"''096 AA
^0090201
u'SKt:.DiVuA K,V n-:/. prečka vri hZ.*?1'* ^.RevolS^,
6°0'i KOPER
l/Ve vs ww
#* 35. (15.763) leto LIN.
DRSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13.
1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI /NIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do eptembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Dober-' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-ibra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slove-‘ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v obojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-tnjeni Evropi.
ikST-II. Monte(xhl 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE - Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA


TOREK, 11. FEBRUARJA 1997
Naša
zahvala
in
obveza
Po skoraj dveh mesecih je danes Primorski dnevnik prvič izSel brez zahvalnega okvirčka, v katerem smo se uslužbenci podjetja DZP-PRAE vsak dan zahvaljevali tistim, ki so nas v tem Času podpirali s kritjem stroškov za tiskanje Časopisa. Njihova pomoC je bila nadvse pomembna, saj je ves ta Cas s premoSCanjem težav, ki smo jih imeli pri plačevanju Stroškov tiskarskemu podjetju Edigraf, omogočila redno tiskanje dnevnika in torej njegovo ohranitev pri življenju v Času, ko je likvidnostna kriza ogrožala celo njegovo izhajanje. Vsem, ki so sodelovali v tej akciji, gre naSa iskrena zahvala.
S prekinitvijo najave sponzorjev se seveda akcija za rešitev krize pri Primorskem dnevniku Se ni končala. Kot doslej, tako bomo tudi v prihodnje hvaležni vsakomur, ki nam bo priskočil na pomoC. Vendar pa moramo ob tej priložnosti z veseljem ugotoviti, da je medtem prišlo do nekaterih sprememb, ki nam omogočajo, da z nekoliko veC vedrine gledamo na prihodnost Primorskega dnevnika. Dogovor o ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik predstavlja namreč prelomnico na poti naSega Časopisa: ne pomeni nobene odpovedi tradiciji, obenem pa zagotavlja Primorskemu dnevniku večjo Širino tudi na tistem področju, ki je bilo Se pred kratkim sporno, to je na področju lastništva. Primorski dnevnik kot last vseh Slovencev v Italiji z dogovorom o zadrugi ni veC samo geslo, ampak je stvarnost; kot je stvarnost tudi dejstvo, da je odprta oblika zadruge s sorazmeroma zelo nizko vstopno Članarino naj-večja možna pluralizacija lastništva Primorskega dnevnika.
V prihodnjih dneh bomo objavili osnutek statuta zadruge in zaceli bomo objavljati tudi pristopne obrazce. Mi seveda želimo, da bi bilo Članstvo v zadrugi Cim Številnejše, kajti to bo tudi jamstvo, da je Primorski dnevnik odraz res velikega Števila naSih ljudi. Vse, kar se je dogajalo v zadnjih dveh mesecih, nam daje upati, da bo res tako, obenem pa nam široka sobdamost, ki smo je bib v tem Času deležni, daje misbti, da potreba po ohranitvi Primorskega dnevnika ne izhaja samo iz naSe želje, ampak iz volje veC tisoC naSih zvestih bralcev in naročnikov. Njim je Časopis namenjen in z ustanovitvijo zadruge bodo imeti možnost, da o njem tudi odločajo.
VIDEM / POBUDA DEŽELNEGA ODBORNIKA MATTASSIJA
Prvi korak na poti naravne zaščite Krasa
No srečanju tudi predstavniki KGS ter krajevnih uprav
ALBANIJA / OB PRVIH MRTVIH MED PROTESTNIKI
V Vlori se je protest izrodil v prvi upor
TIRANA - Pod svinčenkami pre- morali umakniti. Se več, skupino kakih strašenih specialcev sta včeraj v alban-	dvajsetih specialcev, ki so se zatekli v
skem pristaniškem mestu Vlora	neki hotel, je razjarjena množica prete-
življenje izgubila dva protestnika, v ne-. pla, jim odvzela orožje in jih slekla. Med deljo pa je zaradi srčne kapi umrl neki kakirni osemdesetimi ranjenci jih je 26 v drugi manifestant. Protest se je včeraj iz- kritičnem stanju, med njimi so tudi Ste-rodil v pravi ljudski upor, ko so policij- vilni policisti, ki se jih je razjarjena ski kordoni protestnikom zaman po- množica opeharjenih varčevalcev lotila skušali zaustaviti pot. Na specialce se je	s kamenjem in koli. (Na sliki AP)
vsula prava toča kamenja, tako da so se	Na 13. strani
VIDEM - Deželna vlada in javne uprave, začenši s Kraško gorsko skupnostjo, so včeraj začele konkretno izvajati zakonska določila o zaščiti kraškega teritorija. Gre za posebne člene deželnega zakona o parkih in o zaščitenih območij, ki ga je deželni svet odobril avgusta lani; normativ po-verja KGS upravljanje zaščitenih področij, vloga usmerjevalca pa pripada krajevnim upravam, ki sestavljajo t.i. servisno konferenco. Prav včerajšnjo umestitveno sejo te konference lahko ocenjujemo kot začetek izvajanja tega zelo pomembnega zakona.
Mattassi je kot zgled zaščite kraSkih območij (Doberdobsko jezero, Devinske stene, Medvedjek, Volnik in Dolina Glinščice) navedel zaščitna projekta za Doberdobsko jezero in za Glinščico, ki sta ju oblikovali tamkajšnji upravi. Položaj Krasa se vsekakor precej hitro spreminja - je dejal odbornik - tako da so nekatera kraška področja, ki so bila doslej smatrana za krajinsko pomembna, danes nezanimiva in obratno.
Na 3. strani
PUSTOVANJA / PO MESTIH IN VASEH
Še zadnji dan veselega, razposajenega pusta
Pust bo danes dočakal svoj višek. V nedeljo se je ogromna množica ljudi udeležila miljskega pusta, živahno pa je bilo tudi v okoliških vaseh. Sprevod pustnih vozov je bil v nedeljo tudi v Sovodnjah; na njem je požel uspeh orjaški “pičulat” iz Standreža.
V Sloveniji sta biti osrednji pustni prireditvi v Cerknici, kjer je govoril butalski župan, in na Ptuju, kamor so kurenti in druge maske v nedeljo privabili kar 40.000 ljudi.
Kot običajno pa se je v svetu najbolj proslavil brazilski karneval v Riu de Janeiru, kjer bo danes sklepni pustni sprevod. Vrsta pustnih prireditev je bila tudi v Evropi, pri čemer po svoji lepoti in izvirnosti slovijo predvsem beneške maske.
Na 6., 8., 10.11. in 14. strani
V Špetru kmalu NoviHobles
SPETER - Prihodnji ponedeljek bo spet stekla proizvodnja v špetrskem obratu Hobles oz. Novem Hoblesu, ki ga je, po včerajšnjem podpisu dogovora na deželnem odbomištvu za industrijo, prevzel industrijec Lorenzon v povezavi s podjetjem Panto iz Veneta. V začetni fazi, ko bo Friulia preverjala možnost finansiranja novega podjetja, bodo vzeti v službo samo kakih 30 od 50 dosedanjih uslužbencev. Podobno rešitev iščejo tudi za drugo beneško podjetje v likvidaciji - Kronos.
Na 3. strani
Pobude ob obletnici mirovne pogodbe
TRST- Ob 50. obletnici podpisa pariške mirovne pogodbe je bilo včeraj Trstu nekaj pobud in prireditev. Obletnice so se spomniti pristaši Severne lige in indipendentisti, slovensko društvo Edinost pa se je ob tej priložnosti spomnilo nerešenega problema zakonske zaščite slovenske manjšine. S tem v zvezi so nasloviti poziv OZN.
Na 5. strani
Priebkeju bodo sodili vojaški sodniki
RIM - Erichu Priebkeju in Karlu Hassu bodo soditi vojaški sodniki. Tako je odločilo včeraj kasa-cijsko sodišče, ki se je moralo izreči, ker so se tako vojaški kot civilni sodniki otepali novega procesa. Pred nekaj meseci je vojaško prvostopen-sko sodišče že oprostilo Ericha Priebkeja, češ da je zločin zastaral. Oprostitev je izzvala ogorčeno reakcijo po vsem svetu.
Na 2. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Pititto preiskuje tudi v Benečiji
Rimski tožilec išče skupna grobišča v okolici Pojde, Ahtena in Nem v Beneški Sloveniji.
Stran 2
Zgorel voznik iz Nabrežine
Pri verižnem trčenju zaradi megle pri Noventi di Piave se je vnel kerozin avtocisteme. Voznik, 62-letni Vittorio Rossi iz Nabrežine, je zgorel v kabini.
Stran 5
Spacalove grafike v Gorici
Ob slovenskem kulturnem prazniku so na pobudo ZSKD in ZSKP v Bratuzevem centru v Gorici odprti razstavo del Lojzeta Spacala.
Stran 8
Ojdip z italijanskega Juga
V	novi postavitvi Sofoklove tragedije Ojdip v Kolonu Stalnega gledališča FJk prevladuje narečni jezik z italijanskega Juga.
Stran 12
Krvavi ponedeljek v Španiji
Baskovska separatistična ETA je v bombnem atentatu v Granadi ubila vojaškega brivca, več oseb pa ranila.
V	Madridu so ubili sodnika vrhovnega sodišča, pri Bilbau pa so našli obešenega baskovskega politika.
Stran 13
GRUPPO CAER
Sedaj tudi v Trstu
Ul. Milano 25, 1° nadstropje Tel. 040/369015-368979
50%
OB KONOU
TRST- BRIŠČIKI 5/A • BAZOVICA- ul. Kosovel 19-Tel. 327277
e***************************************************«**"*
^(UOT 1)7
DANES, 11. februarja
Morrison - Bellini Noferini - Dionigi Ultra Vox - Leo Degas
START OB 22.00 - STOP OB 6.00
ZABAVA JE ZAGOTOVLJENA
Pričakujemo Vas - Pričakujemo Vas- Pričakujemo Vas
NOVICE
POLITIKA / RAZLIČNA MNENJA
Zaradi megle v Venetu verižna trčenja in težave
BENETKE - V včerajšnjih dopoldanskih urah je prišlo zaradi goste megle, kijev Venetu vidljivost znižala pod 50 metrov, do več verižnih trčenj. Najhuje je bilo na avtocesti A-13 Benetke-Padove, kjer je bilo vpletenih več kot 120 vozil, ranjenih pa je bilo sedemdeset oseb, od katerih so trije v kritičnem stanju . Nudenje prve pomoči je bilo zelo težavno, ranjence so namreč odpeljah z rešilci, saj helikopterji zaradi goste megle niso uspeh pristajati. Avtocesta je bila kar osem ur zaprta za ves promet.
Druga verižna trčenja so se pripetila na avtocesti A-27 med Moglianom Venetom in Trevisom, na avtocesti A-4 med Quarto d’Altinom in Cessaltom, kjer sta trčiti dve avtocistemi z gorivom, tako da je eden od voznikov zgorel, ter na državni cesti Romea pri Rosari. Položaj se je sinoči ponovno poslabšal, najhuje pa bo danes ob prvih jutranjih urah.
Megla je povzročala težave tudi v letalskem prometu, saj so morati zapreti letališče Marco Polo, polete pa preusmeriti v Ronke in Treviso. Težave so bile tudi v Beneški laguni, kjer so lahko plula le plovila opremljena z radarji.
Predsednik Scalfaro v Arezzu
AREZZO - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro si je včeraj v Arezzu ogledal restavrirane freske Piera della Francesca (na stiki AP). Pred baziliko sv. Frančiška je predsednika dočakala skupinica Pannellovih radikalcev in pristašev Severne lige, ki je Scalfara izžvižgala in kričala sovražna gesla. Pan-nellovci so imeti transparent z napisom »Izdajalski predsednik?«, sevemoligaši pa nekaj zastav Pada-nije. Radikalci so obenem delili lepake, na katerih so predsedniku očitati, da je pritisnil na dva ustavna sodnika, tako da so zavrniti referendum o demilitarizaciji finančne straže.
Težave v poštnih uradih
RIM - Zaradi 24-ume stavke so biti včeraj v Italiji zapiti skoraj vsi postni uradi, težave pa se bodo nadaljevale tudi danes, ker uslužbenci ne bodo opravljati nadurnega dela. Stavkali so iz protesta proti finančnemu zakonu, ki je pošti odvzel 2.000 milijard tir, tako da uslužbencem ne izplačujejo več zneskov dodatne delovne pogodbe, prav tako so zamrzniti nova zaposlovanja.
Socialna dižava - nova tema na političnem obzorju
Sindikati in Bertinotti proti spremembi pokojninske reforme
RIM - Po institucionalni reformi je stopila na plan reforma socialne države in postala včeraj osrednja politična tema. Potem ko sta zakladni minister Ciampi in guverner Banke Italie Fazio pozvala vlado, naj poseže na področju socialne države, jima je včeraj tajnik Demokratične stranke levice posredno odgovoril v intervjuju za rimski dnevnil II Messaggero. Sindikatom je predlagal, naj privolijo v razpravo o pokojninah in o vseh dragih odprtih socialnih zadevah. Skratka: predlagal je spremembo tako imenovanega welfare statea.
Pri tem pa je bil zelo previden. Opozoril je, da bi zvišanje delovne dobe bilo v nasprotju z dogovorom in zakonom o pokojninski reformi, dodal pa je, da bi lahko »vprašali« za solidarnostni prispevek tiste upokojence, ki so se upokojiti, preden so dočakati predvideno starostno dobo.
Njegove izjave so izzvale niz nasprotujočih si mnenj z desne in z
leve. Med prvimi so se oglasiti voditelji sindikalnih organizacij. Cof-ferati (CGIL) je poudaril, da sindikati niso zainteresirani za noben tip predčasnega preverjanja pokojninskega sistema. Parlament je odobril reformo leta 1995, zakon predvideva prvo preverjanje leta 1998. Pokojnin do tistega termina ne gre spreminjati. Nasprotno. Treba je udejaniti še tiste dele reforme, ki še čakajo na udejanjanje, kar naj bi tudi pripomoglo k občutnemu znižanju stroškov, je pojasnil Cofferati. Tudi Larizza (UIL) nasprotuje predčasni reviziji pokojninskega sistema, strinja pa se, da je treba razpravljati o dragih socialnih zadevah, ker ne ustrezajo potrebam države. D’Antoni (CISL) je dodal, da je pokojninska reforma rešila kopico odprtih vprašanj, in naj zato vsaj do prihodnjega leta pokojninski sistem ostane tak, kakršen je.
Bertinotti (SKP) je poudaril, da je povsem napak govoriti o pokoj-
ninah, pač pa je treba razpravljati o mladih in o brezposelnih, ki predstavljajo kjučno socialno vprašanje. Ponudil je tudi svoj recept. Vsakemu mlademu brezposelnemu naj bi vsaj za tri mesece zagotovili javno koristno delo, država pa naj bi mu nudila socialno plačo.
Zelo kritičen do poskusa spremembe socialne države je bil zeleni Manconi. V programu Oljke ni ne duha ne sluha o taki spremembi in o krčenju pokojnin, je naglasil. Manconi je tudi spomnil, da je Prodi pred slabim letom ocenil socialno državo kot »največji izum stoletja.«
Drugačne besede je bilo slišati z desne. Forza Italia zagovarja reformo socialne države, in to kar brez dogovarjanja s sindikati. Nacionalno zavezništvo se strinja, le pokojnin ne gre spreminjati. Minister za zdravstvo Bindijeva je ožigosala stališče SKP in dela sindikalnih organizacij ter poudarila, da je treba državo reformirati, sicer obstaja
nevarnost nekakšne protireforme, ki naj bi »potolkla državo«.
Zagovornikom socialne države je včeraj priskočila na pomoč raziskava družbe Eurostat, iz katere izhaja, da potroši Italija za welfare state manj kot drage države Evropske skupnosti. Italija odšteje 25,8 odstotka bruto narodnega dohodka, ostale države pa v povprečju 28,5 odstotka. Za pokojnine »plača« sicer Italija več kot drage države (Italija 15,4 odstotka, ostali 11,9 odstotka), medtem ko namenja manjše prispevke za zdravstvo, invalidnine, brezposelne, poklicno izobraževanje, družinsko skrbstvo in materinstvu.
Vse kaže torej, da se bodo v prihodnjih dneh politična mnenja še kresala v razpravah o ohranitvi ali spremembi socialne države. Skoda le, da bodo imeli o tem že spet glavno besedo tisti, ki jim ni treba ugodnosti (ali neugodnosti) socialne države preizkušati na lastni koži.
Deželni volilni zakon: Različna stališča o zastopstvu manjšine
TRST - V pristojni komisiji deželnega sveta je včeraj tekla beseda o novem deželnem volilnem zakonu in, v tem okviru, tudi o izvolitvi predstavnika (ali predstavnikov) slovenske manjšine. Seje so se udeležili tudi nekateri parlamentarci iz FJK, Vsi so izrazili potrebo po večinskem sistemu, ki bi zajamčil Deželi stabilnost.
Poslanec NZ Menia je povedal, da nasprotuje zajamčeni izvolitvi zastopnika slovenske manjšine. Dejal je, da je treba zaščititi kulturo, tradicijo in jezik manjšine, ne pa ji zagotoviti izvolitve deželnega svetovalca. Nekoliko odprtejši je bil poslanec Niccolini (FI), ki je pokazal pripravljenost za soočenje o tem vprašanju.
ARDEATINSKE JAME / SKLEP KASAC1JSKEGA SODIŠČA
Priebkeju boso sodili vojaški sodniki
Procesa so se v zadnjem času otepali tako vojaški kot tudi civilni sodniki
RIM - Nacističnemu krvniku Erichu Priebkeju in bivšemu esesovskemu majorju Karlu Hassu bodo spet sodili vojaški sodniki. Tako je včeraj odločilo kasacijsko sodišče po štirih urah posvetovanja. Kasacijski sodniki so tudi zavrniti zahtevo Priebkejevih odvetnikov, da bi proces ne bil več v Rimu.
Kasacijsko sodišče je moralo spet izbirati med vojaškimi in civilnimi sodniki, potem ko je pred nedavnim sodnik za predhodni postopek rimskega vojaškega sodišča ocenil, da vojaško sodstvo iti pristojno za sojenje Priebkeju in Hassu. Vzporedno z vojaškimi sodniki pa so se procesa proti bivšima nacističnima zločincema otepati tudi navadni sodniki, zato je nenavadni pravni vozel moralo presekati vrhovno sodišče.
Po poročanju časopisnih agencij se je glavni tožilec pri kasacijskem sodišču zavzel, da bi proces pustiti vojaškim sodnikom. Podobnega mnenja sta bila Priebkejeva in Hassova branilca, medtem ko so prizadete stranke taki rešitvi nasprotovale, saj je Priebkejeva oprostitev pred prvostopenjskim vojaškim sodiščem vzbudila veliko ogorčenja in marsikdo se boji, da bi se to lahko ponovilo.
AVTOMOBILI / PO PODATKIH PREVOZNEGA MINISTRSTVA
V Italiji več prodanih avtomobilov s pomočjo vladnih spodbudnih ukrepov
Uspešen Fiat znaten porast prodaje avtomobilov višjega srednjega razreda
RIM - Po več kot enem letu stagnacije je avtomobilsko tržišče v Italiji spet precej živahno. K temu so znatno prispevale vladne spodbude za obnoi-tev italijanskega voznega parka, saj dobi vsakdo, ki želi zamenjati deset let star avtomobil, do 4 milijone popusta (dva milijona prispeva vlada, druga dva pa tovarna). K tej ponudbi so prodajalci dodali v marsikaterem primeru še svojo dodatno »promocijsko liziko«.
Po podatkih ministsr-stva za prevoze so januarja v Italiji prodali 207.000 novih avtomobilov, kar je za 4, 38 odstotka več kot januarja lani.
Med znamkami grape Fiat sta znaten napredek zabeležila Fiat in Inno-centi ( 76.250 prodanih
vozil, 36, 84% vseh prodanih vozil, 6, 42% več kot januarja lani), medtem ko sta delno nazadovali Lancia Autobianchi (11.130 vozil, -1, 21%) in Alfa Romeo (5.650 vozil, - 37, 97%).
Med nemškimi proizvajalci je Ford izgubil 3, 7% in pristal pri 17.220 prodanih vozilih. Nazadoval je tudi Volksvvagen, ki je prodal za 8, 16% naj vozil (16.430), medtem ko se je okrepil Opel, ki je s 18.660 prodanimi avtomobili napredoval za skoraj 10 odstotkov.
Med francoskimi hišami je negativen rezultat zabeležil Peugeot (6.430 prodanih avtomobilov, -4, 23%), medtem ko sta dobro prodala Renault (12.280, +10, 35%) in Ci-
troen (6.530 vozil, +15, 64%). Dobro so šli v promet tudi vsi avtomobili višjega razreda: Mercedes je pridobil 25% (3.250 prodanih vozil), Audi 28, 23% (4.020), BMW 26, 3% (2.790) in Volvo 19, 54% (2.080).
Dobro se je obnesla britanska hiša Rover, ki je prodala skoraj 45% več avtomobilov (6.440) in dobro sta se odrezali tudi hiši Seat in Skoda, -ki sodita v grapo Volksvvagna. Seat je pridobil 15% (3.420), Skoda pa 46, 36% (1.320). Napredovale so tudi japonske hiše, saj je Nissan pridobil 15, 32% (3.880), Honda pa 60% (2.080).
V nasprotju z italijanskim trendom je evropski avtomobilski trg nazadoval, saj so prodali 3, 3%
avtomobilov manj, medtem ko je lani zabeležil porast 6, 5%. Nazadovanje je posledica predvsem nižje prodaje avtomobilov v Franciji (kjer so prenehale spodbude vlade) in kjer so prodali tretjino manj avtomobilov kot lani, ter v Nemčiji, kjer so prodali za 7% manj novih avtomobilov. Boljše je šlo v Španiji (+22, 1%) in Veliki Britaniji (+7, 2%). Skupno so v januarju prodali v Evropi 1.120.000 avtomobilov, Fiat pa je imela 13% evropske avtomobilske pogače.
Medtem ko si avtomobilske hiše v Italiji mane-jo roke, saj bi spodbude morale polno učinkovati s februarjem, se bo o problemu, ki zadeva voznike moralo izreči ustavno so-
dišče. Gre za povišanje zavarovanja, ki ga je leta 1990 odredil medministrski odbor za cene (danes je tržišče zavarovalnin prosto). Lacijsko deželno upravno sodišče, na katerega so se obrnile organizacije potrošnikov, je namreč ocenilo, da ni bila oblikovana v skladu z ustavo komisija, ki je v tistem obdobju določala poviške, ker je bil v njej na primer zastopan Avtomobilski klub Aci, ne pa predstavniki potrošniških organizacij. V primera, da bi ustavno sodišče bilo istega mnenja kot upravno sodišče, bodo zavarovanci lahko zahtevali od zavarovalnic, naj jim vrnejo poviške za avtomobilsko zavarovanje, ki so veljali od 1. maja 1990 do aprila 1991.
H_______VEST IZ RIMA
Preiskava o fojbah: Pititto išče grobišča v Beneški Sloveniji
Kopati so začeli v okolici Pojde Občina: Mi o tem ne vemo ničesar
RIM - Iz Rima je včeraj prišla novica, da so karabinjerji pri Fojdi v Beneški Sloveniji začeli iskati skupna grobišča, kjer naj bi ležala trupla nekaterih ljudi, ki so umrli pod streli partizanov. Vest so uradno potrdili krajevni karabinjerji, predstavniki Občine Fojda pa so povedali, da o tem niso bili seznanjeni.
Kot poroča tiskovna agencija ANSA, je iskanje skupnega grobišča (ah grobišč) ukazal rimski tožilec Giuseppe Pititto v okviru znane preiskave o fojbah ter o medvojnih in povojnih pobojih. Ni znano, ali gre za isto preiskavo ali za novo preiskavo, saj gre za
tragična dejanja iz druge polovice leta 1944. Grobišča menda iščejo tudi v sosednjih Nemah in v okolici Ahtena.
V teh krajih videmske pokrajine, kjer poteka narodnostna meja med Slovenci in Furlani, je pred koncem vojne prišlo do ostrih spopadov ne samo med partizani in naci-fašisti, ampak tudi med pripadniki partizanskih edinic Gari-baldi-Natisone, ki so sodelovali s slovenskim 9. Korpusom, in skupin brigad Osoppo. Prav v nedeljo so se pri Porčinju nad Fojdo spomnili znanega pokola partizanov Osop-pa, do katerega je prišlo 7. februarja 1945.
--Z---
______DEŽELA / NORMATIV O PARKIH IN O ZAŠČITENIH OBMOČJIH_
Zaščita Krasa: prvi korak na poti izvajanja zakona
Matfassi napovedal tudi srečanje s predstavniki slovenske vlade
VIDEM - Deželna vlada in zainteresirane javne uprave, začenši s Kraško gorsko skupnostjo, so včeraj začele konkretno izvajati zakonska določila o zaščiti kraškega teritorija. Gre za posebne člene deželnega zakona o parkih in o zaščitenih območij, ki ga je deželni svet odobril avgusta lani; normativ poverja KGS upravljanje zaščitenih področij, vloga usmerjevalca pa pripada krajevnim upravam, ki sestavljajo t.i. servisno konferenco. Prav včerajšnjo umestitveno sejo te konference lahko smatramo kot formalni začetek izvajanja tega zelo pomembnega zakona.
Vabilu pristojnega deželnega odbornika Gior-gia Mattassija so se odzvali predstavniki KGS, Pokrajin Trst in Gorica ter Občin Doberdob, Tržič, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina, katerim je treba prišteti še Občino Ronke. To so krajevne uprave, ki bodo, skupno z deželno
upravo, neposredno soudeležene pri izvajanju tega zakona.
Mattassi je kot zgled zaščite petih kraških območij (Doberdobsko jezero, Devinske stene, Me-dvedjak, Volnik in Dolina Glinščice) navedel zaščitna projekta za Doberdobsko jezero in za Glinščico, ki sta ju oblikovali tamkajšnji občinski upravi. Položaj Krasa se vsekakor precej hitro spreminja - je dejal odbornik - tako da so nekatera kra-ška področja, ki so bila do včeraj smatrana za krajinsko pomembna, danes nezanimiva in obratno. Pri tem se je skliceval na študijo »Načrt narava 2000«, ki so jo izvedli po nalogu direktive »Habitat« Evropske unije. Kras se je torej v zadnjih desetletjih precej spremenil, z razliko od drugih krajinskih znamenitosti naše dežele pa igra tu posebno vlogo človek.
S tem v zvezi je Mattassi izpostavil posebno vlogo, ki jo bodo pri izva-
Deželni odbornik za parke Giorgio Mattassi (f. KROMA)
janju zakona igrale krajevne uprave, glasnice interesov in potreb domačega prebivalstva. Deželna uprava meni, da bo to prvi korak na poti ustanavljanja mednarodnega Kraškega parka, ki ga sicer deželni zakon izrecno
ne omenja, sodi pa med naCrte deželne vlade. Glede tega je odbornik napovedal bližnja posvetovalna srečanja s predstavniki slovenske vlade.
Beseda je nato tekla o oblikovanju posameznih zaščitnih in razvojnih
projektov, ki sodijo v pristojnosti deželne ustanove za parke in gozdove. Predstavniki gorske skupnosti, pokrajin in občinskih uprav so s tem v zvezi opozorili na potrebo po razvoju kmečkega turizma, biološkega kmetijstva, t.i. tematskega turizma in promocije krajinskih lepot, ki so formalno že priznane oziroma tiste, ki še čakajo na priznanje. V tem okviru je bila omenjena znana Rilkejeva pešpot na obalnem pasu med Seslja-nom in Devinom.
Vzdušje na videmskem srečanju je bilo zelo konstruktivno. Predstavniki Kraške gorske skupnosti ter župani in upravitelji kraških občin so iz sestanka odnesli vtis, da se sedanja deželna vlada misli zelo resno angažirati pri izvajanju tega zakona, še posebno pa pri uravnovešeni zaščiti Krasa, pri kateri bodo pomembno besedo imeli tudi Kraševci oziroma njihovi izvoljeni predstavniki.
ŠPETER / PODPISALI SPORAZUM
Kmalu spet delo v tovarni Nova Hobles
Moreffon: Pomemben dosežek zo Nadiške doline
SPETER - Kriza špetrske tovarne Hobles se je zaključila in v kratkem bodo spet pričeli delo v tem beneškem obratu, sicer v okviru novega podjetja z imenom Nova Hobles.
Na deželnem odborništvu za industrijo v Trstu so včeraj dopoldne podpisali z odbornikom Gianfrancom Morettonom dogovor, po katerem bodo obnovili delovanje v špetrski tovarni, ki proizvaja okna, vrata in druge lesene proizvode za gradbeništvo. Pri podpisu so bili prisotni tudi predstavniki videmskega združenja malih industrij in zastopniki sindikalnih organizacij. Dogovor z upraviteljem nove družbe Danilom Loren-zonom predvideva, da bodo od prejšnjega podjetja Hobles, ki je v postopku likvidacije, prevzeli 30 uslužbencev v roku 9 mesecev, deželna finančna družba Friulia pa bo medtem preverila možnost, da bi podprla razvoj špetrske tovarne.
Hale in urade obrata v špetrski industrijski coni in samo znamko industrijsko Hobles je prevzelo priznano podjetje Panto iz Veneta.
Odbornik Moretton je naglasil, da je obnovitev delovanja v špetrski industriji »strateškega pomena za zaposlitev na območju, kot so Nadiške doline, ki mu grozi brezposelnost in odseljevanje.«
V nekadnjem Hoblesu je bilo skoraj 50 zaposlenih, in torej sporazum, ki so ga dosegli včeraj, žal ne zagotavlja vseh delovnih mest. Ce se bo proizvodnja, kot kaže, spet uveljavila tudi glede na povezavo s komercialno mrežo Panto, bodo v prihodnjih mesecih lahko zagotovili delo skoraj vsem nekdanjim uslužbencem.
Kaže, da bodo podobno rešitev v kratkem dosegli tudi za drugo beneško tovarno v težavah -podjetje Kronos.
PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997
primorski dneunik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
prednaročnina lahko plačate na upravi
*	Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ na Goriškem in po vaseh na TrZaškem pri
*	raznaSalcih Primorskega dnevnika
POGLEDI

Spremembe remiki
Cas sprememb, pravimo. Tudi zahtevamo jih in pričakujemo v doglednem Času. Pri tem marsikdo pozablja, da ne gre in ne bo šlo za nikakršen datum ali konec tedna. Kdor tako misli, se paC moti, ker je navajen na dekrete, okrožnice ali pisarniške pravilnike, ki pa ne upoštevajo dejanske stvarnosti, ki ji pravimo (večji ah manjši) dialektičen proces. Ne sme se pripetiti, da bi rekli nekega pomladnega dne: SKGZ se je končno spremenila, ah pa spremembe smo vnesli, zdaj bo laže, zdaj smemo zadihati.
Na prvi pogled nosi takšno pre-mišljanje v sebi dve nevarnosti. Vtis daje, da že vnaprej opravičujem počasnost sprememb, zaradi Cesar bomo nanje pozabili, se prilagodili nekakšnemu životarjenju z nekaj novimi obrazi in vse bo ostalo v zlati (???) sredini, na pol poti. Na drugi strani bi se lahko zdelo, da se s tem izvajanjem napoveduje »permanentno revolucijo«, ki traja in traja, ne da bi se oblikovalo novo ravnovesje na drugačni ravni, temveč bi vselej ostali pri nedorečenem in z občutkom burne začasnosti.
Mnogo manj možnosti je, da bi se lahko razvila druga varianta, ker naj bi sedanji organi hoteli podaljševati svoj mandat ali, Ce želite, svoje funkcije. Sestava Koordinacijske komisije SKGZ, ki je bila izvoljena na 20. obenem zboru, njen slog dela, zlasti pa interesi njenih elanov niso takšni, da bi se sedanje izredno stanje podaljševalo v nedogled.
Prva varianta ja nevarnejša, ke se rado zgodi, da je volja dobra, a je meso slabo in nas vsakdanjost mimogrede pregazi. To varianto bomo
Aldo Rupel
lahko začasno postavili na laž v aprilu, ko se bo 20. občni zbor zaključil.
Sicer pa: občni zbor se bo res zaključil, ne sme pa se zaustaviti spreminjanje v gibanju, ki se istoveti z organizacijo z dosedanjim imenom Slovenska kulturno gospodarska zveza. Nekajmesečna prevetritev v ljudeh, delovnih pristopih in hitrosti odločanja se kaj lahko spremeni v sezonsko muho Ce že ne v običajno enodnevnico. Pasivno ah aktivno razočaranje v ljudeh lahko povzroči otopelost, ki daje možnost partikularnim interesom, da prevladajo in ribarijo v dolgotrajnih in mukotrpnih ritmih navidezne prenovitvene evforije.
V resnici tiči dejanska nevarnost zamoCvirjenja nekje drugje. Pri vnašanju sprememb v obnašanju ljudi, delovnih kolektivov ah dru-žebnih sistemov se skoraj po pravilu soočamo z nekaj značilnimi skupinami oseb, velja za pisarno in tovarno, za šolo in vojsko, za pošto in finančno družbo. Velik odstotek izmed nas se tudi v dobri veri postavi na stališče, da itak ne bo mogoče ničesar spremeniti, ker ne bomo nikoli toliko sposobni ah zaradi pretežkih objektivnih okoliščin. Po velikih preobratih pa nas je še veC takih, ki sicer sveto verjamemo v novo, delamo pa napako, ker trdimo, da nam je novo že znano in ne bo nobenih težav, ker vemo, kako se mu streže. Prepogostokrat se pripeti, da ne razumemo, za kaj dejansko gre, a je paC tako lepo biti v toku dogajanja. Večkrat gre za zapletenosti v komunikaciji: vsi rabimo isto besedo, a izkušnja vsakega izmed nas je različna, zato lahko pomeni beseda »sprememba« za
nekoga, da sme potrkati na vrata, za nekoga drugega pa, da vstopi, sede za mizo in telefonira.
Miselni premiki potekajo navadno zelo počasi, ker se neradi znajdemo zunaj svojih običajnih struktur. Med drugim jih je težko podirati, ker je nato potrebno mukotrpno graditi druge, ki nam niso znane, niso del nas samih. Stvar zna trajati leta. Postopek pospešimo, Ce se intenzivno posvetimo preverjanju, soočanju, iskanju; Ce se aktivno trudimo razumeti, kar nam pravi sogovornik, zlasti pa Ce se ne zadovoljimo s prvo razlago, ker je zelo mogoče, da prvič le zelo približno razumemo, kar nam drugi pravijo. Enotnost pogledov je tako le navidezna in prej ah slej razlike bruhnejo na dan.
O potrebi po spremembah in premikih se lahko strinja mnogo posameznikov, a vsakdo ima mogoče svoj program v žepu. Celo cilji so lahko isti, a so metode za njihovo doseganje različne: počasnejše in hitrejše, mehkejše in drastične, po azimutu ah po nadelanih poteh. Izbira zahteva trajno Čuječnost.
Zato bo občni zbor le postaja na poti sprememb. To spoznanje niti zdaleka ne pomeni vnaprejšnjega opravičila za morda oprezno vedenje, Ceš saj bo potem še Cas, da pride do premikov. Velja naj: kolikor je mogoCe smelo do občnega zbora, potem pa nobenega sedenja na lovorikah. Iz struktur in kadrov se morajo spremembe premakniti med članstvo, v vključene organizacije in ustanove, v ritem pobud, srečanj in prireditev, vadb in sestajanja odborov, v prakso odnosov do sorodnih organiziranih oblik, tukajšnjih oblasti in uradov Cez mejo.
BUONI DEL TESORO POLffiNNALI Z DESETLETNO IN TRIDESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Desetletne obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1997 in zapadejo 1. februarja 2007; tridesetletne pa se koristijo od 1. novembra 1996 in zapadejo 1. novembra 2026.
■	Desetletne obveznice dajejo letno 6,75%bruto obresti; tridesetletne pa dajejo 7,25% bruto obresti. Izplačilo obresti se vrši dvakrat: 1. avgusta in 1. februarja za desetletne ter 1. maja in 1. novembra za tridesetletne za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih in tridesetletnih BTP je znašal letno 6,20% in 6,48%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Varčevalci privatniki si lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 12. februarja.
■	Obresti desetletnih obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1997 in od 1. novembra 1996 za tridesetletne. Ob vplačilu (17. februarja) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
H Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
PORDENON / PADEL JE V NEDELJO
Led je bil usoden beneškemu planincu
Pustolovščina s srečnim koncem dveh goriških planincev v Viševi skupini
PORDENON - Gore so tudi v nedeljo zahtevale Človeški davek. Reševalci so včeraj zjutraj našli truplo 33-letnega planinca Diega Clauta, ki se je v nedeljo zvečer ponesrečil na sedlu Formica pri Barcisu. Nesrečnež je zdrsnil na ledu in zgrmel v kakih sto metrov v prepad. Kaže, da je bil pri priči mrtev, ker je pri padcu silovito udaril ob skale. Medtem pa se je sreCno končala pustolovščina dveh goriških planincev Paola Bertoie (iz Gorice) in Giancarla Pa-luzzija (iz Fossalona), ki ju je v nedeljo presenetil mrak v Viševi skupini. Reševalci so ju našli vCeraj zjutraj, ko sta se po noči, ki sta jo prebila na odprtem, spuščala v dolino.
Diego Claut, ki je bil po rodu iz Pordenona, a je živel v Benetkah, se je odpravil v hribe skupaj s prijateljem Ermi-niom Mattiuzzijem. Vnedeljo opoldne sta hodila v višini 1.500 metrov med dolinama Prescodin in Provagna. Ko sta prišla do poledenele snežne zaplate je Claut zdrsnil in zgrmel v dolino. Najbrž je k nesreči prispevalo dejstvo, da planinec ni imel primerne obutve
in je bil brez derez. Mattiuzzi je pohitel v dolino in prosil za pomoč, poteboval pa je nekaj Časa, preden se je spustil s sedla (nesreča se je pripetila okoli 13. ure, pomoC se je odpravila na pot okoli 16.). Reševalne ekipe so se vzpele v breg in vzletel je tudi helikopter gorske reševalne službe, ki pa se je moral kmalu vrniti, ker je legel mrak. Reševalci so vztrajali do pozne noCi, a tudi njihovo prizadevanje je bilo v nedeljo zaman.
Truplo nesrečnega Clauta je vCeraj zjutraj kmalu po vzletu odkrila posadka helikopterja gorske reševalne službe. Truplo ponesrečenca so prenesli na sedež gozdarske službe v Prescudinu.
SreCno pa se je končala pustolovščina Goričanov Paola Bertoie in Giancarla Paluzzija, ki sta se v nedeljo povzpela od koCe Brunner proti bivaku Gorica in nato do koce Corsi v Viševi skupini. Ko sta se popoldne vračala po stezi »saškega kralja« v dolino, ju je prehitel mrak. Prenočila se na odprtem in se vCeraj zjutraj vrnila v dolino. Med potjo sta naletela na ekipo reševalcev.
V nedeljo v Vidmu poklon žrtvam nacifašizma
VIDEM - Ob prisotnosti predsednika deželne vlade Gianfranca Cru-derja se bodo v nedeljo v Vidmu spomnili 23 partizanov, pripadnikov divizij Garibaldi in Osoppo, ki jo jih nacisti ustrelili 11. februarja 1945. Ukaz o usmrtitvi je dal osebno gauiter Operacijske cone Jadransko Primorje Rainer.
Ustrelitev 23 partizanov je bila represalija za drzno akcijo, s katero so nekaj dni prej partizanske enote vdrle v videmski zapor v Ul. Spalato in osvobodile okoli 80 jetnikov, med katerimi so bili nekateri na smrt obsojeni partizani, dva duhovnika in zavezniški vojaki.
Svečanost bo ob 11. uri na videmskem pokopališču.
PISMA UREDNIŠTVU
Ko se SIAE spravi nad pustno tradicijo
Pust: Cas zabave, sprostitve, družabnosti, socializacije med najrazličnejšimi ljudmi, Cas, ko se marsikaj spregleda, tudi v znaku heca, zafrkancije, razposajenosti...
Na vaseh se organiziramo bolj ali manj spontano, da se pripravijo vozovi za pustni sprevod na Opčinah, da se ohranijo tradicije obhodov od hiše do hiše, od gostilne do gostilne v veselem razpoloženju z igremjem harmonike in drugih glasbil tudi v rokah improviziranih godcev.
Pripadniki raznih generacij, ki sodelujejo pri pripravljanju vozov, delajo vsak večer, ob praznikih, žrtvujejo dneve dopusta, družino, lastne interese, lasten denar in v zadnjih dneh delajo tudi pozno v noC v neidealnih pogojih in v netoplih prostorih, vse to v namen družabnosti in zakaj ne za boljše počutje vseh nas. Ponavadi so to ljudje, ki so aktivni po športnih in kulturnih društvih ter podobnih organizacijah.
Tudi letos se je odvijal Kraški pust na Opčinah, udeležba ljudi je bila najbrž večja kot kdajkoli prej, tudi vreme je bilo naklonjeno. Ljudje so občudovati prostovoljno delo raznih skupin, se zabavali, plesati v sproščenem razpoloženju. Kdor le malo sledi zadevi, ve, da ko je sprevoda konec imajo skupine še veliko dela, da vozove pospravijo proti domu. Nekateri z večjo evforijo, ker so se dobro uvrstiti, drugi bolj potrti, taka so paC pravila igre. Potrtost pa kmalu mine, smo paC v pustnem vzdušju in na poti proti domu se veselje spet vžge. Skupine se ustavijo po gostilnah (ne v najveCjo radost gostincev), evforija je spet na višku, taka je paC tradicija. SreCajo se razne skupine, skupaj se veselijo v pustnem vzdušju, a kljub vsemu imajo ljudje določeno mero avtokontrole.	i
V soboto se je to dogajalo tudi po gostilnah v Zgoniku in Gabrovcu, kot drugod po Krasu in širše, tako kot od nekdaj. Letos pa smo imeti novost, ker se je pojavil gospod upravitelj SIAE v Nabrežini, ki je grozil gostilničarjem in skupinam, da jih bo prijavil in jim naložil globo, ker nimajo dovoljenja SIAE, ampak opisane
zabave od gostilne do gostilne in od osmice do osmice se za pust odvijajo brez vsakega komercialnega interesa in tudi brez programacije, vstopnin itd. Gre enostavno za dobro poznano tradicijo, ki je povsem improvizirana po stari navadi. V teh dneh bo tega verjetno še dosti od hiše do hiše, od gostilne do gostilne, od osmice do osmice... Ljudje se bodo dm-žilii v veselem razpoloženju, šli bodo iz hiše in od televizije.
Upajmo, da ne bodo pustovati v strahu pred prijavo in globo ali pa sploh ostali zaradi tega doma in tako zaceli ukinjati staro tradicijo.
Doljak Egon, Pegan Igor, Milic Damjan, Budin Vladi, Milic Miloš, Kante Nevia, Obad Joško, Pegan Bruno, Zidarič Dario, Cappelti Jordan, Kralj Magda.
ACT in Slovenci
Spoštovano uredništvo, rad bi opozoril Slovence, ki živijo v Trstu in v pokrajini, na sledeče. Pred nedavnim je prevozno podjetje ACT začelo nameščati (cas je že bil!) avtomate za vozovnice na avtobusnih postajališčih. Avtomat, ki je bil nameščen na Opčinah na tramvajski postaji, ima poleg italijanskega napisa še oznako »tickets«, avtomat na Carduccijevi utici nasproti Universal-tecnice ima poleg italijanskega še napise: »billet«, »tickets« in »fartkarten«. Na avtobusih so v namestilu tudi utripajoči napis, s katerim potnik opozori voznika, naj se ustavi na postajališču. Poleg italijanskega je še angleški napis »stop requested«.
To jasno kaže, da po oceni ACT Slovencev v Trstu ni in da edino Slovenci so tisti, ki prihajajo iz Slovenije. Slovenci postanejo hkrati spet državljani, ko je treba zadostiti vojaškim obveznostim.
Na železniški postaji pa prihod in odhod nekaterih vlakov napovedujejo tudi v slovenskem jeziku, na kar bi skoraj veljalo opozoriti poslanca Roberta Menio. Ce bo kdo od Tržačanov imel možnost, kot jo je imel podpisani, da obišče Los Angeles (ZDA), bo s presenečenjem ugotovil, da imajo vsi avtobusi dvojezične špansko-angleške napise.
Prof. Cesare Cemigoi
50-LETN1CA PODPISA PARIŠKE MIROVNE POGODBE
Precej nezanimanja za obletnico pogodbe
Pobude Severne lige, indipendentistov in ezulov
Ce izvzamemo nedeljsko manifestacijo združenj istrskih beguncev, se je Trst brez posebne evforije in ob splošnem nezanimanju javnosti spomnil petdesetletnice podpisa pariške mirovne pogodbe. Mesto, ki je sicer še v marsičem vklenjeno v svojo preteklost, je bilo očitno mnenja, da ta dogodek že sodi v zgodovino in da ga zato ne gre pretirano napihovati. Na to obletnico so z nekaterimi prireditvami opozorili predvsem indi-pendentisti in Severna liga, ki očitajo Italiji, da ne izpolnjuje nekaterih členov mirovne pogodbe, začenši s prosto luko in z upravno avtonomijo tržaške pokrajine.
Ligaši in indipenden-tisti so se dopoldne zbrali na Gradu sv. Justa in tam obeležili obletnico, popoldne pa so se napotili v Stivan, kjer je bil nekoč mejni prehod med Svobodnim tržaškim ozemljem in Italijo. Zastopniki Bossijeve stranke in gibanja »Nord libero«, ki so se po znanih polemikah in razhajanjih spet združili, so bili zelo kritični do »centralizma italijanske države« in zahtevali spoštovanje duha pariške pogodbe, predvsem kar zadeva ustanovitev proste cone in upravne avtonomije tržaške pokrajine. V slovenščini je med drugim spregovoril Lucijan Kocman.
Prireditev na Gradu in v Stivanu je bila prva prireditev iz niza pobud, ki jo ob obletnici podpisa pariške pogodbe načrtujejo ligaši in indipen-dentisti Giorgia Marche-sicha. Zbirajo tudi podpise pod ljudsko peticijo, s katero v bistvu zahtevajo oživitev Svobodnega tržaškega ozemlja.
Istrski begunci in njihovi predstavniki so se 50-letnice podpisa pariške pogodbe spomnili v nedeljo na zelo dobro obiskanem srečanju na Pomorski postaji, ki sta se ga med drugim udeležila tudi poslanca Roberto Menia in Gualberto Nic-colini. Ko je predsednik Pokrajine prebral poslanico predsednika republike Oscarja L. Scalfara (v njej je ezule pozval, naj gledajo na zgodovino tudi v luči sprave in sodelovanja med narodi) se je v dvorani vsul pravi plaz žvižgov in glasnih protestov na raCun državnega poglavarja. Pomiril jih je Codarin, ki je pozval Rim, »naj preneha s politiko spuščanja hlač do Slovenije in Hrvaške...«
Govori ezulskih veljakov so bili v glavnem prepojeni z nostalgijo, ni bilo pa slišati zelo ostrih stališč, ki so navadno doma na takih in podobnih manifestacijah. Renzo de Vidovich, ki je imel glavni govor, je poudaril, da istrski begunci ne zahtevajo spremembe
meje med Italijo in Slovenijo, ampak le, da bi se lahko spet vrnili v rojstne kraje. Zahteval je tudi, da bi tragedijo istrskih beguncev obravnavali tudi v šolskih knjigah.
O 50-letnici podpisa mirovne pogodbe je tekla beseda tudi na sinočnji seji pokrajinskega sveta. Predsednik Codarin je obletnico osvetlil predvsem iz znanega zornega kota begunskih združenj (sam je voditelj ene od ezulskih organizacij), ne pa kot predstavnik uprave.
Govorniki na včerajšnji manifestaciji Lige in indipendentistov na Gradu (Foto KROMA)
Društvo Edinost: Italija ne spoštuje mirovne pogodbe glede zaščite manjšin
Ob obletnici mirovne pogodbe z Italijo je društvo Edinost naslovilo na generalnega tajnika Organizacije združenih narodov in na Varnostni svet prošnjo oziroma poslanico o varstvu in zaščiti slovenske manjšine v Italiji.
Pred pol stoletja, dne 10. februarja 1947, je dvajset združenih sil, izvirnih Članic Organzacije združenih narodov -piše v prošnji - s podpisom mirovne pogodbe z Italijo in s tem z odobritvijo njene VI. priloge (Stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja, ki v prvem odstavku 7. člena doloCa: »Uradna jezika STO bosta italijanščina in slovenščina«, Združeni narodi, Zbirka pogodb, 49. zvezek) priznalo enakopravnost italijanskega in slovenskega jezika na področju Trsta.
Italijanska republika, ki je s podpisom te pogodbe enako priznala enako družbeno dostojanstvo slovenskega in italijanskega jezika in se je z lastnim te-meljenim zakonom (6. člen Ustave določa: »Republika varuje z ustreznimi predpisi jezikovne manjšine«) nasploš-no obvezala, da bo varovala slovensko jezikovno manjšino, nato pa se s podpisom Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954 (ZN, Zbirka pogodb, 235. zvezek, str. 99; Varnostni svet, Zapisniki,
9. leto, Dopolnilo okt.-dec. 1954, str. 2 -dokument S/3301) podrobno obvezala glede ukrepov za zagotovitev jezikovnih pravic slovenske manjšine (nadaljnje obveznosti je Italija sprejela s pogodbo z dne 10. novembra 1975 -glavna skupščina, Uradni dokumenti, 32. zasedanje, Dopolnilo št. 2 (A/32/2), str. 68), ni niti po opominih, ki ju je Ustavno sodišče izreklo v razsodbi št. 28/1982 in v razsodbi št. 15/1996, zagotovila enakopravnost tega avtohtonega jezika, ki jo je priznal 7. člen Stalnega statuta STO.
Ker je torej očitno, da Italijanska republika ni zmožna, ah pa noCe, spoštovati obveznosti glede varstva slovenske manjšine, ki izhajajo iz pogodb in drugih virov mednarodnega prava (Listina ZN, Uvod), vljudno prosimo, da Varnostni svet v smislu 38. člena Stalnega statuta STO določi dan, ko bo stopil v veljavo prvi odstavek 7. člena Stalnega statuta STO, da bi Italijanska republike ne kršila nadaljnjih petdeset let mednarodno sprejetih obveznosti glede varstva slovenske manjšine.
Društvo je poslalo ustrezne prošnje tudi državam podpisnicam mirovne pogodbe in njihovim naslednicam ter najvišjim evropskim organom.
VOJNA V BIVŠI JUGOSLAVIJI
Dayton: kaj je prinesel sporazum
Jutrišnji posvet prirejata RAI in Sklad Lucchetta Ota D'Angelo Hrovatin
V Daytonu so pred letom dni podpisali sporazum, na osnovi katerega naj bi na ozemlju bivše Jugoslavije zavladal mir. O tem, kaj se je v resnici zgodilo in kako si mir utira pot, bodo jutri popoldne na tržaški Pomorski postaji govorili številni znani Časnikarji in podtajnik na zunanjem ministrstvu Fassinu. Posvet, ki se bo začel ob 16. uri v dvorani Oceania, prirejata državna radiotelevizijska ustanova RAI in Sklad Lucchetta Ota D’Angelo Hrovatin. Včeraj so jutrišnji posvet, predvsem pa dosedanje delovanje Sklada prestavili na tiskovni konferenci na tržaškem sedežu RAI (na sliki - foto KROMA).
Kot se verjetno vsakdo spominja, je Sklad nastal po smrti ekipe tržaškega sedeža RAI v
Mostarju, nakdnadno je bilo dodano še ime Mirana Hrovatina, ki so ga ubili z novinarko Ilario Alpi v Somaliji. Med glavnimi nalogami, ki si jih je Sklad zadal, je bila pomoč otrokom-žrtvam vojnega nasilja (deželna ekipa RAI je v Mostarju pripravljala oddajo o otrocih v vojni). Fulvio Gon je na včerajšnji konferenci naglasil, da je Sklad pred kratkim prejel državno priznanje, deželna uprava pa je nakazala že obljubljeno denarno pomoč (750 milijonov lir). Tako bo lahko Sklad dokončal p opravit vena dela v poslopju v Ul. Valussi (dar Pokrajine), v katerem bodo uredili 10 stanovanj za otroke z vojnih področij, ki so na zdravljenju v Trstu. Doslej so pomagali 20 otrokom iz bivše Jugoslavije, da so prišli na
zdravljenje v bolnišnico Burlo, zanimivo pa je, da je delo odbora v mirnem Času težje kot v vojnem, kajti humanitarne , organizacije ne krijejo več nikakršnih stroškov (za prevoz bolnih in njihovih svojcev npr.).
Mir torej prinaša tudi vrsto drobnih problemov, ki jih je treba sproti reševati, je bilo reCeno na včerajšnji tiskovni konferenci. V splošnem jih je gotovo še veC: o njih, vendar tudi o vseh možnostih, ki jih je podpis sporazuma odprl, bodo jutri popoldne govorili podtajnik Fassino in številni znani novinarji, razpravo bo vodil Fulvio Molinari, na začetku bosta posegla predsednik RAI Enzo Siciliano in Fulvio Gon, zaključke pa bo povzel generalni ravnatelj RAI Franco Iseppi.
TRGOVINSKA ZBORNICA / PRViC V EVROPI
Priznanje kvalitete
Tržaški trgovinski zbornici so dodelili pomembno mednarodno priznanje za kvaliteto njenih storitev. Predsednik Zbornice Adalberto Donaggio je na včerajšnji tiskovni konferenci (na sliki) orisal postopek, po katerem so ravno tržaški ustanovi prvič v Evropi dodelili priznanje kvalitetnega delovanja po mednarodnem normativnem standardu Uni En Iso 90002: gre za standard, ki ga priznavajo v 22 najbolj razvitiv državah sveta.
Izvedenci mednarodne agencije so sledili delu tržaške Trgovinske zbornice polnih 9 mesecev, preden so odobrili priznanje kvalitete, ki po Donaggio-vih besedah predstavlja šele začetek vedno večjega uveljavljanja delovanja tukajšnje Zbornice na vsedržavnem, predvsem pa na mednarodnem nivoju. V devetmesečnem obdobju so mednarodni izvedenci skrbno preverili vse postopke, ki se jih poslužujejo pri Zbornici, pri
strankah pa so preverili, če jih storitve zadovoljujejo. V sami Zbornici so tudi ustanovili posebne skupne, je še pojasnil Donaggio, ki so preverile in izboljšale notranje delovanje ustanove in uvedle nove, tehnološko najsodobnejše zasnovane delovne postopke.
ČRNA KRONIKA / NA AVTOCESTI PRI NOVENTI
Trčenje avtocistem v megli: zgorel šofer
Voznik avtocisterne, 62-letni Vittorio Rossije bil doma iz Nabrežine
V strahoviti prometni nesreči je včeraj kmalu po poldnevu umrl 62-letni šofer iz Nabrežine Vittorio Rossi.
Zaradi megle je na avtocesti Benetke - Trst pri kraju Noventa di Piave prišlo do verižnega trčenja, pri katerem sta silovito trčili dve avtocistemi. Kaže, da je avtocistema nesrečnega Rossija, v kateri je bil tovor lahko vnetljivega kerozina, trčila v avtocister-no, ki jo je opravljal 22-letni slovenski šofer Zlatko Zeljkovič. Vnel se je silovit požar, ki je popolnoma zajel Rossijev tovornjak, tako da ni bilo pomoči za nabrežinskega šoferja, ki je umrl v vozniški kabini.
Na cestišče se je razlilo tudi 38 tisoC litrov nafte, s katerimi je bila naložena slovenska avtocister-na, a se to gorivo na srečo ni vnelo. Avtocesta je bila zaprta skoraj do 16. ure.
Tatico so aretirali, pajdaš pa pobegnil
Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali 37-letno Cinzio Fomasaro iz Ul. Giacomelh 6. S prijateljem se je prikradla v trgovino v Ul. Slataper, kjer sta izmaknila listnico iz suknjiča, ki ga je gospodar trgovine obesil, medtem ko je opravljal nedeljsko Čiščenje prostorov. Ko sta po tatvini pobegnila, ju je lastnikov
Iz ribarnice odnesli za 2 milijona rib
Tokrat so običajni tatovi pokazali pri izbiri plena dokaj dober okus, pravzaprav dober gastronomski okus.
Prejšnji veCer so namreč odkrili, da so neznanci izpraznili velik hladilnik v glavni ribarnici na Nabrežju. NoCni Čuvaj je v nedeljo med običajnim pregledom ob 20. uri opazil, da so bila vrata zabojnika vlomljena, nobanjost 5 metrov dolgega in 3 metre širokega hladilnika pa izpraznjena. Tatovi so se očitno prikradli v ribarnico preko železne ograje in se lotili hladilnika: kovinska vrata so vlomili z železnim orodjem, nakar so odnesli zaboje globoko zamrznjenih rib. Točneje so odnesli škampe, rake in lignje (kalamare) v vrednosti približno 2 milijona lir.
prijatelj zasledoval, dokler niso prihiteli policisti. Uspelo pa jun je, da so ujeli samo Fomasarovo, medtem ko je njen pajdaš izginil z ukradeno listnico, v kateri je bilo približno 100 tisoč lir.
Trije v zaporu zaradi
starih računov s sodstvom
V koronejskem zaporu so se včeraj znašle tri osebe, ki morajo poravnati svoje račune s sodstvom. Policisti so aretirali dva jugoslovanska državljana. 43-letni Miloslav VerbaCič bo moral odsedeti 5 mesecev zapora, ker so ga obsodili na 5 mesecev zaradi dveh primerov tatvine. 35-letni Vladimir Kovačevič pa bo moral prestati dva mesecev zapora zaradi prometnih prekrškov.
Končno so aretirali še 32-letno Manuelo Esposito (Ul. Tor Cu-chema 6). Pred Časom so jo prijavili sodišču zaradi prekrškov v zvezi z mamili in ji je sodstvo prisodilo domači pripor. Esposi-tova pa ni spoštovala tega določila in so jo zasačili na cesti; aretirali so jo in se bo morala zagovarjati zaradi bega iz zapora, saj je domači pripor po zakonu - zaporna kazen oz. varnostna mera.
NOVICE
V	četrtek občinska seja v Repentabru
V	Četrtek, 13. februarja, se bo ob 20. uri sestal re-pentabrski občinski svet. Izrekel bo svoje mnenje o poimenovanju ceste po Dunaju, razpravljal o pristopu občine k podjetju Acegas, na dnevnem redu pa so tudi predstavitev proračuna za finančno leto 1997, večletnega proračuna za triletje 1997/1999 in poročila o predvidevanju in načrtovanju za obdobje 1997/1999.
Vodstvo CGIL solidarno s Sofrijem
Vodilni odbor sindikalne zveze CGIL se je pridružil združenjem, organizacijam in društvom, ki so v preteklih dneh izrekli solidarnost So-friju, Bompressiju in Pietrostefaniju, potem ko je kasacijsko sodišče potrdilo njihovo obsodbo zaradi umora policijskega komisarja Calabresija. Vodstvo CGIL poudarja, da obsodba ne temelji na gotovih in neizpodbitnih dokazih, saj je sad protislovnih izjav enega od pomočnikov pravice.
Vodstvo CGIL meni, da bi bilo napačno zahtevati pomilostitev trojice, ker bi to pomenilo priznanje njihove krivde. Zato se zavzema za revizijo procesa, saj bi le tako lahko končno prišla resnica na dan. S tem pa bi tudi državljani pridobili zaupanje v italijansko sodstvo.
Razprava o sodstvu z bivšim ministrom Mancusom
Združenji Orizzonti in Charta 2002 bosta v petek, 14. februarja, ob 16.30 v prostorih Pomorske postaje predstavili knjigo komentatorja Berlusconijevega dnevnika II Giornale Artura Gi-smondija La repubblica delle procura (Republika tožilstev). O knjigi bo spregovoril sam avtor, sodelovala pa bosta še docent sociologije prava na rimski univerzi La sapienza Pio Marconi in nekdanji pravosodni minister v Dinijevi vladi in sedanji podpredsednik parlamentarne protimafijske komisije Filippo Mancuso.
Ženske in mir v bivši Jugoslaviji
Združenje za mir bo priredilo v petek, 14. februarja ob 17.30 v dvorani Zelena luč na tržaški železniški postaji konferenco na temo »Ženske in mir v bivši Jugoslaviji«. Sodelovali bosta vsedržavna predstavnica Združenja za mir Luisa Morgantini, ki se je pred kratkim vrnila z obiska v Beogradu, in Liza Clark, predstavnica organizacije Blaženi graditelji miru, ki že dalaj Časa deluje v Sarajevu. Vstop na konferenco, ki jo bo vodil prof. Riccardo Luccio, je prost.

m
1
Izlet kmetov na veronski sejem
Kmečka zveza in Kmetijska zadruga organizirata v petek, 14. t.m., strokovni obisk tradicionalnega kmetijskega sejma v Veroni za svoje elane in kmete na splošno. Cena izleta znaša 60.000 lir, vanjo pa so vključeni prevoz z-avtobusom, vstopnica na velesejem in večerja v agroturizmu pri Padovi.
Vpisovanje na sedežih obeh organizacij. Na razpolago je še nekaj mest.
PUST / PLESI IN RAJANJA
V mestu in po vaseh danes višek pustnih praznovanj
V Miljah ocvrli ogromno frfaljo - Sprevod po tržaških ulicah
Pustna vročica bo danes dosegla svojo najvišjo temperaturo. Po mestu in po vaseh bo na sporedu na desetine zabavnih prireditev, rajanj in pustovanj, da bi veseljaki na dostojen naCin proslavili kralja šaljivcev.
Na Opčinah se bodo mladi in stari še zadnjic zavrteli v ogrevanem šotoru na dvorišču Prosvetnega doma, ki je postal nekakšna depandansa kraškega pusta. Okoliške vasi so tudi letos posvetile veliko pozornost najmlajšim. Otroška rajanja bodo v popoldanskih urah privabila mlade pustne šeme v srenj-sko hišo v Mackolje, v Ljudski dom v Trebče, v Prosvetni dom na Opčine, v Kulturni center Toneta Ukmarja pri Domju, v Slovenski dijaški dom, v prostore KD Lonjer Ka-tinara v Lonjerju, v Kulturni dom Prosek-Konto-vel na Proseku, na Stadion 1. maja in še mar-sikam.
Veselo in zabavno bo tudi v mestu. Popoldne bo s Trga Goldoni krenil po Korzu do Trga Unita 6. mestni pustni sprevod, ki ga prireja odbor tržaškega pusta v sodelovanju z drugimi organizacijami. Udeležili se ga bodo skupine in vozovi iz šestih mestnih Četrti (iz Rojana, iz Car-bole, od Sv. Alojzija, od Sv. Sobote, iz Skednja, od Sv. Ivana), katerim se bo - tako obvešCa tiskovno sporočilo Tržaške občine - pridružil tudi bazovski Prodi, ki je s svojim Čolničkom, morskimi živalicami in krvoločnimi zvermi že
osvojil prvo mesto na Kraškem pustu. V sprevodu bodo korakale še skupine tržaških rekreacijskih središč in posamezne maske, ki so se'v preteklih dneh vpisale za sodelovanje na tržaški pustni manifestaciji.
Pust je bil protagonist tukajšnjega družbenega življenja tudi včeraj in v nedeljo. Kulturne organizacije in društva so na praznični dan priredili pustovanja in rajanja, na katerih ni manjkalo zabave, plesa in smeha. Včeraj je bila osrednja pustna prireditev v Miljah. Pustne skupine, ki so še dan prej na milj-skem pustu tekmovale med sabo za najvišjo lovoriko, so se včeraj združile in se na osrednjem trgu lotile podviga, ki bi bil vreden vpisa v Guinnessovo Knjigo rekordov. Potem ko so zbrali na tisoče jajc in si preskrbeli več deset kilogramov pancete in Čebule, so v ponvi s premerom 3 metrov 40 centimetrov ocvrli velikansko frtaljo. Seveda je niso pojedli sami, pac pa so z njo nahranili na desetine radovednežev, ki so se zbrali pred županstvom, da bi videli, kako se sploh lahko oc-vre tako ogromna frtalja.
Pusta so najbolj veseli otroci, katerim so bila v teh dneh na voljo številna pustna rajanja. Na sliki zgoraj posnetek iz šotora na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, spodaj pa iz Kulturnega doma Prosek-Kontovel (foto KROMA)
Nabrežinska godba za pustno razpoloženje
Povsod je v teh dneh veselo. Ce brežinske občine, kjer s svojimi me, temveč v razna pustna oblaCi-pa se prireditvam pridruži še god- poskočnimi skladbami in koračni- la, so bili povsod deležni goba na pihala, je seveda še lepše. cami spravljajo domačine in po- stoljubnosti, dobrega kosila in še Tako so člani nabrežinske godbe slušalce v prijetno in veselo razpo- marsičesa.
na pihala v teh dneh od jutra do loženje. Povsod so jih sprejeli se- To je stara navada, ki jo godba večera na ”delu”, saj obiskujejo veda z navdušenjem, godci pa, ki na pihala iz Nabrežine vsako leto vse vasi in zaselke devinsko-na- niso tokrat oblečeni v svoje unifor- ob tem Času ponavlja. (N.L.)
SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA
Od petka Molierove Učene žene
V režiji Tonija Bertorellija je komedija doživela velik uspeh
V okviru sezone gledališča La Contra-da bodo od petka, 14. februarjam na sporedu Molierove Učene žene. Gre za komedijo iz zrele ustvarjalne dobe pisca, ki je v komedijah večkrat načenjal ženske tematike. Komedijo je Moliere napisal leta 1672, ko je bilo žensko izobraževanje v tedanji Evropi še v zelo začetni fazi. Tokratna postavitev je produkcija A. Artisti Associati iz Gorice,
doslej pa je naletela na zelo pohvalne ocen. Komedijo je režiral Toni Bertorel-li, ki je tudi med številnimi nastopajočimi, med temi so v glavnih vlogah Valena Ciangottini, Nicoletta Bertorelli in Barbara Chiesa. Pred petkovo večerno predstavo bo popoldne v konferenčni dvorani krožka uslužbencev zavarovalnice Generali o predstavi govoril Carlo Maria Pensa.
^KOMORNA GLASBA / ZA MLADEh
Tudi letos poletni tečaji v priredbi Tržaškega tria
Po lanskoletnem uspehu bodo tudi letos poleti glasbeni seminarji, ki jih prireja Višja mednarodna glasbena šola Tržaškega tria (Trio di Trieste) pri Zavodu združenega sveta Jadranskega morja v Devinu. Tokrat bodo seminarjem, ki jih bodo vodili elani znamenitega tria, dodali še seminarje z drugimi znanimi glasbeniki-pedagogi. Tržaški trio bo v lastni režiji priredil tritedenski seminar, in sicer od 15. julija do 2. avgusta, konec junija bo predaval nemški pianist Alexnder Lonquic. Avgusta bosta še seminarja za komeme skupine in za pihala. Vsi seminarji bodo praviloma zastavljeni v obliki predavanj in delavnic.
Prvi bo torej na vrsti pianist Alexander Lon-quic, ki bo vodil petdnevni seminar o izvajanju, ki je bil v nava-
di v 18. stoletju. Vsi seminarji so osredotočeni prevsem v komorno glasbo, vendar pa bo z velikim sofistom, kot je Lonqmc, poudarek tudi na »velikih interpretacijah«.
Posamični elani Tržaškega tria so se porazdelili delo: prvi teden bo vodil seminar Amedeo Baldovino v sodelovanju s pianistko Maureen Jones, drugi teden bo na vrsti Dario De Rosa, kot zadnji pa Renato Zanettovich. Od 4. do 8. avgusta bodo »starejše« kolege zamenjali elani Tria iz Parme. Gre za mlajši sestav, ki pa je že prejel številna priznanja. In konCno bodo od 9. do 13. avgusta na vrsti pihala v komorni glasbi, o Čemer bo predaval Giuseppe Garbari-no. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na tajništvo šole, tel. 040/3739280.
OBČINA / 4 MILIJARDE INVESTICIJE
Nova javna razsvetljava v predmestju in okolici
Tržaška občinska uprava je predstavila načrt za prenovitev javne razsvetljave v mestni okolici in na Krasu. Odbornik Fabio Neri je včeraj orisal naCrt, po katerem bodo investirali 4 milijarde lir za ojaCenje že obstoječe razsvetljave in za ureditev nove razsvetljave na območjih, kjer je še ni.
V	Rojanu bodo prenovili javno razsvetljavo na treh območjih s skupnim stroškom približno 680 milijonov lir: na novo bodo postavili razsvetljavo na območju okrog Scale Eriča, Ul. Giaggioli, Ver-nielis, Colotti in S. Davis, v Ul. Olmi, Sottomonte, Moreri in Molini, ter na Vicolu delle Rose. Pri Spodnji Sv. M. Magdaleni pa bodo potrosili nekaj vec kot pol milijarde lir za novo razsvetljavo na območju pri Erti S. Anna, v Ul. Scarlicchio, Negri in Costalunga.
V	Križu bodo prenovili vaško razsveljavo z inve-
sticijo za skupnih 745 milijonov lir, na Opčinah pa bodo posodobili javno razsvetljavo na Brdini in v bližnjih ulicah ter na Proseški ulici, v Ul. Na-zionale in Alpini za skupnih 284 milijonov lir.
Povsem na novo pa bodo postavili javno razsvetljavo na Opčinah na Re-pentaborski cesti (54 milijonov lir) in v Ul. As-senzio (43 milijonov lir). Na Kontovelu bodo uredili prvi del nove razsvetljave s stroškom 830 milijonov lir. Na novo bodo razsvetlili tudi nekatere stranske ulice oz. odseke ulic na Greti, v Carboli, pri Miramarski železniški postaji in, pri Spodnji Sv. M. Magdaleni, v Ul. Brigata Casale od Ul. Val-maura do Ul. Costalunga (369 milijonov lir).
O predlogu, ki ga je predstavil odbornik Neri, bo v kratkem moral razpravljati občinski svet v okviru predračuna za leto 1997.
TRST
Torek, 11.'februarja 1997
7
Dan slovenske kulture pri Banih nekoliko drugače
Dan slovenske kulture pri Banih bo letos potekal nekoliko drugače, kot smo bili navajeni v prejšnjih letih: tako so povedah organizatorji SKD Grad.
Poleg otvoritve slikarske razstave likovnega umetnika Luciana Plehana, bo na ta večer prvič v vasi zapela znana vokalna skupina Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot, Prešernove poezije pa bodo reci-tirali člani domačega društva.
Likovnik Luciano Plehan se je pričel ukvarjati s slikarstvom v sedemdesetih letih. Svoja dela je razstavljal po Italiji in Sloveniji. Udeležil se je slikarskh natečajev in prejel več priznanj bodisi s strani publike, kot kritike. V njegovih delili se zrcali ljubezen do narave. Spreminjajoči se odtenki barv, ki se prelivajo na njegovih platnih nam prikazujejo lepoto raznolikosti naravo v letnih časih. Gozdnate pokrajine, zelena polja, steze in poti posute z Ustjem, umirjene vodne gladine: to so motivi, ki ga navdihujejo pri njegovem ustvarjanju. Plehanu niso preveč všeč mrzla zidovja hiš, ljubši mu je pogled v prosto odprto naravo in njeno harmonično barvitost.
Vokalna skupina Resonet je v kratki dobi od njene ustanovitve požela že vrsto uspešnih nastopov širom po dežeh, v Avstriji, Sloveniji in ItaUji. Izbrano in kakovostno petje je sad močne volje, homogenosti skupine in izkušenosti dirigentke Aleksandre Perto-tove. 14. februarja se nam obeta res lepa in zanimiva kulturna prireditev! Toplo vabljeni! (P.V.)
' Četrtek, 13. t.m., ob 16. uri ZdlUjOCi OStdli RED H
Mary Chase
A
Gostovanje PDG - Nova Gorica
v petek, 14. t.m., ob 20.30 RED A in F v soboto, 15. t.m., ob 20.30 RED B v nedeljo, 16. t.m., ob 16.00 RED C
Matjaž Loboda
SEDEM NA MAH
Gostovanje Lutkovnega gledališča - Ljubljana v nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA!
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1 MAJ prireja danes, 11. februarja 1997
lUSTNO ZABAVO
pustne jedi * glasba * ples * srecolov * nagrajevanje najlepše skupinske maske
Rezervacije na tel. št. 51377 od 17. do 20.ure
r.Č jP U STOVAN J IB
KD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
V OGREVANEM ŠOTORU PRI GLEDALIŠČU F. PREŠEREN DANES, 11. 2. VIŠEK PUSTNE ZABAVE od 20.30 do 4. ure z ansamblom CALIFORNIA.
IZŽREBANO BO ENOTEDENSKO BIVANJE ZA 2 OSEBI V ZNANEM TURISTIČNEM KRAJU!
PUSTNI ODBOR PROSEK-KONTOVEL
vabi vse na
PUSTNI POGREB
jutri, 12 t. m., ob 14.30
Zbirališče pri društveni gostilni na Kontovelu.
SK BRDINA
IPUDSTKIA KI®©
Z ANSAMBLOM HAPPY DAV
danes, ob 20. uri
v ogrevanem šotoru na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
11.	februarja 1997
MARIJA
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.20
- Dolžina dneva 10.01 -Luna vzide ob 9.36 in zatone ob 22.48.
Jutri, SREDA,
12.	februarja 1997 BENEDIKT
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1029,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 91-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE NI NIHČE.
UMRLI SO: 84-letni Mario Bernetti, 90-letna Nico-lina Giurco, 82-letna Giu-lia Spazzali, 73-letna Albina Nonis, 88-letna Jolanda Steffinlongo, 69-letni Bruno Desimon, 82-letna Em-ma Podbersic, 59-letni Luciano Simonetto, 84-letna lolanda Massimin, 41-letni Abdellah Tailoviti, 64-let-ni Luigi Mancieri, 72-letni Giordano Toffoli, 76-letna Romanita Grisoni, 82-letna Maria Bazzara, 79-letni Willy Senizza, 87-letna Brigita lerman, 86-letna Angela Milic, 86-letni Car-lo Muciaccia, 86-letni Cri-stiano Batagelj, 66-letna Ester Anti, 90-letni Corin-na lust, 83-letni Giuseppe Furlanich, 56-letni Tacito Monaci, 75-letna Emilia Faraguna, 96-letna Maria Ravasini, 88-letna Anita Persich.
L ] LEKARNE
Od PONEDELJKA, 10. do SOBOTE, 15. februarja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. set-tembre 6 (tel. 371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK - (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. settembre 6, Ul. delVOrologio 6 (Ul. Diaz 2), Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK - (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. delVOrologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25 (vstopnica stane 7.000 lir), 20.20, 22.15 »Tutti dicono I love you«, r. Woody Al-len, i. Juha Roberts. Zadnji dan.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estrada.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.40, 19.50, 22.00 »II co-raggio della verita«, i. Den-zel VVashington, Meg Ryan. AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.10, 22.15 »Dragonheart«, i. Dennis Quaid.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.15, 22.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie Mac-Dowell, VVilliam Hurt.
NAZIONALE 2 - 15.45, 19.55,	20.10,	22.25
»L'amore ha due facce«, i. Barbra Streisand, Jeff Brid-ges.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.15, 22.15 »II club delle prime mogli«, i. Gol-die Havm, Bette Midler.
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Nirvana«, r. Christopher Lam-bert, Diego Abatantuono.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Selen, puledra in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.00 »II gobbo di Notre Dame«, risani film, prod. Walt Disney.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Shine«, r. Scott Hicks.
LUMIERE - 17.00,
19.30,	22.00 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna.
J PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v četrtek, 13. februarja, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, DAN SLOVENSKE KULTURE. Poz-
dravni nagovor bo imel g. Dušan Jakomin, recitiral bo Drago Gorup, glasbeno točko pa bo izvajal Trio flavt, ki ga sestavljajo Meta Starc, Iris Risegari in Zinaj-da Kodrič iz razreda Erike Slama Glasbene matice. Vabljeni!
NA SEDEŽU DEVINSKIH pevskih zborov bo v petek, 14. t. m., ob 20.30 kulturni veCer ob prazniku slovenske kulture. Časnikar Drago Legiša bo razmišljal na temo »Zakaj smo in ostanemo Slovenci«. Sledila bo predstavitev publikacije »Spomin na težke Čase« Anastazije Antonie. S petjem bodo sodelovali domači pevski zbori.
SKD GRAD vabi na dan slovenske kulture na otvoritev razstave slikarja Luciana Plehana z nastopom vokalne skupine Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot in recitacijo nekaterih Prešernovih poezij. Otvoritev bo v društvenih prostorih v Banih v petek, 14 t. m., ob 20.30. Urnik razstave: petek 14. in soboti 15. in 22. t. m., od 17. do 20. ure, nedelji 16. in 23. t. m., od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
KD ROVTE-KOLONKO-VEC, ul. Monte Sarnio 27, vabi na veCer v počastitev Slovenske kulture, v soboto, 15. februarja ob 20. uri. Nastopajo Hrusevski fantje s pesmijo in glasbo.
PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi v Soboto, 15. februarja ob 20. uri v dvorano Srenjske hiSe v MaCkoljah na veCer z naslovom »Med Indijanci v Andih«. Diapozitive in vtise s potovanja po južni Ameriki bo predstavila dr. Magda Sturman.
gl ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). NateCaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in uCnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30.
T OBVESTILA
OTROCI IN ODRASLI.
pridite na pustno rajanje, ki bo danes, 11. t. m., od 16. ure dalje v Srenj ski hiši v MaCkoljah. Zagotovljena je zbava s plesom in raznimi presenečenji. Ne zamudite.
ZSKD obvešča cenjene elane, da bo tržaški urad danes, 11. t.m., zaprt.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah
KD FRAN VENTURINI
vabi na
pustno
/Hfjanje
DANES, 11. februarja od 15.30 do 19. ure
DJ Franko in najlepSa glasba v Kulturnem centru Anton Ukmar -Miro pri Domju
razstava slik Maria Maganje in Davorina KrižmanCiCa danes, 11. februarja, od
17.00	do 19.30. Vabljeni!
FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na večer o sliki in besedi, v četrtek, 13. februarja, ob 20.30, v Gregorčičevo dvorano - Ul. Sv. Frančiška 20/11. Navdušena poznavalka Daljnega Vzhoda Katja Kjuder bo predvajala in razlagala diapozitive z naslovom: TIBET, PO DEŽELI VEČNIH ROMARJEV.
ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO:
srečanja bodo po pustnem premoru, vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oci videli, kaj je in Cernu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20	- tel.
040/635262).
KD F. VENTURINI - včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Uk-mar-Miro pri Domju.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATECAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, se danes, 11. februarja. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob
18.30.
SKD PRIMOREC vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, danes, 11. februarja, od 15.30 do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD TABOR OPČINE -
Prosvetni dom, prireja danes, 11. t. m., od 15. do 18. ure veselo OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Otroci, pridite! Marjanka in Irina vas pričakujeta.
KD FRAN VENTURINI vabi na PUSTNO RAJANJE, v Kulturni center Anton Ukmar - Miro pri Domju, danes, 11. februarja, od
15.30	do 19. ure. Za glasbo bo poskrbel DJ Franko.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne sole OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom, danes, 11. februarja, od 15. do 18. ure.
SK BRDINA vabi na PUSTNO ZABAVO v ogrevanem šotoru na Opčinah. Danes, 11. t.m. odprtje kioskov ob 17. uri ter pustna noC z ansamblom HAPPY DAV. Pričetek plesov ob 20. uri.
KD LONJER-KATINARA
vabi vse male maske na OTROŠKO PUSTNO ZABAVO danes, 11. februarja 1997, od 15. do 18. ure v
društvenih prostorih v Lonjerju. Ne zamudite priložnosti za veselje in smeh.
SD KONTOVEL prireja OTROŠKO PUSTNO ZABAVO s plesom in srečelovom, danes, 11. februarja, od 15.30 do 18.30 v Kulturnem domu na Prosek^. Vabljene male in velike ma-
NABREŽINSKA GODBA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: danes, 11. 2. Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ priredi danes, 11. februarja PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, srečelovom in nagrajevanjem najlepsih skupinskih mask. Rezervacije na tel. St. 51377, od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure.
SZ BOR obveSCa vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
E3 ČESTITKE
V Repnu danes slavi 40. rojstni dan naša draga Marta. Mnogo zdravja, srede in veselja ji želijo mož Klavdij, sinova Mitja in Štefan, sestrična Nadja, Robi in Julka.
M	IZLETI
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
prirejata v petek, 14. februarja, izlet na Mednarodni kmetijski sejem v Verono. Izlet stane 60.000 lir, v ceno pa je vključen prevoz z avtobusom, vstopnina na sejem in večerja v agrituriz-mu. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge.
SK DEVIN priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester - Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
BORIS SPORTS CLUB -
Športni center BriSCiki, prireja danes, 11. februarja, zaključek PUSTNIH DNEVOV z domaCo festo. Center pri igri »frec-cette« dobi veliko pivo zastonj. Vsi toplo vabljeni!
SIMPATIČNEGA PSIČKA, Crnobelega, manjše postave, smo našli v soboto 1.1. m. na cesti za Repentabor. Ker imamo že dva psa, tega ne moremo obdržati. Kdor ga hoCe rešiti občinskega zavetišča za pse naj klice na tel. št. 415672.
PRODAM mehari dyane citroen 12 let star. Tel. St. 229347 v popoldanskih urah.
DOMAČI kravji sir (mlad) lahko naročite na tel. št. 0038666/87166, vsak dan, od 20. ure do
21.30.
V GORICI iSCemo izkušeno varuško za celodnevno varstvo 8-meseCne-ga otroka. Tel. (0481/32033).
TRGOVSKO PODJETJE v Tržiču nujno zaposli skladiščnika. Pismene po-
nudbe na PD, Ul. Montec-chi 6, po Šifro »skladišče«.
PRODAM SMUČI Elan MBX-RP70, dolžina 198 cm, nove, nikoli rabljene. Tel. 415336 po 18. uri.
PRODAJAM KOMPLET smuči, palčk in vezalk ter smučarskih čevljev st. 38 po zelo ugodni ceni. Telefonirati med 20. in 21. uro, razen petkov in sobot, na tel. St. 417120.
PRODAJAMO akacijeve kole in drva za kurjavo. Tel. St. (0481) 884161 v večernih urah.
PALAČE HOTEL v Gorici sprejme v službo mladeniča, z dokončano višjo srednjo Solo, za pomočnika v recepciji. Zaželjeno znanje tujih jezikov, predvsem nemščine. Ponudbe poslati na: Palače Hotel -Corso Italia, 63 - Gorica.
OPRAVLJAM kmečka dela. Tel. St. 040/226113.
KMEČKO PODJETJE Žbogar (Samatorca 47) nudi kozji ali konjski gnoj z možnostjo dostave na dom. Tel. St. 229191 ob uri kosila.
BMW 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. St. 040/232151	ali
0330/674112.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto.
AGROTURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec St. 1.
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toti Crno in belo vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO je odprl v Nabrežini St. 8 Ušaj. ToCi belo in Crno vino.
OSMICO je odprl v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in Crno vino.
OSMICO je odprl Igor Grgič na PadriCah 193. Vabljeni!
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
PRISPEVKI
Pred 10. leti nas je zapustil Doro Zergol, družine Meula, Pellegrini, Pettiros-so, Piras, Škerl in Bolh darujejo v njegov spomin
150.000	lir za OS Marica Gregoric-Stepancic.
Ob 10. obletnici smrti Dora Zergola darujeta Neva in Rada Zergol 100.000 lir za TPPZ »Finko Tomažič«.
Vekoslava Slavec-Ribari-ch daruje 200.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na svoje drage pokojne prispeva Justina Daneu 50.000 lir za Primorski dnevnik in 50.000 lir za popravilo podov v Prosvetnem domu na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Angele Košuta daruje Ida Semec 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Liana KriSCak daruje
100.000	lir za Primorski dnevnik.
Namesto cvetja na grob Lojzke Rebula darujeta družini Cernjava in Danieli
150.000	za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Angelo Budin vd. Colja darujejo Zdravko Kante z družino
100.000	lir ter Berta in Zdenka Kante z družino
100.000	lir za SK Kras.
Ob težki izgubi očeta Luigija-Gina izrekajo občuteno sožalje pedagoginji Loredani Coceani upravni odbor, učno in neučno osebje Glasbene Matice
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
DAN SLOVENSKE KULTURE / V CENTRU L. BRATUŽ
Bogata razstava Spacalovih grafik
Poklon ob visokem življenjskem jubilej
Poklon mojstru Spacalu ob visokem življenjskem jubileju, 90-letnici in 70-letnici umetniškega ustvarjanja. Tako bi lahko poimenovali sobotno slovesnost ob odprtju bogate razstave grafičnih del v kulturnem
centru Lojze Bratuž. Razstava je pravzaprav del zaokrožene kulturne prireditve, ki sta jo Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete pripravljali-ob dnevu slovenske kulture. Prire-
NOVICE
SKP zavrača pogodbo kovinarjev
Stranka komunistične prenove je te dni v letaku, ki so ga delili v tovarnah, označila kot sramoto podpis sporazuma o delovni pogodbi kovinarjev ter navedla vrsto razlogov, ki tako ostro kritično stališče utemeljujejo. SKP zahteva izvedbo obvezujočega referenduma o podpisanem sporazu-
Fotogrofska razstava "Jemen”
V baru “Ai giardini” bodo danes odprli fotografsko razstavo Članice krožka CIPI Idane Medeot. Razstavlja zbirko fotografij o življenju v Jemenu.
Gorel je čoln na dvorišču
Gasilce so včeraj poklicali v Krmin, kjer je ogenj zajel Čoln iz plastične mase, ki je bil v pričakovanju poletne sezone spravljen na dvorišču hiše v Ul. Ca-priva. Škodo so s hitrim posegom omejih.
ditev so zaradi bolezni morali odložiti na kasnejši datum, je na sobotni slovesnoti v imenu organizatorjev povedal dr. Damjan Pavlin.
O Spacalovi sedem desetletij dolgi ustvarjalni in umetniški poti je spregovoril likovni kritik, profesor Joško Vetrih in zlasti podčrtal umetnikovo zavezanost Krasu, kraški pokrajini, zemlji, ljudem. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli elani pihalnega tria Centra Emil Komel, ki so izvajali Merkujeve skladbe, Luisa Gergolet pa je občuteno recitirala Kosovelove pesmi. Naj povemo še, da se je slovesnosti ob odprtju razstave del Lojzeta Spacala udeležilo res lepo število ljudi. Prisoten je bil tudi slikar. Razstava bo odprta do 2. marca.
Na sliki (foto Bumba-ca) Lojze Spacal (drugi z leve) na sobotnem odprtju njegove razstave
PUST / PUSTNA NEDELJA V ZNAMENJU ŠTEVILNIH PRIREDITEV
Množica gledalcev na sprevodu v Sovodnjah
Danes opoldne prireditev v Tržiču, popoldne sprevod
Uspeh prvega pustnega sprevoda v Sovodnjah je ugodno presenetil tudi same pobudnike, ki so se organizacijsko zahtevne pobude lotili šele pred kratkim. Sprevod, v katerem je sodelovalo šest skupin, za dobro razpoloženje pa je skrbela godba krvodajalcev iz Vileša, se je odvijal med dvema špalirjema navdušenih gledalcev.
Najbolj so se izkazali Standrci, ki so z vozom na katerem se je šopiril velik puran, in z domačimi vr-zotami, ki so jih radodarno ponujali, ovrednotili dva značilna elementa vezana na preteklost Stan-dreža. Kot gusarji so se predstavili prebivalci Jere-mitišča, Steverjanci pa so razkazovali Gostilno pri treh devicah. Gabrska skupina se je peljala v Skola-busu. Jameljci so se tudi navezali na tradicijo in pripravili voz s konjsko vprego. Pohvaliti velja tudi skupino mladinskega
pevskega zbora z Vrha. Čeprav prireditev ni bila tekmovalnega značaja, so zvečer le sestavili nekakšno lestvico. Najbolj ugodne ocene so bile na račun “štandrskega piculata” gabrskega “školab(r)usa” in števerjanske gostilne. Veselo pustovanje se je zvečer končalo v Jamljah.
Okrog dvanajst ti s oh gledalcev pa si je v nedeljo popoldne ogledalo sprevod pustnih voz v Ro-mansu, kjer je v sprevodu sodelovalo osem alegoričnih voz, med temi tudi voz iz Steverjana in deset' skupin v maskah. Posebno priznanje so si v Benetkah prislužili Zagrajci, ki so se med številno konkrenco na Beneškem karnevalu, uvrstili na prvo mesto.
Danes bo pustno veselje doseglo višek. Točno ob 12. uri bodo na Trgu Republike v Tržiču prebedi oporoko sior Anzole-ta, popoldne pa bo v Tržiču pustni sprevod.
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja danes ob 15. uri v Kulturnem domu otroško pustovanje.
Na slikah (foto Bumba-ca): orjaški “štandrski piCulat” in “školab(r)us” pustne skupine iz Gabrij
- KRONIKA -i
V sobotni akciji so zasegli 800 gr hašiša
Preiskava v zvezi s sobotno aretacijo štirih mlajših moških'pri Peci, o Čemer smo poročali v nedeljo, še ni zaključena. Nekaj več podatkov je kljub preiskovalni tajnosti le prišlo na dan. Četverici so zasegli 800 gramov hašiša. Menda je bilo mamilo kupljeno v Amsterdamu. Glede mercedesa pa, ljubljanska je samo registracija avtomobila, ki naj bi ga posodil prijatelj, medtem ko so priprte osebe doma na Goriškem oziroma v Ajdovščini. Preiskovalci skušajo ugotoviti, Ce je bilo mamilo namenjeno tukajšnjemu tržišču ali preko meje, kot menda trdijo priporniki.
______GORICA / NA POBUDO RAJONOV__________
Poulični gledališčniki popestrili goriški pust
Nastopi so no grad privabili množico gledalcev
Goriškim rajonskim svetom se gre zahvaliti za eno najbolj posrečenih pustnih prireditev v mestu, ki so jo po uspehu lanske prve izvedbe ponovili tudi letos. Povabili so namreč skupine in posameznike, ki se ukvarjajo s pouličnim gledališčem. V nedeljo dopoldne so mimiki, žonglerji, lutkarji in kabaretisti nastopali po posameznih rajonih, popoldne pa so se podali na grad, kjer so se vrstili njihovi preprosti toda zelo zabavni in privlačni nastopi. Privabili so na stotine obiskovalcev, predvsem otrok v pisanih pustnih oblačilih, ki so zamaknjeno strmeli v to zanje gotovo nenavadno obliko spektakla.
Na sliki (foto Bumbaca) z nastopov na gardu
TRGOVINA / STALIŠČE ASCOM
Povoljno mnenje za trgovski plan
Obramba trgovine na drobno in nasprotovanje veliki distribuciji
Združenje trgovcev Ascom je po vrsti srečanj izreklo povoljno mnenje o načrtu za trgovske dejavnosti v mestu, ki ga je izdelala goriška občinska uprava. Trgovci soglašajo z namenom, da se mestno središče obravnava kot komercialni center primarnega pomena. To pomeni valorizacijo obstoječe trgovine na drobno in odpoved trgovskim centrom izven mesta, ki predstavljajo za trgovce na drobno nevzdržno konkurenco. V ta namen pa Ascom postavlja še nekaj zahtev: naj se uredijo nova parkirišča in naj se promet uredi tako, da bodo kupci lahko prihajali z avtomobili tik do trgovin v centru mesta.
Trgovci pozitivno ocenjujejo tudi namen, da
se po predmestnih rajonih ohrani sedanja prisotnost trgovine na drobno. Z zanimanjem gledajo na načrtovano “cono zgodovinskega jedra” okrog gradu, kjer pa priporočajo namestitev manjših trgov-sko-obrtnih obratov, ki se ujemajo z okoljem (npr. antikvariat, spominki, gastronomske specialitete) in ki ne bi delali konkurence obstoječi trgovini.
Ob ostrem nasprotovanju veliki distribuciji imajo trgovci tudi pomisleke glede možnosti širjenja prodajnih površin zlasti za nekatere že pretirano razraščene sektorje (oblačila, drogerije), pri Čemer se bojijo, da bi pre-liberalni predpisi ne bili trojanski konj za nezadržni prodor osovražene velike distribucije.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.00-20.00-22.00 »Michael«. John Tra-volta in Andie MacDovvell.
VITTORIA 3 17.50-20.00-22.10 »L’ amore ha due fac-ce«. B. Streisand.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »II club delle prime mogli«.
□ OBVESTILA
ZSKD vabi na veselo pustno rajanje danes ob 15. uri v Kulturnem domu v Gorici.
KD O. ZUPANČIČ vabi otroke na pustovanje danes ob 15. uri v domu A. Budal v Standrežu.
DRUŽBA se dobi danes ob 19.30 na Placuti.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od 6. do 20. aprila letovanje na Balearskih otokih. Prijave samo še jutri, 12. februarja.
POGREBI
Danes: 11.00, Rodolfo Batti z glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 12.45, Eleonora Pettarin vd. Prove-dani iz bolnišnice sv. Justa v Moš.
Ob izgubi drage Dorine izreka sožalje Hilariju in svojcem
društvo in zbor Hrast iz Doberdoba
Ob težki izgubi drage mame izrekamo sodelavcema Luciji in Hilariju občuteno sožalje
Kolegi in dijaki SCGV Emil Komel
Ob izgubi drage mame izreka iskreno sožalje prof. Hilariju Lavrenčiču in družini ter ostalim svojcem
Zbor Jacobus Gallus
Ob smrti mame, izreka globoko sožalje sodelavcu Hilariju Lavrenčiču upravni odbor, učno in neučno osebje Glasbene Matice
Furlanski podjetniki se nameravajo seliti v Avstrijo
Večja gotovost in manj birokracije recept zo zagotovljen uspeh
Zanimanje bank za severovzhod
V zadnjem času je italijanski premier Prodi Sel večkrat v polemiko z angleškimi in nemškimi novinarji, bančniki in politiki, ki so menili, da Italija ni godna za hitri vstop v novo evropsko finančno zvezo, v kateri naj bi prišel krožiti novskupnoi evropski denar. Prodi je trdil, da ti kritiki italijanske finančne in gospodarske politike nimajo prav. Nekako potrdilo v tem je dobil tudi na svojem obisku pri Kohlu, pa čeprav je slednji nekaj dni prej izustil marsikateri pomislek o trdnosti lire. Vsekakor je na pogovorih v Bonnu obveljala diplomatska ocena.
Drugačno pa je bilo, in najbrž je še, mnenje nemških bančnikov. Ti trdijo, da bi s pristopom italijanske lire bila nova evropska valuta ošibljena. Med največjimi kritiki italijanske lire je bil eden vodilnih mož Deutsche Bank. Ta je največja v Nemčiji, med največjimi bankami v Evropi. Njeni vodilni možje zelo dobro poznajo evropske in svetovne trge. Tudi italijanskega, saj tu imajo že več let svoje močne postojanke, ki jih, mimogrede, v zadnjem času povečujejo.
Deutsche Bank je že pred kakšnim desetletjem kupila italijansko Banca d'America e dltalia. Sele pred poldrugim letom je ta, ki je prej vsaj navzven, s svojim imenom, bila samostojna, popolnoma izginila. Sedaj je na vseh njenih podružnicah ime »Deutsche Bank«. Tudi na podružnici v Trstu. Ta je v lepi stavbi na tržaškem Ponterossu. Banca d’America e dltalia je namreč v dvajsetih letih prevzela tržaško podružnico češke Zivnostenske banke. Potem so kupili ljudsko banko v Leccu, v italijanskem finančnem časopisju dobim vesti o zanimanju še za nekatere druge banke.
Vse kaže, da si Deutsche Bank očitno žeh dobiti preminentni položaj v bančnem sistemu na italijanskem severovzhodu. Decembra lani se je pričelo govoriti, da Deutsche Bank namemva kupiti 15 do 20-odstotni paket delnic holdinga Casse Venete, ki ga je na trg dala Fundacija Cassa di Risparmio di Venezia. Na čelu sedanjega holdinga je hranilnica iz Padove in Roviga, ena najpomembnejših bank v dežeh Veneta, ki konkurira s hranilnico iz Verone kdo bo najmočnejši v teh krajih. Kot je znano je hranilnica iz Benetk pred leti zašla v krizo, tista iz Padove jo je rešila in seveda v njej dobila pomembno mesto. Sicer so za nakup tega paketa tudi drugi interesenti.
Lam je Deutsche Bank sklenila sporazum z ljudsko banko v Čedadu. Skupno z njo odpirajo v kraju San Giovanni al Natisone servisno službo, ki naj bi v nekaj letih dobila taksne razsežnosti, da bi v njej zaposlili skoro 200 ljudi.
Takšno zanimanje za italijanski severovzhod je razumljivo tudi zaradi tega, ker dober del izvoza iz dežel Veneto in Furlanija-Julijska krajina gre prav v Nemčijo. Prišlo bi torej do neposredne povezave tudi na fmančno-bančnem področju. Sicer pa je prav na tem področju zelo huda konkurenca.
Marko Waltdtsch
VEDEM - V furlanskih Časopisih se je že pojavil dolg seznam malih podjetnikov, ki so se odzvah vabilu združenja Life, in bodo v petek, 14. februarja, sli v Celovec na posvet, ki ima naslov »Kako začneš z gospodarsko dejavnostjo v Avstriji«. Prireja ga Bank fiir Kamten una Steiermark«. Posvet sicer ni nic novega, saj ga ta banka prireja že vrsto let. Novo je to, da bo na letošnji posvet šlo kakšnih 400 malih in srednjih podjetnikov iz Furlanije in Veneta. Množičen obisk je priredilo združenje Life, na Čelu katerega je industrijalec Gior-gio Panto. Ta ima več tovarn za izdelavo oken in vrat, pred kratkim je kupil tudi beneško tovarno Hobles, ki je sicer bila v težavah. Life je organizacija, ki se zoperstavlja italijanski birokraciji in davCni upravi.
Na vabilih na posvet, ki so ga poslali iz Celovca, je omenjen prihod italijanskih podjetnikov. Posvet se bo pričel ob 14.30 s tiskovno konferenco. Posvet bo ob 15. uri. Govorili bodo predsednik Life Giorgio Panto, Podpredsednik koroške vlade mag. Karl-Heinz Grasser, direktor BKS dr. Hei-mo Penker, ter strokovnjaki dr. Josef Wein-laender, mag. Robert Gatterder, Karl Kofler in dr. Norbert Podhajsky. Posvet bo vodil Edoardo VVinkler, odgovoren za tujino pri BKS.
Govora bo seveda o možnostih investicij v Avstriji. Italijanski podjetniki so sicer že veC Časa s svojimi tovarnami prisotni na Avstrijskem. Tudi na Koroškem jih je kar nekaj. Omenimo dva: podjetje, ki izdeluje
znana očala Šalilo, ima, poleg tovarn v Venetu, tudi eno tovarno v Sloveniji in eno v Avstriji. Lastnik Vittorio Tabacchi, doma iz Padove, je novinarjem povedal, da je njegovo podjetje lani fakturiralo za 35 odstotkov veC kot leto prej. Vseh uslužbencev je 4.200, lani so fakturirah za 560 milijard lir. Lani so izdelali 10 milijonov komadov. V Sloveniji so odprli tovarno zato, ker je delovna sila cenejša kot doma. V Avstriji so plaCe višje kot v Italiji, država pa »funkcionira«. Doma so prevzeh eno dotrajano tovarno. Zaradi državne birokracije so izgubili skoro eno celo leto.
Podobno je mnenje Furlana Alda Loca-tellija. Sodi v podjetniško družino, ki je, med drugim tudi lastnik veleposestva An-goris pri Krminu V Furlaniji-Julijski krajini ima nekaj tovarn hladilnih in gorilnih naprav. Ze pred devetimi leti je odprl tovarno tudi v Avstriji, v Ziljski dolini na Koroškem. Tam ima 200 delavcev, lani so fakturirah izdelkov za 50 milijard lir. Zelo je zadovoljen s to tovarno in tudi z avstrijsko državno birokracijo. »Pri nas pa gre vse zelo počasi,« je povedal novinarju. Celi dve leti so Čakali na dovoljenje za izgradnjo nove tovarne v kraju Palazzolo del-lo SteUa. Dela bi v njej dobilo 60 - 70 ljudi. Zaradi občinskih, deželnih in državnih birokratov je že dve leti naCrt neizveden.
Jeza podjetnikov na italijanskem severovzhodu je zato tudi upravičena. Zaradi tega jih bo v petek toliko od njih šlo v Celovec.
Marko VValtritsch
BRUSELJ / NAPOVEDI ZA LETO 1997
EU pričakuje 2,3-odstotno rast
Inflacija v Evropski uniji naj bi letos zdrsnila na 2,2 odstotka
BRUSELJ - Evropska komisija bo ta teden končala 130-strani dolgo letno poročilo o razmerah v gospodarstvu petnajstih držav Članic Evropske unije. Poročilo ohranja optimistične napovedi iz jesenskih gospodarskih napovedi Evropske komisije in za letos napoveduje 2,3-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije.
Tokratno poročilo naj bi napovedalo celo boljše gospodarske rezultate kot prejšnje, ki je temeljilo na predpostavki, da bo ameriški dolar vreden približno 1,5 nemške marke. V zadnjih tednih je namreč vrednost dolarja presegla 1,6 marke, kar je pocenilo evropski izvoz.
Poročilo bo zavzelo tudi optimističen pristop do priprav držav Članic na vstop v območje skupne valute evra. Vsaki državi je namenjeno posebno poglavje poročila, odločilna pa bo šele analiza marca prihodnje
leto, ko se bo dokončno pokazalo, katerim državam je letos uspelo dovolj zmanjšati proračunski primanjkljaj, javni dolg, inflacijo in obrestne mere, da bodo lahko leta 1999 vstopile v gospodarsko in denarno unijo (EMU).
Letošnja inflacija v EU naj bi bila precej nizka, in sicer naj bi zdrsnila na letno stopnjo 2,2 odstotka, zunanje povpraševanje po evropskem blagu je veliko, konkurenčnost evropskih podjetij dobra, stopnja donosnosti visoka, obrestne mere pa so že nekaj let zelo nizke.
Analitiki Evropske komisije so tudi ugotoviti, da se zaupanje potrošnikov po lanskem poletju sicer počasi, vendar nezadržno povečuje. Zaradi tega kot tudi zaradi nizkih obrestnih mer in zmanjševanja zalog proizvajalcev naj bi se vlaganja v industrijo EU letos povečala za 2 odstotka. (STA)
De Simonovi avtobusi za Turin in Bukarešto
VEDEM - Furlansko podjetje De Simon iz Osoppa si je zagotovilo dražbo za prodajo 60 18-metrskih avtobusov za mestni promet v Turino in 300 12-metr-skih avtobusov za mestni promet v Bukarešti. De Simon ima tako sedaj naročila za skupnih 80 milijard lir. Te avtobuse proizvaja furlansko podjetje v sodelovanju z belgijsko družbo Van Hool, ki že več kot 5 let uspesno proizvaja tovrstne avtobuse.
Porast turistov v tujini
LONDON - Po podatkih Svetovne turistične organizacije (WTO) naj bi se v minulem letu število ljudi, ki so potovati v tujino poslovno ali za zabavo, povečalo za 4,6-odstotka na 593 milijonov. Brez letalskih vozovnic se je tudi izkupiček od turizma povečal za 7,6-odstotka na 423 milijard ameriških dolarjev, obe povišanji pa sta doslej najvisji zabeleženi. NajveCji izkupiček od mednarodnega turizma so imele Združene države Amerike, saj so lani zaslužile kar 64 milijard dolarjev. Sledita Španija in Francija, ki sta iztržiti veC kot 28 milijard dolarjev Čistega zaslužka, medtem ko je Kitajska zabeležila najhitrejšo rast zaslužka, saj se je njen izkupiček od mednarodnega turizma v primerjevi z letom poprej povečal kar za 20,2-odstotka. Ocenjujejo, da svetovni turizem narašča zaradi vse cenejših letalskih vozovnic in vse bolj premožnega srednjega razreda v vedno veC državah sveta. (STA)
Bavarski trgovci razočarani nad zimskimi razprodajami
MUNC HEN - Bavarske trgovine na drobno niso zadovoljne z zimskimi razprodajami. Kljub temu da so bile trgovine odprte dlje kot običajno, so Številni trgovci dosegli manjši ati kvečjemu enak dobiček kot lani. Ker pa so trgovci zaradi vsesplošnega padca potrošnje naročali blago z veliko previdnostjo, so skladišča kljub ne preveč uspešnim razprodajam kar dobro izpraznjena, je v Miinchnu sporočila zveza bavarskih trgovin na drobno. Poslovodni direktor podjetja Hertie Rober Anslinger je povedal, da bo uspeh razprodaje sicer razviden po njenem koncu, vendar je že zdaj jasno, da se upanja na izjemen dobiček letos ne bodo uresničila. Zaradi mraza v decembru in januarju so številni kupci zimska oblačila kupiti že pred razprodajami, je se dodal Anslinger. (STA/dpa)
11
Manjša proizvodnja jekla
LONDON - Svetovna proizvodnja jekla je lani padla na 750 milijonov ton, kar je za 5 odstotkov manj kot v letu 1989, ko je proizvodnja jekla dosegla naj-visjo raven. NajveCji upad so zabeležile evropske države in Japonska, vendar predvsem na raCun močnega povečanja v Severni in Južni Ameriki ter v Aziji. Lani je Kitajska prehitela Ameriko in Japonsko in tako s 100 milijoni ton jekla postala naj-veCji svetovni proizvajalec. V primerjavi z letom 1990 je povečala proizvodnjo kar za polovico. Južna Koreja pa je v enakem obdobju zabeležila kar 68-odstotno poveCaje, medtem ko je ruska proizvodnja upadla za 45 odstotkov. (STA)
Uspešnost Šanghajskega pristanišča
' ŠANGHAJ - Lani je Sanghajsko pristanišče pretovorilo blago za izvoz in uvoz v vrednosti skoraj 53 milijard ameriških dolarjev, kar je za 9,8-odstotka veC kot leto prej. V poslovanju s tujino je pristanišče Šanghaj pretovorilo za dobrih 22 milijard dolarjev blaga ali 16, 8 odstotka veC kot lani. Pretovoriti so veC uvoženega blaga, kar za 20,7 odstotka, izvoznega pa za 14,3 odstotka. Čeprav je v Šanghaju število tujih projektov upadlo za 26 odstotkov, so za 5 odstotkov narasla pogodbena tuja vlaganja. (STA/xinhua)
					
					
1 10. FEBRUAR 1997		INDEKS MIB-30: -1,09%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.853	+0,60	Mediolanum	16.515	-1,09
Bca di Roma	1.429	+5,53	Montedison	1.301	—
Bca Fideuram	4.572	+1,37	Olivetti	652	-2,20
Benetton	21.721	-1,69	Parmalat	2.707	+0,37
Comit	3.744	+3,25	Pirelli Spa	3.635	+0,52
Credit	2.489	+2,34	Ras	16.640	+ 1,20
Edison	10.095	-1,13	Rolo	17.933	+0,47
Fiat	5.336	+0,03	Saipem	8.010	-0,53
Gemina	986	-1,23	San Paolo To	11.756	-0,78
Generali	33.773	-0,50	Sirti	11.172	-0,98
Imi	16.339	+0,99	Štet	8.040	+1,13
Ina	2.333	+2,01	TIM	4.808	-0,98
Italgas	6.751	-0,63	Telecom Ita	4.639	-0,30
La Fondiaria	7.395	-0,44			
Mediaset	7.665	+0,10			
Mediobanca	11.929	+1,48			
		10. FEBRUAR 1997	v LIRAH	
S		valuta	nakupni	prodajni
<		ameriški dolar	1600,00	1645,00
od	N	nemška marka	969,00	989,00
S		funt šterling	2619,00	2674,00
	d	švicarski frank	1121,00	1151,00
«36. S	uga z TRST	belgijski frank	46,47	48,47
		francoski frank	285,00	295,00
oc		danska krona	251,00	261,00
* <		norveška krona švedska krona	243.00 215.00	253.00 225.00
	*0	. kanadski dolar	1179,00	1219,00
ISI	ca N	portugalski eskudo	9,27	10,17
		nizozemski gulden	857,00	882,00
oc		avstrjski šiling	136,70	141,20
		španska pezeta	11,09	12,19
<		grška drahma	5,94	6,74
NI		irski šterling	2551,00	2631,00
	n	japonski jen	12,64	13,54
		avstralski dolar	1180,00	1250,00
	r	madžarski florint	8,75	11,50
	Pl r	hrvaška kuna	230,00	280,00
. ^ X		slovenski tolar	10,70	11,10
	
	
10. FEBRUAR 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1625,560
EKU	1907,590
nemška marka	982,510
francoski frank	291,060
funt šterling	2653,080
nizozemski gulden	874,760
belgijski frank	47,622
španska pezeta	11,609
danska krona	257,780
irski funt	2603,980
grška drahma	6,256
portugalski eskudo	9,779
kanadski dolar	1202,690
japonski jen	13,251
švicarski frank	1140,980
avstrijski šiling	139,620
norveška krona	248,900
švedska krona	221,410
finska marka	331.370
		
		
10. FEBRUAR 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1604,00	1634,00
nemška marka	970,00	988,00
francoski frank	285,00	295,00
nizozemski gulden	858,00	883,00
belgijski frank	46,69	48,49
funt šterling	2601,00	2681,00
irski šterling	2543,00	2638,00
danska krona	252,00	262,00
grška drahma	6,06	6,66
kanadski dolar	1179,00	1214,00
švicarski frank	1121,00	1146,00
avstrijski šiling	136,76	141,26
slovenski tolar	10,60	11,00
______VEČ DESETTISOČ TRŽAČANOV PREPLAVILO ULICE IN TRGE MESTECA OB MORJU_
V Miljah so imeli olimpiado
Skupina Ongia si je prislužila zmago z duhovitim vozom, posvečenem p>rejšnjim in bodočim olimpijskim igram - Drugo mesto skupini Lampo z rafiniranim Japandemonium, tretje skupini Trottola
V Miljah je pustna nedelja za velikim pustnim sprevodom, ki je brez dvoma najpomembnejši dogodek v letu za ogromno večino prebivalcev obmorskega mesteca, srečno mimo: lepo vreme je privabilo množico ljudi, od 30 do 35 tisoč, navajajo prireditelji, vendar je ob dolgoletni izkušnji vse teklo kot namazano, brez večjih težav in nezgod. Tudi političnih osebnosti ni manjkalo, naj omenimo le, da sta poleg župana, ki je z izkušenim sa-voir-fairem opravljal nalogo gostitelja, sedela tržaški župan in podžupan Illy in Damiani, za njim deželni odbornik De Gioia, nekaj sedežev stran poslanec Menia, bolj daleč pa župani nekaterih drugih okoliških občin.
Zmagala je skupina Ongia, ki je svoj nastop uglasila na temo olimpijskih iger. Za olimpijskim ognjem nad steklenico co-ca-cole so se zvrstili bogovi z Olimpa s humorističnim skečem, tempelj z živimi stebri, ovenčani atleti in golobičke, za njimi pa sodobne igre z Otvoritveno slovesnostjo in vrsto skečev na razne discipline, godba in na koncu veliki voz posvečen Sid-neyju, ki bo gostil naslednje igre, na vozu ogromen, a ljubek skakajoči kenguru s kengumjčkom v vreči. Ongia je ena od treh velikih skupin z mnogo člani, s skrbno izdelanimi in bogatimi kostumi, preštudiranimi skeči, koreografskimi točkami in tehnično dobro zgrajenim vozom, kar ji je v 44 letih prineslo že 16 prvih nagrad (le skupina Brivido jih je prejela več, in sicer 18).
Na drugo mesto se je uvrstila skupina Lampo na temo Japandemonium, ki se seveda nanaša na Japonsko, Lampo je med miljskimi skupinami šla najdlje na poti rafinirane
elegance, lepih in bogatih kostumov, dodelanosti, obenem pa izgubila največ tiste izvirne pustne šegavosti, ki morda vsebuje tudi obilen odmerek prostaškosti, a je bila ena bistvenih značilnosti pusta v naših krajih. Sicer pa so v to smer krenile vse miljske skupine, ki se bolj zgledujejo po televizijskih posnetkih iz Ria kot pa po starem izročilu. Kakorkol že, skrajna prefinjenost, ki pa ji skoraj vedno manjka kanec duhovnosti, skupini Lampo že od leta 1989 ni naklonila zmage. Tudi letos so se njeni številni člani predstavili s skrajno eleganco, videli smo gejše, origamije, dobra godba rdečih in zlasti samurajev je igrala japonsko zveneče melodije. Na velikem vozu je lepo izdelan zmaj kadil iz nozdrvi, stresal z glavo in vihtel rep.
Tretje mesto so zasedli člani skupine Trottola na temo zbirateljstva s punčkami, vojački iz cina, metulji, nagradnimi znamkami Despar, pločevinke penastih pijač z rock ansamblov v živo. Čudovita je bila zlasti zbirka stripov: zvezki so se odpirali in ven so prihajali Diabolik in Eva, Oliva in Popaj, banda Alana Forda... Tudi voz s sovo, prašičjo glavo in urami je bil lep, vendar neučinkovit, vsemu pa je v bistvu manjkal vrhunec, tako da je tudi tokrat sku-
Na slikah:
pod naslovom zmagoviti voz skupine Ongia, pod njim Japandemonium skupine Lampo, spodaj levo tretjeuvrščeni voz skupine Trottola, spodaj desno miljske nore kravice so si s težavo utirale pot med preštevilnimi gledalci.
(Foto Balbi/KROMA)
pini zmaga ušla iz rok.
Skupina Bulli e Pupe je izbrala tematiko Vsega je krivo jabolko: prikazala je duhovita Adama in Evo, Parisa, Vilijema Tela, Sneguljčico in čarovnico, veliko jabolko New York, ki mu je bil posvečen tudi duhoviti veliki voz.
Skupina Bora je našla navdih pri škotskem jezeru Loch Ness in njegovi pošasti: ta je imela glavno besedo tudi na glavnem vozu, ki je žal delal voznikom nekaj preglavic.
Skupina Mandriol je z mačkami brez meja predstavila muce vseh vrst, v muce je bila našemljena tudi godba, ki je igrala znane melodije o mucah. Na velikem vozu se je muc Silvester zibal na luninem krajcu, poleg njega pa je bil kanarček Tweety v kletki.
Skupina Belezze Naturah, ki je morda edina ohranila sicer le drobec pristne pustne prostodušne porogljivosti, je prikazala Lepote v cvetju z rožicami vseh vrst, na velikem vozu pa so cvetice rastle pod curkom šampanjca iz zalivalnika.
Skupina Brivido, ena večjih skupin, ki je bila tudi največkrat nagrajena, je pod geslom Brivido Dance prikazala vrsto kostumov, lepih in bogatih seveda, in skečev o plesu, s številnimi koreografijami. Bila je tudi edina z na politično temo ubranim vozom: ogromna balerina Prodi skuša ustaviti ne-
BRAZILIJA / NAJBOLJ ZNAN PUSTNI SPREVOD V SVETU TOKRAT BREZ POLITIČNIH TEM


Dejstvo, da tokrat politiki niso predmet satire, naj bi kazalo na zadovoljstvo zaradi gospodarstva - Med prilivom deviz tudi obdobje pusta, ko se v Riu zbere na desettisoče gostov z vsega sveta
RIO DE JANEIRO - Po petnajstih letih se je 16 najpomembnejših šol sambe letos prvič odpovedalo političnim temam. Kot je povedal poznavalec karnevala Joa-sinho Trinta, so prebivalci prestolnice kljub socialnim problemom zadovoljni z gospodarsko stabilnostjo, vlada predsednika Fernanda Henri-queja Cardosa pa jim ne daje povoda za kritike.
V središču karnevalskega dogajanja, ki se je začelo v soboto zvečer, privabilo pa naj bi do danes okrog 120.000 ljudi, bodo tako predvsem osebnosti iz brazilskega kulturnega življenja, kot tudi teme, kakršna je "norost življenja". "Največji spektakel na svetu", kot prebivalci Ria "karioke", radi imenujejo svoj karneval, se bo končal drevi, ko bo skozi Rio odplesala zadnja šola sambe.
Karneval pa je tudi ogromen	posel.
Združenje brazilskih trgovcev ocenjuje, da bo skupni izkupiček karnevala znašal kar milijardo dolarjev, k čemur naj bi približno desetino prispevalo ok-
NEW ORLEANS -Ob koncu tedna je karnevalska mrzlica zajela tudi New Orleans, kjer si je karneval v francoski četrti mesta, ki velja za največjega in najbolj sproščenega v sicer dokaj puritanskih ZDA, ogledalo več kot milijon ljudi. Kot poročajo, se ulice starega dela mesta med karnevalom spremenijo v zadnjo utrdbo pristne dekadence. (STA)
rog 300.000 turistov, od teh 90.000 tujih.
Največji posel predstavlja zakup sedišč na »sambodromu«, ogromnem betonskem kompleksu tribun, mimo katerega poteka mimohod plesalcev sambe. Sem premožni Brazilci radi vabijo svoje poslovne partnerje in prija-
telje, da bi negovali stike. Veletrgovec Mauricio Mattos je za pogostitev petičnih gostov letos tako namenil kar 1, 3 milijarde dolarjev.
Brazilski karneval terja vsako leto tudi veliko število žrtev, vendar obračun pripravijo šdele, kadar je pust mimo... (STA, foto AP)
V Benetkah mnogo turistov in seveda zelo lepe maske
Številne obiskovalce je pritegnil tudi pust v dol začelo sprevod po kanalih, lepota be-Benetkah. V soboto zvečer je pri Rialtu 60 gon- neškega pusta pa so tradicionalne maske. (AP)
Pustni sprevod na saneh je na Bavarskem že tradicija
Na Bavarskem »pustujejo« na snegu vili pustni sprevod na saneh. (Telefoto in v Spitzingseeju so tudi letos pripra- AP)
STALNO GLEDALIŠČE FJK / NOVA POSTAVITEV SOFOKLOVE TRAGEDIJE
GRADIŠČE / NIZ VEČEROV
Ojdip z govorico italijanskega Juga
Odličen Roberto Herliizka, režijsko delo ni najboljše
Prva svetovna vojna v filmih
Pobudo prireja občina Gradišče v sodelovanju z deželno kinoteko FJk
V tržaški Rossettijevi dvorani je bila v četrtek zvečer vsedržavna premiera nove postavitve Sofoklove tragedije Ojdip v Kolonu v produkciji Stalnega gledališča Furla-nije-Julijske krajine. Predstava sloni na zamisli umetniškega vodja deželne gledališke hiše Antonia Calende, ki je delo tudi režiral, in na »evokativ-ni« transkripciji mladega neapeljskega dramatika Ruggera Cappuccia, ki si je za Sofoklovo drugo delo o žalostni usodi tebanske kraljevske družine ustvaril poseben, močno dialektalno obarvan jezik, v katerem prevladujejo izrazi in naglasi italijanskega juga z bežnimi vrivki narečja iz Veneta.
Sofoklova tragedija pripoveduje o Ojdipu, ki se je za kazen za nehoteni greh oslepil in odtlej v spremstvu hčerke Antigone tava brez miru, dokler ne najde končnega zavetja v Kolonu v A tiki. Tu ga dohitijo novice iz Teb, kjer se sinova Eteokles in Polinelkos bojujeta za prestol. Ker prerokba napoveduje zmago onemu, ki bo na svojo stran pridobil očeta, ga skušata s silo odvesti s sabo, toda Ojdip izreče nad njima prekletstvo in med grmenjem izgine v nebo. Calenda v režiserskih zapiskih pravi, da delo razbira kot lirično razmišljanje o bolečini, kot spoznanje bolečine, ki je obnem moralna zavest in fizična bolečina. Obe sta v veliki meri prisotni v današnji stvarnosti, v kateri razsaja 46 vojn in v
kateri so osamljenost, izrinjen} e in nestrpnost na dnevnem redu. Zato je Ojdip v Kolonu elegija bolečine, ki človeško življenje polni z nesmiselnostjo in absurdnostjo, ki ju mediji vsak dan poudarjajo.
Zato je Calenda za svojo postavitev odklonil klasično govorico italijanskih postavitev grških tragedij in izbral Cappucci-novo predelavo, ki naj bi z narečno in plebejsko izraznostjo nakazovala obrobnost nastopajočih
likov, medtem ko je italijanski knjižni jezik govorica oholosti oblastnikov.
Izredno zanimiva zasnova pa vendar ni dala enako zanimivih rezultatov, za naša nejužnjaška ušesa morda prav po krivdi narečne obarvanosti prepisa, v katerih razpoznavamo zlasti klišejske sicilske izraze in nea-peljščino tolikih komedij, skromni vrivki nam bližnjega narečja iz Veneta pa zvenijo kot vzkliki ne posebno brihtnega Ar-
lecchina. Na predstavitveni tiskovni koferenci je Calenda dodal še, da je hotel delo ikonografsko postaviti v sodobnost, vendar tako moško kot Zenski kostumi prej spominjajo na pregnance iz prve svetovne vojne. Učinkovitejša je scena, ki prikazuje nedoločen in degradiran kraj bolečine: zaklonišče, klet, hiralnico..., vendar ob temni sivini na temno sivino je predstavi še teže slediti.
Predstava izzveni kot vrsta Ojdipovih in Antigoninih monologov, ki jih polnijo gibi teles in premikanje po odru ter izvajanje zbora, ki si ga je Calenda zamislil kot skupino bednih glumačev. Ob vsem tem misli gledalcev prepogosto ubežijo drugan. Se največ pozornosti pritegne Ojdip igralsko odličnega Roberta Herlitzke (na sliki s Piero Degli Esposti), ki mu uho samodejno prisluhe. Antigona Piere Degli Esposti je uglašena na njej značilne, plebejsko obarvane strune, ki pa so v tej predstavi neprepričljive. Ne ravno množično uglajeno premiersko občinstvo - številne prireditve pustnega četrtka so verjetno marsikoga zvabile v prijetnejše loge - jo je nagradilo z aplavzom ob odprti sceni, a to je bila prej samodejna reakcija po dolgem nastopu. Vsekakor gre upoštevati, da je bila četrtkova premiera sploh prva uprizoritev pred občinstvom in da bo verjetno s časom predstava bolj naoljeno stekla, (bov)
Prvi svetovni vojni, ki jo v italijanščini še najraje označujejo kar z »veliko« vojno, je odbomištvo za kulturo občinske uprave v Gradišču posvetila tri sklope večerov. Bolj kot splošni razpravi o obširni problematiki so niz pobud osredotočili na redke filmske posnetke in na druge dokumente. Na prvem večeru je videmski univerzitetni profesor Enrico Polisi govoril o filmskih zapisih prve svetovne vojne. Prejšnji petek so tako predstavili stare filmske posnetke o vojnih dogodkih v Gorici avgusta 1916, o kobariški fronti, o tako imenovanem tržaškem orlu Goffredu de Banfieldu, o Carlu Stuparichu v bojni liniji na Tržiškem in o Vidmu, ko ga je zajela prva svetovna vojna. Ob predvajanju dra-
gocenih posnetkov pa je Polisi na glas razmišljal tudi o pristopu filma do vojnih dogodkov oz. o uporabi in zlorabi posnetkov pri prikazovanju posameznih spopadov in vojn.
Na drugem srečanju, ki bo ta petek ob 20.30, se bo razprava z nam bližnjih krajev premaknila na vzhodno fronto. Marina Rossi, zgodovinarka deželnega inštituta za preučevanje osvobodilnega gibanja F]k, bo predstavila filmski material, ki so ga hranili v arhivih bivše Sovjetske zveze. Gre za posnetke vojnih dogodkov, za katere so poskrbeh člani tedanje carske vojske, in za filmski propagandni material. Zadnje srečanje bo na vrsti v četrtek, 20. januarja, ko bo o »vojni na Krasu in v gorah« govoril Livio Jacob.
LA CONTRADA / V ISTRI
Siddharta na turneji
Tržaško gledališče La Contrada bo ta teden v Istri predstavilo svojo četrto letošnjo samostojno postavitev. Gre za delo Siddharta, mladi sokol, ki sodi v okvir 15. sezone mladinskega gledališča, predstavo (brezplačno) pa je gledališče ponudilo tudi svojim »odraslim« abonentom. Tekst je napisal Giorgio Amodeo, ki se je zgledoval po Siddharti Bhagavad-gite (gre za osnovo, ki je navdihnila tako Hesseja kot filmskega režiserja Bertoluccija), predstavo
pa je režiral Gabbris Ferrari. Bolj kot v besedi predstava s posrečenimi koreografskimi prejemi (avtor je Thieny Par-mentier) in skopimi dekorativnimi elementi prikazuje življenje mladega brah-minovega sina, ki išče globji smisel življenja. Predstava bo na sporedu jutri ob 12.30 na sedežu Italijanske skupnosti v Pulju, dan kasneje ob 12. uri v Bujah (tudi na sedežu Italijanske skupnosti), v petek, 14. februarja, ob 10. uri pa v koprskem gledališču.
LJUBLJANA / PRVA ŠTEVILKA
Nova publikacija slovenskih umetnostnih zgodovinarjev
______TRST / MIELA______
Delavnice pisanja
Vrsta tečajev v različnih žanrih
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta v Ljubljani je konec januarja izdal prvo številko nove strokovne publikacije s področja slovenske umetnostne zgodovine in njene vpetosti v sočasno srednjeevropsko dogajanje - Acta historiae artis Slovenica, katere odgovorni urednik je Damjan Prelovšek. Tokratni zbornik, ki naj bi sicer odslej izhajal vsako leto, je posvečen predvsem starejšim poglavjem slovenske umetnostne preteklosti, pri čemer najobsežnejši del zavzemajo študije o baroku.
Avtorji šestih prispevkov, opremljenih z reprodukcijami in povzetki v angleščini - s čimer naj bi, kot meni dr. Prelovšek, vedenje o slovenski umetnostni preteklosti razširih tudi prek slovenskih državnih meja in prodrli v evropsko kulturno zavest -, so raziskovalci na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, v prihodnje pa naj bi sodelovali tudi drugi domači in tuji
strokovnjaki. Barbara Murovec piše o nastajanju večjega dela baročnih stro: pnih poslikav na Kranjskem in Štajerskem po grafičnih predlogah dveh francoskih slikarjev. Ana Lavrič se je s pomočjo umetnostnih spisov Aleša Žige Dolničarja posvetila pismenim virom za zgodovino ljubljanskega baroka, v drugem prispevku pa je obravnavala dopisovanje ljubljanskega stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja s severnoitalijanskim slikarjem Giulijem Quaglijem. Blaž Resman piše o kranjskem baročnem kiparju Valentinu Vrbniku in umetnostnem položaju v drugi polovici 18. stoletja na Gorenjskem. Novejšo tematiko pa obravnavata Alenka Klemenc in Damjan Prelovšek: prva piše o likovni opremi Domačih vaj, glasila gojencev Alojzijevišča in nato dijakov Škofovih zavodov v Šentvidu, drugi pa v članku Plečnikovi kelihi in starogrška keramika pojasnjuje arhitektova kompozicijska načela. (STA)
Na pobudo zadruge Bonavventura in gledališča Miela bodo tudi letos v Trstu priredili več delavcev raznih usmeritev kreativnega pisanaj. V prejšnjih letih je pobuda, za katero letos skrbita valerio Fiandia in Pietro Spiri-to, naletela na velik odmev, zato bo letos ponudba še pestrejša. Cez dober meses (13. marca) se bo začel osnovni tečaj kreativnega pisanja, ki ga bo vodil Franco Gaudiano. Prvi del tečaja bo 13., 14. in 15. marca, drugi pa od 27. do 29. marca. Giu-lio Mozzi bo vodil seminar o pisanju pripovedi, ta seminar bo 23. marca in 6. in 20. aprila. Nato bo na vrsti osnovni tečaj v pripravi filmskih scenarijev: Luca Masnata bo interesente (največ 20 slušatelj) učil osnovnih prijemov v tej posebni zvrsti pisanja 1. in 13. aprila in 26. in 27. aprila.
Ob začetnih bodo letos tudi nadaljevalni tečaji. Kdor je že obiskoval začetni tečaj kreativnega pisanja, se bo lahko 31. maja in 1. junija ter 14. in 15. junija udeležil seminarja posvečenega izoblikovanju oseb, ki nastopajo v literarnih delih. Tudi ta tečaj-bo vodil Franco Gaudiano. Nadaljevalni tečaj bo posvečen tudi svetu filma, saj bo Luca Masnata 3. in 4. maja ter 24. in 25. maja vodil že drugi letošnji tečaj o filmskem scenariju. In še vabilo vsem ljubiteljem kriminalk: pisanju tega posebnega žanra je namenjen tečaj, ki ga bo Carlo Lucarelli vodil 10. in 11. ter 17. in 18. maja.
Za podrobnejše informacije se interesenti lahko zglasijo vsako dopoldne od 10. do 12. ure v pisarnah organizatorjev na Trgu Duca degli Abruzzi 3 ah pa telefonirajo na 040/ 365119 (fax 040/ 367817).
ALBANIJA / PRVI MRTVI IN NA DESETINE RANJENIH
ŠPANIJA / ETA SPROŽILA NOVO OFENZIVO
Protest se je že izrodil v upor
Opoziciji je situacija zbežala iz rok
V Granadi atentat, v Madridu likvidacija
V bombnem atentatu ena oseba umrla - Našli obešenega enega od voditeljev separatustične stranke Herri Batasuna
H ALBANIJA / PROTEST h
Kosovska kriza za OVSE le manjšinsko vprašanje?
f
TIRANA - Albanija in vodstvo kosovskih Albancev sta včeraj znova protestirala proti imenovanju Nizozemca Maxa van der Stoela za posebnega pooblaščenca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki bi bil pristojen za Kosovo.
Albansko zunanje ministrstvo je v izjavi, objavljeni v Tirani, poudarilo, da Stoelovi funkciji visokega komisarja OVSE za manjšine in pooblaščenca za Kosovo nista združljivi. Dvojna pristojnost bi uspeh misije na Kosovu le se otežila, zato hi se moral Stoel odločiti za eno od obeh funkcij.
Vodstvo kosovskih Albancev pa je v stališču, ki ga je tudi objavilo v Tirani, kritiziralo, da OVSE obravnava krizo na Kosovu kot manjšinsko vprašanje. »Kosovo ni bilo nikoli le nacionalna manjšina in tudi nikoli ne bo, tudi če bi to odgovarjalo želji Beograda in nekaterih ljudi v OVSE,« je zapisalo vodstvo kosovskih Albancev in dodalo, da se z Stoelom ne bo sestalo, dokler bo ta opravljal dolžnosti visokega komisarja OVSE za manjšine. (STA/dpa)
TIRANA - Trije mrtvi in več kot sedemdeset ranjenih je tragični obračun nedeljskih in včerajšnjih protestov opeharjenih varčevalcev v južnoalbanskem pristaniškem mestu Vlora. Protest se je včeraj izrodil v pravi ljudski upor, ko so policijski kordoni protestnikom zaman poskušali zaustaviti pot proti glavnemu vlorskemu trgu. Na specialce se je vsula prava toča kamenja, tako da so se morali kljub vodnim topovom umakniti. Se več, skupino kakih dvajsetih specialcev, ki so se zatekli v neki hotel, je razjarjena množica pretepla, jim odvzela orožje in jih slekla do spodnjih hlač. Glavnina specialcev se je najprej umaknila iz mesta in se nato po pregrupiranju vrnila v Vloro in začela streljati v množico z gumijastimi naboji. Kot kaže, pa so se morali pod pritiskom ljudi ponovno umakniti. Položaj je do skrajnosti nejasen, več tisoč ljudi naj bi oblegalo glavno policijsko postajo v Vlori, po mestu pa naj bi divjali pravi poulični spopadi, proti Vlori pa se že pomikajo oklopni transporterji. Poskus Foruma za demokracijo, ki združuje vse albanske opozicijske stranke, da bi protesti potekali miroljubno, je kot kaže spodletel. Logika ulice je prevladala nad politično računico. Stotisoči, ki so bili opeharjeni od piramidnega »varčevanja« parafi-nančnih družb, se ne menijo za politične cilje, ker zahtevajo le denar, ki so ga naivno zaupali sleparjem, sedaj pa za vse dolžijo vlado in predsednika Beri-sho.
AVSTRIJA / POLDRUGO LETO PRED VOLITVAMI
Boj za predsednika se je začel
Socialdemokrati že napovedujejo alternativo Klestila
DUNAJ - Boj za pozicijo prvega moža v avstrijski državi se je že dobro leto pred volitvami začel. Novi zvezni kancler in bodoči šef avstrijskih sozialdemokratov Viktor Klima v pogovoru za avstrijski dnevnik »Der Standard« namreč ni pustil dvoma, da bo SPO postavila svojega lastnega kandidata in da nikakor noče politično areno prepustiti konzervativnemu tabom, kateremu pripada tudi sednji predsednik Thomas Klestil.
Za Klestila samega, ki se je šele te dni po večmesečni hudi bolezni, imel je »agresvi-no pljučnico«, vrnil v dunajski dvorec, medtem še ni odločeno ali bo sploh še enkrat nastopil. Po lasmi izjavi bo odločitev sprejel po konzultaciji z zdravniki jeseni letos.
Ljudska stranka, ki je Klestila leta 1991 kandidirala za predsednika države, je včeraj poudarila, da bo sedanjega predsednika v primeru njegove ponovne kandidature »v polni meri« podprla. Generalna sekretarka Rauch-Kallath je celo pozvala socialdemok-
rate, naj še enkrat premislijo svojo napoved o lastnem predsedniškem kandidatu.
Za Haiderjeve svobodnjake zadeva vsaj toliko časa ni aktualna, dokler se Klestil sam ni odločil. Drugače Zeleni: dali so že jasno vedeti, da ne bodo podprli ponovno kandidaturo sedanjega predsednika. Kot pri zadnjih dveh predsedniških volitvah bodo po vsej verjetnosti postavili svojega lastnega kandidata. Liberalni forum, peta politična stranka v avstrijskem parlamentu, je v prvi reakciji zavzel nevtralno pozicijo, ni pa izključil tudi možnost postavitve lastnega kandidata.
Avstrija je po koncu druge svetovne vojne vseskozi do leta 1985 imela predsednike iz socialdemokratskega tabora. Prvi nesocia-list na najvišji poziciji v državi je bil zaradi svoje do danes ne popolnoma pojasnene vojne preteklosti na Balkanu nadvse sporen Kurt Waldheim, njemu pa je leta 1991 sledil Thomas Klestil.
Ivan Lukan
MADRID - Teroristi baskovske separatistične organizacije ETA so včeraj v Granadi zagrešili nov bombni atentat, ki je terjal eno življenje, osem oseb, med katerimi tudi dva otroka, pa je bilo težje ranjenih. Ob prehodu vojaških vozil je eksplodiral z razstrelivom natrpan avtomobil, ki je ubil 43-letnega Dominga Puen-teja, brivca v bližnjem vojaškem oporišču Armil-la (na sliki AP). Eksplozija je bila tako močna, da je poškodovala tri nadstropja bližnje stavbe, tako da so morali izseliti 120 stanovalcev.
Nekaj ur kasneje pa so neznanci v Madridu ubili nekega sodnika španskega vrhovnega sodišča. Tudi v tem primeru so preiskovalci prepričani, da so zločin zagrešili teroristi baskovske separatistične organizacije ETA, ki hoče neodvisnost baskovskih dežel in se z vsemi sredstvi bori proti možnosti dialoga med Baski in osrednjo špansko vlado. S tem pa še ni bilo konec včerajšnjega krvavega dne v Španiji. Agencije so namreč poročale, da so v neki vasi pri Bilbau našli obešenega Eugenia Aranburuja, enega od voditeljev stranke Herri Batasuna, političnega krila baskovskih separatistov. Aran-buru bi moral včeraj popoldne pred sodnike madridskega vrhovnega sodišča, kjer bi se moral zagovarjati pred obtožbo, da je ščuval k nasilju. Proti 15-članskemu vodstvu Herri Batasune so sprožili postopek, ker naj bi med volilno kampanjo ščuvali k oboroženemu uporu.
FRANCIJA / 2E ČETRTA FRANCOSKA OBČINA
ČEŠKA-NEMCIJA / SPRAVNA IZJAVA
Vitrolles padel v roke Le Penovim desničarjem
PARIZ - »Čudeža« ni bilo. Catherine Megret, žena Bruna Megreta, drugega moža v desničarski Nacionalni fronti, bo nova županja v Vitrollesu, mestecu s 39.000 prebivalci nedaleč od Marseilla. To je že četrta občina, ki jo je osvojila skrajna desnica Jean-Marie Le Pena, ki je predsinočnjim dal krajevni zmagi vsedržavni pomen: »To je zelo pomembna zmaga, morda lastovka v francoski pomladi. Ne vidim, zakaj ne bi Nacionalna fronta postala prva francoska stranka. Vitrolles odpira vrata francoskemu preporodu.«
Catherine Megret (na sliki AP) je prejela 52,48% glasov, medtem ko je njen tekmec, dosedanji socialistični župan Jean-Jacques Anglade prejel 47,52% glasov.
»Ne, nočem verjeti, saj je grozno, nedopustno,« je jokajoče navajalo neke dekle v generalštabu levičarskih in desno-zmemih sil, ki so se upirale kandidatki Le Penove desničarske fronte. Ob sporočilu, da je Vitrolles padel v roke desnici, socialistična stranka poziva vse meščane k »največji budnosti«.
V prvem krogu je Megretova prejela 46,7% glasov, Jean-Jacques Anglade pa 37 odstotkov. V pričakovanju drugega krova so se mobilizirale vse zmerne sile od levice do desnice, a »čudež se ni zgodil«. Megretovo so poleg desničarjev podprli vsi tisti, ki se bojijo nezaposelnosti, ilegalnih priseljencev in kompcije.
Poleg Vitrollesa skrajna desnica upravlja Se Toulon,
Marignage in Orange.
Havel: Zavrnitev bi bila prava sramota
V češkem parlamentu ima večino opozicija
PRAGA - Ceski predsednik Vaclav Havel (na sliki AP) je v včerajšnjem radijskem pogovoru menil, da bi bila »velika sramota« za Češko, če parlament, v katerem prevladuje opozicija, ne bi sprejel nemško-češke spravne izjave. Havel pa je hkrati izrazil prepričanje, da bo poslanska zbornica dokument sprejela.
Nemški parlament je kot predstavnik demokratične Nemčije z veliko večino glasoval za izjavo, čeprav vsak Nemec meni, da je bil pregon nemške narodnostne skupine s Češkoslovaške po koncu vojne nepravičen, je poudaril Havel. Izjava pri tem obsoja le izgrede pri izgonu, ne pa izgona samega. »To je izraz neizmerne popustljivosti nemške strani Češki republiki,« je menil češki pred-

sednik in dodal, da ne ra- se v praškem parlamentu zume, kako lahko nekateri začela ta teden. Izjavo o spravno izjavo označujejo spravi sta nemški kancler za izdajo čeških interesov. Helmut Kohl in češki pre-Razprava in glasovanje o mier Vaclav Klaus podpi-nemško-česki izjavi, naj bi sala 21. januarja.(STA)
NOVICE
SLOVENIJA / PO SPODLETELEM GLASOVANJU V DRŽAVNEM ZBORU
Slovenija prejela vabilo za sodelovanje v Sforju
LJUBLJANA - Generalni sekretar zveze NATO Ja-vier Solana je slovenski vladi poslal pismo, s katerim Slovenijo tudi uradno vabi, naj prispeva svoje sile za operacijo SPOR v BiH pod poveljstvom zveze NATO. Slovenija se bo tako pridružila večini partnerskih držav, na ta naCin pa bo, kot poudarjajo na zunanjem ministrstvu, dokazala svojo privrženost evroatlantski zunanejpolitieni usmeritvi. Solana se je v pismu tudi zahvalil Sloveniji za njen prispevek pri izvajanju operacije v BiH. Slovenija namreč silam zveze NATO, ki sodelujejo v operaciji v BiH, dovoljuje prehod preko svojega ozemlja. Naslednji korak za operacionalizacij o slovenskega sodelovanja v SPOR bo dogovor o konkretizaciji slovenske ponudbe ter podpis sporazuma o sodelovanju in finančnega sporazuma v obliki izmenjave pisem. Slovenija je Sforju ponudila širSo logistično podporo in dva Častnika slovenske vojske, ki naj bi delovala izven ozemlja BiH. Poleg tranzita Cez slovensko ozemlje gre tudi za razpoložljivost letališča v Cerkljah, helikoptrske prevoze, zmogljivosti centra za zaščito in reševanje na Igu, opremo za razminiranje in 100 postelj Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Operacija SPOR bo trajala 18 mesecev, ena njenih glavnih nalog pa je zagotovitev varnostnega okvira za izvedbo volitev ter nudenje ustrezne podpore Organizaciji za varnost in sodelovanje pri pripravi vohtev. (STA)
Prešernovi nagrajenci Filozofske fakultete
LJUBLJANA - Filozofska fakulteta je ob slovenskem kulturnem prazniku v zbornieni dvorani Univerze v Ljubljani 14 študentom slovesno podelila Prešernove nagrade Filozofske fakultete za leto 1996. Nagrade so dobili: Tatjana Habinc, Jožica Možina, Janez Mlinar, Igor VVeigel, Mimi Urbanc, Renato Horvat, Mojca M. StomiloviC, Sanda Suka-rova, Uršula Marija Ceršak Bojana Tomc, Vanesa Matajc, Matija Ogrin in Mojca Medvedšek. (STA)
Predstavitev dvojezične slovensko-hrvaške izdaje romana Augusta Šenoe
ZAGREB - V palači Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu bo danes predstavitev dvojezične slovensko-hrvaške izdaje romana Augusta Senoe Nagelj s pesnikovega groba. Slovesnosti se bo poleg predsednika Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Ivana Supka udeležil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti'France Bernik, omenjeni kulturni dogodek pa naj bi pomenil tudi začetek intenzivnejšega sodelovanja med akademijama, so sporočiti s SAZU.
Drnovšek začel s pogovori o sestavi nove vlade
SDS dopušča možnost vstopa katere izmed pomladnih strank v vladno koalicijo, SDS za enotnost pomladnikov, SKD za tehnično vlado
LJUBLJANA- Mandatar Janez Drnovšek je zaCel, za zdaj še neformalno, drugi krog pogajanj o sestavi nove vlade, potem ko je v Četrtek, 6. februarja, državni zbor zavrnil prvi predlog ministrske ekipe. Premier mora novi predlog vladnega kabineta poslati v DZ najkasneje v nedeljo. Formalnega predloga za sestavo nove vlade premier strankam, potencialnim partnericam, še ni posredoval, zatrjujejo strankarski viri, kljub temu pa se večina strank intenzivno pripravlja na pogajanja. Včeraj so o nastalem stanju razpravljali tudi na sejih vodstev nekaterih strank
Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik ne izključuje nobene od rešitev, meni pa, da za zdaj ostaja najbolj realna možnost sestave vlade, kakršno je Drnovšek že predlagal, z morebitnimi spremembami po posameznih resorjih. Izhodišča SLS za drugi krog pogajanj o sestavi nove vlade bodo podobna sedanjim, ob dejstvu, da je razmerje v parlamentu uravnoteženo, je povedal Podobnik, ki se je minuti konec tedna že sešel s predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Slo je zgolj za uvodno, neformalno izmenjavo mnenj, je pojasnil. Premier se bo v tem tednu sešel z vsemi predsedniki strank. V zvezi s predčasnimi volitvami pa je Podobnik dejal, da bi bilo treba predvsem urediti zakonodajo oziroma spremeniti ustavo, ki zdaj otežuje izvedbo takšnih volitev. Predsednik SLS meni, da vlada narodne enotnosti ostaja možna rešitev, in je po njegovem mnenju boljša od predloga, ki ga je dal Janez Drnovšek, vendar ji ne pripisuje velikih možnosti.
Vlada sestavljena po formuli šti-
ri krat ena, to je koalicija treh pomladnih strank z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Janezom Drnovškom kot mandatarjem, je po Podobnikovih besedah mogoča ob pogoju, da mandatar pri sestavi takšne vlade programsko in kadrovsko upošteva volilne izide. Koaliciji ena plus ena, to je vlada, ki bi jo sestavljali le LDS in SLS, Podobnik ne pripisuje velikih možnosti. Meni namreč, da ostaja eno od izhodišč za oblikovanje nove vlade vstop vseh treh ti. strank slovenske pomladi v vlado.
Za oblikovanje tehnične vlade, ki pomeni predčasne volitve, obstaja po Podobnikovih besedah kar nekaj Cejev. O takšni rešitvi se mora strinjati zadosten krog strank, ki se zavestno odrečejo neposredni izrazito aktivni politični vlogi. Tehnično vlado bi bilo mogoCe oblikovati, "Ce bi bil sedanji predsednik vlade pripravljen odstopiti ati Ce bi še po enem neuspehu v DZ predsednik Kučan sam podprl tretjega kandidata". Podobnik je omenil še vzporedno možnost, in sicer krog pogovorov, ki bi jih kot predsednik SLS izpeljal s parlamentarnimi strankami, da bi ugotovil, Ce obstaja možnost "za kakšno drugačno rešitev, ob dejstvu, da predsednik vlade nima večine v DZ". Opozoril je na začetno pobudo strank slovenske pomladi in menil, da bi se bila morda "katera od strank pripravljena vključiti v dogovarjanje, da bi tako prišli do nove slovenske vlade in presegli sedanji pat položaj".
Predsedstvo Socialdemokratske stranke (SDS), ki sicer ni sprejemalo obvezujočih sklepov, je med drugim sprejelo soglasno statisCe, da je - glede na veljavne zakone.
poslovnik državnega zbora in ustavo - na potezi mandatar. Kot je STA izvedela iz virov SDS, predsedstvo stranke pričakuje, da bo mandatar prišel na dan z novimi predlogi. SDS se je pripravljena pogovarjati, kako preseči nastali položaj, vendar pod pogojem, da so vse možnosti odprte, t.j. da pogodbe, ki jih je Drnovšek sklenil s političnimi strankami, ne veljajo več. Predsedstvo SDS je razpravljalo tudi o predčasnih volitvah in menilo, da bi se morale stranke dogovoriti tudi o tej možnosti. Hkrati so biti Člani predsedstva na včerajšnji seji, ki se je zaradi bolezni ni udeležil predsednik stranke Janez Janša, soglasni, da je sodelovanje t.i. pomladnih strank prva in glavna prednostna naloga.
V nastalih okoliščinah po neu-
ga odbora Slovenskih krščanskih demokratov, ki se je sestal na popoldanski seji, najprimernejši izhod tehnična vlada, ki bi presegla pat pozicijo in izvedla za Slovenijo nujne projekte. Ce ta predlogjie bi dobil podpore, se bodo krščanski demokrati, kot so sporočiti, pri morebitnih pogovorih o sestavljanju nove vlade ravnati po že sprejetih sklepih glede moralnih, demokratičnih in programskih pogojev.
Slovenski krščanski demokrati bodo tudi po neuspelem poskusu izvolitve vlade pri postavljanju jasne demokratične alternative sodelovati s Slovensko ljudsko stranko (SLS) in Socialdemokratsko stranko (SDS), je še zapisano v sporočilu za javnost.
Iz vrst strank koalicije pa je včeraj zavzela stališče samo Demokra-
etrsmVn nnnVmonrpiv
(DeSUS). Po ocenah predsednika Jožeta Globacnika se po padcu prvega predloga mandatarja Janeza Drnovška za sestavo nove vlade v odnosih med DeSUS in LDS oziroma predsednikom vlade ni nic spremenilo; o nastalih razmerah bo predvidoma v sredo, 12. februarja, razpravljal strankin republiški odbor, ki bo med drugim obravnaval tudi možnost zgolj "zunanje podpore vladi".
Kot je povedal strankin predsednik, še naprej ostaja v veljavi sklenjeni sporazum z mandatarjem, v medsebojnih odnosih med strankama pa ostaja vse tako kot doslej, in to ne. glede na morebitna dogovarjanja Janeza Drnovška z drugimi strankami. Sicer pa bi bilo po prepričanju DeSUS dobro oblikovati vladno koalicijo s sotidnejšo podporo v državnem zboru, pri Čemer stranka kot možno koalicijsko partnerico podpira predvsem Slovensko ljudsko stranko (SLS).
Sredi tega tedna bodo o nastalih razmerah spregovoriti tudi elani republiškega odbora DeSUS. Kljub temu, da so v stranki zadovoljni z vlogo in kadrovsko zasedbo, ki naj bi jim pripadala po zavrnjenem predlogu za sestavo nove vlade, pa naj bi na bližnjem sestanku med ostalimi možnostmi razpravljati tudi o morebitni zgolj "zunanji podpori vladi". To naj bi po GlobaC-nikovih pojasnilih pomenilo, da bi se bila stranka morebiti pripravljena odpovedati ponujenemu ministrskemu položaju, zasedla pa bi nekaj mest državnih sekretarjev.
SinoCi pa sta se srečati tudi vodstvi Združene tiste sosialnih demokratov (ZLSD) in Liberalne demokracije Slovenije (LDS). (STA)
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■'CCT so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1997 in zapadlostjo 1. januarja 2004.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. julija in 1. januarja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 6,15%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Varčevalci privatniki lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Bane a dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 12.
februarja.
■	Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. januarja 1997; ob vplačilu (17. februarja) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
CERKNICA / PUST SE JE DOTAKNIL TUDI POLITIKOV
Za Butale so poslanci »ena sama obfemenHev«
Govor Butalskega župana Frančiška prvega
CERKNICA - Vrhunec cerkniških pustnih prireditev, ki so se začele minuli Četrtek z žaganjem babe, je bil nedeljski pustni sprevod. V dobri uri trajajoči povorki, ki so jo letos poimenovali Butalske zdrahe, so se zvrstile tradicionalne cerkniške maske, kot so slivniške coprnice s pracopmico Uršulo na Čelu, povodni mož Jezerko, šCuka velikanka, veliki žabec, hudič, ki žene polhe past, in Hribci. Prireditelji pa so tudi poskrbeti, da letošnji sprevod ni prezrl tudi vseh aktualnih dogodkov, ki pestijo "slovenske Butalce". Pustni sprevod, ki je bil zaradi sončnega in toplega vremena dobro obiskan, pa so dopolnile tudi številne gostujoče pustne skupine, godba na pihala in mažoretke.
Butalski župan Frančišek prvi je uvodoma pozdravil vse, ki "so se zbrali v središču slovenski Butal". Kot so ugotoviti Butalci po tistem, ko so se skregali s pametjo in so zmagali oni, ne pa pamet, nas pamet le obremenjuje, in zakaj bi se potem ukvarjali s socialo, kulturo, varstvom okolja, tranzicijo in podobnim, se je vprašal. Butalski župan je sicer spomnil, da ni lahko biti samostojen, ko si sam za vse odgovoren in za vse kriv, ter menil, da "Ce smo od podpore iz šverca lepo živeti do sedaj, zakaj ne bi še naprej". V nadaljevanju govora je izrekel kopico pikrih na račun vlade in poslancev, ki so "ena sama obreme itev" in tako v Butalah nepotrebni. Butalske zdrahe se začnejo v Cerknici, končajo pa v Ljubljani, je se pribil Frančišek prvi in pozdravil obiskovalce v različnih jezikih, kar je
dokaz, da "so Butale doma na vsej zemeljski obli".
Korenine cerkniškega pustnega festivala segajo v leto 1970, ko so ustanovili pustni odbor. Leta 1978 je iz Slivnice priletela pramati vseh kasnejših čarovnic, coprnica Uršula, v naslednjih letih pa so se ji pridružile še druge pustne maske. Cerkniški karneval je tesno prepleten z notranjskimi pustnimi šegami in običaji, vsako leto pa se z uglednim mestom v pustnem sprevodu pokloni tudi znamenitemu Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je glas o edinstvenem cerkniškem jezeru ponesel v svet. Povorko, s katero so Butalci letos obeležili pust, svoj najveCji praznik, pa so popestrile tudi skupine iz primorskega Liga, iz Iške vasi, Ribnice, mažoretke iz Povirja ter godbe na pihala iz Logatca in Bežigrada. Pustno rajanje v Cerknici se je nadaljevalo tudi popoldne, ko so za dobro razpoloženje na cerkniških uticah poskrbele številne glasbene skupine. (STA)
V nedeljo na Ptuju 40.000 obiskovalcev
PTUJ - Gospodarsko interesno združenje Petovio vivat je v nedeljo popoldne pripravilo osrednjo in najbolj množično pustno prireditev v Sloveniji, 37. kurentovanje. Pripravili so pustni sprevod, v katerem je sodelovalo okoli 2000 pustnih tikov, organizatorji pa so ocenili, da je mesto obiskalo približno 40.000 ljudi. (STA)
Compagnoni na SP brez konkurence
Zlati kolajni sta še povečali njeno p>opularnost Speli Pretnar v veleslalomu zmanjkalo moči
ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V SESTRIERU [H POLETI ^
Primož Peterka tudi kralj poletov
V	Kulmu je letel 203 m
KULM - Primož Peterka je zdaj tudi kralj smučarskih poletov. V nedeljo je na drugi tekmi na avstrijski letalnici v Kulmu poletel 203 metre daleč in ugnal vse tekmece. Z novo zmago je še povečal svojo prednost v skupnem seštevku točkovanja za svetovni pokal. Peterka je s skokom 195, 5 m vodil že po prvem poletu, nato pa je zdržal tudi psihični pritisk, ko je Andreas Gold-herger skočil 200, 5 m in trdno prevzel vodstvo.
V	svetovnem pokalu ima Peterka zdaj 1.097 točk, Die-ter Thoma 984, God-bergerpa 817.
SESTRIERES - Deborah Compagnoni je z nedeljsko zmago v veleslalomu (pred Švicarko Rotenovo in Francozinjo Piccardovo) najavila resno »kandidaturo«, da z dve ma zlatima medaljama postane najuspešnejša udeleženka (udeleženec) svetovnega smučarskega prvenstva v Se strieru. Teoretično jo sicer lahko kdo Se prehiti ah dohiti, vendar pa sta ji zlati kolajni že prinesli velik finančni uspeh. 2e doslej je bila Com-pagnonijeva ena od tistih smučark, ki se je po sponzorskih pogodbah lahko merila z najuspešnejšimi moškimi (razen s Tomho), zdaj pa naj bi se ves »business«, ki spremlja njene uspehe Se podvojil. Slo naj hi za približno dve milijardi lir letno, novi uspehi pa so že tako veliko popularnost Compagnonijeve dvignili do neslutenih višin.
Ker v hitrih disciplinah ne nastopa, je zanjo svetovno prvenstvo praktično končano, pozornost pa že usmerjena v nadaljevanje tekem za svetovni pokal. Tam Compagnoni-jevo zanima predvsem skupna zmaga, ki pa je dejansko nedosegljiva, čeprav se razmišlja o možnosti, da bi nastopila tudi na nekaterih superveleslalomih. Toda za letos je že prepozno, da bi lahko realno razmišljala o možnosti, da dohiti VVibergovo.
Od slovenskih smučark je Spela Pretnar v veleslalomu osvojila 11. mesto. Morda je imela celo možnosti za precej višjo uvrstitev (Leila Piccard, ki je bila na koncu tretja, je bila po prvem teku mesto za njo), toda zmanjkalo ji je moči. Pretnarjeva je bila kar zadovoljna s svojim nastopom: »Ce mi ne bi v obeh tekih v drugem delu zmanjkalo moči, bi bila uvrstitev veliko boljša. Toda kljub temu je to zame lepa spodbuda za nada-
ljevanje, saj vidim, da se spet lahko prebijem med najboljše, o čemer sem letos že močno dvomila. Seveda pa se bom morala predvsem fizično veliko bolje pripraviti.« Dobro je smučala tudi Nataša Bokal, ki je bila osemnajsta.
VRSTNI RED ŽENSKEGA VRT .ESI.ATDMA: 1. Deborah Compagnoni (Ita) 2:39.19
(1:17.64 + 1:21.55), 2. Karin Roten (Svi) 2:39.99 (1:18.37 + 1:21.62), 3. Leila Piccard (Fra) 2:40.95 (1:19.58 + 1:21.37), 4. Anita VVachter (Aut) 2:41.10 (1:18.75 + 1:22.45), 5. Katja Seizinger (Nem) 2:41.25 (1:19.18 +1:22.07), 6. Pemilla Wiberg (Sve) 2:41.34 (1:19.16 + 1:22.18), 7. Isolde Kostner (-Ita) 2:41.61 (1:19.20 + 1:22.41), 8. Sonja Nef (Svi) 2:41.64 (1:19.34 + 1:22.30), 9. Maria Rienda Contreras (Spa) 2:41.85 (1:19.21 + 1:22.64),
10.	Andrine Flemmen (Nor) 2:41.90 (1:19.45 + 1:22.45),
11.	Spela Pretnar (Slo) 2:42.04 (1:19.47 + 1:22.57),
12.	Martina Ertl (Nem) 2:42.17 (1:19.69 + 1:22.48),
13.	Heidi Zurbriggen (Svi) 2:42.23 (1:19.12 + 1:23.11),
14.	Hilde Gerg (Nem) 2:42.72 (1:19.76 + 1:22.96), 15. So-phie Lebane (Fra) 2:43.10 (1:20.32+ 1:22.78) itd.
Danes na SP za kolajne v ženskem »supergeju«
Na svetovnem prvenstvu bo danes na sporedu zenski su-erveleslalom. Kan-idatk za zlato je
Pernillo VViberg, Nemko Katjo Seizinger in Italijanko Isolde Kostner. Start tekme bo ob 13. mi, neposredni TV prenos pa bo po RAI 3 in TMC.
Včeraj je bil na sporedu tudi prvi trening za zenski smuk. Najhitrejša je bila Seizingerjeva pred Avstrijko Schusterjevo in Ko-stnerjevo.
5 ZMAG V SVETOVNEM POKALU
Konec športne kariere za Marca Girardellija
SESTRIERE - Eden najboljših alpskih smučarjev v zgodovini, 33-letni Avstrijec z luksemburškim potnim listom Marc Girardelh, je včeraj najvail, da se poslavlja od tekmovalene-ga smučanja. Girardelli je v svoji karieri osvojil štiri zlate kolajne na svetovnih prvenstvih, dve srebrni olimpijski kolajni, kar petkrat pa je bil tudi zmagovalec svetovnega pokala. Upal je, da bo tudi tokrati premagal poškodbe in tekmoval do Nagana, toda to so bili očitno računi brez krčmarja.
■ KOŠARKA / KLJUB PORAZU PROTI ROLLVJU h
S »Teom« Genertel pridobil igralca
evropskega formata
Izreden krstni nastop slovenskega reprezentanta Teomana Alibe-goviča pred privrženci Genertela je skazil poraz, ki tržaškega košarkarskega prvoligaša morda že obsoja na izpad v A2 ligo. V tržaški športni palači se je v nedeljo v prvenstveni tekmi proti moštvu Rolly iz Pistoie odvijala prava drama z drami primernim koncem. »Naš« Teo je naredil vse, kar je hilo v njegovih močeh, da bi preprečil takšen razplet. Ko bi v podaljšku zadel vsaj enega od dveh metov za tri točke, za katera se je odločil iz obupa, ko je v njegovem novem moštvu pokalo že po vseh šivih, in bi morda s tem omogočil zmago Genertela, bi prav gotovo v hipu postal junak Trsta, nam vsem pa bi prvič po »tekabeju« spet nudil dober argument, da se lahko pohvalimo pred someščani italijanske narodnosti.
Povsem nesporno je namreč, da je Genertel z Alibegovičem (na sliki foto Balbi/Kroma) pridobil igralca evropskega formata. Izreden »score« (45 minut, 26 točk, 10:10 v metih za dve točki, 6:6 v prostih metih, Sest skokov, dve asistenci, ena pridobljena, nobena izgubljena žoga, šest pridobljenih osebnih napak, z edino negativno noto 0:4 v metih za tri točke) je rezultat zmesi znanja, borbenosti, koncentracije, izkušenosti, prilagodljivosti, premeteno-
sti, sposobnosti ocenjevanja različnih situacij, skratka, vsega tega, čemur z eno besedo pravimo igralčeva inteligenca, kakršno je v Italiji sposoben - še zlasti pa pripravljen - nuditi le malokateri ameriški košarkar. Povsem normalno je, da so tudi ostali košarkarji Genertela Alibegoviča takoj priznali za svojega li-derja. Ko jih je po petih minutah zbral v krogu sredi igrišča, da bi jih pokaral zaradi raztresene igre in pozval naj stisnejo zobe, so mu vsi sledili kot pohlevne ovčice in ga poslušali s sklonjenimi glavami.
Da je pravi profesionalec, pa je Alibegovič pokazal tudi po tekmi.
Sredi kritik na račun trenerja Steffeja (gledalci so po tekmi igralcem ploskali) in petjem De profundisa za moštvo, je skeptičnim novinarjem navidezno povsem prepričano razlagal, da so za poraz krivi sami igralci, ker niso dovolj disciplinirano sledili trenerjevim navodilom, da pa so dovolj močni, da zmagajo na vseh preostalih tekmah.
Upajmo, da bo res tako in da bo Genertel ostal v Al ligi. Ce ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi tega, ker bi bilo tako kaj več možnosti, da bi lahko Alibegoviča v Trstu občudovali tudi v prihodnji sezoni.
Aleksander Koren
NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...
V	nogometni B ligi nič novega
IZIDI 21. KOLA: Bari - Cosenza 1:0, Castelsangro -Foggia 1:3, Chievo - Lucchese 1:0, Genoa - Cremonese 3:0, Padova - lecce 0:0, Palermo - Brescia 3:2, Raveima - Pescara 0:1, Reggina - cesena 0:1, Salemitana - Em-poli 1:1, Torino - Venezia 1:1.
VRSTNI RED: Lecce 39, Pescara 37, Torino 36, Brescia 34, Bari 32, Genoa in Empoli 31, Foggia 30, Chievo in Ravenna 28, Lucchese in Paova 24, Venezia, Palenno in Reggina 23, Cosenza, Salemitana in Castel di Sangro 22, Cesena 21, Cremonese 19.
V	C2 ligi samo remi Triestine
Sandona - Triestina 1:1 (0:0)
Strelca: Scattini v 75. in Zanon v 81. minuti
SANDONA: Cerretti, Russo, Cinetto, Striuli, Giaco-min, Zanon, Baiana, Zanutta (od 74. min. Samaritani), Bazzani, Tomaselli, Facchini (od 62. min. Bonal-do)
TRIESTINA: Vinti, Corino, Benetti, Brevi, Scattini, Aldrovandi (od 82. min. Ubaldi), Camporese (od 76. min. Aubameyang), Pavanel, Spilli, Polmonari, Mar-sich (od 46. min. Birtig)
IZIDI 21. KOLA: Baracca - Forli 0:0, Iperzola -Arezzo 1:1, Maceratese - Giorgione 2:2, Piša - Ponte-dera 2:1, Rimini - Ponsacco 2:0, Sandona - Triestina 1:1, Temana - Livorno 1:0. Tolentino - Fano 1:1, Vis Pesaro - Massese 1:1.
VRSTNI RED: Livorno in Temana 40, Piša 34, Maceratese 33, Giorgione 31, Triestina, Arezzo in Baracca 28, Rimini 27, Vis Pesaro, Sandona in Iperzola 26, Tolentino in Ponsacco 23, Forli 22, Pontedera 21, Massese in Fano 20.
PRIHODNJE KOLO: Forli - Triestina
V	košarkarski Al ligi položaj Genertela vse težji
Genertel - Rolly 91:94 (35:44,78:78)
Genertel: Biganzoli 3, FiriC 14, Laezza 10, Tonut 2, Guerra 19, Herriman, Vianini 9, Gianolla 4, Pol Bo-detto 4, Alibegovič 26.
Rolly: Taylor 10, Crippa 6, Soragna, Thomas 26, Spagnoli 8, Tufeno 2, Minto 14, Coltellacci, Miller 26, Capone 2.
PM: Genertel 18:25; Rolly 20:21; MET ZA 3T: Genertel 9:29 (Biganzoli 1:1, Firič 2:7, Laezza 1:4, Tonut 0:1, Guerra 5:10, Gianolla 0:2, Alibegovič 0:4); Rolly 4:9 (Crippa 2:3, Soragna 0:1, Spagnoli 2:2, Minto 0:2, Coltellacci 0:1); 4000 gledalcev.
OSTAU IZIDI 21. KOLA: Kinder Bologna - Stefa-nel Milan 97:75, Mash Verona - Telemarke! Rim 80:72, Cagiva Varese - Viola Reggio Calabria 94:75, Fontanafredda Siena - Montana Forli 76:72, Scavolini Pesaro - Polti Cantu 86:81, Benetton Treviso - Team-system Bologna 65:61.
VRSTNI RED: Benetton 38, Kinder 34, Stefanel 30, TeamSystem 26, Mash 22, Cagiva, Telemarket in Rol-ly 20, Fontanafredda 18, Polti in Viola 16, Scavolini
14,	Genertel 12, Montana 8.
PRIHODNJE KOLO: Viola - Genertel
V A2 ligi poraz Dinamice
Koncret Rimini - Dinamica Gorica 71:65 (30:32)
Koncret: Scarone 14, Romboli 5, Rusin, Agostini, Righetti 6, Dallamora 2, Benzi 10, Wylie 19, Chandler
15,	Morri.
Dinamica: Fazzi, Stokes 12, Fumagalli 11, Cambridge 22, Beason 2, Riva, Mian 16, Foschini, Gilardi 2, Bellina.
PM: Koncret 18:20, Dinamica 15:19
OSTALI IZIDI 23. KOLA: Cfm Reggio Emilia - Bini Viaggi Livorn084:78, Casetti Imola - Chc Montecatini 70:71, Serapide Pozzuoli - Juve Caserta 85:81, Faber Fabriano - Jcoplastic Battipaglia 97:83, Banco Sarde-gna Sassari - Floor Padova '89:99.
VRSTNI RED: Koncret 34, CFM 32, Dinamica in Serapide 26, Bini Viaggi, CHC, Faber in Casetti 24, Caserta 22, Banco Sardegna 20, Jcoplastic 16, Floor 4.
PRIHODNJE KOLO: Dinamica - Casetti.
Totocalcio: 5 novih milijarderjev
PRAVILNA NAPOVED: 211 X12 2XX 2XX1; DO-
BITKI: 13 (5 dobitnikov) 1.489.698.000 lir; 12 (223 dobitnikov) 33.401.000 lir.
Tudi totogol milijarden
PRAVILNA KOMBINACIJA: 4-8-9-10-13-14-17-30; DOBITKI: 8 (6 dobitnikov) 1.035.151.000 lir; 7 (1053 dobitnikov) 4.423.700 lir; 6 (46086 dobitnikov) 100.200
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 12 11 XI XI IX 2X; dodatna dirka: 1-7; DOBITKI: 14 (3 dobitniki)
364.030.000	lir; 12 (56 dobitnikov) 10.288.000 lir; 11 (1148 dobitnikov) 501.000 lir; 10 (10.080 dobitnikov)
57.000	lir.
V slovenski moški odbojkarski Al ligi Fužinar ugnal Maribor
IZIDI 8. KOLA: Fužinar - Gradis Maribor 3:0 (15:9, 15:12, 15:4), Salonit Anhovo - A banka Olimpija 3:1 (15:7, 15:9, 14:16,15:12), Krka Novo mesto - Šoštanj Topolšica 2:3 (8:15, 8:15,15:7,15:5,12:15), POmgrad Murska Sobota - Kamnik 3:0 (15:4,15:4,15:5)
VRSTNI RED: Salonit in Gradis 14, Fužinar 10, A banka in Pomgrad 8, Krka 6, Topolšica 4, Kamnik 0.
PRIHODNJE KOLO: Gradis - Salonit, A banka -Pomgrad, Kamnik - Krka, Topolšica - Fužinar.
SOL ženske: Koper v vodstvu pred Infond Branikom
IZIDI 8. KOLA: Kemiplas Koper - TPV N. mesto 3:2 (15:13,15:11, 7:15, 11:15, 5:15), Infond Branik -Špecerija Bled (15:10, 15:9, 11:15, 16:14), Ljutomer ZMB - Kaepa SOU Vital Fmpi LJ 3:0 (15:6,15:5,15:8), Krim Ljubljna - Murska Sobota 3:1 (17:15,15:0,13:15, 15:10).
VRSTNI RED: Koper 14, Infond Branik 12, TPV in Ljutomer 10, Krim 8, Špecerija 6, Sobota 2, Kaepa 0
NOVICE
i
S
. : H

Jutri Anglija - Italija za nastop na SP v Franciji
LONDON - Izbranci Cesara Maldinija so včeraj v Covercianu opravili zadnji trening pred jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za nastop na SP v Franciji proti Angliji na Wembleyu. Težav s poškodbami naj ne bi bilo, nared sta tudi Costacurta in Nesta. Po treningu so se z avtobusom odpeljali v Piso, od koder so poleteli v London.
Simoni zanikal dogovor s Sampdorio
NEAPELJ - Trener nogometašev Napolija Luigi Simoni je včeraj demantiral pisanje enega od italijanskih športnih dnevnikov, da naj bi ze dosegel dogovor s Sampdorio. »Z nikomer se nisem ničesar dogovoril,« pravi Simoni, ki je trenutno v Belgiji. Prav tako je zanikal, da naj bi nameraval zapustiti Napo-li, s katerim ima letno pogodbo. Vodstvo kluba je s tem v zvezi izjavilo, »da ima v trenerja polno zaupanje.« Za ta teden je tudi predvideno srečanje med Simonijem in upraviteljem Napolija Innocen-tijem, na katerim naj bi govorih o obnovi pogodbe. Napoli je Simoneju ponudil podaljšanje pogodbe že po koncu prvega dela, toda trener, ki ni nikoli zanikal, da ga v svoje vrste vabita Sampdoria in In-ter, je takrat dejal, naj se še nekaj časa počaka.
Poraz odbojkarjev ŠK Dob
CELOVEC/SALZBURG - V končnici avstrijskega odbojkarskega prvenstva v 1. zvezni ligi je SK Dob izgubil tudi drugi dvoboj z ekipo PL Salzburg - tokrat v gosteh - z 0:3, kljub temu pa uspešno ubranil četrto mesto, ki pomeni kvalifikacijo za evropska tekmovanja. Prednost pred petouvrščenim Sokolom z Dunaja znaša kar šest točk, na sporedu pa je so samo še štiri tekme. (I.L.)
izidi in lestvice
»ELITNA LIGA « / V 19 KOLU
PROMOCIJSKA LIGA / V 19 KOLU
Elitna liga
IZIDI 19. KOLA: Aquileia - Gradese 2:1; Centro Mobile -Sevegliano 0:0, Farma - S. Sergio 0:0, Juventina - S. Marco 1:1, Manzanese - Rivignano 1:1; Pozzuolo - Sangiorgina 2:3, Ronchi - Tamai 0:0, Sacilese - Pro Fagagna 2:2. VRSTNI RED: Rivignano 34, Tamai in Sacilese 33, Sangiorgina 30, Manzanese 26, Gradese, S. Sergio, Centro Mobile, P. Fagagna in Rala S. Marco 24, Pozzuolo, Juven-t i na 22, Sevegliano in Aquileia 20, Farma 19, Ronchi 16. 'IHODNJE KOLO: Gradese- Juventina.
Promocijska liga
IZIDI 19. KOLA: Capriva - Lucinico 2:0, Flumignano -Manzano 0:2, Maranese - Aiello 2:1, Mossa - Ponziana 1:0, S. Canzian - Sovodnje 1:1, S. Luigi - Staranzano 0:0, Trivignano - Primorje 1:0, Zarja - Cussignacco 3:1.
VRSTNI RED: Mossa 40, Capriva 35, Zarja in Lucinico 32, S. Luigi 31, Ponziana, Trivignano in Maranese 28, So-vodnje in Flumignano 22, Cussignacco 21, Manzano 20, S. Canzian 19, Primorje 17, Aiello in Staranzano 15. PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - Zarja, Lucinico - Primorje
1.	amaterska liga
IZIDI 19. KOLA: Cividalese - Costalunga 4:2, Como - Vesna 3:1, Forgaria - Tavagnacco 1:1, Opicina - Z. Rabuiese 1:0, Reanese - Riviera 0:1, Tarcentina - Union 91 3:1, Tor-. unese - Medeuzza 1:0, Valnatisone - Pagnacco 1:1. RSTNI RED: Torreanese 38, Pagnacco 37, Cividalese 34, orno 32, Costalunga in Valnatisone 31, Vesna 28, Riviera 26, Union 91 in Opicina 22, Reanese 18, Tavagnacco in Medeuzza 17, Forgaria 12, Zaule Rabuiese 11. PRIHODNJE KOLO: Vesna - Reanese.
2.	amaterska liga
Skupina D
IZIDI 17. KOLA: Latte Carso - Portuale 2:0, Medea - Ma-riano 1:1, Moraro - Pro Farra 2:1, Primorec - CGS 1:0, Pro Romans - Villesse 0:2, Tone - Pro Cervignano 0:1, Villa-nova - Kras 3:1.
VRSTNI RED: Latte Carso 38, Pro Romans 34, Mariano 29, Primorec in Villanova 27, Moraro 23, Villesse 22, Pro Cervignano 21, Pro Farra, Medea, Portuale in Tone 20, CGS 9, Kras 8.
PRIHODNJE KOLO: Kras - Latte Carso, Pro Cervignano -Primorec.
Skupina E
IZIDI 17. KOLA: Aurora - Olimpia 0:0, Premaniacco -Isonzo 1:1, Breg - Serenissima 2:0, Chiarbola - Poggio 1:0, Domio - Piedimonte 3:0, Natisone - Ancona 1:2, Sagrado -Audax 0:0.
VRSTNI RED: Domio 38, Ancona 30, Chiarbola 28, Isonzo in Poggio 27, Breg in Natisone 26, Piedimonte 23, Premaniacco, Sagrado in Olimpia 18, Aurora 16, Audax in Serenissima 10.
PRIHODNJE KOLO: Poggio - Breg.
3.	amaterska liga
Skupina F
IZIDI 17. KOLA: Azzuna - Mladost 0:1, Buttrio - Verme-gliano 1:1, Fogliano - Paviese 2:1, Grado - Romana 1:3, S. Vito - Pieris 1:2, Strassoldo - Terzo 1:1, Villa - Begliano 2:2.
VRSTNI RED: Mladost 35, Vermegliano 34, Begliano in Villa 33, Fogliano 29, Azzuna 26, Strassoldo in Romana 23, Paviese 22, Pieris 21, Terzo 17, Grado 12, S. Vito 11, Buttrio 8.
PRIHODNJE KOLO: Mladost - Grado.
Skupina G
IZIDI 17. KOLA: Breg B - Cus 3:3, Campanelle - Union 3:1, Montebello D. Bosco - SantAndrea 2:3, Roianese -Venus 4:0, San Vito - Latte Carso 2:1, Servola - Gaja 0:4. VRSTNI RED: Roianese 37, S. Andrea 36, Gaja 34, Servola 30, Campanelle 28, Montebello D. Bosco 18, Cus Trie-ste 14, Union 12, Breg 11, S. Vito 10, L. Carso, Venus 9. PRIHODNJE KOLO: Gaja - Roianese, Sanf Andrea - Breg.

■
u
H
■
Po odličnem začetku se je morala Juventina zadovoljiti s točko
Zanesljiva zmaga Zarje, Sovodnje so si opomogle, Primorje v nevarnih vodah
Bazovci ostali le z devetimi igralci na igrišču
Juventina - Itala San Marco 1:1 (1:1)
JUVENTININ STRELEC: Gambino v 7. min.
JUVENTINA: Zanier, Kaus, Bastiani, Romano, Villani, Prodorutti, Gambino, Marega (Zamar), Tabaj (Braida), Montina, Trampuš.
Standreska ekipa je na nedeljskem srečanju proti Itali iz Gradišča iztržila le točko, čeprav si je nadejala precej več, saj je njeno stanje na lestvici vse prej kot spodbudno. Naše moštvo je prvih 25 minut igralo v velikem slogu. Zasluženo je povedlo že v 7. minuti z golom Gam-bina. Marega je preigral branilca, lepo podal do Gambina, ki je poslal žogo v nasprotnikovo mrežo. V 25. minuti pa so gostje izenačili z enajstmetrovko, ki jo je sodnik Caccia iz Busto Arsizia precej radodarno dosodil gostom, medtem ko je nato spregledal vsaj dve najstrožji kazni v korist našega moštva, in to po znantno hujših prekrških gostujočih branilcev. Sicer pa kaže, da v tem prvenstvu Juventina zares nima sreče s sodniki... Treba pa je tudi pristaviti, da sodnik ni vplival na končni izid tekme. Stan-drežci, ki zadnje čase niso v najboljši formi, so tudi na tem srečanju premalo samozavestno in odločno igrali, da bi lahko strli odpor žilavih nasprotnikov, ki so zelo izkušeni. Izkoristili so namreč sodnikovo »prizanesljivost« in s taktičnimi prekrški prekinjali akcije in seveda s tem tudi tempo igre domačinov.
Standrežci so po nedeljskem kolu 11. na lest-
Tullio Bastiani
vici skupno s Pozzuolom. Za sabo imajo trenutno štiri ekipe, spored, ki jih še čaka, pa ni najlažji. 2e v nedeljo jih čaka težko gostovanje v Gradežu.
Como - Vesna 3:1
(1:1)
Strelec za Vesno: G. Germani v 1. minuti
VESNA: Santoro, Vandel, Grovini, Cutra-ra, Soavi, Majcen, Cos-sutta (v 60. min. Šušteršič), G. Germani, Fonda, Sannini, Pussi-ni (v 79. M. Germanij.
Vesna je v Comu zamudila lepo priložnost za zmago, namesto tega pa se je morala na koncu sprijazniti z razmeroma prepričljivim porazom. Že v 1. minuti je namreč Germani Križane popeljal v vodstvo, v 12. minuti pa je
Zarja - Cussignacco 3:1 (3:0)
Strelci: v 26. min. Lorenzi, v 29. Ravalico, v 45. Pet-tarosso in v 82. min. (Um) Nigris.
ZARJA: Cocevari, Dussa-ni, Donaggio (v 83. min. Buoso), Štrukelj, Lorenzi, Sclaunich, Pettarosso (v 60. min. Valzano), Kalc, Ravalico, Tognetti (v 61. min. Leonardi), Deste.
Čeprav so nastopili z okrnjeno postavo - polega tega pa so v 2. delu ostah le z devetimi igralci (v 52. minuti je bil izključen Lorenzi, v 75. pa Ravalico) zaradi zelo dvomljivihsodniških odločitev - so Bazovci z zelo dobro igro zlomih odpor skromnega Cussignacca, ki je uspel ublažiti poraz šele nekaj minut pred koncvem z golom iz enajstmetrovke. Odločitev je padla že po pr-
imela Vesna na razpolago enajstmetrovko, ki pa je Soavi ni izkoristil.
Namesto 2:0 za Vesno pa je bilo že v 15. minuti 1:1. Križani so imeli do konca polčasa še nekaj priložnosti, toda žoga ni hotela v mrežo. Zato pa so imeli več sreče domačini, ki so v 58. minuti dosegli še drugi gol. Vesna pa nato kljub stalnim napadom ni uspela izenačiti, medtem ko so domačini že po izteku regularnega dela dosegli še tretji zadetek in s tem precej srečno Zmago-
vem delu, ko je Zarja zasluženo vodila s 3:0.
Po razmeroma nezanimivih prvih dvajsetih minutah je Lorenzi v 26. minuti po kotu zatresel mrežo gostov, le tri minute kasneje pa je Ravalico iz bližine še drugič premagal vratarja gostov. Cussignacco ni bil nevaren, na drugi strani pa je v zadnji minuti prvega dela Pettarosso s tretjim golom dokončno odločil zmagovalca.Tudi v nadaljevanju je Zarja diktirala tempo, pa čeprav je že od 52. minute imela igralca manj in samo v zadnjih minutah so gostje iz enajstmetrovke dosegli častni zadetek.
San Canzian - Sovodnje 1:1 (0:0)
STRELEC ZA SOVODNJE: Businelli v 51. min.
SOVODNJE: Tommasi, Černič (Sambo), Tomšič, Cescutti, Bregant, Devetak, Zotti, Interbartolo, Goriup, Vitturelli (Florenin), Busi-nelli.
Sovodenjci so v Škocjanu dosegli zlata vredno točko in se tako pomaknih proti varnejšim mestom na lestvici. Naše moštvo je taktično igralo zelo dobro. V prvem polčasu je osredotočilo igro na sredino igrišča in organizirano odbijalo vse napade gostiteljev. Takoj v uvodnih minutah drugega polčasa je naša ekipa povedla: Goriup je lepo podal žogo do Busi-nellija, ki jo je zaustavil s prsmi in preden se je dotaknila tal, v voleju sprožil silovit strel proti vratom ter ukanil domačega vratarja. Gostitelji so izenačili že 7 minut pozneje s prav tako lepim golom Bertogne. Sovodenjci so se nato zaprli v obrambo in skušali presenečati nasprontika s proti-
napadi, pri čimer je bil še zlasti nevaren Goriup. Do konca se izid ni spremenil, v sovodenjskem taboru pa niso prikrivah zadovoljstva za osvojeno točko, ki je pred nedeljskim domačim derbijem z Zarjo še kako dobro došla. Edina negativna nota nedeljskega srečanja v Škocjanu je četrti rumeni karton, ki si ga je prislužil Cemic, ki bo tako v prihodnjem kolu izključen.
Trivignano - Primorje 1:0 (0:0)
PRIMORJE:	Babich,
Massai (Emili), Guštin, Škabar, M. Stoka, P. Stoka, Le-ghissa, Auber, Pescatori, Creavtin, Mislej.
Prosečani so v nedeljo v Trivignanu zamudili lepo priložnost, da bi osvojili vsaj točko, ki bi bila še kako dobro došla v ogorčenem boju, ki ga bijejo proseški nogometaši za obstanek v ligi. Spet pa je prišla na dan neučinkovitost proseške ekipe v napadu. Srečanje, ki je bilo v glavnem zelo izenačeno, je tako odločil prosti strel, ki ga je uspešno v 26. minuti drugega polčasa izvedel Del Sal. Primorje, ki je v drugem polčasu igralo bolj učinkovito, se je nato požrtvovalno vrglo v napad. V domačem kazenskem prostoru je prišlo do številnih gneč. Vse je kazalo, da bo domači vratar kapituliral. Žoga pa ni šla in ni šla preko gol-Crte in tako je naše moštvo spet ostalo praznih rok. Že v nedeljo bodo Prosečani gostovali pri nevarnem Lucinicu, nakar bodo imeh »peklensko serijo« tekem z neposrednimi tekmeci za obstra-nek v ligi. Na teh tekmah pa bodo morah odločno ju-rišati na zmago. (S.M.)
r[
V 1. AMATERSKI LIGI
Namesto zmage poraz Vesne proti Comu
h
2. IN 3. A M ATERSKA LIGA / NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
3. AL: doberdobska Mladost sama na vrhu
Dobro bera vseh naših ekip, le krasovci so ostali praznih rok in so sedaj sami zadnji na lestvici
2. AMATERSKA UGA Breg - Serenissima 2:0 (0:0)
Strelec: Granieri v 86. in v 90. min.
BREG: Bolcato, Scibilla, Laurica (od 91’ Sancin), Naldi, Buzzi, PraSelj (od 73’ Šircelj), Botteri, Vuk (od 61’ Biondi), Granieri, Doz, Canelli.
Proti Serenissimi so Brežani izbojevali zelo pomembno in obenem »zgodovinsko« zmago. Pomembno zato, ker so prav s to zmago naredili odločilen korak na poti k obstanku v ligi, zgodovinska pa zato, ker nihče ne pomni, da bi Brežani na pustno nedeljo slavili zmago. Srečanje ni bilo posebno zanimivo, obe ekipi sta igrali brez idej, večjih priložnosti ni bilo. Ko je vse kazalo, da ne bo golov, se je prebudil Bregov napadalec Granieri. V 86. min. se je po podaji SirCelja znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem in dosegel zadetek, Štiri minute kasneje pa je Canelli podal žogo v kazenski prostor in Granieri je nemoteno potisnil žogo v mrežo.. (E.B.)
Primorec - CGS 1:0 (1:0)
STRELEC: v 31. minuti Naperotti PRIMOREC: Balzano, Strasson, Procentese, Santi, Policardi, Naperotti, Perez, Vallepulcini (v 58. min. Perlitz), Srebemich, Savino, Leghissa.
Proti CGS, ki se krčevito bori za obstanek v ligi, so nogometaši Primorca dosegli tesno zmago. CGS je bil v začetku celo bolj aktiven, toda v 31. minuti so Tre-benci le uspeli doseči zadetek. Po kotu je vratar gostov zgrešil žogo in Naperotti je z glavo brez težav dosegel zmagoviti zadetek. V nadaljevanju je imel Primorec Se naprej premoč, zahavljujoC tudi dejstvu, da je CGS zaradi izključitve ostal z igralcem manj. Villanova - Kras 3:1 (2:0)
Strelec za Kras: Emili v 80. minuti KRAS: Viva, Barbiani, Modolo (v 65. min. Emili), Berljavac, Vatta, Ridolfo, Rebetz (v 46. min. Indiano),
Mikeluz (v 55. Mauro), Pase, Suc, Chies.
Obstanek v 2. AL postaja za Kras vse bolj oddaljen sen. Na gostovanju v Villanovi so krasovci doživeli nov poraz, s katerim so Se bolj prikovani na dno lestvice. 2e sam začetek ni bil uspeSen za ekipo iz Repna. ki je morala že od 13. minute dalje loviti domačine, ki pa so bili boljši in so zasluženo slavili.
3. AMATERSKA UGA
NA GORIŠKEM
Azzuna - Mladost 0:1 (0:0)
STRELEC: P. Gergolet.
MLADOST: Harland, Argentin, Kobal, Pellicani, Zin, Sita, Mania, Fontana, R. Devetta, Marušič (D. Gergolet), P. Gergolet (Blason).
Doberdobska Mladost je v nedeljo v Gorici premagala domačo Azzurro, izkoristila dlena spodrsljaja Vermegliana in Begliana ter se tako sama povzpela na vrh lestvice.
Nedeljsko srečanje v Gorici gotovo ni bilo za nogometne sladokusce. Posebno ne v prvem polčasu, saj je bila igra zelo raztrgana. Gostitelji so imeli nekaj vec priložnosti za azdetek od Doberdobcev, predvsem iz prostih strelov, tako da so zadeli tudi vratnico.
V drugem polčasu so domačini zaceli poletavno in v 15. minuti zamudih lepo priložnost za gol. Po tej akciji je Mladost sprožila hiter protinapad in po lepi »duo akciji« Robert Devetta - Peter Gergolet tudi povedla. Nogometaši Azzurre so ostro reagirali in se večkrat posluževali tudi grobe igre, da bi izenačili. Doberdobci pa na provokacije domačinov niso nasedli in tako ohranili tesno vodstvo do konca srečanja.
Resnici na ljubo, Doberdobci so tkorat imeli tudi kanček sreče, saj niso igrali najbolje in v drugem polčasu so izkoristili edino priložnost za zadetek. Od posameznikov naj bi omenili dobro igro Ivana Ma-
rušiča.
Servola - Gaja 0:4 (0:0)
Strelci: Smilovic v 48. in 65. min., Kalc v 50. in Vescovo v 64. minuti.
GAJA: Martellani, Leban (Calzi), Capolino (Castro), Pugliese, Košir, Gombač, Vengust, Kalc, Vescovo (Vrše), Smilovic, Musolino.
Gaja je z zmago proti Servoh napravila pomemben korak naprej v boju za napredovanje v 2. amatersko ligo. Očitno so nogometaši trenerja Colavecchie v dobri, fonni in Čeprav tudi Roianese in Sant’Andrea ne popuščata, pa je razlogov za optimizem kar precej. Seveda pa glavna naloga gajevce Sele Čaka. V nedeljo bodo namreč gostih trenutno vodilni Roianese, katerega bi v primeru zmage tudi dohiteli na na lestvici.
Proti Servoli je odločitev po izenačenem prvem delu padla v nadaljevanju, ko so domačini izgubili živce in sodnik je kar trem predčasno pokazal pot v slačilnico.
Breg B-Cus 3:3 (1:1)
STRELO: v 3. min. Pergolis, v 5. min. Marion, v 50. min. Allegretti (U-metrovka), v 65. min. Pergolis, v 73. min. Marussi, v 91’ Paoli.
BREG B: Buranello, Scoria, Camassa, Rocchetti, (Marussi), Braico, Luisa (Pečar), Švab, Paoli Marion, Curzolo, Babudri (Gurman).
SreCanje med Bregom in Cusom je bilo privlačno in napeto do konca. Že v 3. minuti so gostje povedU, dve minuti kasneje pa je Marion z glavo izenačil. V začetku drugega polčasa so gostje povedli iz 11-me-trovke, v 65. min. je Cus dosegel še tretji zadetek, nekaj minut kasneje pa je Marussi z natančnim strelom zmanjšal zaostanek.
Pet minut pred koncem so gostje zastreljali 11-metrovko, v 91. min. pa je Paoli v gneči potisnil žogo v mrežo in tako izenačil. (E.B.)
HMLADINCI / NA GORIŠKEM IN TRMSKEMj-j
Lep podvig Sovodenjcev Visok poraz Prosečanov
DEŽELNO PRVENSTVO
Ponziana - Primorje 5:0 (1:0)
PRIMORJE: Murn, Bianco, Bukavec, Braini, Turk, Milkovič, Umek, Desimon, Pdoan, Franzot, Fogar.
Prosečani so se predstavili le z 11 nogometaši, ves drugi polčas pa so morali igrati le z desetimi igralci, ker se je poškodoval Franzot, tako da je bil visok poraz neizbežen.
V prvem polčasu so s popolno postavo držah korak z gostitelji, v drugem pa jim je zmanjkalo moti, napravili pa so tudi nekaj naivnih napak v obrambi, tako da je Ponziana dala še štiri gole in slavila visoko zmago.
Od posameznikov bi pri našem moštvu pohvalili Edvina Brainija in Žarka Bukavca.
OSTALI IZIDI 18. KOLA: Capriva - Staranzano 3:1, Gradese - Mossa 0:1, Muggia - Ronchi 0:4, San Canzian - Itala 1:2, S. Luigi - Juventina prelož., S. Sergio - Aquileia 6:0.
VRSTNI RED: Ronchi 43, S. Sergio 38, Ponziana 37, Itala 34, Gradese 31, S. Canzian 29, S. Luigi 27, Mossa 26, Muggia 20, Aquileia 18, Capriva 16, Primorje 14, Jvuentina in Staranzano 10.
PRIHODNJE KOLO: Juventina - Ponziana, Primorje - S. Sergio
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Sovodnje - Fogliano 4:0 (2:0)
STRELCI: Florenin 2, Bemardis in Gorjan.
SOVODNJE: Tommasi, Fajt, Pisk, Izzo, Gorjan, Donati, De Comelli, Fabjan, Bemardis, Florenin, Devetak.
Sovodenjci, ki so nastopih v zelo okrnjeni postavi, so v soboto poskrbeti za lep podvig. Čeprav so že po 10 minutah ostali z desetimi nogometaši na igrišču, ker se je poškodoval Fabjan, menjav pa ni bilo, so povsem zasluženo in visoko premagali Fogliano. Gostitelji so vso tekmo igrali zelo zbrano in požrtvovalno ter v vseh elementih nadigrali nasprotnike. Za lep uspeh prav vsi zaslužijo pohvalo, od posameznikov bi vseeno omenili Marka Florenina, ki je dal tudi dva zadetka.
ŠPORT
Torek, 11. februarja 1997
/
KOŠARKA / PO NEDELJSKEM PORAZ
NAMIZNI TENIS / PO DEVETI PRVENSTVENI ZMAGI V MESSINI
Jadran že pozna večino tekmecev za boj v play outu
Kras Generali vse bolj trdno na tretjem mestu
Tujka Al Ara Armenka Kainjen predala oba svoja dvoboja Katja Milič se je dobro upirala Pariettijevi
Sanfilippo Collegno - Jadran 97:92 (52:47)
- COLLGNO: Ceron 6 (1:2), Dho 22 (2:2), Brizzi 4 (4:4), Racca 4, Novara 13 (1:2), Bo gliatto 10 (0:3), Magliano, Nazzaro 11 (2:4), Burdese 21 (4:7). Lanzavecchia 6 (4:6), trener Bellini. PM 18:30. SON: 21. PON: Nazzaro (34). 3T: Bogliatto 2, Burdese 1, Ceron 1, Nazzaro 1.
JADRAN: Arena 10 (4:4 prosti meti, 3:7 met za dve, 0:3 met za tri), Oberdan 4 (4:4, 0:1, -), Požar 3 (1:2, 1:2, -), Pregare 15 ( -, 6:11, 1:5), Grbec 9 (-, 3:4, 1:1), Rebula 17 (7:9, 5:6, -), Rustja 2 (-, 1:1, -), Hmeljak 2 (-, 1:2, -), Rauber 12 (4:4,1:4, 2:7), Tomasini 18 (2:2, 8:11, 0:1), trener Čehovin. PM 22:25. SON: 25. 3T: Rauber 2, Grbec 1, Pregare 1.
SODNIKA: Calosci in Canestrelli iz Genove.
DELNI IZIDI: 16:13 (5), 27:24 (10), 37:34 (15); 62:53 (25); 72:63 (30), 86:80 (35).
Po porazu v Collegnu so jadranovci izgubili Se zadnje upanje, da bi se dokopali do devetega mesta in si s tem v dragem delu, ko bo Slo za obstanek v ligi, za nasprotnika »izbrali« Šibko Monzo, ki zaradi finančnega poloma v društvu nastopa zdaj
praktično z mladinskim moštvom. Sicer bi ta cilj težko dosegli, tudi Ce bi v Collegnu zmagali.
Jadranov predsednik Pavel Vidoni, ki je v nedeljo spremljal moštvo na oddaljenem gostovanju v Piemontu, je takole komentiral poraz: »Predvsem je bila kriva premajhna zagrizenost v obrambi. Vse dosedanje zmage smo dosegli predvsem z odločno in požrtvovalno igro v obrambi, ki smo jo tokrat pogrešali. Letos si ne moremo privoščiti, da nasprotnik doseže 50 točk v enem polčasu. Kljub temu bi lahko v nedeljo zmagali, saj smo dve minuti pred koncem zaostajali samo za dve točki. Zal pa smo prav tedaj naredili nekaj naivnih napak v napadu in Collegnu dobesedno podarili nekaj žog. Treba pa je tudi reči, da so bili oni zelo razpoloženi v napadu in so zadevali kos tudi iz neizdelanih pozicij.«
Kolo pred koncem prvega dela tako Jadran tudi že bolj ah manj ve, s katerimi nasprotniki se bo potegoval v play outu. Iz sedanja skupine bosta to Collegno in najverjetneje Scame iz Bergama, iz sosednje skupine pa Val damo, Piove di Sacco in Ar-genta Ferrara ah Faenza.
Moška košarkarska B liga
IZIDI 21. KOLA: Borgomanero - Scame Bergamo 68:59, Cassano - Monza 68:37, Pavia - Oderzo 78:67, Collegno - Jadran 97:92, Affrico - Gesteco 58:72, Ri-va - Šesto San Giovanni 104:92.
VRSTNI RED: Caffex Pavia 30, Borgomanero in Gesteco Čedad 28, Riva del Garda; Legnoflex Oderzo in Šesto San Giovanni 26, Scame Bergamo 24, Cassano in Affrico Firence 16, Jadran 14, Collegno 12, Forti e Liberi Monza 6.
PRIHODNJE KOLO: Jadran - Borgomanero.
Moška košarkarska D liga
IZIDI 16. KOLA: Acli TS - Dom Agorest 99:105, Bor Radenska - Santos 78:67, Cicibona Pref. Marsich -Inter 1904 73:88, Infoter -Ronchi 67:88, Kontovel -Lega nazionale 74:67, Largo Isonzo - Chiarbola 91:80, Libertas - Grad o 82:71, Momo Gio - Arte 82:84.
VRSTNI RED: Bor Radenska, Santos in Dom Agorest 26, Ronchi in Inter 1904 20, Infoter, Grado, Kontovel in Arte 18, Cicibona Pref. Marsich, Libertas in Largo Isonzo 12, Momo Gio in Chiarbola 10, Lega nazionale in Acli Trst 6.
PRIHODNJE KOLO: Cicibona Pref. Marsich - Arte, Dom Agorest - Inter 1904, Infoter - Bor Radenska.
”f
ROKOMET / ZENSKA B LIGA
Kraševke so »domači« del prvenstva pričele s spodbudno zmago
h
Kras - Musile 13:11 (8:3)
KRAS: Calzi. Čufar 1. Bizjak, Valentina Ferluga, Dolores Ferluga 1, Jagodic 4, Kermec, Milkovič 6, Rudolf, Vitez.
Krasove rokometašice so na najboljši način začele povratni del B lige, saj so v prvi tekmi na domačih tleh (do zdaj so vedno igrale v gosteh) z dobro igro premagale šestouvrščeno ekipo Musile, proti kateri so v prvem delu izgubile z dvema pikama razlike. Kljub temu, da so krasovke igrale doma, jim sodnika Se zdaleč nista bila naklonjena, saj sta kar štirikrat istočastno izključila po dve njihovi igralki in jhn onemogočila, da ostreje branijo. Domačinke pa niso popustile. Z agresivno skupinsko igro in veliko voljo do zmage, so stisnile zobe in takoj povedle, najprej pod vodstvom razpoložene Erike Milkovič, potem pa po zaslugi
vseh ostalih igralk, ki so na najboljši način, izpohijevale svoje naloge, tako v obrambi kot v napadu. Gostom iz Mu-sileja pa ni šlo od rok. Nenavajene so bile na zunanje igrišče in pa nemočne pred visoko Krasovo obrambo, ki je bila z Vitezovo in Ferlugovo težko premagljiva.
V prvem polčasu je nasprotnikova ekipa dosegla le dva zadetka iz akcije in uspešno izvedla eno sedmetrovko. V drugem polčasu pa je bil delni izid v korist gostij, in sicer 5:8, kar 6 zadetkov pa so dosegle iz sedmih metrov. Krasove rokometašice so v prvem polčasu pokazale prepričljivo igro in veliko požrtvovalnost. Ce bodo nadaljevale v tem slogu, bodo v letošnjem zahtevnem prvenstvu prav gotovo dosegle se kak dober rezultat.
(Vesna)
Fiamma AlAr Messina -Kras Generali 2:5
Lazzeri - Vanja Mitič 0:2 (13:21, 10:21); Parietti -Katja Milič 2:0 (21:18, 21:17), Makinjan - Wang 0:2 (0:21, 0:21), Parietti -Vanja Miič 2:1 (15:21, 21:16, 21:17), Lazzeri -VVang 0:2 (7:21, 7:21), Makinjan - Katja Mitič 0:2 (0:21, 0:21), Parietti - VVang 0:2 (12:21,13:21).
Nepričakovan dogodek je olajšal zmago prve ženske ekipe Krasa Generali na nedeljskem gostovanju pri postavi Alessandra Ar-ciglia. Zgoniška ekipa je odšla na Sicilijo brez poškodovane Ane Bersan, zamenjala jo je Katja Mitič, zato smo pričakovati težji naskok na zmago. Največja nevarnost sicilske ekipe je njihova tujka Armenka Makinjan, ki je Krasu Generali na domači tekmi odvzela dve točki. Na povratni tekmi je bila prisot-
na, a se je odpovedala dvobojem iz nam neznanih vzrokov. Tekmovali sta Se Lazzarijeva in Pariettijeva. V prvem dvoboju je Vanja Milič odločno začela in gladko premagala nasprotnico Deborah Lazzari. Proti št. 15 na jakostnih lestvicah Alini Parietti je Katja Mitič (št. 23) po dobri igri tesno zgubila z močnejšo nasprotnico, ki je za AlAr osvojila tudi drugo točko v treh nizih proti Vanji Mitič.
Solidna igralka Parietti pa ni predstavljala resnejše ovire za Krasovo Kitajko VVang Xue Lan, ki je proti njej v zadnji tekmi zakoličila končni rezultat. Pred tem je bila VVang dosegla še gladko zmago v dvoboju z Lazzarijevo.
Tri kroge pred koncem rednega dela prvenstva Zenske A-l lige Kras Generali še zmeraj zaseda odlično 3. mesto, s čimer mu bo zagotovljeno nastopanje v play-off delu skupaj z neulovljivo Castellano, Cocca-gliom in Novaro ali Siracu-so.
Tudi ostali izidi 11. kroga so biti brez presenečenj, pa tudi stanje ostalih sedmih ekip na lestvici se ni spremenilo; Kras Generali pa je zabeležil svojo deveto prvenstveno zmago.
Ostali izidi 11. kroga: San Giacomo Siracusa -LAL Coccaglio 3:5, Castel-lana - Regaldi Novara 5:0, Fiamma Archimede Messina - Fiamma Gesso Milaz-zo 5:4.
Vrstni red: Castellana Castelgoffredo 22, LAL Coccaglio 20, Kras Generali 18, Regaldi Novara 10, San Giacomo Siracusa 8, Fiamma AlAr Messina 6, Fiamma Archimede Messina 4, Fiamma Gesso Milazzo 0.
ODBOJKA / V ZENSKI D LIGI ŠE NI ZNANO, KOLIKO EKIP BO IZPADLO
Obvestila
Se nepojasnjeni načrti FIPAV pogojujejo prvenstvo slogašic
V drugem delu se bodo potrudile, da za sabo pustijo čimveč ekip
Letošnje žensko odbojkarsko prvenstvo D lige, v katerem nastopa tudi ekipa Sloge, je dokaj zanimivo in tudi kakovostno, a ima hudo napako, ki ni samo lepotna. Nihče namreč natančno ne ve, koliko ekip bo izpadlo iz lige, ta grožnja pa kot Damoklejev meč visi nad mnogimi ekipami in tudi nad mladimi varovankami trenerja Ivana Peterlina, ki po prvem' delu z osmimi točkami delijo na lestvici deveto mesto. Ce bi namreč ostalo pri začetnih načrtih odbojkarske zveze (FIPAV), bi se morala v nižjo ligo seliti celo polovica Sesterk ali več. Obstajata pa dva predloga društev, da bi prihodnje leto, ko bodo prvenstva po dveletni reorganizaciji dobila končno podobo, sestaviti dve četrtoligaški skupini: če bi vsaka od teh skupin Stela devet moštev, bi letos v 1. divizijo izpadle zadnje štiri uvrščene ekipe, če pa bi nova D liga Stela po deset moštev za vsako skupino, bi letos izpadli samo dve ekipi. Do zdaj se zveza FIPAV Se ni
dokončno izrekla, zato pa društva Se naprej tavajo v temi. Kaj pa Sloga? Ce bo ostalo pri začetnem »samomorilskem« predlogu, so njene možnosti skoraj nične, če bosta obveljala dva izpada, so slogaSice že skoraj na varnem (ker sta Fiumicello in po odhodu igralke Cerva tudi oslabljeni Sgt objektivno šibka), če pa se bodo odločiti za štiri izpade, čaka našo šesterko hud in izenačen boj, v katerem pa ima kajpak vse možnosti, da uspe.
»Naš realen cilj je, da pustimo za sabo najmanj štiri moštva, vendar pa je za našo šesterko primarna individualna rast igralk,« meni trener Peterlin. Letošnje prvenstvo je razdeljeno na več kakovostnih razredov. Za edino mesto, ki vodi v C2 ligo, se potegujejo San Lorenzo, Cassacco in Paluzza (»po mojem bo na koncu prevladala Paluzza«, pravi Peterlin), Virtus, Aquileiese in tudi Danone so dobra moštva, ki pa ne morejo poseči v boj za vrh, vse ostale ekipe pa so si med sa-
bo bolj ali manj enakovredne in o zmagovalcu na tekmah odločajo malenkosti. Slogašice večkrat plačujejo visok davek svoji neizkušenosti, treba pa je tudi reči, da je ekipa že od vsega začetka ostala brez najboljše napadalke Tanje Blazine, ki zaradi zdravstvenih razlogov Se ni odigrala niti ene prvenstvene tekme. Oporo mlajšim soigralkam nudita Jana Miot (ki pa bo v drugem delu zaradi študijskih razlogov priskočila na pomoč ekipi le, če bo nujno potrebno) in pa lanska standardna podajačica v Slogini Cl ligi Monica Piccoli, ki pa po dolgi rehabilitaciji zaradi poškodbe kolena Se ni v najboljši formi. Mlade igralke so se vsekakor doslej kar dobro odrezale, Se posebej pa sta zadovoljiti »top scorer« ekipe Elisa Molassi in pa »univerzalka« Katarina Sosič, ki z enakim učinkom podaja ali napada. Za obstanek v ligi pa bo kajpak v drugem delu potreben doprinos prav vsake posamezne igralke, (ak)
Elisa Molassi (z žogo) in Katarina Sosič (obe zgoraj) sta se doslej izkazali; spodaj: »ples« po osvojeni točki (Foto Balbi/KROMA)
ZSSDI
obvešča, da bo goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. ZSSDI
obvešča, da bo seja Smučarske komisije v četrtek, 13. februarja ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu.
SO SPDT
priredi v nedeljo, 16. in 23. februarja ter 2. in 9. marca, smučarske izlete s tečaji. Predviden je tudi tečaj snovvboarda. Informacije pri ZSSDI na tel. 635627.
SK DEVIN
Priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester - Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004.
PK BOR
obvešča, da poteka redno rekreativno plavanje za odrasle v bazenu na Alturi ob torkih in petkih od 20. do 21. ure.
SZ BOR
obveSCa vse zainteresirane, da poteka vpisovanje v tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
PRIREDITVE
Torek, 11. februarja 1997
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	Četrtek, 13. t. m., ob 16. uri (red H) ponovitev NusiCeve komedije »Žalujoči ostali«.
V	petek, 14. t. m., ob 20.30 (red A in F) gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«. Ponovitve v soboto, 15. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri (red C), v sredo, 19. t. m., in v Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 (red E).
SSG gostuje jutri, 12. t. m., ob 14.30 in ob 20. uri v Kopru, v petek, 14. t. m., ob 20. uri v Sežani in v soboto, 15. t. m., ob 18.30 v Novi Gorici s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
V	soboto, 15. t.m., ob 20. uri PREMIERA Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Režija Ulis-se Santicchi; dirigent Tiziano Severini. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19.
Auditorium Muzeja Revoltella
Jutri, 12. t.m., ob 18. uri: »Madame Butterfly«, uvodna beseda Maria Morinija. Vstop prost. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 11. t. m., ob 20.30. uri (red prost) bo Stalno gledališče F-Jk uprizorilo Sofoklejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Calen-de. Nastopata Roberto Herlitzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek St. 3 - rdeči. Ponovitev jutri, 12. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldne).
V	četrtek, 13. t.m., ob 18. uri srečanje z nastopajočimi igralci predstave »Edipo a Colono«. Vstop prost.
Od 18. do 23. t. m.: »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek St. 15 - modri.
Gledališče Cristallo
V	petek, 14., t.m., ob 20.30 PREMIERA Mo-lierove komedije »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 17. t. m. (red A) in v torek, 18. t. m., ob 20.30 gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«.
Gledališče UGG
OTROŠKE PREDSTAVE - V nedeljo, 15. t.m.,ob 17. uri se bo gledališka skupina La Con-trada predstavila z delom »TisoC in ena noC.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 17. in v torek, 18. t. m., ob 20.30: Sicilia Teatro - Luigi Pirandello »Que-sta sera si recita a soggetto«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Nastopata Alida Valli, Seba-stiano Lo Monaco, Giustino Durano.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	soboto, 15. t. m., ob 20.45 se bo skupina Arteffetto v sodelovaju z gledališčem S. Gio-vanni iz Trsta predstavila z delom Alda De Benedettija »Paola e i leoni«, v režiji M. Ain-zare. Nastopajo: Michele Ainzara, Sandro Rossi in Teresa Sadar.
ŽPETER
Dan slovenske kulture: v soboto, 15. t. m.: ob 19. uri bodo v prostorih Beneške galerije odprli razstavo Lojzeta Spacala, ob 20. uri pa bo v špetrski občinski dvorani koncert Tržaškega okteta in nagrajevanje natečaja »Naš domači jezik«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec (predstave se vršijo v hali 7 VVorther See Halle): danes, 11 t.m., ob 10.30 in ob 19.30 musical »Peter Pan«.
SENTJANŽV ROŽU
K + K Center: v Četrtek, 13. t.m., ob 19. uri otvoritev razstave »Planine v sliki«, nato predavanje in predvajanje diapozitivov Dava Karničarja na temo »Everest«.
ROŽEK
Na Muti pri VVoschitzu: KD »Peter Markovič«: v soboto, 15. t.m., ob 20. uri, Moliere : George Dandin; gostujejo igralci SPD »Srce« iz Dobrle vasi.
BISTRICA NA ZILJI
Pri družini Druml (UniCeva Stava): v soboto, 15. t.m., ob 19. uri Urban Jarnik - narodopisen - predava dr. VVilhelm Baum.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA_____________________________
fpSf	V petek, 14. t. m., ob 18.30 predstavitev knji-
Gledalisce Miela: jutri, 12. t. m., ob 19. in ob ge Maria Fux; ob 21. uri film »Si gira a 20. uri film »Si gira a Manhattan«.	Manhattan«.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme strumentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 koncert kvarteta Alban Berg. Na sporedu bodo Shu-bertove skladbe.
Gledališča Rossetti
V	soboto, 15. marca, ob 21. uri koncert Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri bo nastopil
kantavtor Francesco De Gregori.
MILJE
Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997
V	nedeljo, 16. t. m., ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK.
GORICA
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani.
RAZSTAVE
TRST
Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Gledališče Miela: do 20. t., m. je na ogled fotografska razstava na temo »Mesto in človekov prostor«.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti: do 16. t. m. je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisa.
Jutri, 12. t.m., ob 17. uri voden obisk razstave z dr. Patrizio Fasolato.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): v Četrtek, 13. t.m., ob 18.30 odprtje razstave Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«.Urnik:
od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Gledališče Rossetti: do 16. t. m. je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Gira Galla. Turistična ustanova (Ul. San Nicold, 20): še danes je na ogled razstava ikon Annamarie De Pra Temperini. Urnik: vsak dan od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«.
OPČINE
Razstavna dvorana Zadružne kraške banke:
odprta je razstava Maria Magajne in Davorina Križmancica o kraškem pustu. Urnik ogleda: danes, 11. t. m.,od 17. do 19.30.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Katoliška knjigarna - Ars Galerija (Travnik 25): Se jutri, 12. t. m. je na ogled je razstava Jasne Merku.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
ŽENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - v Četrtek,13. t.m., ob 19. uri ot-
voritev razstave »Planine v sliki«. Razstava bo odprta do 3. marca.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: na ogled "je razstava »Dialog« - grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Hoke in K. Kollerja.
	VOZNI RED VLAKOV				
	VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA V	RSTA	SMER	URA V	RSTA	SMER
4.09	(D)	Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	(1.14)	(IC)	iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro
		6.04)			(0.07), Tržič (0.50).
5.41 6.02	(IR) (IC)	Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(1.50) (6.30)	(IR) (R)	Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Tržič (1.27). Portogmaro (5.13), Tržič (6.07).
6.51	(R)	Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja.	(7.02)	(D)	Portogmaro (5.49), Tržič (6.38).
7.17	(E)	Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke	(7.41)	(D)	Portogmaro (6.35), Tržič (7.16).
		(9.15).	(7.58)	(E)	iz Ftima, Mestre (6.06), Portogmaro (6.46), Tržič (7.33).
8.04	(IC)	Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom).	(8.45)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22).
9.01 _	(IR)	Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59).	(9.13) (10.05)	(R) (E)	Portogmaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogmaro
11.01	(IR)	Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be-			(9.00), Tržič (9.42).
		netke (12.59).	(10.55)	(IR)	Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič
12.04	(IC)	Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom). Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be-	(11.55)	(E)	(10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogmaro (10.49), Tržič (11.32). Benetke (11.55), Mestre (12.05), Portogmaro (12.49), Tržič (13.32).
12.39 13.00	(R) (D)		(13.55)	(IR)	
14.01	(IR)	netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be-	(14.55)	(IR)	Benetke (12.55), Mestre (13.05), Portogmaro (13.49), Tržič (14.32).
		netke (15.59).	(15.31	(R)	Portogmaro (14.11), Tržič (15.04).
14.08	(R)	Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja.	(15.48)	(IC)	iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič
14.55	(IC)	Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(16.23)	(D)	(15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogmaro (15.17), Tržič (16.00).
15.17	(D)	Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15). Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59).	(16.56)	(IC)	iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič (16.33).
16.01	(IR)		(17.55)	(IR)	Benetke (15.55), Mestre (16.05), Portogmaro (16.49), Tržič (17.32).
17.17	(E)	Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Be-netke (19.11).	(18.48)	(R)	Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogmaro (17.26), Tržič (18.21).
17.29	(R)	Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be-	(18.55	(D)	Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32).
18.01	(IR)		(19.11)	(R)	Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogmaro (17.49), Tržič (18.44).
		netke (19.59).	(19.55;	(IR)	Benetke (17.55), Portogmaro (18.49), Tržič (19.32).
19.01	(E)	Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce.	(20.44	(D)	Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogmaro (19.24), Tržič (20.20).
19.31 20.04	(R) (IR)	Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03).	(20.55) (21.24)	(IR) (IC)	Benetke (18.55), Mestre (19.05), Portogmaro (19.49), Tržič (20.32). iz Milana, Mestre (19.49), Portogmaro (20.24), Tržič
20.32	(E)	Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(22.03)	(IC)	(21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03), Tržič (21.39). Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogmaro (21.53), Tržič (22.35).
22.20	(E)	Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00).	(23.00)	(R)	
			(23.55)	(E)	Benetke (21.55), Mestre (22.05), Portogmaro (22.49), Tržič (23.32).
		Proga TRST -VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39).	(6.44)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),.
(5.51)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02).
(6.18)	(D)	občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34).	(7.51)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28).
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07.	(8.25)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57).
(7.23)	(IR)	Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28).	(8.32)	(D)	občasna vožnja.
(8.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38).	(8.39)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10).
(8.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39).	(9.20)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52).
(9.23)	(IR)	Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28).	(9.53)	(IR)	Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30).
(10.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41).	(10.34)	(D)	občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08).
(11.23)	(IR)	Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28)	(11.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13).
(11.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08).	(12.29)	(IR)	Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06).
(12.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37).	(13.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13).
(12.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38).	(13.45)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17).
(13.23)	(IR)	Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28).	(14.29)	(IR)	Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06).
(13.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08).	(15.05)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37).
(14.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41).	(15.43)	(RD)	občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14).
(14.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39).	(16.29)	(IR)	Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06).
(14.44)	(R)	občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14).	(17.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13).
(15.23)	(IR)	Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28).	(17.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17).
(16.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43).	(18.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56).
(16.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39).	(18.29)	(IR)	Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06).
(16.56)	(R)	občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21).	(19.21)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52).
(17.23)	(IR)	Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28).	(19.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18).
(17.36)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04).	(20.23)	(R)	Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56).
(17.48)	(D)	občasna vožnja.	(20.29)	(IR)	Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06).
(18.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35).	(21.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18)
(18.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39).	(22.29)	(IR)	Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06)
(18.46)	(R)	občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14).	(0.48)	(IR)	Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21)
(19.23)	(IR)	Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28).			
(20.11)	(D)	občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28).			
(21.23	(IR)	Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28).			
(23.14	(R)	Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40).			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTI	SMER	URA	VRST/	SMER
0.15	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.08	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.16	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.01	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.16	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC-	Interc	ty	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-B	rzovlal	R Deželni vlak
RAI 3
slovenski
program
I RAI 2
RETE 4
ITALIA 1

RAI 1
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Livia Azzariti), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Uno straniero a Sa-cramento (vestern. It. ’65, i. Mickev Hargitay) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Obljube, obljube (i. Jane Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
TV film: Un piccolo rag-gio di sole (kom., ZDA ’94, i. L. Lombardi) Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes risanke Johnny Quest, Gargoyles, itd. Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in Šport
Variete za najmlajše Nan.: Schwarzwaldska klinika
Nad.: Quando si ama,
10.00	Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Tg
33.11.15	dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
17.15	Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta-Kronika v živo Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nanizanka: Hunter (i. Fred Dryer)
Variete: Go-Cart Dnevnik
Film: In fuga con il mal-loppo (krim., ZDA ’95, i. M. McCoy, Y. Butler) Aktualno: Carnevale in corso (1. del)
Nočni dnevnik, Neon-Ki-no, 23.50 Danes v Parlamentu, 0.00 Šport Film: Roma (kom., It. ’72, r. F. Fellini)
RAI 3
Jutranji dnevnik, vreme Nan.: Vita da strega Film: SOS Scotland Yard (krim., VB ’51) Videosapere: Vstop prost, Mondo 3, itd.
Dnevnik
Aktualno: Telesogni SP v smučanju: ženski superveleslalom, 2. tek Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo,
15.00	BelPtalia Športno popoldne Aktualno: Famosi per 15
Nad.: Claudia TV film: Matrimonio sa-crilego (krim., ZDA ’88) Nad.: Kassandra Aktualno: Peste e corna Nad.: Zingara, 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafd, 11.45 Milagros,
11.30	dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik
Nan.: Časa dolce časa Nad.: Sentieri - Steze Film: Vojna in mir (zgod., '56, i. A. Hepburn, Mel Ferrer, 2. del) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Kviz: Telemania Ciak- Filmske novosti Film: Le iene (dram., ZDA ’91, i. H. Keitel) Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Dna bionda per papa - Blondinka za očeta (i. P. Duffy, S. Somers) Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky - Vsi na ribolov
Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della
Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Highlander, 10.20 Magnum P.L. 11.30 Mc Gyver
Aktualno: Planet Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Nan.: Helen in njeni prijatelji
Otroški variete, vmes risanke in Ciao Ciao Mix Aktualna odd.: Colpo di fulmine
Nan.: Baywatch Aktualno: Planet Nan.: Bayside School,
17.00	I ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Hills,
20.00	Happy Days Film: Major League 2 (kom., ZDA ’94, i. C. Sheen, T. Berer.ger)
Nan.: Renegade - Rancho escondido (i. L. Lamas) Kolesarstvo: 6 giorni v Milanu
Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet
# TELE 4

MONTECARLO
22.35, 23.50 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle Košarka lige Al Il segno di Zero Aktualne teme: Zoom Košarka lige A2 Film: La gang degli svitati (i. J. Chan)
Slovenija 1
Vremenska panorama Včeraj, danes, juhi Videoring
Otroški program: Solza polna smeha (posnetel gledališke predstave) Tedenski izbor: nan. Viper (ZDA, 6. epizoda)
Film: Speči tiger (VB) Narodni parki Slovenije: Krajinski park Glinščica Poročila
TV igrica: Lingo (ponovitev)
Videoshani
Tedenski izbor: Po domače, 15.15 TV konferenca, 16.05 Oddaja o turizmu: Homo turisticus Mostovi Videoshani Obzornik
Otroški program: Taborniki in skavti, 17.25 Skrivnost sedme poti (10. del nizozemske nadaljevanke), 17.50 Dodojeve dogodivščine Po Sloveniji TV prodaja TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka
TV Dnevnik 2, vreme Šport
Dokumentarna nan.: Palete - Veronese in Pous-sin (Fr.)
Napovedniki Studio City Včeraj, danes, juhi Odmevi, vreme, šport Ameriška nadaljevanka: Umor 1. stopnje (17. ep.) Svet poroča Včeraj, danes, juhi Studio City (ponovitev) Videoring
IH Koper
Slovenija 2
23.55 Teletekstk Euronews
Tedenski izbor: Sobotna noč, 10.15 Oddaja TV Koper: Pomagajmo si Recept za zdravo življenje
Oddaja TV Maribor: Nedeljska reportaža Nan.: Murphy Brown ZDA (5. epizoda)
Osmi dan
SP v alpskem smučanju: ženski superveleslalom Tedenski izbor: Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB, 5. del) Slovenski magazin: Bel-ladonna
Pohosnikov kažipot Ameriška nanizanka: Simpsonovi (66: epizoda) Ameriška nanizanka: vesoljska policija (6. epioz-da)
SP v alpskem smučanju: moški superveleslalom Ameriška nanizanka: Angel varuh moj (11. ep.) Prisluhnimo tišini Avstralska nanizanka: Echo Point (2. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Sestriere ’97
Ciklus filmov Aki Kauri-smaki: Ariel (Finska 1988, i. Turo Pajala, Su-sanna Haavisto) Napovedniki Včeraj, danes, juhi Ne/znani oder Adaptacija predstave ko-reo drame Ljubljana: Dogodek v mestu Gogi (S. Grum-D. Zlatar Fray) Ne/znani oder (pon.)
	Aktualne teme v oddaji:		minuti - Antoine		cronaca			
	Il fatto (v odi Enzo Biagi)		Dok.: Geo 8t Geo, vreme		Variete: Tira & molla (vo-			
	Variete: La zingara		Nad.: Un pošto al sole		di Paolo Bonolis)		19.30, 22.30, 1.40 Dnev-	
	Aktualne teme: Pinoc-		Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik TG 5		nik, 13.00,19.50 Šport	
	chio (vodi Gad Lerner)		Variete: Blob		Film: Il mio piccolo ge-		Nan.: Ironside	
	Dnevnik		Aktualno: Chi V ha vi-		nio - Little Man Tate		SP v smučanju	
	Aktualno: Predstavitev		sto? (vodi G. Milella)		(dram., ZDA '91, r.-i. Jo-		Film: Martedi grasso	
	filma «La hegua»		Dnevnik, deželne vesti		die Foster, D. Wiest)		(glas., ZDA ’58)	
	Dnevnik, zapisnik, horo-		Aktualno: Storie di fami-		Dnevnik		Variete: Tappeto volante	
	skop, nočni pogovori in		glie allargate		Variete: Maurizio Costan-		Variete: Zap zap, risanke	
	vremenska napoved		Aktualno: Pred premiero		zo Show, vmes (0.00)		Aktualno: Check Point	
	Videosapere		Dnevnik, pregled tiska,		nočni dnevnik		Film: Miracolo italiano	
	Aktualno: Sottovoce -		nočna kultura, vreme		Sgarbi quotidiaini		(kom., It. ’94)	
	Potihoma		Variete: Fuori orario		Striscia la notizia		Film: La caccia (dram.,	
	Papaveri e papere		Film v originalu		Pregled tiska		’66, i. M. Brando)	
Euronevvs
SP v smučanju: ženski superveleslalom Dokumentarna oddaja, 17.30 TV sola Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Nedeljska reportaža, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Nočni sodnik, 19.50 Alpe Jadran
Dokumentarna oddaja, 20.30 Dok. oddaja: Umetniki skozi svet
Pogovorimo se o...
Rhythm & News (vodi Andrea F.)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Košarka NBA: Ali Star Game
Film: Sconfini - filmi iz aAlpe Adria Cinema (vodita Roberto Ferrucci in Tiziana Finzi), nato TV Dnevnik - Vsedanes
r
"N
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00/14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 iz glasbenih šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna;
16.30	Pozor snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika;
19.30	Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba;
10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Big Band RTVS;
15.30	DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej;
17.00	Kvartet Divertimento vocale; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.40 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.44 S solistčnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
18.00	Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo
o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' lta!y; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e belio, 13.00 L' una blu; 14,20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Po sledeh jadranskih gusarjev; 8.35 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit (L Cankar, prip. M. Sardoč); 9.40 Kaj bomo danes kuhali?; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Hrast; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Z železnico po Primorski, nato Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Orkester Mariborske filharmonije; 18.00 Večni sopotniki. Krst pri Savici (F. Prešeren, r. S. Verč); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i.
Radio Koroška
18.10-19.00 Olroška oddaja.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za zaloZniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
r . . SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega pritiska , nad severnim Atlantikom in severno Evropo pa je obsežno ciklonsko območje. Prek zahodne in srednje Evrope se pomikajo proti vzhodu frontalni valovi, v višinah pa doteka nad nase kraje razmeroma topel zrak.
1000 ioio 4020
BERLIN 2/5
0510 STOCKHOLM '■IM o 1/2 o
^ jb
K0BENHAVN -2^ • .4/5^ 0 - _
DUNAJ-1/5 LJUBLJANA-4/5
BEOGRAD .3/5 o
X SPLIT 7/12	OSOFIJA-5/1
X.	~'<X_SK0PJE o	/
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.

\<
ATENEgm
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.20 Dolžina dneva 10.01
-V
^LUNINE MENE
Luna vzide ob 9.36 in zatone ob 22.48.


—
1030
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
-s
BIOPROGNOZA
Predvsem dopoldne bodo vremensko občutljivi ljudje Se zaznali značilne vremensko pogojene težave, popoldne pa bo obtežilni vpliv postopoma slabel in spanec bo globok in sproščujoč.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.48 najnizje -29 cm, ob 11.30 najvisje 30 cm, ob 17.45 najnižje -44 cm.
Tutri: ob 0.19 najvisje 42 cm, ob 6.36 najnizje -25 cm, ob 12.13 najvisje 19 cm, ob 18.14 najnižje -33 cm.
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............6
1000 m..............4
1500 m..............2
°C
2000 m..............0
2500 m ............-3
2864 m.............-5
DANES


TRBIŽ
O
S. GRADEC
KRANJSKA GORA ^ ,6/-4	O
TRŽIČ 7/-6
MARIBOR O e/-3
PTUJ
M. SOBOTA O 6/-S
OVIDEM 10/-2
—»N. GORICA GORICA o T1/-3 O
PORTOROŽ O
UMAG
Slovenija: Danes bo zmerno oblačno, in sprva ob morju Se megleno. Najnižje temperature bodo od -2 do -7, ob morju malo nad 0, najvisje dnevne od 7 do 12 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo, le v krajih sever-no in vzhodno bo oblačno.
JUTRI
GRADEC
8/-3

M. SOBOTA O 6/-3
MARIBOR O 8/-1

S
ZAGREB S/-3 O
Slovenija: V sredo in četrtek bo na zahodu oblačno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pihal bo jugozahodni veter. V Četrtek popoldne bo v zahodni Sloveniji pričelo rahlo deževati.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Združeni evropski farmacevti v boju proti kajenju
K0BENHAVN - Forum EuroPharm, ki vključuje 31 evropskih farmacevtskih združenj, in evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) sta sprejela novo listino o prizadevanjih proti kajenju, ki skuša v programe za prenehanje kajanja vključiti Cim veC farmacevtskih delavcev.
Listina farmacevte poziva, naj dajejo dober zgled kadilcem, in prepoveduje kajenje v farmacevtski industriji, da s pasivnim kajenjem ne bi nikogar ogrožali, še posebej ne otrok in astmatikov. Farmacevti naj bi opozarjali na tveganje, ki ga povzroča kajenje, kadilce naj bi spodbujali k opustitvi kajenja, tistim pa, ki se skušajo kajenja odvaditi, naj bi priskočili na pomoC z nasveti in spodbujanjem. Obenem naj bi vlade pozivali k prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov.
Zavedajo se namreč, da je tobak med najhujšimi povzročitelji smrti v Evropi, saj je samo lani zaradi posledic bolezni, ki jih povzroča tobak, umrlo 1, 2 milijona ljudi, kar je 14 odstotkov vseh smrti. Malo manj kot polo-
vica vseh moških in Četrtina žensk na območju, ki ga pokriva urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, kadi vsak dan, zaradi odvisnosti, ki jo povzroča nikotin, pa večina mladih, ki začnejo kaditi, v povprečju kadi 20 let.
Po besedah dr. Joja Asvalla, direktorja urada VVHO za Evropo, ima vsak kadilec pravico izvedeti Cim-vec o tveganju za zdravje, ki ga predstavlja nikotin, da bi se lahko odločil prenehati kaditi. Vedeti pa mora tudi, da lahko raCuna na strokovno pomoC, saj so farmacevti usposobljeni in lahko dostopni delavci, prvi v verigi zdravstvenih delavcev, ki lahko nudijo zdravstvene nasvete in pomoC.
Preventivni del kampanje za omejitev kajenja naj bi se usmeril predvsem k mladim; ki še niso zaceli kaditi, zato bodo veliko pozornosti namenili akcijam obveščanja prek oglasov in ustrezne literature. V seriji Evropa brez kajenja Svetovne zdravstvene organizacije bodo izdali tudi nov priročnik Vloga farmacevtskih delavcev pri opustitvi kajenja. (STA)
Feraie bo živela bolj skromno, da bo plačala davek
LONDON- Vojvodinja yorska, nekdanja žena sina britanske kraljice Elizabete II. Andrevva, bolj znana kot Fergie, je v pogovoru za Časnik Sunday Times napovedala, da bo v prihodnje živela skromneje, da bo lahko plačala veC kot 2,5 milijona dolarjev davkov na dobiček. Fergie je povedala, da je že vrnila ves dolg, skoraj sedem milijonov dolarjev banki Coutts, katere komitentka je tudi britanska kraljica. Fergie je v zadnjih mesecih zaslužila vec kot tri milijone dolarjev z objavo avtobiografije, njeno fotografijo smejo uporabljati pri reklamiranju nizkokalorične hrane, bila je manekenka za revijo Hal-lo, nekaj denarja pa je dobila tudi ob podpisu pogodbe za objavo dveh knjig za otroke.
S svojo navzočnostjo na dunajskem opernem plesu minuli Četrtek pa je Fergie v eni noti zaslužila 50.000 dolarjev. Zloglasna Fergie je napovedala, da se bo preselila iz hiše v Berkshi-ru, za katero zdaj plačuje skoraj 10.000 dolarjev na mesec, zmanjšala pa bo tudi število služinčadi. Zdaj jih je veC kot deset. (STA/AFP)
f}7,.
mere
e ere
Pasji fitness - seveda v Ameriki
LOS ANGELES - Na bulevarju Santa Monica v Los Angelesu so odprli fitness center - za pse. Športni center The Total Dog, eden prvih te vrste, so odprli prejšnjo jesen, v njem pa so zaposleni maserji, osebni trenerji, ki nadzirajo vadbo in shujševalne programe, kiropraktik in celo zdravnik, ki se ukvarja z akupunkturo. Medtem ko se psi "slinijo" od napora, se njihovi lastniki ob njih potijo na kolesu ali stopalniku. Lastnica Annie Wald trdi, da je fitness center dober način, kako ohraniti mlade pse v formi ter rehabilitirati stare in poškodovane pse. "Resnično smo predani zdravju psov," trdi. Pasji fitness pa vsekakor ni poceni. Običajna cena za učno uro, ki traja od 20 do 30 minut, se giblje med 12 in 20 dolarji, priporočljivo pa je opraviti vsaj dve učni uri na teden. Za terapijo, ki vključuje masažo, kiropraktika ah akupunkturo, mora lastnik odšteti od 32 do 200 dolarjev. (STA/AP)
Kdo je osel?
ANKARA - Neki 52-letni turski upokojenec, obupan zaradi izgube spolne moCi, se je odločil, da si bo dal presaditi penis osla. Kupil si je oslica, ubogi Živah odrezal penis in se z njim odpravil v lokalno bolnišnico. Tam so mu zdravniki potrpežljivo pojasnih, da taksen poseg pac ni mogoč. Vrnil se je domov in nemudoma kupil novega osla. Tudi tega je z nožem spravil ob njegovo oslovsko moškost, jo v domačem hladilniku zamrznil, nato pa odšel na dolgo pot v Ankaro, upajoč, da imajo tam rešitev zanj. A zaman. Vrnil se je domov, nesrečen, a ne obupan. Kupil je novo žival, toda tokrat je posegla družina. Eden od sinov je oCeta, ki se je že pripravljal, da bo oslu odrezal njegov spolni organ, ustrelil v nogo. OCe si je zdaj že opomogel in vaščani pravijo, da že išCe novega osla. (STA/AFP)