Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*80. TRGOVSKI I.IST čaaopla aa trgovino, industrijo in obrt. Naročnica za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, »esečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953, LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 15. maja 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 57. Zasedanje tarifnega odbora.' Razširitev kompetence tarifnega odbora. — Težave našega tarifnega problema. — Povišanje tarif še vedno na dnevnem redu. Po skoro enajstmesečnem neprostovoljnem odmoru se je pretekli teden sestal v Beogradu novoimenovani tarifni odbor k prvemu zasedanju. Prejšni tarifni odbor, ki je lansko leto v treh zasedanjih odločno nastopil proti nameravanemu povišanju železniških tarif, je bil koncem junija od-goden in ga ministrstvo ni več sklicalo. Medtem je izšla nova odredba o organizaciji prometne službe v naši državi, s katero se je tarifni odbor i po svoji sestavi, kakor tudi po svoji kompetenci znatno razširil. V novem tarifnem odboru, ki je bil letos imenovan že meseca januarja, so dobile svoje zastopstvo zbornice v Dubrovniku, Velikem Bečkereku in Osjeku ter obrtniška zbornica v Beogradu, ki dosedaj v tarifnem odboru niso bile zastopane, tako, da je sedaj vsem gospodarskim zbornicam iz cele države omogočeno sodelovati pri reševanju tarifnih vprašanj. Pa tudi kompetenca tarifnega odbora, kateremu po prejšni uredbi železniška uprava tti bila dolžna predložiti v razpravo vseh tarifnih vprašanj, marveč samo onih, katere je sama hotela, je bila sedaj razširjena na vsa tarifna vprašanja, poleg tega pa tudi na administrativna, splošnogospodarska in tehnična vprašanja, v kolikor imajo vpliv na že-lezeniško tarifno politiko. Med novimi člani tarifnega odbora 66 nahajajo znani javni delavci, ki že desetletja praktično in znanstveno delujejo v našem gospodarskem življenju. Tako se dopoljnuje tarifni odbor po svoji novi sestavi kot posvetovalna institucija v organsko celoto, katere sodelovanje bo brezdvoma i za železniško upravo, kakor tudi za naš gospodarski napredek od velike koristi. Toda prognoza za njegovo uspešno delo ni baš ugodna. Povsem je omi-nozno, da železniška uprava radi zaposlenosti z drugimi vprašanji nad štiri mesece ni prišla do tega, da bi bila sklicala tarifni odbor k zasedanju. Ko pa se je to končno zgodilo in določil dnevni red razprav prvih sej, so se že pojavile prve težkoče. Sploš- no se je pričakovalo, da bodo na dnevnem redu predvsem izpremem-be pristaniščnih tarif, ki so globoko zadele naše izvoznike v Primorju. Medtem pa se je v zadnjem momentu stavilo razpravo o tem z dnevnega reda. Neposredno pred otvoritvijo seje pa je bila tudi druga točka dnevnega reda, to je razprava o prometu preko bazena Thaon de Revel, odstavljena z dnevnega reda. Pod utisom vseh teh kalamitet je pričelo novo zasedanje z deklaracijo privrednikov, v kateri poudarjajo potrebo izgradnje našega tarifnega sistema, posebno v odnosih z inozemstvom. Obenem pa opozarjajo železniško upravo in vso gospodarsko javnost na veliko težavnost in kompliciranost tarifnega problema v naši državi radi različnosti gospodarske strukture posameznih pokrajin kakor tudi vsled neugodne konstrukcije naše železniške mreže, ki se sestavlja iz treh raznovrstnih železniških sistemov, na katerih so obratni stroški in eksploatacijski predpogoji in s tem tudi režijski stroški, ki tvorijo podlago tarifne politike, zelo različni. Opozorili so nadalje tudi na to, da je tarifni odbor postavljen pred dovršena dejstva, ker so bile v toku prejšnjih let sklenjene z inozemstvom pogodbe, v katerih smo prevzeli obveznosti tarifno - političnega značaja, ki ne odgovarjajo! našim današnjim gospodarskim prilikam in interesom. Prve razprave so pokazale, (la ima novi tarifni odbor v kratkem času računati s tem, da povišanje železniških tarif, proti kateremu je nastopil lansko leto, še ni stavljeno z dnevnega reda, marveč, da železniška uprava pripravlja nova iznenadenja v tem oziru in da bo treba napeti vse sile, da povišanje tarif, ki je po mnenju železniške uprave neizogibno, ne bo pregloboko zaseglo v naše gospodarske prilike. Naloga novega odbora je torej težka in precej nepopularna, vendar upamo, da bo odbor kos svoji nalogi in da bo znal pravilno braniti naše gospodarske interese. Fr. Zelenik: Organizacija dela. Donos ali dobiček vsakega podjetja je v veliki meri odvisen od organizacije dela. Organizacija dela pa je odvisna v prvi vrsti od sposobnosti in izobrazbe gospodarja samega, od njegovih nazorov in poznavanja trgovskega življenja. Trgovec, kateri je bil preje potnik, se bo posebno zavzemal za svoje pothike in bode na vse načine pospeševal njih delovanje. Trgovec, ki je bil preje prodajalec za pro-dajalniško mizo, bo v prvi vrsti cenil delovanje svojih prodajalcev. Bivši pisarniški uslužbenec bo pa v prvi vrsti si lepo uredil pisarno. Drugi pa bodo najbrže zanemarjali pisarno, saj navadno smatrajo pisarniško delo za bolj postranske vrednosti, če ne celo kot nekako neizbežno zlo. Praksa nam pa dokazuje, da tudi najboljši potnik ne zadostuje, če ni v redu skladišče ali pa pisarna. Večkrat izostane dober odjemalec, ker je pisarna terjala že poravnan račun ali je sicer dobrega odjemalca pa bolj počasnega plačnika na neprimerni način terjala. Ko pride potnik »naokoli«, ga neprijazno sprejmejo ali pa gospodarja sploh ni doma. Včasih se potniku posreči, da potolaži odjemalca in »zamero« izravna, včasih pa je njegov trud brez uspeha. Vselej se jezi na »pisačer doma, ki o trgovini nič ne razumejo. Redkokedaj potnik prizna, da je tudi sam kriv, če mu »pisačk kvarijo odjemalce in kupčijo. Saj ni svojih sodelavcev doma ustmeno ali pismeno opozoril na kakovost odjemalcev. Razne napake se toliko težje popravijo, ker jih izrablja živahna konkurenca. O »muhah« odjemalcev bi znal skoraj vsak trgovec marsikaj povedati. Ena teh je kaj neprijetna; mnogi odjemalci kar radi zavlačujejo poravna-: vo računov. Ali naj upnik opominja in odločno zahteva plačila, ali naj potrpežljivo Čaka in trpi škodo na izgubi dragih obresti? Knjigovodja ali ko-respondent, kateri razume opominjanje in pozna posebnosti odjemalcev, je denarja vreden. Ako ni v tem pogledu knjigovodstvo na višku, lahko pokvari odjemalca in vzgoji rednega plačevalca v zavlačevalca. Le urejeno knjigovodstvo omogoča pravi vpogled v položaj trgovine, prepre- I čuje napačne ukrepe in napačno po- 1 slovanje, ki izvira iz mnenja, kako do-• bro uspeva trgovina itd. Glede knjigovodstva in pisarne sploh so mnogokrat manjše trgovine slabo urejene. Manjši trgovec navadno smatra kontorsko delo za zlo, ki povzroča brezplodne troske, pa plačuje pisarniško osobje slabo. Najraje najema ljudi, da mu hodijo na ure delat. Za malo denarja se ne dobi dobrih moči. Vem za slučaje, da je trgovec precej žrtvoval za ureditev trgovine, troškov za pisarno pa se je hudo bal. Skoraj popolnoma nepoznana je naši trgovini statistika. Nismo se še naučili od velikih blagovnih hiš, tako-zvanih »Warenhauser«, kaj je statistika. Omenjene velike trgovske naprave sestavljajo najpodrobnejšo statistiko, katera jim med drugim poka-zuje, kateri predmet se posebno prodaja, kateri najboljše donaša in kateri se ne izplača. Statistika ni prazno in brezplodno pisanje številk. Od koristi je za trgovca in njegovo trgovino, ako zna pravilno izrabiti delovno sposobnost svojega nastav-ljenca. Knjigovodja bo najbrže kaj ma- lo prida potnik, korespodent prodajalec, potnik pa knjigovodja. Vsak ne bo sposoben za vse, pač pa mora trgovec zahtevati od vsakega nastavljen-ca, da razume in zna ceniti delo drugega nastavljenca. Trgovec mora znati vcepiti tudi najnižjemu in najmlajšemu uslužbencu prepričanje, da je tudi njegovo delo v trgovini potrebno in od koristi. Kakor v vojski niso in ne morejo hiti sami generali in čashiiki, ampak tudi vojaki, tako morajo biti tudi v trgovini razni čini, delati pa morajo vzajemno in složno. POSLEDICE DOKLAD NA ŠPIRIT. Med nameni, ki sta jih imeli oblastni skupščini, ko sta naložili oblastno doklado na trošarino od špirita, je bil v prvi vrsti ta, da se s podražitvijo čim bolj omVeji konzum špirita v katerikoli obliki. Tega namena oblastna doklada ne dosega. Na papirju sicer poraba res pada, a dejansko je ostala na dosedanjem nivSju. Razlika je le ta, da so preje pri prodaji špirita naši trgovci vsaj nekaj zaslužili, sedaj jim je pa ta zaslužek odpadel. Razvilo se je namreč med posameznimi oblastvi ogromno tihotapstvo s špiritom, iki gre za tem, da se ogne plačilu oblastne doklade v znesku 17 Din za eno hektolitersko stopnjo. Doklada je tako visoka, da postaja tihotapstvo rentabilno na škodo naše trgovine, fci mora prekrižanih rok gledati, kako delajo na njihov račun dobre kupčije tihotapci. Oblasti bi morale obračati večjo pozornost tihotapstvu, ako pa tega ne moTejo, naj pa doklade ukinejo, da ne bodo imeli od doklade škode pošteni trgovci. Ljubljanska borza. Tečaj 7. mafa 1928 Povpra- ševanje Din Ponudba Dtn DEVIZB: Amsterdam 1 h. gol d. . . —•— 22-995 Berlin 1 M 13-58 13-61 « 7-9345 Budimpešta 1 peng5 . . • 9-926 Curih 100 Ir 1093-50 1096-50 Dunaj 1 šiling 7-98 8-01 London 1 funt 276-98 277-78 Newyork 1 dolar 66-71 56-91 Pariz 100 fr — 223-66 Praga 100 kron 168-— 168-80 Trst 100 Ur 29835 300-35 Razširjajte »Trgovski list«! Davek na poslovni promet in komisijski posli. Vprašanje pobiranja davka na poslovni promet od komisijskih poslov je bilo do zadnjega časa zadovoljivo urejeno. Vsak promet, ki je izviral iz razmerja komisijonarjevega proti komitentu in iz razmerja komisijonarja napram tretji osebi, se je smatral glede plačevanja davka za poseben ločen promet. Komisionar je kupil in prodal po komitentovem nalogu blago. Davek na poslovni promet je plačal za promet blaga komitent, za promet storitve (provizije) pa komisijonar. Z razpisom br. 78.590 od 2. julija 1927 je pa Generalna dierkcija na novo uredila pobiranje davka na poslovni promet od komisijskih poslov. Po tem razpisu je »komisionar dolžan plačati davek na ves opravljeni promet premičnih stvari pri prodaji blaga, ki se nahaja v komisiji ali pri komitentu, domačega ali tujega, ki na področju naše kraljevine ne živi, niti se mu v obče ne predpisuje davek (pridobnina); komisionar je dolžan plačati davek na promet storjenih uslug (na provizijo) samo pri nakupu blaga za račun svojega komitenta, db-mačega ali tujega. « Iz tega razpisa sledi, da se postavlja Generalna direkcija davka na stališče, da je komisionar pri prodaji blaga dolžan plačati davek na celokupni opravljeni promet, torej ne samo od provizije, ampak od vsega fakturnega zneska, ako se nahaja blagb: a) v komisiji, to je v komisijskem skladišču; b) ali pa pri komitentu, ki ne živi v naši državi in ne plačuje v naši kraljevini pridobnime. Izvajanje te odredbe je zadelo v praksi na težkoče, ki ovirajo gladek razvoj notranje trgovine. Odredbe namreč niso v skladu z določili trgovskega zakona, odnosno s pojmom komisijska prodaja na eni in z določili zakona o davku na poslovni promet na drugi strani. Po členih 360—378 v Sloveniji veljavnega trgovskega zakona, ki uravnavajo razmerje med komitentom in komisijonarjem, mora komisijonar plačati komitentu za prevzeto blago samo s kupcem pogojeno ceno in si zaračunati kbt zaslužek provizijo, eventuelno tudi delcredere in skla-diščino. Ima pa tudi pravico, ako kupčije ne imore skleniti, staviti blago na razpolago komitentu, ki ima pod natanko določenimi pogoji tudi sicer pravico z blagom prosto razpolagati, če tudi se blago nahaja v shrambi komisijonarja. Oddaja trgovskega blaga od strani komitenta v komisijsko prodajo torej še nima značaja kupne, odnosno prodajne pogodbe, ker ostane blago še last komitenta. Temeljno načelo zakona o davku na poslovni promet smatra za davku zavezan promet vsak prenos svojine, odnosno prehod raznih predmetov iz lasti ene osebe v last druge osebe. Predpogoj davčne dolžnosti za davek od celokupnega prometa pri komisi-jonarju torej ni dan, ker komisijonar ni lastnik blaga, kojega proda, ampak je lastnik komisijskega blaga ob prodaji vedno še komitent. Odredba, da mora komisijonar plačati davek na poslovni promet vedno od celokupnega prometa blaga, ki se nahaja pri njem v komisijskem skladišču, torej ni v skladu z zakonom o davku na poslovni promet v zvezi s trgovskim zakonom. V vidu imamo samo interese notra' nw nje trgovine. Gladek razvoj notranje trgovine zahteva, da otvorijo naša industrijska in produkcijska, pa tudi trgovska podjetja v krajih, v kojih imajo vec odjemalcev, komisijska skladišča, kjer si odjemalci morejo blago na licu mesta ogledati in po potrobi takoj na licu mesta dobiti manjše ali večje količine, da jim ni treba takega blaga šele naročati, kar je zvezano z večjo ali manjšo zamudo časa. Komisijsko skladišče oskrbuje proti proviziji komisijonar, koji dobiva za ta svoj posel primerno provizijo. Ker je blago še last komitenta, je pri takih kupčijah komisijonar le posredovalec. Ko komisijonar proda komitentu blago, je dolžan plačati za promet med komitentom in odjemalcem davek na poslovni promet komitent, ne pa komisijonar, kajti komisijonar je pri kupčiji le posredovalec, lastnik prodanega blaga je pa še vedno komitent. Nesporno je torej pri komisijskih prodajah v smislu zakona o davku na poslovni promet opravljen dejansko samo en promet in sicer med komitentom in odjemalcem, ki kupi blago potom komisijonarja. Za pot blaga od komitenta do odjemalca je torej plačati davek samo enkrat. Uvodoma omenjeni razpis zahteva, da izvrši plačilo komisijonar. Ker komisijonar sploh ni bil v posesti prodanega blaga, gre to plačilo brez dvoma na račun komitenta. Pri tem je komitent izpostavljen nevarnosti, da plača od enega in istega prometa prometni davek dvakrat, enkrat potom komisijonarja, drugič pa na sedežu svojega glavnega obratovališča, ker mora po členu 10. pravilnika k zakonu o davku na poslovni promet plačati ta davek pri davčnem uradh, pri kojem plačuje pridobnino (porez na radnju, tecivarinu, tečevinu). Ta dolžnost je tudi statuirana v čl. 10 zakona o davku na poslovni promet. Odredba, naj plača domači komitent od prometa, ki ga opravi potom svojih komisijskih skladišč in komisijonarjev, davek na poslovni promet v kraju, kjer je to komisijsko skladišče, odnosno kjer komisijonar stanuje, je vsled tega pravzaprav v nasprotju z določili zakona o davku na poslovni promet. Opiraje se na ta dejstva, je Zbornica TOI v Ljubljani naprosila Generalno direkcijo, da navedeni razpis popolni v toliko, da se v celoti nanaša samo na komisijsko blago onih komitentov, koji na teritoriju naše kraljevine ne plačujejo poreza na radnju (tecivarino, pridobnino), dočim naj plačujejo domači komitenti davek na poslovni promet tam, kjer plačujejo pridobnino. Komisijonarji v takih primerih plačajo davek na poslovni promet samo od provizije, odnosno zaslužka, doseženega pri prodaji blaga (provizija, delcredere, skladiščnimi itd.), ki predstavlja promet učinjenih uslug. Uvodoma omenjeni razpis je ute-. meljen z ozirom na določila zadnjega odstavka k členu 7. pravilnika k zakonu o davku na poslovni promet edino za inozemske komitente, koji imajo v tuzemstvu komisijska skladišča, odnosno komisijonarje, ker ne plačujejo v tuzemstvu nikakih davkov, torej tudi ne davka na poslovni promet. Trgovina. Nov informacijski zavod v Beogradu in Zagrebu. V Beogradu in Zagrebu se je osnoval nov trgovsko-infor-mativni zavod. Uprava zavoda v Beogradu (Vilka Koradjiča 3) je poverjena g. Jakov-leviču, gen. insp. ministr. financ v. p. Poleg njega je že sedaj nastavljenih 21 uradnikov. Zavod stoji v zvezi z vsemi večjimi informacijskimi zavodi sveta. V upravnem odboru so med drugimi gg.: Vladimir Arko, industr. iz Zagreba; dr. Milan Radosavljevič, gl. sekretar Borze; Ad. Bišof, direktor Obav. zavoda iz Berlina; Živko šušič, nar. poslanec iz Beograda; Marko Bauer, preds. sred. ureda za zavarovanje delavcev iz Zagreba; A. Jakovljevič, gen. inspetktor min. financ v p.; R. Seret, direktor Obav. zavoda v Zagrebu. Uredba o odpiranju in zapiranju trgovin in o delavnem času pomožnega osobja. iV »Službenih Novinah« z dne 9. maja f. 1, štev. 104 je objavljena nova uredba o odpiranju iLn zapiranju Irgov.in in o delavnem času (pomožnega osobja. Uredba vsebuje' v glavnem naslednja določila: I. Odpiranje in zapiranje obratov. A. Ob delavnikih. 01. 1. Visa trgovinska in obrtna podjetja na ozemlju kr. SHS brez ozira na to, ali pripadajo privatnim osebam ali javnim telesom, kakor tudi brez ozira na to ali je v njih zaposleno pomožno osobje ali ni. ne smejo biti odprta v času od 1. aprila do 30. septembra pred ti. uro zjutraj niti po 8. uri zvečer, a v času od 1. oktobra do 31. marca ne smejo hiti odprta pred 7. uro zjutraj niti po 7. uri zvečer, v kolikor niso v tej uredbi predvidene posebne izjeme. Okoli poldne, to je od 12. do 3. ure morajo biti vsi obratii zaprti najmanj 1 uro, • izvzemii obrtniške delavnice, v katerih je zaposlitev osobja organizirana po izmenah, v katerem času pa ne smejo vršiti nobenih poslov z odjemalci. Kot trgovinski obrati v zmislu predpisov te uredbe se smatrajo tudi vse prodajalne, biroji in komtoairji industrijskih podjetij. Cl. 2. V primorskih krajih, kjer hi klimatske prilike to posebno zahtevale, smejo biti vsi gorinavedeni obrati v letnem času odprti najpreje ob 4. zjutraj, a zaprti najpozneje ob 10. zvečer, z obveznostjo glede opoldanskega počitka, kakor je navedeno v prednjem členu. 01. 3. Cas, kedaj se imajo obrati v posameznih krajih odpirati zjutraj, zapirati in odpirati opoldne in zapirati zvečer v gori-določenih mejah, določijo veliki župani, in to po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtniških in delavskih zbornic, upoštevajoč, da se čas odpiranja in zapiranja obratov ujema z delavnim časom pomožnega osobja, predpisanim po tej uredbi za dotično kategorijo obratov. V obratih, v katerih ne bi bilo mogoče izvesti ta princip, je dovoljeno, da razlika med časom, predpisanim za odpiranje in zapiranje in trujanjem delovnega časa pomožnega osobja v dotičnih obratih, sme znašati maksimalno eno uro dnevno. Cl. 4. Kljub predpisom čl. 1. in 2, de uredbe smejo bili črez poldne odprti naslednji obrati: 1. Kavarnarskii i(krčmairski), restavratorski, gostilničarski .ij| hotelski obrati, javne kuhinje, čevabčijski obrati in obrati, ki poslužujejo gostom hladna jedila in alkoholne ali brezalkoholne pijače, mleko, mlečne proizvode in poslastice (slaščice), kolače, medi-čarslce proizvode in halvo, kakor 'tudi obrali, ki se pečajo izključno s prodajo svežega sadja. Vsi ti obrati, razen prodajalen svežega sadja, ne smejo pa v času ko je prodaja živ-Ijcnskih potrebščin prepovedana, prodajati hladna jedila jn v splošnem drugo blago za potrošnjo izven lokala. 2. Podjetja za prenos, za vtovarjanje in iztovarjanje blaga pri železnicah, rečnih ali morskih pristaniščih, podjetja za prenos blaga na vozovih ali ladjah, kakor tudi ulična prodaja in krošnja-r-enje. 3. Na teritoriju Bosne in Hercegovine sinejo biti trgovske Ln obrtniške obratovalnice 'Odprte tudi črez poldne, toda tako, da čas, ko smejo biti odprte, ne sme presegati celokupen čas, predpisan po čl. 3. te uredbe. 4. Ostala podjetja, predvidena v čl. .1., smejo biti črez poldne odprta samo začasno in to v naslednjih iprimerih: a) če se mora delo črez poldne neobbodno podaljšati, da se prepreči kvarjenje blaga, izstavljenega atmosferskim uplivom; b) ob dnevih letnih sejmov; c) ob tedenskih sejmih v mestih, Ikjer se sejmski dnevi vršijo samo enkrat tedensko; d) če se vrši selitev obrata. Odobritev za primere pod a) iin d) dajejo lokalne upravne oblasti prve stopnje. Cl. 5. Vkljub predpisom za zapiranje obratov zvečer v čl. 1. in 2. te uredbe .sinejo pristojni veliki župani po zaslišanju delavskih in gospodarskih zbornic dovoliti, da smejo biti z ozirom na obstoječe lokalne prilike pekarske, mesarske in prekajcvalske obratovalnice, ki prodajajo izključno te proizvode, odprte v svrho te prodaje za eno uro daljše, a nikakor ne po 9. uri zvečer, odnosno po 10. uri zvečer za kraje po čl. 2. te uredbe. Cl. 6. Vkljub predpisom za zapiranje trgovin zvečer v čl. 1. in 2. te uredbe smejo veliki župani na predlog dotičnih občin in po zaslišanju delavskih iin gospodarskih zbornic dovoliti kopališčnim in letoviščnim krajem, da smejo biti trgovski in obrtniški obrati odprti tudi črez določeni čas, a najpozneje do 10. zvečer. Cl. 7. Vkljub predpisom čl. 1. in 2. te uredbe za zapiranje obratov zvečer smejo lastniki kavarnarskih (krčniarskili). restavratorskih, gostilničarskih in hotelskih obratov, javnih kuhinj in obratov, ki nudijo gostom brezalkoholne pijače, mlel«), mlečne proizvode in slaščice, kakor tudi obratovališča, ko ja se bave izključno s prodajo svežega sadja, držati svoje obrato odprte Črez čas gori naveden, a v zmislu predpisov pristojnih oblasti. Vsa ta podjetja, razen obratov za prodajo svežega sadja, ne smejo za čas, ko je prodaja življenskih potrebščin prepovedana prodajati hladna jedila in sploh blago za potrošnjo izven lokala. Cl. 8. Vkljub predpisom v čl. 1. in 2. te uredbe glede časa zapiranja smejo biti obrati, ki nudijo gostom hladna jedila in alkoholne pijače, .poslastice (slaščice, -kolače, inedičarske proizvode to halvo), cvetličarske prodajalne, odprte za čas od 1. oktobra do 31. marca najdalj« do 9. ure zvečer odnosno do 10. ure od 1. aprila do 30. septembra. Samostojne prodajalne tobaka, izvzemši postranske prodajalne, kakor tudi podjetja za prenos, vtovar- janje in iztovarjanje blaga pri železnicah, ali na rečnih i,n morskih pristaniščih in ipodjetja za (prenos blaga na vozovih in ladjah smejo biti odprta najpozneje do 10. ure zvečer. Sem ne spada vkrcavanje in izkrvavanje ladij pri rednih progah, ki se sme vršiti ob vsakem času neomejeno. Cl. 9. Po času, določenem za zapiranje obratov zvečer v smislu čl. 1. in 2. te uredbe, se smejo prodajati po ulicah do 10. ure zvečer samo novine, -revije in časopisi, pečeni kostanj, brezalkoholne pijače, halva in sladoled, sveže in suho sadje. Po javnih lokalih se smejo prodajati do 10. ure zvečer novine, revije iin časopisi, cvetje, ko-čevarski predmeti, predelano sadje in sveže sadje. — Veliki župani smejo z ozirom na lokalne prilike podaljšati ali skrajšati ta čas za poedine kraje in ravno tako morejo tudi prepovedati prodajo kakega gorinavc-denega predmeta, kakor tudi dovoliti prodajo kakega drugega predmeta, ki je po zakonu dovoljen, ali se‘v dotičnem kraju običajno prodaja. Cl. 10. Po 7. uri zvečer prepovedano je vsako obrtno delo po ulicah in hišah, ulična prodaja kakor tudi krošnjarcnje l»o ulicah in hišah, v kolikor niso po tej uredbi določene izjeme. Cl. 11. Brivski, frizerski in kozmetični obrati smejo biti odprti zvečer še za dve uri več pred nedeljo in prazniki (državnimi in cerkvenimi). Cl. 12. Vkljub določilom v čl. il. in 2. te uredbe smejo biti trgovski in obrtniški obrati odprti zvečer tudi preko mej, določenih v tej uredbi in to največ še za dve uri v naslednjih primerih: 1. Han pred božičnimi in velikonočnimi prazniki, binkošti kakor tudi bajramom in to samo v onih krajih, kjer pripada najmanj ‘A prebivalstva dotični veroizpovedi; 2. ob letnih sejmi; 3. pred velikimi narodnimi zbori, o priliki proslave verskih, na-eijona-lnih ali človekoljubnih ustanov, ako se za to pokaže posebna potreba. Cl. 13. Določila iz čl. 1. in 2. te uredbe ne veljajo: a) Za dežurne apoteke; b) za prodajalne .novin in dr., brivnice po železniških postajah kakor tudi za prodajo kolačev, čokolade in drugega po postajnih peronih 'in izletniških ladjah; c) za prodajo čokolade, kolačev, čaja iin drugega po bioskopih, koncertnih dvoranah, pozoriščih, mestih, kjer so veselice in temu slično in se prodaja teh predmetov vrši v lokalih, do katerih smejo priti osebe, ki so vplačale vstopno karto; d) za preskrb-ljenje r ibarskih ladij in ladij z življenjskimi potrebščinami, premogom, bencinom, pet.ro-lejom in drugim; e) za .popravljanje motornih koles in avijonov v primeru nepričakovanega pokvarjen ja in njih -praskrbljenje z mazili, bencinom ali elektriko ali tudi z rezervnimi deli. B. Ob nedeljah in p r a z n i k -i h. Čl. 14. Vsi obrati, predvideni v čl. 1. te uredbe, morajo biti -ob nedeljah ves dan zaprti v kolikor ne gre za obrate, predvidene v čl. 13. in pod tam določenimi pogoji in v kolikor niso določene izjeme j>o tej uredbi. Cl. 15. Vkljub predpisom v prednjem členu -smejo biti ob nedeljah ves dan odprti sledeči obrati: 1. 'Gostilničarski (krčmarski), restavratorski, gostilničarski in hotelski obrati, javne kuhinje, kakor tudi obrati, ki nudijo gostom, mleko, mlečne izdelke, slaščice v zvezi s prodajo lalkohotlnah in brezalkoholnih pijač; 2. fotografski obrati in pogrebni zavodi, ki se ne bavijo s prodajo drugega blaga, V krajih, kjer ni obrato-v za pogrebne potrebščine, se sine v primerih potrebe o tvori ti, tudi druge obrate, v kolikor je potrebno za izdajo pogrebne opreme. Cl. 16. Vkljub predpisom v Čl. 14. smejo biti ob nedeljah sanno dopoldne odprla podjetju za vtovarjanje in iztovarjanje blaga pri železnicah ali na rečnih in morskih pristaniščih, podjetja za prenos blaga na vozovih in ladjah, mesarska, pekarska in prekajeval-ska podjetja, brivnice, frizerski in kozmetični obrati, slaščičarne, prodajalne življenskih potrebščin, maloprodaja tobaka, kakor tudi obrati za prodajanje časopisov, revij in novin. Ravno to velja tudi za obrato, ki nudijo gostom hladna jedila in alkoholne pijače razen onih obratov, ki se pečajo s prodajo alkoholnih pijač na veliko, ki ne siuejo prodajati hladna jedila in sploh drugo blago za konsum izven lokala. Obrati, ki bi poleg življenskih potrebščin prodajali kako drugo blago, morajo biti ob nedeljah brezpogojno zaprti. Ravno tako morajo biti cel dan zaprti obrati, ki «c poleg prodajanja drugih predmetov pečajo tudi s točenjem alkoholnih pijač in ne spadajo med obrate, za katere je predvidena izjema v tem členu in v členu 15. te uredbe. Cl. 17. Kot obrati z življenjskimi potrebščinami, v smislu te uredbe se smatrajo vsi oni obratii, ki se bavijo izključno s prodajanjem kvarjenju podvrženih jestvin, kakor: svežega povrtja, svežega sadja, jajc, svežega imesa, svežih rib, zaklane perutnine (živine), divjačine in temu slično. Za take obrate se smatrajo-tudi oni, ki prodajajo poileg teh predmetov tudi še- moko in mesne proizvode (mast, slanino, klobase in suho meso). Cl. 18. Vkljub predpisom v čl. 14. smejo biti obrati od nedeljah ves dan odjprtd: 1. Ce je ob teh dneh letni sejem; 2. zadnji leden pred Božičem, če pade Božič na pondeljek; 3. če se ob teh dneh obrat seli. — Cl. 19. Ob državnih praznikih: Rojstni dan Nj. Vel. kralja in dan Ujcdinjenja, morajo biti vsi obrati, navedeni v čl. 15. in 16., zaprti vos dan, na Vidov dan, na dan Sv. Cirila in Metoda pa samo dopoldne. Cl. 20. Ob cerkvenih praznikih morajo bili vsi trgovski in obrtniški obrati, razen obratov, navedenih v čl. 15. ;in IG. te uredbe, zaprti ves dan in to: a) Za pravoslavne: prvi dan B-ožiča, Bogo-javljenje, Sv. Sava, Veliki petek in Spasov dan; b) za katolike: na prvi dan Božiča, na Novo leto, na Sv. tri kralje, poldne največ dve uri. I Veliki župani morajo določiti vsa taka mesta in to po 'zaslišanju zainteresiranih gospodarskih -in delavskih zbobnat: in dotičnih krajev. Zapiranje trgovin v vseh 'teh krajih se ima izvršiti: pozimi, 'to -je v času od 1. oktobra do 31. marca .najkasneje do 11. ure predpoldne, poleti v času od 1. aprila do 30. septembra najpozneje do 10. ure predpoldne, v kolikor se tukaj ne tiče obratov ,iz 61. IG. te uredbe, -kojim je dovoljeno, da smejo biti rti ob nedeljah dopoldne. I. 26. V času, ko je ob nedeljah prodaja dovoljena, se sme -raznašati kruh in drugo pecivo, meso, poslastice, nvleko in mlečni izdelki iz delavnic iin prodajalni« po hišah. Prav tako je tudi dovoljeno ob nedeljah dopoldne dovažati pivo, led, sodo, -mineralno vodo Ln slične proizvode. Cl. 27. Mesarskim mojstrom ,je prepovedano ob nedeljah vsako klanje živine za čas dokler .so obrati zaprti, razen v primerih klanja iz potrebe. Cl. 28. Za trgovine in obrtniške lokale, ki smejo -ob nedeljah obratovati bodisi samo predpoldne ali tudi ves dan, veljajo glede odpiranja in zapiranja predpisi, ki veljajo za take obrate za delavne dni, če ni v uredbi določena posebna izjema. Cl. 29. Lastniki trgovskih lokalov, ki smejo ob nedeljah obratovati največ dve uri, morajo v krajih, kjer -se -služi .samo ena služba božja, držati v času službe božje svoje lokale zaprte. (Nadaljevanje in k-onec prih.) ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSKIH ODNOŠAJEV Z NEMČIJO. Pooblaščena trgovinska agencija kraljevine SHS v Berlinu (Privilegierte Han-delsagentie des Konig. SHS in Berlin, Liet/.enburgerstrasse 13) je organizirala posebno uvozno oddelenje, ki se bo pečalo izključno s posredovanjem pri uvozu proizvodov naše države. Vršilo bo svoje posle ne samo kot posredovalec, ampak tudi kot komisijonar. Posredovalnim) in komisijonarsko provizijo se bo plačalo pa tarifi, ki jo je določilo naše ministrstvo trgovine in industrije. Blago, koje se bo poslalo agenciji v komisijo, se bo predvsem lombardiralo po najbolj ugodnih pogojih, nakar se bo blago držalo v skladiščih do ugodne prodajne prilike. Za naše izvoznike ho toraj ta ustanova velike važnosti. Tudi se priredi v okviru oddelka stalna razstava naših proizvodov z namenom, da se upozna nemške uvoznike z našimi izvoznimi .predmeti. Želeti bi bilo, da pošljejo naši izvozniki imenovani agenciji vzorce s prodajnimi pogoji, ki bi bili v razstavi vsem interesentom stalno na razpolago. -Janko Lajovic: London, Pariz in še kaj. Pariz, začetkom maja 1928. Zopet sem na kontinentu. Ker pa je še marsikaj, kar bi bilo povedati o 'Londonu in Angliji, bom še nekoliko ostal pri teh. O londonskih muzejih pri nas večkrat čujemo, vendar kaj podrobnejšega ne. V splošnem je znano, da so zelo veliki in obsežni. Britanski muzej, ki je bil otvorjen 1. 1759, je stal v sedanji obliki nad en milijon funtov ali okroglo dvestoosemdeset milijonov dinarjev! So pa tudi v njem zbirke, ki jim ni kmalu enakih. Med drugim vidi se v zbirki mumij tudi človeško truplo, ki leži sključeno v nekakšni kadi, popolnoma rujavo, po videzu sodeč posušeno na solncu, prav dobro ohranjeno, staro okrog šesttitisočštiristo let! Zelo zanimiva je knjižnica v tem muzeju in čitalnica, katere glavna dvorana je okrogla in meri v premeru stoštirideset čevljev ali približno ■dvainštirideset metrov.. Južno od Hyde Parka se nahaja ogromen kompleks s samimi muzeji -skoro. Poleg prirodoslovnega muzeja, ki pa spada k britanskemu muzeju, je tu vojni muzej, dalje znanstveni muzej, v katerem je vse polno originalnih iznajdb in pa predmetov, ki so bi- li last znanih iznajditeljev, n. pr. Jamesa Watta, bratov Stephensonov in drugih. Delavnica genialnega Watta je postavljena natančno tako, kot je bila za njegovega življenja. Za britanski imperij zelo velike važnosti pa je »Imperial Institute«, ki naj bi bil središče vseh narodov, ki tvorijo to veliko vladavino. Poleg stalnih razstav pridelkov in izdelkov vseh teh dežel je v razsežni in lepi stavbi nastanjen tudi urad za pospeševanje in povzdigo njihovega gospodarstva, trgovine, obrti in industrije. Tak institut, en miniature seveda, bi btl potreben tudi pri nas za posamezne pokrajine in njihove produkte. Mislim, da bi mnogo pripomogel k hitrejšemu razvoju in boljšemu spoznanju vseh delov naše države. Ker stroški pri dobri organizaciji ne bi bili najbrže jako veliki, bi se to dalo z nekoliko dobre volje izvesti. Poleg naštetih je seveda še cela vrsta drugih muzejev, galerij in razstav, ki si jih velja ogledati, tako da v tem pogledu človeku ravno ne preostaja časa. * * * >Cup Finak — nogometna tekma za kraljev pokal je sicer že precej daleč in je ne bi omenjal kot take, pač pa je ne morem preiti, ne da bi dal izraza občudovanju nad sijajno organizacijo londonske policije, ki sem jo mogel pri tej priliki opazovati. Po poročilih časopisov je bilo na tekmi dvaindevetdesettisoč ljudi, to je toliko, kolikor ima prostora stadion v Wembleyu, ki je bil popolnoma razprodan. Mimoglede naj omenim, da so nekateri prekupčevalci, ki se jim je posel kljub strogi policijski kontroli posrečil, prodajali tik pred predstavo vstopnice celo po en angleški funt ali cca dvestoosemdeset dinarjev! Naval je bil torej velikanski in red naravnost presenetljiv. Po wem-bleyskih gričkih so parkirali avtomobile, ki jih je bilo, kot jih ni na največji avtomobilski razstavi. Pri vsem ogromnem delu pa tista tipična vljudnost in mirnost angleške policije, ki jo človek drugje ne najde. Brez revolverjev, brez pendrekov, kljub temu pa je šlo vse kot »po žnorci«! Ko bi jih hoteli tudi nekje posnemati! In še nekaj je vredno, da omenim, namreč izredno intenzivna reklama, ki so jo zlasti listi razvijali ta dan. Že zadnjič pri veslaških tekmah so se po-služili višjih sfer na ta način, da so spustili v zrak zmaje, kot so otroci igrajo z njimi, na vrvice pa so bili pritrjeni reklamni lepaki. V Wemble-yu pa so šli nekoliko dalje in so se poslužili aeroplanov, ki so imeli na krilih dolge kose blaga z reklamnimi napisi. Poskus se je prav posrečil, ker so bili napisi zelo vidni. Edino ne vem, kako je s stroški, ki morajo biti precej visoki. Zadnja novost je prav za prav bil »The Flying Scotsman« — leteči Škot, novi vlak, ki bo brez postanka vozil iz Londona v Edinburgh in katerega posebnost je v njegovi lokomotivi. Ta ima v vozu za premog tunel, ki omogoča, da se personal med vožnjo menja, kar doslej ni bilo mogoče ali vsaj ne tako lahko. To, kar mislim sedaj omeniti, je tu-j di novost, samo ne za Angleže, temveč zame in mogoče še za koga. Neki dan grem z g. dr. S. z našega poslaništva po neki ulici, ki pa je bilo videti, da pripada gornjim krogom in vidim, da je vsa nastlana s slamo in še precej na debelo. Kaj bi to moglo biti, si nisem mogel misliti, zato sem povprašal omenjenega gospoda, ki mi je stvar pojasnil. Kadar namreč kdo težko oboli, pa ima sredstva, pusti po ulici natresti slame, da ga cestni ropot ne vznemirja. Kako se to doseže, koliko stane in ali je potrebno kako posebno dovoljenje, pa ne vem. — To bi v Ljubljani pogledali, če bi si kdo dovolil kaj podobnega! (Konec prih/oAnjič.) RAZSTAVE IN SEJMI. Tekstilna razstava v Skoplju. Tekstilna razstava, z industrijsko-obrtnim, kmetijsko -živin o r e jskim in umetniškim oddelkom za Južno Srbijo in inozemskim oddelkom strojev za tekstilno in poljedelsko industrijo, se vrši od 24. maja do 10. junija 1928. Udeležbo na razstavi so prijavile tudi že skoro vse večje tekstilne tovarne iz Slovenije. Dopisi glede razstave se pošiljajo na razstavni odbor trgovsko - industrijske ‘zbornice v Skoplju, ulica Bore Milanoviča 2. Razstava sodobne kulture v Brnu. Trgovska in obrtniška zbornica v Brnu priredi o priliki 10-letnice češke neodvisnosti razstavo sodobne kulture na Češkoslovaškem, ki bo trajala od 26. maja do P.O. septembra 1928. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom prezidenta Masajka. Industrija. Patentirani okovi za vrata in okna. Tvrdka »Ybbsitz - Herma - Band Nieder-lage J. Wojka, Wieu III., Steingasse 5« izdeluje patentirane okove za vrata in okna. Okovi so patentirani skoro v vseh državah. Tvrdke, ki se pečajo z izdelovanjem! okovov in bi se zanimale za izkoriščanje tega patenta v naši državi, se naj obrnejo na navedeno firmo. GOSPODARSKE POSLEDICE POTRESA V BOLGARIJI. Potresna katastrofa je mesti Bonisov-grad in Čirpan popolnoma uničila. Drugo največje bolgarsko mesto Plodiv je do polovice porušeno. Nad 60 vasi v okolici teh treh mest je vničenih ali težko poškodovanih. Zelo so trpela tudi mesta Haskovo, Stanimaka, Tartar-Pasardžik ter Stara in Nova Zagora. V Plodivu je do tal poraženih 3600 poslopij, 6000 je pa tako poškodovanih, da niso več za rabo. Vsa druga poslopja so več ali manj poškodovana. 75.000 prebivalcev je ostalo brez strehe. V plodivskem okraju je potres razdejal 35 vasi. V Borisovgradu je do tal porušenih 537, močno poškodovanih pa 1892 poslopij. V okolici Borisov-grada je potres popolnoma razdejal 17 vasi, kjer je ostalo brez strehe 40.000 kmetov. V Čirpanu in okoliških vaseh je razdejanih 4715, močno poškodovanih pa 2310 poslopij; 50.000 ljudi je ostalo brez strehe. Čirpanski okraj šteje 57 vasi, od katerih je 48 popolnoma ali delno razdejanih. V okraju Stanimaka je potres razdejal 14, v okraju Haskovo pa 17 vasi. Nad 200.000 ljudi je izgubilo streho in ves inventar. Od industrij je posebno prizadeta tobačna industrija, kjer je potres razdejal mnogo skladišč. Nad 20.000 tobačnih delavcev je ostalo brez dela. Trgovina in industrija sta oškodovani za več milijard levov, ker je nastal potres v najbolj rodovitnem in gospodarsko razvitem kraju. MADŽARSKA CARINARNICA NA REKI. Po madžarsko - italijanski tarifni pogodbi bo Italija uvozila iz Madžarske 5 milijonov metričnih centov žita. Po tej pogodbi se vpostavi 1. junija t. 1. madžarska carinami«! na Beki. KONFERENCA TAJNIKOV JUGOSLO-VENSKIH BORZ. V četrtek se je vršila v Beogradu konferenca tajnikov jugoslov. borz, na kateri je zastopal ljubljansko borzo tajnik g. dr. Dobrila. Konferenco, kateri je prisostvoval ludi komisar trgovinskega ministrstva gosp. Milorad Zebič, je vodil tajnik beograjske borze gosp. dr. Radosavljevivč. Na seji je bil ugotovljen definitivni tekst pravilnika Saveza borz kraljevine SHS. Dalje je bil odrejen tajnik zagrebške borze gosp. dr. Peruči kot delegat za kongres srednjeevropskih borz v Pragi in na Dunaju; dane so mu bile potrebne inštrukcije. Rešitev vprašanja notiranja stalno obrestujočih se papirjev je Savez prepustil posameznim borzam. Razpravljalo se je tudi o pravilniku glede izvršenja odločb in razsodb inozemskih borznih razsodišč v naši državi in obratno, dalje o tarifira-nju vagonov na železnicah ler o korakih, ki se imajo v tem pogledu podvzeii, o vprašanju telefonske službe med domačimi in inozemskimi borzami ter o modifikaciji in eventuelnem zmanjšanju davčne stopnje pri davku na poslovni promet. Končno je bila ugotovljena definitivna redakcija donavskega kon-trakta za trgovino z žitom med srednjeevropskimi borzami. ♦ * * BREZPOSELNOST V RUMUNIJI. Po statističnih podatkih je bilo v decembra prošlega leta v Rumuniji 13.824 brezposelnih delavcev. Brezposelnost je bila najbolj občutna v lesni industriji, ki je morala vsled slabega izvoza znatno znižati produkcijo. V tej panogi je bilo 8000 brezposelnih delavcev. V metal urgični industriji je brezposelnost vsled zmanjšanja državnih dobav tudi zelo velika. V Galacu in Braili je bilo januarja t. 1. 2.500 brezposelnih delavcev. Kasneje so se tudi ti zaposlili, toda samo dva dni v tednu. Sploh je tam mnogo industrijskih podjetij, ki -obratujejo samo štiri dni v tednu. Da bi se olajšalo zaposlenje brezposelnih, je ministrstvo dela prosilo direkcijo državnih železnic, da dvoli brezposelnim prevoz za polovično ceno. Tudi so posamezne občine dale v svoje proračune večje svote za občinska dela, da bi se moglo zaposliti čim večje število brezposelnih. Inozemskim delavcem, ki pripadajo industriji, v kateri je brezposelnost, je dopotovanje v drža v o p r e po v e dano. Ivan Hribar: 72 Moji spomini. Leta 1898., ko se je praznovala 50-letnica cesarjevega vladanja, hotel sem Gorupa iznenaditi s plemstvom. Ker je -Gorup sam bil jako skromen mož, nisem si upal v tej zadevi z njim govoriti. Zato sem stopil v dogovor z njegovim najstarejšimi sinom Kornelijem Gorupom. Le temu sem dejal, da si bom prizadeval za njegovega očeta izposlovati plemstvo, a samo pod pogojem, da mi da potem 200.000 gld., katerih porabo bi imel odločiti jaz sam in sicer ali v občne narodne namene ali pa v kak namen mesta ljubljanskega. Kornelij Gorup je bil s tem zadovoljen ter me je zagotavljal, da bode njegov oče to svoto rad žrtvoval, ako ga cesar povzdigne v plemski stan. Tisto leto je bil finančni minister dr. Josip Kaizl, s katerim sem bil znan od leta 1878. Seznanil sem se bil z njim slučajno povodom Janežičeve slavnosti v Lešah v lložni dolini. On takrat še dijak — je s svojim stricem dr. Edmundom Kaizlom, odvetnikom v Karlinu stanoval čez poletje na Vrbi. Pri skupnem obedu na Vrbi eedeli smo pri isti mizi ter sem bil jaz sosed dr. Emunda Kaizla. Le-ta me je — dasi slovenskega jezika nevešč — iznenadil z recitacijo Prešernovih poezij. Znal je razen »Krsta pri Savici« vsega Prešerna na pamet. Postala sva si hitro prijatelja in povabil sem ga, naj v bodoče ne hodi več na Vrbo, temveč naj zahaja raje na Bled, o katerem je Prešeren pel: »Dežela Kranjska nima lepšega kraja, kot je z okolico ta — podoba raja!« Dr. Kaizl mi je to obljubil ter je bil že takoj naslednje leto s svojim nečakom na Bledu, kamor je od takrat do svoje smrti redno vsako leto zahajal. Tudi jaz sem neko poletje čez počitnice stanoval na Bledu in sicer je bilo to v letu 1881. ali 1882. Takrat sem bil z obema Kaizloma vedno skupaj. Hodila sta se kopat v Savico pod Bohinjsko Belo, kamor sem ju spremljal. Če sta naredila kak daljši izlet, povabila sta me s sabo. Odtod sem dr. Josipa Kaizla — kasnejšega vseučiliškega profesorja — jako dobro poznal in ko je postat minister, občevala sva čisto neprisiljeno. Do njega sem se torej obrnil, povedal mu, kakšne zasluge ima Gorup ter ga vprašal, če more zanj izposlovati plemstvo, pri čemer sem omenil, da bi Gorup v tem slučaju plačal 200.000 gld., o katerih pa nisem še čisto na jasnem, ali naj bi jih porabil za to, da se v Ljubljani sezida dostojna rezidenca za stalno bivanje kakega nadvojvode, ali pa v namene bodočega slovenskega vseučilišča. Kaizl mi je odgovoril: »Pustite prvo in skrbite rajše za vseučilišče« ter me zagotovil, da Gorupu izposluje plemstvo. Na vprašanje, če naj govorim o tej zadevi tudi z deželnim predsednikom kranjskim, odgovoril mi je, da ni potreba. Zanesel sem se torej nanj popolnoma. To pa tembolj, ker je bilo splošno znano, da je Lil Kaizl najvplivnejša oseba v ministrskem svetu. Saj se je takratno ministrstvo splošno imenovalo »Ministerium Kaizl, genannt Thun.« Predno so se odlikovanja povodom cesarjeve 50-letnice izvršila, govoril sem še parkrat s Kaizlom o Gorupovi zadevi in on me je vedno zagotavljal, da bo Gorup povzdignjen v plemski stan. Kako sem bil torej iznenaden, ko so se odlikovanja objavila in je Gorup dobil samo vitežki križec Fran Josipovega reda. Vedel sem pa tudi takoj, da je imel prste vmes deželni predsednik baron Hein ter sem zato šel nadenj. Očital sem mu, zakaj mi je pokvaril povzdignjenje Gorupa, v plemski stan, češ, da Gorup vendar to glede na velike svoje ustanove zasluži. Hein mi je odgovoril: »Njegove zasluge niso tako velike; kajti če Gorup daruje 1000 kron, je to ravmotoliko, kakor če bi vi ali jaz darovala eno krono ali pa je še celo manj.« Na to njegovo pri-pomnjo sem mu zvijačno omenil, da bi mi bil Gorup, ko bi bil povzdignjen v plemski stan dal 200.000 gld., da jih porabim za sezidavo rezidence, ki bi jo bilo potem mesto poklonilo cesarski rodbini. Ali me je debelo pogledal! Po nekem molku, pravi mi: »Kaj tudi to ste kos izvršiti!? Potem1 pa res ne vem, kam naj bi Vas uvrstil!« Ko mu zagotovim, da je to gola resnica, dejal mi je, da bode o stvari premišljal in se še informoval, češ, da sedaj ni prilike za splošna odlikovanja; Gorupa posebej odlikovati pa da ne kaže, ker je pri splošnem odlikovanju dobil red. V tem se je ministrstvo izpremenilo in na čelo njegovo je stopil dr. Korber, čegar prezidijalist je bil dr. Sieghardt. Hein je o najinem pogovoru seveda poročal na Dunaj. Sklepal sem to od tod, ker me nekega dne iznenadi Kornelij, ko sva se med njegovo vožnjo na Dunaj sešla na kolodvora, z novico, da ga je Sieghardt poklical k sebi ter mu naznanil, da njegov oče zamore dobiti dedno plemstvo, ako plača gotovo svoto. Tu — pravi Kornelij Gorup — imenoval mi je Sieghardt horenden znesek. Koliko mi ni povedal; sam pa nisem hotel biti tako indiskreten, da ga vprašam. Za stvar se v obče nisem potem več zanimal. Kar me iznenadi ne dolgo na to poročilo v časnikih, da je Josip Gorup povzdignjen v plemski stan s predikatom »Sla-vinjski«. Bilo mi je takoj jasno, kaj lin kako. Sieg-hardtu in Koerberju ni bilo nič za rezidenco, ki b'i se naj sezidala v Ljubljani za cesarsko rodbino. Onadva sta potrebovala denarja ter sta v ta natmen Josipu Gorupu plemstvo drago prodala. Koliko je pri tem imel prste vmes baron Hein in ali je pri tej transakciji deležen postal kakih gmotnih koristi, ostalo mi je seveda prikrito. (Dalje prihodnjll.) Stran 4. d *ttAX2CMBAULW< VMkn pristna tt.kleniev Jo oprem-l]oaa t originalnim podflteomi Za pristnost (amCI: RAZNO. Lislnica uredništva. Radi praznika izide prihodnja številka »Trgovskega lista« v petek zjutraj. Sestavljanje proračuna za sledeče leto. Minister financ je izdal že sedaj navodila za sestavo predloga proračuna državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1929/80. Navodila so dostavljena vsem vrhovnim državnim oblastveni. Grčija in Turčija ter italijansko-turška pogajanja. Italijansko-lurška pogajanja za sklenitev arbitražne pogodbe so se ugodno zaključila. Ilalijanska vlada pa namerava podpisati pogodbo šele po zaključitvi grško-turških pogajanj, ker je mnenja, da sredozemski mir ne bo docela zajamčen brez italijansko-turško-grškega sodelovanja. Tudi ita-lijansko-grški sporazum je de faeto dosežen. 's ' ' • t Gibanje na delavnem trgu v Ljubljani. Pri borzi dela v Ljubljani iščejo delo: t absolvent kmet. šole, 3 manipulanti za lesno stroko, 1 gosmi čuvaj, 10 gozdnih delavcev, 1 ekonom, 1 rudarski uradnik, 1 rud. paznik, 9 rudarjev, 2 pečarja, 3 kamnoseki, 1 kipar, 1 izdelov. cement, izdelkov, 3 železostru-garjd, 6 zlatarjev, 28 kovačev, 26 stavb, ključavničarjev, 19 kleparjev, 3 železo-livarji, 1 železobrusač, 1 žebljar, 53 strojnih ključavničarjev, 2 puškarja, 1 urar, 1 strojni risar, 13 elektromonter-jev, 1 bandažist, 103 mizarji, 13 kolarjev, 7 sodarjev, 1 strugar, 1 pletar, 12 žagarjev, 1 stolar, 4 usnjarji, 2 strojarja, 6 sedlarjev in jermenarjev, 4 sedi. ličarji, 1 tkalec, 1 predilec, 4 tapetniki, 1 kroj. prikrojevalec, 25 krojačev, 57 čevljarjev, 7 klobučarjev, 3 brivci, 5 knjigovezov, 7 mesarjev, 8 mlinarjev, 30 pekov, 1 slaščičar, 4 natakarji, 2 točilca, 1 rest. poslovodja, 1 kuhar, 2 inženerja kemije, 1 laborant, 1 medičar in svečar, 2 polirja, 52 zidarjev, 28 pleskarjev, so-boslikarjev, 1 diminikarj 30 tesarjev, 1 tiskarski strojnik, 33 strojnikov, kurjačev, 13 pisarniških slug. — Ponuja se delo: 1 delavcu za izdelavo opeke, 2 pečarjem, 19 rudarjeni-kopačem, 1 vrtnarju, 1 oblikovalcu, 1 kino-operaterju, t kleparju, 2 kovinostrugarjema, 6 žagarjem, 1 mizarju, mlajšemu, 1 leso-stru-garju, 3 jermenarjem, 1 sodarju, 1 sedlarju, ki poseduje obrtni list, 1 čevljar-ju-mojstru s svojo obrtjo, 3 čevljarjem za otroške čevlje, 1 čevljarju za galanterijske čevlje, 1 čevljarju za šivanje podplatov na stroj, 1 čevljarju za šivane čevlje in lesene pete, 2 krojačem /.a veliko in malo delo, 2 krojačem za konfekcijo, 1 slaščičarju ali kavo-kuharju, 2 delavcem za prodajanje sladoleda, 28 zidarjem, 4 pleskarjem in soboslikarjem, 2 hlapcema, 15 vajencem. Otvoritev šole za politične vede v Pragi. Te dni se je vršila v Pragi slovesna otvoritev šole za politične vede, katere so se udeležili poleg zastopnikov oblastev in drugih osebnosti tudi številni češkoslovaški, nemški in ogrski novinarji. Naučni minister dr. Hodža je orisal v svojem otvoritvenem govoru temeljno nalogo šole, ki obstoji v tem, da daje demokratično vzgojo na podlagi vzajemnosti in sodelovanja njim, ki nosijo eno največjih političnih odgovornosti, namreč novinarjem. Ravnatelj šole dr. Dvorsky je orisal njeno uredbo. Šola ima dva oddelka: splošnega in specijalnega, kateri poslednji je posvečen novinarstvu. V šolo se sprejemajo vsi oni, ki so dovršili najmanj srednjo šolo in ki so dovršili 25. leto starosti. Nova šola ima svojo knjižnico in arhiv ter bo izdajala tudi revijo. Pouk se je začel z nizom predavanj znanega francoskega publicista jules Sauerwein-a. Avtomobili in motorna kolesa v Italiji. Italijanski finančni minister je odredil, da se sestavi avtomobilska statistika za leto 1927, fei bo tvorila koristno podlago za ugotovitve v zvezi z že pričetim sestavljanjem javnega avtomobilskega registra. Znani so nasledni podatki v primeri z letom 1925/6: Leta 1925 je bilo 61.801 motociklov in 145.876 avtomobilov in kamionov, leta 1926 je bilo 64.416 motociklov in 138.095 avtomobilov in kamionov, leta 1927 pa je narastlo število motociklov na 80.710, število avtomobilov in kamionov pa na 160.320. Omeniti je treba, da je pripisati porast motociklov tekom leta 1927 okolnosti, da ©o bila k motornim kolesom prišteta tudi kolesa z majhnimi motorji. Otroške igrače. Z vsemi mogočimi stvarmi se bavi znanost. Pred kratkim smo čitahi, da so Rusi spisali knjigo o otroških igračah, bi je izšla v bogati opremi. Danes so izdaji knjigo o zgodovini otroških igrač tudi Nemci. Spisal jo je Karl Grober; ta je podal v svoji knjigi zelo nazorno in znanstveno utemeljeno dobro obdelano zgodovino otroških igrač. Dobro je, da je knjigo spisal znani umetnostni zgodovinar, katerega ime že samo na sebi priča, da je knjiga prvovrstna. Grober je knjigo razdelil v več delov; v prvih obdeluje zgodovino otroških igrač kakor: vojaki iz cinka, mehanične in autoniatične igrače, papirnate igrače in druge. Knjiga konča z razpravo o izdelovanju in trgovanju z otroškimi igračami v devetnajstem stoletju. Vsa ta poglavja pa niso pisana suho in znanstveno dolgočasno, pisatelj je znal vplesti zanimive psihološke momente na tak način, da ima citate 1 j pri branju tega dela pravi užitek. Knjigi so dodane tudi slike, ki so tako zanimive in mnogovrstne, da bi človek želel, da bi knjiga sploh ne imela konca. TRŽNA POROČILA. ITALIJANSKI ŽITNI TRG. Trst, 12. maja 1928. Druga polovica tedna je stala v znamenju padanja pšeničnih cen, ki je kakor vedno izviralo iz Amerike. Spričo tega je bilo na naših tržiščih opažati živahno kupčijsko delovanje, ki je veljalo nakupom efektivnega in potujočega blaga. Današnje cene efektivne pšenice so izravnane s cenami najbližjih terminov. Argentinskega blaga je na trgu dovolj. Notira L 143 do 144 franko vagon Trst. Pričakovati je rednih dohodkov. Rumunska koruza je začela pod vplivom Plate, ki je že na potu, izgubljati tla pod seboj. Zaenkrat je nazadovala samo za dve liri na stotu, toda od zadržanja konsuma je v precejšnji meri odvisno gibanje cen. Foxan,i stane danes L 105 franko vagon Trst. Plata kaze stalno in trdno tendenco. Pri nas so terminske zahteve prekupcev identične z onimi, ki so bile na tem mestu že večkrat objavljene. Krušna moka ne nudi nikakih novosti. Giblje se na bazi L 183 do 185 franko mlin. Pri rižu se nagibljejo ceno v prilog kupcev. Položaj ovsa je spričo majhnih potreb mlačen. Noti-ranja so minimalna. Veletrgovina je pri resnih kupčijah pripravljena na popuste. * * * Celjski trg. Na celjskem trgu so cene v zadnjem Času ostale v glavnem nespremenjene. Pomladne zelenjave je dovolj na tirgu. Cene: goveje meso v mesnicah I. 16 do 18, II. 15 do 17; na trgu 10 do 18; telečje meso 18 do 22, prašičje meso 24 do 28, slanina 24 do 26, mast 29, prekajeno meso 27-5 do 30 Din za kilogram; piščanci 25, kokoši 35 do 40 dinarjev za komad; mleko 2 50 do 3 dinarje liter, sirovo maslo 40, čajno 60 Din za kg; kava Portoriko 72, Santos 56, Rio 44, sladkor v kockah 17, kristalni 15, riž I. 12, II. 7, III. 5; testenine 11 do 13, moka »00« in »0« 575, >2« 5-55, >4« 5-30, zdrob 3 90 Din za kg; krma: seno 60 do 80, slama 50 Din za 100 kg. * * * Dunajska borca ca kmetijske proizvode (11. t. m.) Mirna tendenca na ameriških borzah je povzročila nazadovanje tečajev na vseh kontinentalnih tržiščih. Na dunajski borzi je promet nazadoval na minimum. Razpoloženje je izredno rezervirano. Navzlic temu, da prihajajo poročila o škodah, ki jih je povzročila slana na posevkih, se blago nudi po nižjih cenah. Nekaj zanimanja je le za novo pšenico. Jugoslovenska pšenica Tisa (77 kilogramov) se nudi za avgust po 1'92 ex Dunaj: Uradne notacije pšenice in rži so bile znižane za 25 grošev. Uradno notirajo: Pšenica: domača 44 do 45, madžarska Tisa (81/82 kg) 48 do 48-5; r ž : marchfeldska 43-5 do 44; t u r š č i -ca: 37 do 37'5; oves: domači 38 5- do 3875. * * * Z inozemskih lesnih tržišč. Na italijanskem lesnem trgu so se cene več ali manj ustalile in zaenkrat ni pričakovati, da bi se okrepile. Pričakovanja, ki so jih mnogi pred meseci stavili, se niso uresničila. Deflacijska kriza še vedno močno ovira gospodarsko delavnost in podjetnost. Zato so trgovci dalje zelo oprezni. Na francoskem lesnem trgu je po volitvah opažati znaten preokret v tendenci. Zaradi minimalnih zalog se je pojavilo v zvezi z večjim povpraševanjem močno pomanjkanje blaga. Francoski uvozniki, ki doslej zaradi razmeroma nizkih cen na francoskem lesnem trgu niso hoteli akceptirati inozemskih cen, so bili nenadoma prisiljeni kupovati blago v Jugoslaviji (Bosni) in Ru-muniji. Zaradi pomanjkanja prometnega blaga kupujejo francoski uvozniki tako blago po najvišjih cenah. V Romuniji je stabilizacija valute ugodno vplivala na razvoj lesne industrije. Stagnacija v lesni trgovini je prenehala, izvoz pa se vedno ugodneje razvija. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov lito-železnih kapic. — Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju. — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2 vagonov pšenične moke. — Dne 21. maja t. I. se bo vršila pri Inženjerskem odelenju Komande I. armijske oblasti v Novem Sadu pismena pogodba glede dobave žice. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 25. maja t. I. ponudbe glede dobave 1 osovine; do 26 maja t. I. pa glede dobave 1 transformatorja. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 2. junija 1.1. ponudbe glede dobave 1 kompletnega agregat-stroja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 29. maja t. I. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dbbave 2300 ton briketov. — Dne 31. maja t. I. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 30.000 kg trinitronaftalina. Prodaja. Dne 1. junija t. 1. se bo vršila pri Auto-Komandi 11. armijske oblasti v Sarajevu ofertalna licitacija giede prodaje starih avtomobilov in avtomobilskih delov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in-duatrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. VELETRGOVINA A. ŠARABON v Uubliani špecerijske Mapo raznovrstno Šepaj«, moko tat doletite prt-d alka. • Raznovrstno RUDNINSKO VODO Metna, oraloma, aa ro In mHn za dOavo | I z, alshtrltntan >)\NOC£/ ▼ tovarn« w vinskega kisa, d. s o. z.f Ljubljana nudi najfinejii in najokusnejti namizni kis iz pristnega vina. TehnICno in higiJenICito najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Ounajska cesta la, ll. nadstr. Zahtevajte ponudbo! Pristni in pravi KavCiCOV Pristni In pravi Rastlinski želodčni Hker man In prelzkuinn kot zonotlJIvo domala zdravilo ia nad M lot, lidoluja In dobavlja EDINOLE Raatltaaka dutilaalja »FLORIANi (Izdelovalea Edmund Kavill) družba t o. z. v Ljubljani OoopMvataka aoata IL 1* (KoitzoJ) Veletrgovina o kolonijalne in * Špecerijske robe Ljubljana laloga sveže pražene kave, mletih diSav rudninske vode ToZna in solidna postralba I Zahtevajte cenik! MCDVI ID UUBLJANA PICKIVIIIC GREOoaiittva 23 TDio . S Din n n *• priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. * ■ KUa* BNU« U. brošure, canike, tabale, vabila, lepake, posetnice itd. * LASTNA KNJIGOVEZNICA. Tiska Zasopise, kn, * TELEFON. ST Urala dr. IVAN PLESS. — Za Trgov•ko-induatrijiko d. d. >MERKUR, kot Izdajatelja k> tiakarja: A. SEVER, Ljubljana.