležili zastopniki vseh ministerstev. Gosposka zbornica. DUNAJ 27. — Gospodska zbornica je imela danes sejo, na kateri je vsprejela već zakonskih načrtov. — Prihodnja seja jutri ob 11. uri predp. Na dnevnem redu iste je mej drugim drugo čitanje državnega proračuna. Elektrizacija proge Trst-Opčine. DUNAJ 27. Na današnji seji državnega železniškega sveta je državni zastopnik na razpravi poročila o uvedbi električne trak-cije za elektrizacijo proge Trst-Opčine izjavil, da je bil v železniškem ministerstvu izdelan operat o eventuelni parni centrali, ki bi se zgradila v Trstu, ki bi dajala potrebne električne sile tudi pristanišču. Izdelan je tudi že podrobni načrt za uvedbo elektri-zacije proge Trst-Opčine. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 27. (Og. biro). Poslanska zbornica je imela danes pod predsedstvom starostnega predsednika Neusziedler-ia sejo. Na dnevnem redu je bila izročitev mandatov in žrebanje sekcij, ki imajo pre-tresovati mandate. Desnica je priredila grofu Khuenu, grofu Štefanu Tiszi in Perczelu živahne ovacije. — Prihodnja seja v četrtek z dnevnim redom: Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, 6 zapisnikarjev in kvestorja. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 27. Zbornica je razpravljala o predlogu posl. Garida in tovarišev, da bi se v razsodnem postopanju v gozdnih pre-piriih po zistemu v agrarnem postopanju privzelo tud ljudske prisednike. Seja traja dalje. Hofrichter nastopil kazen. DUNAJ 27. Hofrichterja so danes zjutraj v avtomobilu odvedli v vojaško kaznilnico v Mollersdorfu. Izdavanje jugoslovanske enciklopedije. BEL1GRAD 27. Predsednik jugoslovanske akademije v Zagrebu Smičiklas je danes z dvema članoma akademije dospel sem- kaj, da se sporazumi s tukajšnjo akademijo glede izdavanja jugoslovanske enciklopedije. Italijanska zbornica. RIM 27. Minister za unanje stvari San Giuliano ie na neko vprašanje posl. Gallija glede Krete, v daljšem govoru pojasnil kre-čansko vprašanje. Toča. SATORALYA UJHELY 27. (Ogrski biro). Ob 1. uri popol. je bila tukaj silna toča, ki je trajala četrt ure. Padala je debela kakor orehi, in je pobila okna in strehe na hišah. Ogromno škodo je napravila v vinogradih, na drevju in žetvi. Republikanske manifestacjje na Španskem. B1LBAO 27. Ag. Havas poroča: Radikalni republikanci so sinoči priredili manifestacijo, na kateri je bilo čuti revolucionarnih klicev. Na policijo so lučali kamenje. En redar je bil ranjen. — Republikanci so udrli v karlistiški klub, kjer je prišlo do pretepa, v katerem je bila ena oseba ubita, sedem pa težko ranjenih. Posredoval je guverner, ki je demon-stratom dovolil, da so smeli nadaljevati svoje manifestacije, nakar je bil vzpostavljen mir. — Iz Nikarague. NEW-YORK 27. Glasom neke brzojavke iz Bluefielda so čete Estradasa zasedle mesteci La Libertad in Iingalpa, oddaljeni dan hoda od Monagre, ter Olealdo. 200-letnica zavzetja Viborga po Rusih. VIBORG 27. (Petr. br. ag.) Povodom 200-letnice zavzetja Viborga po Petru Velikem je poslal car finskemu generalnemu guvernerju brzojavko, v kateri pravi, da je zopetna osvojitev staroruske pravoslavne Karelije položila trdno podlago k ruskem posestvu ob finski obali in v začetku mino-lega stoletja izvršeni prehod Finske v posest in lastnino ruske države je ustvaril za enotno, nerazdeljeno rusko državo ob baltiškem morju trdno oporo. Kološvar 27. (Ogr. biro). Semkaj je dospela nadvojvodinja Izabela s svojo hčerjo nadvojvodinjo Gabrielo in spremstvom. Opava 27. Na postajališču Petervvald Ostravsko-Karvinske lokalne železnice je danes predpoludne tovorni vlak zapeljal v osebni vlak. En voz osebnega vlaka se je razbil, dvanajst oseb je bil lahko, ena pa težko ranjena. Meksiko 27. Z veliko večino sta bila izvoljena predsednikom Diaz, podprednikom pa Corrol. Bruselj 27. Narodna banka je znižala diskont za 1 odsto, t. j. na 3 in pol odsto. Neapolj 27. Grof Turinski se je danes ob 9*30 zjuraj s parnikom „Perseo" družbe Navigazione Generale Italiana povrnil semkaj z velikih afrikanskih lovov. Princ potuje v najstrožjem inkognito v spremstvu svojega ordinančnega častnika markija Solarali. Grof Turinski se je izkrcal v arzenalu. „Naše" srednje šoie. i. Za stariše, ki imajo za srednje šole godne otroke, se zopet bližajo dnevi razburjenja, skrbi in žalosti. Šolsko leto se bliža koncu in ob enem pa prihaja tudi čas, ko je treba novince vpisati in jih prvič poslati k PODLISTEK. Jurkica Agićeva, Povest. rvni-ki -pisal Ks. Šandor-GJalski. • Preval Fr. Orel — Ves je bil nekam čuden, slabe volje in razstrešen, — je dovršil zdravnik. Ne lrma, ne Jurkica mu nista odvrnili ničesar. — Uprav drago mi je, da ste se, Jurkica odločili tako ! — je začela Maleševičeva. _ Tone, da veš, od danes naprej je gospica ud naše hiše. Zdravnik je začel ploskati z rokama od veselja. Ravno tako se je vzradostil tudi Maleševič. — Sedaj bom vsaj zamogla kmalu v kopeli, — je rekla lrma zvečer pri čaju, — tedaj boste vi, Jurkica, zastopala mene. — O ti prozajična sebičnica! — je vskliknil Tone med smehom. — Takoj si iznašla nekaj dobrega za-se! — No, kaj, letos tako in tako moram v Marijne in Francove kopeli, a zato potrebujem časa. — Aha, bojimo se torej, da se odebelimo preveč ! — jo je podražil Tone in vsa družba se je spustila v smeh. Jurkica je v tej prijazni družbi pozabila vsaj začasno svojih dveh velikih nesreč, — prizora se Žuničem in čudnega odhoda Hanibalovega. XXV. Minolo je precej časa, da se je Jurkica potolažila. Bala se je vedno, da bi kje na ulici srečala Žuniča. Šolski zgradbi se ni nikdar približala, bala se je, da jej Lisička zopet uprizori kako nepriliko, a gotova si, je bila, da, če druzega ne, napolnila bi jej glavo z vsakovrstnim brbljanjem. Zato se je raje izgovarjala, da je bolna, nego li da: je hodila k sejam učiteljskega osobja. Ni-i kamor drugam ni hodila, nego v svoj i razred in iz istega nazaj na svoj dom. Niti na grad se jej ni hotelo. Odkar je doznala, I da je Hanibal odpotoval tako nenadno, jo važnejšim izpitom, ki naj vsaj začasno odločijo, ali nastopi deček pot proti višjim študijam ali ne: tudi za deklice je postalo vprašanje o srednješolskem študiju pereče. Zdi se, da ne bo odveč, če spregovorimo poučno besedo na naslov tistih, ki se jih tiče. Predvsem moramo s trpkim ogorčenjem konštatirati, da naših srednjih šol v Trstu sploh ni; naš gornji napis je toraj bridka ironija. Naša mladina mora žalibog še vturiu iskati gostoljubja pod tujo streho, kajti, kjer se ne glasi naš materin jezik, tam ni za nas domače udobnosti, najsi je tudi šola zgrajena in vzdrževana z našimi davki in doKladami. In res ne moremo trditi, da bi se prepogosto ukral pod imenovane strehe žarek ljubezni za našo Šolsko mladino, pač pa jih tem redneje osrečuje ravnodušnost, preziranje ali celo — sovraštvo. In vendar trdijo modri vzgojitelji, da brez ljubezni ni prave vzgoje. Toraj so vsaj za našo mladino imenovani zavodi slaba vzgojevališča, kjer ni dosti ležeče na tem, koliko mladih sil omaga sredi poti in koliko jih pride do cilja. Če bi poklicali na pomoč statistiko učencev, ki so vstopiti v I. razred, s tistimi, ki so prijadrali do mature, bi morali reči, da so to — vnebopi-joči uspehi šole, ki je na sramoto človeški kulturi XX. stoletja; tak — politikum! V Trstu so srednje šole ali laške ali nemške. Prve za zavednega Slovenca niso toliko nevarne, pač pa nemške, ki jih z nami vred pridno pomagajo polniti tudi — Lahi. Po ogromnem številu dečkov slovenske narodnosti na tržaških ljudskih šolah jih pride razmeroma le malo do praga srednjih šol, to pa zopet le zato, ker je težko pridobiti si v Trst toliko nemščine, kolikor je zahtevajo mladi in za „svojo stvar vneti" nemški profesorji. Kaj pomaga da imajo Slovenci takozvane — pripravnice, kjer se z lijakom iz Niirnberga vliva v glave nemščina, ko pa pod tem trpi harmonična vzgoja. Pa niti nemščine ne prikaplja včasih dovolj v te nesprejemljive slovenske možgane. Zato se tresejo otroci in stariši že pred vsprejemnimi izpiti. Seveda je treba priznati, da se stariši slovenskih otrok še vse premalo brigajo za to, kaka je šola in kako se v njej poučujejo njihovi sinovi. Otrok ne sme biti nikoli sam sebi prepuščen. Pa tudi na učitelja upliva to nekaj in ravno na tistega, ki jemlje svoje rokodelstvo od lahke ali pa napačne strani.. Torej — slovenski stariši! Sami spremite k vpisovanju svoje otroke, brigajte se, kako delajo izpit in vprašajte izlasti za vzroke morebitnega neuspeha ! Potem pa pazite vse leto na svoje otroke kako napredujejo. Pred vsem pa morate biti sami na jasnem, kaj hočete s svojimi otroci. Imeti morate sami nekakovo nepristransko sodbo o zmožnosti in nag-nenju svoje dece, da ji boste mogli prav kazati pot. Ne smete pa zabiti, da je treba Slovencem poleg zdravnikov, advokatov, profesorjev in duhovnikov tudi drugih strokovnjakov, ki nam jih daje tehnika in visoka šola za (poljedelstvo: inženirje raznih vrst itd. Predštudije za zadnje omenjene poklice posreduje realna šola. Žal, da je v Trstu na c. kr. drž. realki za slovenske dijake tako slabo preskrbljeno, da ne more biti slabše; prava sramota je izlasti, da so za pouk v materinščini ustauovljeni le trije tečaji. Čas bi že bil, da poskrbe poklicani faktorji, da se odpravi ta — škandal. Tudi je nekaj zadrževalo. Tako je vsakega dne bila samo se svojimi šolskimi otroci in jedino z Irmo, ki pa je tako malo občevala s pazarinskimi meščani, da se lahko reče, da je bila povsem oddeljena od druzega občinstva in jej ni moglo priti do ušes, — kaj se govori. Maleševič je odšel po svojem poslu. Moral je nekam tja v okolico Vin-kovcev, kjer je bil kupil gozdov. A doktor Tone je odpotoval v mesto, kjer je hotel zapiičeti s prakso. Tako ni niti od teh dvojnih strani prihajal iz mesta nikak glas. N;cj je bilo to všeč. Seveda, da ni sumila revica, da Lisička in njena družba rujejo sedaj proti njej tako, kakor nikoli poprej. A se strahom je včasih pomislila tudi na Žuniča. Kako bo s tem? Pri tem vprašanju je dušil strah njeno srce in kolena so se jej šibila. Zadnjič ga je videla, kako je stal za voglom ter jo opazoval. Ona se je sicer obrnila strani, a je vendar-Ie čutila njegov pogled. In ni se prevarila v svoji sodbi. Bil je on. Pogledoval je za njo, dokler se ni izgubila za voglom ulice. — Ali ti je krasna, a jaz da ne vspem nikoli! No, kako se je bila razljutila mala na državni gimnazifi je nemščina učni jezik, ki jo pa tudi drugi profesorji tako nežno goje, da se zdi, kakor da so razni zgodovinarji, naravoslovci, pa matematiki najprej — slovničarji, potem še le strokovnjaki svojega predmeta ; maarsikak povoljen red zakrivi v prvi vrsti slovnična napaka. Tudi tukaj je sicer slovenščina pastorka in igra nevredno ulogo, da je odvisna od dobre volje dijakov, če se je uče ali ne. Pričakovati bi bilo sicer od zavednih slovenskih starišev, da priglasijo sinove in hčere z Slovence oziroma Slovane in jih prisilijo, da hodijo k slov. pouku. Sramota je, ki smo jo že več let povdarjali, da n. ;pr. Nemci pošiljajo svoje otroke k laščini, Slovani in celo Slovenci pa puščajo, da naši dijaki zanemarjajo slovenski pouk. Z ozirom na to, kar smo rekli prej o realnih poklicih, bi svetovali slov. starišem, da bi vpisali svoje sinove in hčere tudi v realno-gimnazijske razrede, kajti iz teh je odprta pot prav tako na univerzo, kakor na tehniko; važno pa je, da se na teh razredih grščina sploh ne poučuje, zato pa se bolj goje živi jeziki. To bi bili nekateri sveti, ki naj bodo kažipot slov. starišem, ki vpisujejo te dni svoje otroke v srednje šole. Opozoriti treba le še na dejstvo, da bo poslej vsled mini-sterske naredbe obisk deklic na gimnazijah omejen, zato pa se jim svetuje, naj hodijo na ženske liceje. Tudi v tem pogledu smo Slovenci v Trstu na slabem. Svetovali bi seveda, da gredo Slovenke na slov. dekliški licej v Ljubljano, kajti licej v ulici Pasquale Besenghi, ki ga vzdržujejo „slovenske* šolske sestre, je — nemški. Bog ve, če sploh te ljube sestre še poznajo — slovenščino. Vsekako kaže, da se tam na višavi dviga iz tal nova trdnjava tržaškemu nem-štvu, da torej nima nikakega povoda tožiti o — izpodrivanju. Sicer pa izpregovorimo o tem kdaj prihodnjič. (Opomba uredništva: Pod tem naslovom nam je obljubljenih še več člankov, v katerih se bo razpravljalo o razmerah na tukajšnjih državnih in srednjih šolah. Za danes smo priobčili samo prvi del, ki je aktuelen radi vpisa vanja no vo vstopi vših učencev, ki se danes pričenja. Sokoisfvo ponos češkega naroda. Praga 25. j u n i j a. Včerajšnji dan bom štel med tiste dneve v življenju svojem, ki ostajajo človeku neizbrisno v spominu za vse žive dni. Srce naroda češkega, zlata naša Praga je vriskala v pozdrav sinovom, ki so ravnokar na javni telovadni tekmi v prestolnici ponosne Anglije proslavili češko ime pred vsem civiliziranim svetom. Sokolski zmagovalci v Londonu so se povrnili v svojo domovino in narod jim je priredil vsprejem, kakoršen je urojen pač le pri narodu češkem. Še sedaj, ko to pišem, stojim pod silnim utisom tega dogodka. Opisal naj bi vam ta vsprejem ? Ni možno. Morem vam pač navesti, kar je gledalo oko in posluševalo uho; ali tega kar je čutilo stotisoč src ob tej elementarni manifestaciji — tega vam ne more podati pero. To je trebalo le sodoživeti na licu mesta in neposredno vsprejemati utise. Danes zvečer ob 8Va uri se vršl" prva javna produkcija gojencev podružnice „Glasbene Matice" v veliki dvorani Narodnega doma! — tedaj! Pa sam sem si kriv, ko sem začel tako bedasto! A kdo bi se mogel nadvladati, pa znati še, — da sem bil v vsej hiši sam ž njo. Ves moj načrt je bil napačen. Treba bo drugače. Popustim pa jaz ne. A kako naj izvedem to osnovo? Glavno je, da mi je prepuščena na milost in nemilost. Hi-hi-hi! Čim je odbilo v zvoniku poludne, se je spomnil, da je obljubil zdravniku in drugim še, da pride na pivo v čitalnico, v skupno gostilnico paza-rinsko. Našel je tam najugledneje domače osebe. Ob njegovem prihodu so vsi vstali ter se skoraj trgali, da mu stisnejo roko. Večina jih je bilo uradnikov, pa so se ga po Stipi-čevem slučaju, zelo bali. Ta svoj strah so zakrivali se srčno udanostjo. Najglasneje ga je pozdravil sodnik Lazar Radosavljevič. Dokler je veljal zakon o sodnijski neodvisnosti ; bil je strašen protivnik vseh političnih uradnikov. Jednostavno jim ni priznal ravnopravnosti ter jih imel za bitja v globoki nižini pod njim — sodnikom, ki ga ne imenuje ban, ampak Njegovo Veličanstvo. (Pride še). Stran II »EDINOST« št. 177. V Trstu, dne 28. junija 1910. Brzovlak, ki je privel zmagovalce, je dospe! v Prago na Fran Josipov kolodvor ob 1 49. uri zvečer. Vstop je bil le omejen na deputacijo mestnega sveta in zastopstva sokolskih organizacij, zastopnike novin in nekaj dam — ali pred kolodvorom je bilo nagromajenega ogromnega občinstva. Ko je dospel vlak, je zagromelo na kolodvoru Na - zdar klicev, a godba Žižkovega je zasvirala narodno himno. Voz, ki je dovel sokolsko ekspedicijo, so obsipavale dame s cvetjem. Navdušenje je bilo neopisno, moment pretresljiv. V imenu mesta praškega je pozdravil zmagovalce mestni svetovalec Hodek. Častni ščit, ki ga prinašajo seboj, ne pomenja le zmage na polju telovadbe, ampak tudi v narodnem pogledu. Vsprejmite — Ni manjkalo seveda demonstracij tudi od strani — redarjev, ki je sestala v tem, da so čuvali nemški kazino. A mi nismo mogli drugače, nego da se legitimiramo tem argusom z gromovitimi živio-klici, ki so se jim radostno odzivali češki Na zdar-klici med množicami ! Tako pozdravlja in vsprejemlje češki narod svoje Sokole, ker pojmuje velikanski pomen sokolske ideje, ker ve ceniti važnost sokolskega dela za vzgojo naroda, ker je ta narod — z eno besedo — kulturen in napreden narod s trdim hrbtiščem. V Slovencih pa hočejo razne pigmeje, zadojene suženjskim duhom nasproti onim tam gori, s strupeno strastjo proti svojemu lastnemu bratu, tirati v blato sokolsko idejo in za-sramovati nje emisarje . ..! Po tej paraleli vidimo, kako daleč smo je zaklical svetovalec Hodek — vsprejem vsega prebivalstva kakor edino zahvalo in • še mi Slovenci za češkim narodom ! pripoznanje za vse, kar ste storili v interesu našega naroda ! Resolucije za slovensko obrtno V imenu vsega češkega Sokolstva jej Šolo v Trstu, namestnik češke občine sokolske brat M a- z ozirom na na§0 vest, da je zbornica š e k, pozdravil brate-zmagovalce, ki so izvojevali veliko zmago pri narodu svetovnega pomena. poslancev vsprejela resolucijo za slovensko obrtno šolo v Mariboru in v Trstu, nas I povprašujejo od raznih strani, kako je to, V imenu slovanskega Sokol-j da drug|- listi niso nič omenili resolucije s t v a je pozdravil zmagovalce dr. A. N o-1 gjede Trsta ? v o t n y. Disciplina, složnost in vstrajnost,1 Naj- torej pojasnimo stvar. Vseh reso-ki se jim imamo zahvaliti na zmagi v Lon- j !ucij je 5iIo do 500 in jih je zbornica donu, naj tudi n^rod v domovini dovedejo j vsprejemala v skupinah, izvzemši, ki se jim do zmage. je oporekalo. O teh se je glasovalo posebej. Na prisrčnem vsprejemu se je v imenu j Resolucija glede Maribora je pa bila kon-ekspedicije zahvalil dr. V a n i c e k zagotov- lestjrana in se je moralo posebej glasovati ljajoč, da bo Sokolstvo neutrudno delovalo 0 njej. Glede Trsta pa ni bila kontestirana; za blagor narode — z novim veseljem m VS|ed tega je biIa Vsprejeta v skupini z svežo močjo. drugimi. Mogočno so zveneli že tu na peronu Tako se pojasnjuje dejstvo, da so listi akordi češkega patrijotizma in češke brez- j resolucijo glede Maribora omenjali, one krajne ljubezni do svojega Sokolstva — ali j glede Trsta pa ne. vse to je bilo le slaboten preludij dogod- ! - kom in prizorov, ki sem jih vzel na ulicah i Dn6VH6 IlOViCB* ^ Ob zvokih slovanske himne „Hej Slo-i Vsesokolski zlet v Sofiji. Povodom vani" je odšla ekspedicija s kolodvora, a ko so i vseslovanskega kongresa bo v Sofiji tudi nje člani stopali v kočije, pripravljene pred j vsesokolski zlet. Priprave za ta zlet so v kolodvorom, so gromeli orkani navdušenja; Polnem teku- Gradijo se ogromne tribine v pozdrav. Masa, ki je tvorila spalir po | amfiteatralne na 10 nadstropij. V 10. nad-ulicah, je štela na stotisoče glav. Kakor i stropju bodo lože. Zveza bolgarskih telo-silen vihar je bučal od Slava- in Na zdar- vadn,h društev Junak" je dala vsa mesta klicev 1 Na Dotu do mestne hiše je sprem- v nalem za 30-000 ,evov- Mestna obema Ijalo sprevod" več sokolskih godb. Je daIa tr,bine podporo 1200 levov. V staromestski hiši so bili zbrani me- Spor med Romunsko in Grško radi stni svetovalci z županom d.rom G r o š e m dogodka z romunsko ladijo „Imperatul Tra-na čelu. Navzoč je bil tudi angleški pod- jon* še ni poravnan. Posredoval je italijan-konzul St. Q u e n t i n. ski poslanik v Bukarešti in njegov vpliv se Načelnik „Č. o. s.u dr. S c h e i n e r je uveljavil na sestavi note, ki jo je Romun- je - spomnivši se nesebičnega dela malt ska odposlala Grški in jej je stavila ulti- čete zmagovalcev — izročil županu v var- matum baje do včeraj. Mej tem pa je grški stvo častni ščit, ki so ga zmagovalci izvo- kralj Jurij doposlal romunskemu kralju Ka- jevali v trdem boju. Ta trofeja bodi v rolu p: uo, v katerem obžaljuje ta neprijazni vspodbujo vsemu narodu k neutrudnemu inciden;. — Glasom zadnjih vesti je pa ta delovanju. spor ; ivnan. V akordih idealnega narodnega navdu- C A socijalni demokratje in češka šenja je župan dr. Groš nagovoril zmagovalce. Spominjal se je spartanskih mater, ki so spremljale svoje junaške sinove v boj, z željo, da se povrnejo ali kakor zmagovalci, ali pa da jih kakor- padle v častnem boju prineso domov na njihovem ščitu. Tako je posial narod češki svoje sinove v London — v boj z močnimi tekmeci. Tem veče je veselje na sijajni zmagi in tem srčneje pozdravlja zmagovalce v teh staročestitljivih prostorih, ki so bili že tolikokrat priče velikih in pomembnih zgodovinskih dogodkov. V srce češkega naroda globoko zasajena sokolska ideja je vzcvela v najznamenitnejo institucijo naroda. Ona je največkrat pripomogla v to, da tudi tujina zna ceniti delo češkega naroda na kulturnem polju. Tudi sedaj je pripomogla, da sta če: ka zastava in češko ime utrdila svoj sloves \ tekmi z najznamenitnejimi narodi sveta. Župan se ie zahvali! na tem „dragim bratom" v imenu kraljevske Prage, a v prisrčnih in lepih besedah se je tudi hvaležno spominjal narodne družbe za telesno vzgojo v Londonu, da je s svojim povabilom omogočila Sokolstvu to častno zmago. Vsprejemši ščit v svoje varstvo, je župan obljubljal, da bo občina praška vsik-dar smatrala za svojo dolžnost. da podpira Sokolstvo, to disciplinirano in jako obrambeno moč. Med temi ganljivimi slovesnimi prizori, ki so se odigravali v dvorani, je bila mestna hiša sijajno razsvetljena, a pred hišo je bilo zbranega naroda nad petdeset tisoč glav. To množico je nagovoril načelnik „Č. s. o." dr. S c h e i n e r, z balkona doli zahvalje-vaje se na velikanskem vsprejemu prirejenem zmagovalcem. Množice so prirejale zmagovalcem najprisrčneje ovacije, vse godbe so svirale slavnostne koračnice, a pred razhodom so zbrani tisoči razkritih glav in s pravo pobožnostjo zapeli „Kje dom je moj." Tu moramo še posebej opozoriti rojake, da so jugoslovanski dijaki z največim navdušenjem in ponosom aklamirali našega rojaka, brata Kukca, ki se je tudi vdele-žil ekspedicije. Mimogrede omenjam tudi, da je bil brat Kukec nekaj časa na Črnigori kakor organizator in učitelj sokolstva, zakar je dobil od kneza Danilov red. Ponavljam, kar sem rekel gori: kar sem gledal ta večer, ne bom menda nikdar več. Tako so vsprejemali Grki in Rimljani svoje heroje in Cezarje ... šola Dunaju. Klub čeških socijalno demokratičnih poslancev je izdal komunike, v katerem jako ostro nastopa proti nemškim socijalno demokratičnim poslancem. Češke socijalne demokrate pa je iznenadilo tudi vedenje italijanskih socijalnih demokratov v času, ko ti sami tožijo radi storjene jim kulturne krivice. Taki dogodki — pravi komunike — omajujejo temelje mednarodne solidarnosti. S postopanjem nemških socijalno demokratičnih poslancev se ne pospešuje jedinstvenost narodnih skupin avstrijske socijalne demokratične stranke, a tudi ne sestave skupnega narodnega programa, kakor ga je sprožil dr. Adler. Domače vesti. Volitve v konsumnem društvu c. kr. uradnikov. Predvčerajšnjem torej se je bila bitka, vroča volilna bitka na volitvi novega odbora te zadruge. Iz pozivov v četrtkovem in sobotnem izdanju našega lista so mogli posneti čitatelji, kako bi se Nemci na zvijačen način hoteli polastiti tudi tega društva in ustvariti novo oporo za izvajanje svojih velikonemških namenov. Nu, to pot so naleteli na združen odpor domačih uradnikov obeh narodnosti. Kakor mi, tako so tudi italijanski listi toplo priporočali po nas priobčeno kompromisno listo, ki je tudi na predvčerajšnjem občnem zboru zadruge sijajno zmagala. Od 755 volilcev je dobila ta lista 436—456 glasov. Izvoljeni so bili: Emil Forchiassin, Stanislav Krek, Rudolf Malusa, dr. Gustav Mar-cocchia, Edvard Stare, Josip Tuliach, Marko Vidovich, dr. Josip Mlekuš, Josip Harmel, Rihard Komel, Henrik Andrian, Leon Can-dido, Štefan Čubretovič, Artur Mayer pl. Heldenfeld, Ivan Zidek, Anton ScherI, Evgen Sutter, Teodor Donadini, Jakob Caneva. Seveda pozdravljamo mi z zadovoljstvom toliko vspeh volitev sam, kolikor tudi dejstvo, da so se uradniki-domačini vendar enkrat združili v odpor proti nemški agresivnosti, ki postaja že predrzna v svojem presezanju sem čez na naše ozemlje. Ljudsko štetje se bliža. Glede važnosti te naprave vlada v naših vrstah še dosti nejasnosti. In vendar je baš ljudsko štetje za nas nad vse velikega pomena: saj se vlada in celo parlament večinoma pri svojih odredbah ozirajo na podatke uradnega ljudskega štetja. Kako so nas še L 1900 šteli, nam je znano vsem. Da se nam take krivice ne ponove, moramo pravočasno skrbeti. Temeljit pouk v tej stvari dobi vsak obiskovalec „obrambenega tečaja", ki se vrši v Ljubljani 1. in 2. t. m. Pristop je dovoijen tistemu, ki se priglasi na naslov; Uprava „Slov. Branik", Ljubljana, Tržaška cesta 33. O delovanju družbe sv. Cirila in Metoda v letu 1909 se ravnokar razpošiljajo vsem podružnicam bilance s proračunom za I. 1911. Kdor se izven podružnic zanima za plemenito delovanje družbe, lahko dobi oboje v družbini pisarni. — To je najbolje zrcalo o potrebi družbe. Nekateri so sprožili misel, naj bi se o priliki jubileja napravila nekaka razstava o družbinem delovanju ter bi se pritegnili tudi otroci družbi-nih zavodov. — To bi bilo združeno s prevelikimi stroški. — Ako je kdo med Slovenci še tako malomaren, da ne ve, kako namene ima družba in kako je delala dosedaj in dela danes, tega bi tudi vse razstave in vse žive demonstracije ne mogle ogjeti za družbo. Pregleda naj si bilanco, saj družba dela z odprtimi računi. Pozor! Delavci! Pozor! V četrtek (in ne drevi, kakor po pomoti razglašeno) bo mestni svet tržaški sklepal o zloglasni pogodbi med mestno občino in velekapita-listično „Kranjsko industrijsko družbo" v zadevi oddaje 10 milijonov kubičnih metrov plina. S tem se hoče vreči na ulico stotine in stotine delavcev iz mestne plinarne in skedenjskih plavžev. Izročiti se hoče na milost in nemilost požrešnosti delodajalcev vse delavstvo dveh največjih podjetij v Trstu. Skrajni čas je, da pokažemo svojo voljo, da hočemo živeti in da se ne bomo pustili iz lepa podjarmiti. Delavstvo mestne plinarne in škeaenj-skih plavžev sklicuje v četrtek dne 30. junija 1910 ob 7. uri zvečer v dvorani (Salla) Mally, ulica Giosue Carducci 20 (ex Tor-rente) velik protestni shod. Po shodu manifestacija delavstva po tržaških ul. in izročitev na shodu sprejetih sklepov ob istem času zborujočemu mestnemu svetu. Dolžnost vsakega, svojega položaja se zadevajočega delavca je, da pomnoži vrste za svoj obstoj manifestirajočega delavstva, zato poživljamo vse narodno delavstvo, da se najtoplejše zavzame za svoje tovariše sotrpine v mestni plinarni in ške-denjskih plavžih in se do zadnjega moža udeleži protestnega shoda in poulične manifestacije ! # * * Vsi zaupniki zlasti oni iz mestne plinarne in Škedenjskih plavžev, so naprošeni, da se zanesljivo vdeleže zelo važnega sestanka, ki se bo vršil drevi ob 7. uri v prostorih N. D. O. Predsedništvo N. D. O. Vprašanje delavcev v plinarni. Čujemo, da se bo mestni svet v svoji četrtkovi seji bavil s tem vprašanjem. Ker je stvar pereča in velike važnosti za naše delavstvo, opozarjamo, da prinesemo jutri daljši članek, ki pojasni vzroke, ki so bili odločilni za postopanje vodstva N. D. O. ob tem važnem vprašanju. Barkovljanskim rodoljubom. Da tudi mi storimo svojo domovinsko dolžnost v proslavo jubileja naše družbe, in sicer s tem, da tudi mi položimo primeren skupen prispevek za naš primorski paviljon, Vas uljudno in nujno vabimo na tozadeven pogovor v četrtek ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" v Barkovljah. Prosimo, pridite vsi! Vsem C. M. podružnicam. Vse one podružnice, ki prejemkov za primorski paviljon še niso objavile, naj to takoj store, da bode odbor tukajšnje ženske podružnice vedel, kaj bi mu bilo še preskrbeti. Darove naj objavijo v „Edinosti", ali jih naznanijo ženski podružnici. Kdor pošlje prispevke naravnost v Ljubljano, naj izrecno označi, da ne bo pomot: „Za primorski paviljon". Kaznovan izzivač. V nedeljo je vozila po ulici Belvedere v smeri proti Prošeku kočija, v kateri je sedela narodna družina v sokolskem kroju. Pred hišo št. 49 v isti ulici je stal mož, ki je videč Sokole, pozdravil z Nazdar-kiicom, nakar je neki Italijan zaklical: „m . . . .". Neki fantič italijanske narodnosti je pokazal junaka, kateremu je naš mož, ne bodi len, prismodil krepko zaušnico, da je poljubil mater „zemljo", kakor je bil dolg in širok. Ne da bi bil črhnil besedico, se je junak dvignil, pograbil klobuk, ter oddirjal v ulico Boccacio. Navzoči Italijani so nastop našega moža odobravali, češ, pustimo ljudi naj se vesele po svoje. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti priredi običajno vsakoletno veselico ob priliki zaključka šolskega leta otroškega vrtca v Rojanu dne 29. t. m. ob 5. uri popoludne v dvorani gostilne „Kon-sumnega društva", pri kateri nastopijo otroci, ki zahajajo v vrtec. Prijatelji naše male dece so tem potom najuljudneje vabljeni, da se prepričajo o vspehu vrtca. kiet „Ljubljanskega Zvona" v Bel-grad preložen. Ker se je s strani nekaterih izletnikov izrazila želja, naj bi se radi velike veselice družbe Sv. Cirila in Metoda izlet v Beligrad preložil, je odbor „Ljubljanskega Zvona" stopil v dogovor z mero-davnimi krogi v Belemgradu, če bi se mogel izlet vSiti šele en teden pozneje. — Dasi so bile priprave za sprejem, koncert itd. že skoraj končane, se je vendar našla pot, da se je izlet preložil za en teden, tako, da se izletniki odpeljejo v petek dn 8. julija popoludne s poštnim vlakom iz Ljubljane, ozir. nižje ležečih postaj. Ves ostali spored ostane neizpreme-njen. — Pač pa so se vabilu odbora „Ljublj. Zvona" odzvale ljubljanske odlične gospe in gospice, na čelu jim gospa dr. Tavčarjeva, katere se udeleže Izleta v večjem številu ter s tem visoko povzdignejo kulturni pomen prvega večjega izleta Slovencev v sosednjo slovansko državo. Ta čas se je odbor obrnil še na trgovsko ministerstvo v Budimpešti, če bi vendar ne bilo možno doseči znižanja vožnjih cen tudi od Siska do Zemona in nazaj. O tem vsem bodo izletniki pravočasno obveščeni. Na ta način je vsakomur dana zopet prilika udeležiti se izleta, ki bi se sicer radi dopusta itd. ne mogel. Posebno so pa vabljene slovenske gospe in gospice, naj se izleta v velikem številu udeleže ter porabijo izredno ugodno priliko, da nekoliko pogledajo po slovanskem svetu. Prijave sprejema prej ko slej odbor „Ljubljanskega Zvona", ozir. predsednik dr. Anton Š v i g e l j, odvetnik v Ljubljani. Slovenske čevljarje (mojstre in vratarje) uljudno vabimo, da se udeleže polno-številno sestanka, ki se vrši v sredo, dne 29. t. m. (praznik) ob 3. uri pop. v dvorani „Delavskega podpornega in bralnega društva" Stadion štev. 19., L nadstr. Pripravljalni odbor. I. javna produkcija gojencev Gasbene šole tržaške podružnice „Glasbene Matice" bo danes zvečer ob 8 in po! v veliki dvorani Nar. doma. Nastopijo gojenci vseh letnikov na klavirju in na gosli; razun njih pa še društveni moški in ženski zbor, tako da bo ta produkcija nekaka revija čez vspehe glasbene šole v prvem letu svojega obstanka. Vstopnina za člane brezplačna. Sedeži od L—X. vrste z vstopnino vred 1 K, od X. vrste naprej 60 vin. Stojišča 40 vin. Cene za vstopnino in sedeže so zelo nizke, tako dasi lahko marsikdo privošči ustop. Ker so pa vendar narasli društvu s to prireditvijo precejšnji troški, ki jih bo komaj pokrilo s vstopnino, se preplačila v prilog društvu hvaležno sprejemajo. Društvo in njega glasbena šola zasluži danes večer mnogobrojnega obiska. Predprodaja vstopnic pri vratarici Nar. doma. Lože a 5 K z ustopnino. Dijaki in gojenci glasbene šole imajo prost ustop. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. 724. Novomeško okrajno učiteljsko društvo (plačalo 50 K); 725. Podružnica v Toplicah ; 726. Narodno ženstvo od Sv. Lovrenca po gosp. Mimi Pernatovi (plačalo 138 K); 727. Mala družba v gostilni pri Kovaču v Starem trgu (plačala 100 K); 728. Dr. Stanko La-pajne, dvorni in sodni svetnik, Dunaj (plačal 200 K); 729. III. razred mestnega liceja (plačal 100 K); 730. Županstvo v Središču: 731. Podružnica Dobrunje (plačala 200 K); 732. Skupina dijakov I. državne gimnazije v Ljubljani (plačali 50 K); 733. Podružnica družbe sv. C. in M. Sv. Ivan poleg Trsta. Otroški vrtec na Vrdeli za Družbo. V sredo dne 29. junija ob 5. uri popoludne priredi vodstvo otroškega vrtca na Vrdelci (ul. Scoglio) otroško veselico v proslavo družbinega jubileja. Ker je to najmlajši naš vrtec, je delavnost vodstva tem večega priznanja vredna. Zato smo uverjeni, da naši rodoljubi iz Vrdelce, sv. Ivana in tudi mesta izkažejo to priznanje — z obilo udeležbo. Ne pozabimo, da ta vrtec deluje na kaj izpostavljenem kraju okolice. Ne pozabite torej ! Zgubljeno. Na veseličnem prostoru na Prošeku minule nedelje je bilo zgubljenih več novčark. Pošteni najditelji so naprošeni. izročiti najdeno v našem uredništvu. Na Prošeku je v nedeljo neka gospa zgubila zlat privesek (medalion). Uljudno se prosi poštenega najditelja, naj ga odda proti nagradi v uredništvu Edinosti. Zgubila se je zlata ura v nedeljo popoludne na potu iz Trsta po novi cesti do Op čin na Prosek. Pošten najditelj je naprošen, da jo izroči uredništvu proti nagradi Nezgoda na železnici. Tukajšnje c. kr. ravnateljstvo državne železnice poroča: Tukajšnji osebni vlak št. 12 je na postaji Bistrica—Bohinjsko jezero radi krivega postavljanja ogibov zadel v tovorni vlak št. 82. Pri tem so bili en železniški uslužbenec in dva potnika lahko ranjeni. Mestna zastavljalnica. Dne 4. julija otvorijo v poslopju ulice della Guardia št. 27 in ul. del Pozzo št. 26 podružnico mestne zastavljalnice, ki bo ob delavnikih odprta od 8. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od 21/2 do 57a popoludne, ob praznikih od 9. do" 11. ure predpol. Ob nedeljah bo podružnica zaprta. Danes zvečer ob 8 % uri se vrši prva javna produkcija gojencev podružnice „Glasbene Matice" v veliki dvorani Narodnega doma! V Tratil. 28. junija 1910. ,»EDINOST" št. 177. JStran III Od Sv. Ivana. Minolo nedeljo, po sv. Ivanu, se je vršila pri nas običajna telovska procesija ob obilni udeleži občinstva. Če prav so oblaki grozili, je procesija vendar izšla in se tudi srečno brez dežja vrnila v župno cerkev. Procesijo je vodil župnik Novega sv. Antona monsignor Peder-zolli. O Lloydovem parniku „Trieste", ki ga pogrešajo že 8 dni, ni došlo do sinoči še nobene vesti. Zato se domneva, da je parnik ponesrečil med viharjem v Indijskem Oceanu. Kakor znano, je bil parnik namenjen v Kobe na Japonskem. Ustavil se je bil v Adenu ob Rdečem morju in od tam odplul v Bombay. Po njegovem odhodu iz Adena ni o njem več čuti nikake vesti. „Trieste" je največji LIoydov parnik. Daljni potres. Na tukajšnjem pomorskem observatoriju so v soboto zvečer zabeležili potresni aparati močan daljni potres, katerega ognjišče je bilo oddaljeno okolu 2900 km. Začetek ob 8. uri 24431", maksimum 41 mm ob 8. uri 31*6". Konec ob 9 uri 27* zvečer. — Iz Pule poročajo 26. t. m.: C. in kr. hidrografični urad javlja: Sinoči ob 8. uri 24'21" zvečer je seismograf hidro-grafičnega urada zabeležil pričetek močnega daljnega potresa, katerega ognjišče je iskati v Armeniji ali v Perziji, 3000 km daleč. Tržaška maia kronika* Spati na tlaku je nevarno. Predvčerajšnjem je natakar Ivan Rubessa mirno zaspal na tlaku za ribjim trgom. To prenočišče ga je stalo uro in kro-nico. Tata, dva težaka sta bila aretirana. Umrl je Anton Berdon, star 40 let, zidar, ki je kakor smo poročali, skočil pri Miljah iz vlaka in se pri tem smrtno ranil. Mož zginil z ladije med vožnjo. Kapitan J. Bronzan, poveljnik parnika „Zora" ki je včeraj priplul iz Methila z nakladom premoga, je naznanil, da je v noči od 19. na 20. t. m. v bližini rta Capo Gatta (na Spanjskem) izginil iz ladije premogar Erik Firantsi, pristojen v Wiborg na Finskem. Vse poizvedbe in vso iskanje je bilo zaman. Zato se smatra, da je na skrivaj in, »e da kričal, skočil v morje. Bržkone se mu je zmešalo. Star je bil 19 let in iz dobre rodbine. Odmevi tatvine. — Aretacije. — V noči 7. t. m. so tatovi vdrli v trgovino papirja Smolarsa v ul. S. Antonio in vkradli blaga za K 602 62. Prebiskali so tudi vso štacuno, da bi našli železno škrinjico, v kateri se je nahajai dnevni inkaso, ali zaman. Vsled poizvedb policije sta bila predvčerajšnjem aretirana Marino Rudenizza, 26-letni fotograf, kakor osumljen te tatvine, in Alojz Branoli, 28-letni trgovski ageni, kakor sokrivec. Toliko na telesu, kolikor v stanovanju Rudenizze je bila izvršena preiskava in je bilo zaplenjenih več predmetov, n. pr. peresa, listnice, zlati držaji itd., ki izvirajo iz omenjene tatvine. V stanovanju Branoli-ja so našli tudi cel arsenal tatinskih orodij, med temi t. zv. tih sveder, 10 vetrihov, ključe itd. Rudenizza je bil že večkrat kaznovan. Mladi tatovi v kanalu. Predsinočnjem sta se dva paglavca spustila v velikem kanalu na barko, da bi vkradla mrežo. Bila sta pa zasačena in aretirana. Stara sta po 15 let. Mož za Trevesa. Na zahtevo mehanika Josipa Marcuzzi je bil aretiran nezaposleni Edvard Lenarduzzi, star 23 let, iz Trsta. Isti je toliko ovaditelju, kolikor njegovi hčerki večkrat zažugal s smrtjo, par-krat polomil vse pohištvo v svoji hiši in zažugal, da zadavi svojo mater. Moža so spravili v opazovalnico. Koledar in vreme. — Danes: Leon H. pap. — Jutri Peter in Pavel ap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne j — 22° Cels. — Vreme včeraj: pop. oblačno, veter. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. Tendence za nevihte. Društvene vesti. Tržaška podr. Slov. plan. društva vabi vse odbornike k društveni seji, ki se bo vršila danes v torek dne 28. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v društveni sobi (ulica Acquedotto št. 22/111). Odbor. Zadruga opravičenih posestnikov v Bazovici ima dne 29. t. m. popoldne svoj redni občni zbor v prostorih konsumnega društva istotam. Dijaško podporno društvo v Trstu poživlja vse one dijake tržaških srednjih šol, ki imajo izposojene knjige iz podp. zaloge Dij. podp. društva, da blagovolijo iste izročiti društvenemu tajniku gosp. Miroslavu Pretner-ju, voditelju c. kr. pripravnice, ulica S. Francesco št. 25 II., v četrtek 30. junija ali petek 1. julija od 10—11V2 ure dop. Odbor Dij. podp. društva v Trstu. Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu. Odborniki, njih namestniki in pregledovala računov so najuljudneje naprošeni, da se vdeležijo danes večer ob 9. in pol skupne seje. Ker je na dnevnem redu važna točka, se nadejam gotove udeležbe. Predsednik. Otroški vrtec v Vrdelci vabi k otroški veselici, ki bo jutri 29. junija 1910. v prostorih otroškega vrtca na Vrdelci. Veselica bode v korist Cirila in Metoda in sicer za jubilej CMD. — Začetek ob 5. uri pop. Od 8. do 12. ure ples v isti namen. Vstopnina 40 st., sedeži 20 st. Pri občnem zboru rojanskega odseka tržaškega „Sokola- daroval je br. Josip Lavrenčič lepo svoto 46 K 66 vin. temu odseku, za kar mu bodi na tem mestu izrečena najprisrčnejša zahvala. Predsedništvo. Nar. del. organizacija. Danes zvečer seja odbora N. D. O. ob navadni uri. — V sredo popoldne se vrši shod v Dolini. — V soboto ob 7. uri zvečer imajo delavci proste luke važen sestanek v prostorih N. D. O. Tovariši vdeležite se v polnem številu. DAROVL Izmed škedenjskih rodoljubov so darovali za primorski paviljon v Ljubljani sledeči : g. Ivan Sancin Drejač 5 K, g. Bernard Godina Ban 2 K, gdč. Terezka Sancin Bje-kotova 2 K. Zahvaljuje se cen. darovateljem se priporoča nadalje Damski odbor. Darove sprejemajo v ta namen : g.a Zinka dr. Rybareva, Via Valdirivo štev. //., g.ca Milka Mankočeva, Via Fontana 4, Zavod sv. Nikolaja, via barneto 18. in g.a Biček v „Narodnem Domu" ; v okolici in drugje pa odbori podružnic. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabral je g. Matija Lavrenčič v gostilni „Konsumnega društva" v Rojanu med gosti 8 kron 10 st. V isti namen so darovali zakasneli planinci na višavi K 4. Srčna hvala vsem darovalcem ! — Na nedeljski sokolovi slavnosti nabrale so sokoliće Jožka in Natalija K 18 40 za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda. Denar hrani uprava Edinosti. — Za magdalensko C. M. podružnico je daroval gosp. Ivan Svetina 3 K, ker se ni mogel udeležiti veselice N. D. O. skupine Lloyd. Denar hrani blagajnik. — Za škedenjsko podr. dr. sv. C. in M. so darovale Marijine hčere 5 K, kot del dobička svoje veselice. Za isto so dalje darovali g. Trebižan 1 K, g. Ivan Baravanclo 1 K in neimenovana gospa 10 K. Za damski paviljon na Prošeku so darovali: g. Anton Martelanc 12 steklenic finega vina; g.a Zobec 2 steklenici refoška ; g.a Vinšek 5 škatelj sardin ; gdč. Mirni Per-tot 1 šartelj; g.a Marija Draščik 6 steklenic terana; g.a Terezija Logar 2 stekl. refoška; g.a Emy in dr. Florio Gregorič 5 steklenic vina; g.a Ivana Kariš 1 potico in 1 šartelj; g.a Marica Sorč 3 K; gdč. Milka in Jožica Weber 4 hranilne pušice, 1 mačko in 1 steklenico s kozarcem : tovarna sodovke Hribar & Ražem 36 pokalic; g. Marino Lukša 5 stekl. prosekarja; g. Vekoslav Dolenc 4 stekl. terana. Popravlja se, da je darovala g.a Marija Lukša 30 stekl. piva in ne kakor je bilo pomotoma priobčeno. Ker se ni udeležil sokolske slavnosti na Prošeku je daroval odv. dr. F. Kovačič 5 K za tržaškega Sokola. — Za damski paviljon na Prošeku so darovali: g.a Gulič 3 K, Kavarna Minerva g. Kranjc 5 K, g. Šavljanski 5 steklenic vina, g.a Zadnik krasen servic za kompot, g. T. Zadnik mesar goveji jezik. — Hvala lepa ! Vesti iz Goriške. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici uljudno naznanja, da je preneslo dirko in veselico, ki je bila namenjena za 24 julija na 4. sept. t. I. Ob jednem naznanja tudi, da se udeleži veselice bralnega in podpornega društva 29. t. m. Slovensko podporno in bralno društvo v Gorici vabi svoje p. n. gg. čianein prijatelje društva na veselico, ki jo priredi OellRI Kinematograf BELV: TRST ulica Belvedere 19 - TRST Torek 28., Sreda 29. in Četrtek 30. junija 1910 : 1) STARI RAZKLADALEC, krasna drama po resnici. 2) LU-KREZIA BOR 61 A, drama od Viktorja Hugo. 3) MAX LINDER. komično (absolutna novost). I im Mnenje sospodn Dr.n lv. Drngomiroff v Jofiji G. J SERRAVALLO Trst. Poznani Vaše ZELEZNATO SERRAVALLOVO K/NA - VINO: mnogokrat sem ga rabil v svoji praksi in mnogi bolniki so bili ž njim zadovoljni. Priporočam ga slabotnim in nervoznim osebam, bolanim vsled pomanjkljive h ranit be, malokrvnim in linfatičnim bolanim na pre-hlajenju in onim, ki jim ne diši nobena hrana. Dal sem ga neki so-rodnici, ki je bila malokrvna, živčno-slabotna, bolna na griži ter ne-spanjUj in ki ni mogla ničesar jesti. Bila je letos 3 mesece na deželi in je porabila v tem času štiri buteljke Vašega želez nate ga Serravallovega Kina-Vina. Gori imenovane bolezni so izginile, telesna teža se je pomnožila za 4 kilograme, hranitev in splošno notranje delovanje sta se uredila. Druge posebne uspehe sem dosegel pri dveh slabih. bledih in linfatičnih dečkih v starosti sedmih in štirinajstih let, ki sta — ne da bi šla na deželo — porabila sedem buteljk Vašega vina in pri katerih se je teža pomnožila in sicer pri prvem za 3 kilograme, pri drugem pa tri in pol in to v času treh mesecev in sedaj sta dobre konštitucije. SOFIJA. 18. oktobra 1909. Dr. IV. DR A G OMIROFF. Velika zaloga koles RUDOLF R0TL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga kolesij Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. : Mehanična delavnica Hitra postrežba. Cere --zmerne. -- Mi prihranka pri najdaljem načinu razsvetljave. Luč na benzin T1TUS je jedina, fcater.i gori brez terr-čine, brez pretiska in po zistemu BUNZEN kakor cevi na ga*. ------ NAJVEČJI PRINOS. MINIMALNI TROŠEK GASPARI & MICHELICH uiloa F. Venezian št 16, Trst. TELEFON 24-19. Oglas dražbe. Usljed zaključka obćinskog" zastupstva od dne iz. VI. 1910 razpisuje se ovime dražbu za odati najboijem nudiocu grad nju obćinskog" vodovoda u Vrbniku poleg-projekta c. kr. viSeg inženira g. C. Ooerst od febrara 1906. Ukupni račun radnje je predvidjen na K 67285:93 (slovom šestdesetsedamhiljada-dviestoosamdesetpet kruna i 93100). a ponude se primaju za cielu radnju na temelju jediničnih ciena uzetih u obzir kod sestava troškovnika. — Gradjevna osnova i podrobniji dražbeni uvjeti jesu na uvid za uredovnih satova u obćinskom uredu. — Ponude je podnjeti pismeno podpisanom najkasnije do 15. julija 1910. OPĆINSKO GLAVARSTVO Vrbnik, dne 23. lipnja 1910. Načelnik : VolariĆ. i FRIDE FRIDERIK SCHWARZ Trst, Via Valdirivo št. 3, Trst Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABA KA ■■■■ Proi parni mlin Bćkćscsaba Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo. Majcen Miloš... raizar - Trst - nilea I jeo štev. 2 priporoča slavnemu občinstvu HH svojo mizarnlco. m Izdeluje vsakovrstno, tudi '^^J NAJFINEJŠE POHIŠTVO H SB s SJUPSl Ugodna prilika! Z dnem 26. februvarja 191G se je otvorila nova trgovina :: IZDELANE MOŽKE OBLEKE :: Veliic izbor otročkih oblek površnikov, paletot. ra-c-nih hl.'ć, telovnikov fantazij« itd. Prodaje se tudi na obroke Ul. INadonnina 8, I. nad. B pri rava za čiščenje in poliranje. Cisti kovine in p ihišt^o, šipe in mramor (brez vodei. Dobiva se povsod. Priprava samo 12 vinarjev. 1'čejo ne povsod zastopniki. - Ponudbe na ekspedicijo. S TRŽAŠKI SLOVANI in posebno oko'ičani ki prihajajo v mesto po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropnznani kavarni Universo ki se nahaja na trgu pred . Narodn dumom* St. 1, up av nasproti res.avracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave ua ra-polago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laSki časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. J) POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO W pO ZMERNIH CENAH RAFAELE ! TALI A TRST - VIA MALCANTON - TRST Zagrebška tovarna, tvrdk ^ Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno ««u«na, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvod* pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mtfntkom, iz zagrebške tovarne. ■L K««* V. Y 1185. S: V L V. Vavinilki miik> IV. »EDINOST« 177. V Trnu, dne 28. junija 1910 dne 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla na vrtu Attemsove palače. Vspored obsega 9 točk. Po vsporedu bo ples. Začetek veselice ob 3 uri in pol popoludne. Med veselico deluje srečolov. Na veselici in pri plesu sodeluje vojaška godba. Z ozirom na to, da je prebitek namenjen bolniškemu zalogu, se preplačila sprejemajo. Slovenci! Vaša dolžnost je. da se udeležite veselice in pripomorete do dobrega vspeha. Odbor. Iz goriške okolice. Pred več nego jednim letom je šla deputacija, sestoječa iz več odličnih členov, do dvornega svetnika državnih železnic, g. Ruffa z namenom, da bi se s skladovne ceste Bukovica-Renče do železniškega kolodvora Volčjadraga v najkrajšem času napravil most, ali pa naj bi se dovolil posamičnikom prehod čez železniški tir do kolodvora Volčjadraga; kakor je bilo že prvotno dovoljeno. Gosp. dvorni svetnik Ruff je člane deputacije tako n e m i I o s t n o vsprejel, da ni prišlo pri tem sestanku niti do običajnega poklona. — Neki član je izročil osebno g. dvornemu svetniku Ruffu dva starašinstvena sklepa, ki pa še do danes nista rešena, ker najbrže sta zletela ne-milostno v globoki svetnikov koš. Pri tej priliki vprašamo slavno ravnateljstvo državnih železnic: Kedaj bosta bližnji županstvi goriške okolice obveščeni o rešitvi dotičnih sklepov? Prosimo in zahtevamo, da se nas v najkrajšem času obvesti: 1.) „Ali bo dovoljen prehod črez železniški tir s skladovne ceste Bukovina-Renče do želez, kolodvora Volčjadraga, kakor je že bilo prvotno dovoljeno ? Ali pa naj se iz imenovane skladovne ceste v ravni črti do želez, postaje Volčjadraga napravi most. Vsakdo se mora čuditi, da vladajo pri nas tako žalostne razmere. Železniško postajo Volčjadraga irr.amu pred nosom a do iste zamujamo, ker moramo po cesti, 20 do 25 minut! In to zato, ker je prehod s ceste v ravni črti do železniške postaje prepovedan. — Smešno je gledati, kako marsikdo pleza čez leseno ograjo, da pride prej do postaje. — Takim žalostnim razmeram dajte slovo ter vredite stvar pravilno v najkrajšem času. 2.) Ali se bodo na želez, postaji Volčjadraga vstavljali tudi brzovlaki ? Z ozirom na to, da bi prihajali v našo bližnjo okolico tujci v večjem številu in bi vsled tega imela tudi želez, uprava večje dobičke, bi bilo pač na mestu, da bi se na taki postaji, kakor je Volčjadraga, vstavljali tudi brzovlaki. — Takim načinom bi osebni promet zelo oživel lepe kraje v bližnji okolici goriške metropole. Prosimo in želimo, da se vsa stvar prehoda do železniške postaje Volčjadraga in pa radi vstavljanja brzovlakov na isti postaji reši v ugodnem smislu. Vesti i£ i stre. Istersko planinsko društvo v Pazinu priredi 2. in 3. julija izlet na Učko 1396 m. visoko. Odhod iz Pazina 2. julija popoludne z vlakom ob 4. uri do Lupo-glave, kjer se bo čakalo na eventuelni obisk iz Trsta. Tržaški podružnici je najbolj primeren vlak ki odhaja iz Trsta ob 4 uri 45 minut in pride v Lupoglavo ob 7 uri in 10 minut. Iz Lupoglave skupni odhod ob 7 uri in pol preko Bresta do gostine „Peruč", kjer se večerja in prenoči, drugo jutro odhod ob 3 uri na vrh. _____ Književnost in umetnost Dospela je knjiga Ivana Kušarja: „Canti jugoslavi" ter se jo dobiva v Slovanski knjigarni in trgovini papirja: Josip Gorenjec, Trst, ulica Valdirivo, 40, kakor tudi po drugih knjigarnah. — Knjiga stane broširana K 3-— in lično v platno vezana K 4— Poštna naročila se izvršujejo točno. Gospodarstvo. „Lucifer". (Novost). „Lucifer" je ime idealni neprekosljivi žareči svetilki na bencin, brez vsakoršne tekočine. Ta sve-liljka ima patent v vseh državah, ter nudi največjo varnost, ker je vsled dejstva, da ne potrebuje nikakoršne tekočine, pri njej iz-kijučena vsaka možnost eksplozije, o čemer pričajo mnogobrojna spričevala kompetentnih oblasti. Ta svetiljka gori brez tekočine, brez stenja, ne da bi provzročala kako toploto in ne da bi oddala kak smrad. Ta svetilka takoj vgasne če se jo prevrne, če pade na tla, na posteljo ali pa tudi na slamo. „Lucifer*1 je sploh najpraktičnejša, najvažnejša in najekonomična svetilka, ker porabi komaj za eno ali dve stotinki goriva na uro. Že goreče vzorce je videti pri tvrdki „Zennaro & Gentilli" v Trstu, trg, S. Gio-.anni in v skladišču te tvrdke v ulici Pier Luigi da Palestrina. Kdor se hoče informirati tefonično, naj vpraša za zvezo se štev. 225, 1276, ali pa 1277. Ta tvrdka „Zennaro & Gentili ima namreč generalno zastopstvo za to svetiljko. niopiin na e in teden^k*1 obroke B*-"e IttlfllU suknene zavese, ookriva k, črni ^atin, eukno, dežniki. Na male obroke Lpvi - - Trn, Via Anunio <. FCcia 6. J. n. Edina p; zcana trgovini* po nizki ceni 1062 VCft Potrtim BicPin naznanjamo veein sorodnikom, prijateljem in zt ancem prežaicstno , da je dne i<*» t. m. prin.inula na*a premiia irsti. oziroma etara mati Marija udova Udovič rojena Biion Fogrtb draye pokojnice bo danta 28 t. m ob 3. uri popoludne iz hi5e žalosti t Vrdeli na Ferdeniru Ste*. 91. TRSI-VRDELI. 28 juoija 1910. Ivan Fe luga, sin. — Marija por. Oodlca, Antonija jor. FurJani. Franja por. Božič, 1 čere. — Bos* Ferlcga roj Hrvatiš, nevesta. — J. Stanko Godina, Edvard Furlant. Ivan Bo£16, zet je — Stanica, Iijuluila, Stanko, Vanda. Edvard, Ivan, Fran, Pavel in Mar tj a, nečaki. KRHKIH | ■■■■■■ ■ 1AL10GLA?l ■■■■■■ 1 ■■■■■■ A w MALI OGLASI se računajo po 4 »tot. besedo. Mastno tiskane be-^de se računajo enkrat več. Naj-nanja prisiojbina stane 40 sto* ink. Plača se takoj Ins. oddelku. PrnHo CP dober glasovir po nizki ceri tudi i lUtlcI na obroke. Naelov: CJrad Mocco, Bor št. 10^9 Odda ^ g v najem ali proda pri L^vcu nova _ _ hiša h 4 prostori, iz kar, -rih se :abko nai ravi 8 prostorov. Na prodaj je 500 kf. aemlje a trtami. Cena 6600 kron. Obrniti de na Sv. Ivan 33. 1078 roda se po zelo nizki ceni dobra upeljans prodajalna jestvin, sadjem, vinom »i pivom. Via Molino a ven to 70. 1044 Čevljarja dela vca m pol-delavca lahko ISCB So i»/an Štrancer 9avtonzovam ko!arsk; mizar. - Prvo podjetje za postavljanje poda. Zaloga lesenih žaganic In parketov. 923 Ac<]uedotto 9. tudi z dežele. Oglasiti se pri vratarju &S9 noAbo od 14 do 15 tet išče se za r$zca?anje UcUKd blaga. Naslov pov* Ed nost. 106H PrinnmnO f*l narodno-zavednemu otčinstvu r rVpiirUlsOlll V zna ceniti umetr . izdelke nu derLih H.ife, avoj odlikovani podjetji: Trat, Via dalle Po*to lO. — Gorica Gosposka ulloa7 ANTUN JERK1Ć, fotojrraf. 2129 9( „PRI STARI BRESKVI" v ulici Belvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino. 31 CARLO STFUKEt prodajainica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRS r Galanterije iz usnja, Potne torbe Ovratnice, MM m vilice. Specijaliteta : Potrebščine za, hribolazoe. Plombiranje zobov izdanje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tehniV • Dr. J. Čermak zobozdravnik ■ TRST ulica deli* Caeerma it 13. II, n. ^r ^^ Odlikovana delat niča in zaloga f sedlk *:i<<.'i iffOVjv-jfinti uO'i-""i molk* n dečk« ur:.: r^ otroke i'o'VfSai?-. jopt, kakor tudi z iih ^»ututov. Obleke ta tlom dti«, JJelavake ekfc i:K»lPlti .eden. Nepjtiuotiji^ plN^C) (pn?tnl • ifclfcfeki) 8peoljolU©ra blago su- ir. inoremskih Jrjrotov jatt. i* oticke po najnovejSi •7.-rdi, toCno, sprdao in po cenah Bogomil Fž'^o - • Ji ura v St ima Hvojo novo pioda-lulnlto v ur v trstu, ulic« Vi- cen Gelllni 13 nasproti cerkve Antona nove«a. Vs*kov. verižic po tov cenah. 1 ua rilo! Srf)i<+>t-ouo milo je prouo samo z imenom Schich' in z znamko „1 e I e n".