evRIPID: ALKESTIDA 606–860 KAKO Je OČe OKRCAL SINA IN HeRAKLeS IZMODRIL StReŽAJA PRevOD JeRA IvANC ADMet Meščani, ki ste se prijazno zbrali, pozdravite, kot je navada, mrtvo na njeni zadnji poti! vse je že pripravljeno, služabniki jo bodo odnesli in jo položili v grob. 610 ZBOR Poglej, tvoj oče se nam prav počasi bliža. Nakit za tvojo ženo nosi, da se pokloni z njim umrli. FeReS Prihajam, ker žalujem s tabo, sin. Dobro in plemenito ženo si 615 izgubil, česar ni lahko prenesti, a vendar – treba je. Okras je zanjo. Naj ga s seboj pod zemljo vzame. Počasti z njim telo te ženske, sin, ki je življenje zate dala. 620 Moj sin živi! Zaradi nje ne bom na starost hiral brez otrok, brez tebe. S tem plemenitim in pogumnim dejanjem je ovenčala življenja vseh žensk. Pozdravljena, rešiteljica 625 sina in očeta! Srečno v Hadu! Jaz pravim – zakon, kot je ta, ljudem koristi, saj drugače nima smisla. ADMet Na njen pogreb te nisem vabil in te ne štejem med prijatelje. 630 tega ne bo nikdar nosila! Ničesar tvojega ne potrebuje. Ob strani bi mi moral stati, ko sem umiral, ti pa, starec, pustil si, da mlada ženska umre, in zdaj za njo 635 žaluješ?! Nisi me zaplodil ti in tista, ki ji rečem mati, me ni rodila. Na skrivaj ste me, otroka sužnje, dali k prsim tvoje žene. Zdaj se je izkazalo, kdo si – 640 in nimam se za tvojega otroka. ti si zares največji strahopetec. Star si, pri koncu svojega življenja, pa nisi hotel, nisi imel poguma, da bi za svojega otroka umrl. 645 to si prepustil tujki. Njo edino imam za svojo mater in očeta. Umreti za otroka bi bila še tvoja zadnja plemenita bitka, tako ali tako ne boš več dolgo. 650 [Jaz pa bi z njo naprej živel in ne bi, oropan nje, objokoval izgube.] ti si, kar je v življenju lepega, doživel vse. Najboljša leta si kot kralj preživel in dobil potomca, 655 da ti ni treba brez otrok umreti in te dežele prepustiti tujcem. In ne govori, da si me zato izdal, ker nisem kazal spoštovanja do tvojih let. Bil sem nadvse spoštljiv! 660 In kaj imam od vaju z materjo v zameno? Raje hitro zaplodita nove otroke, da bo kdo skrbel za tebe, starca, in za tvoj pogreb. te roke te ne bodo pokopale. 665 Če bi bilo po tvoje, bi bil mrtev. A jaz živim. Zaradi nje. In zanjo, le zanjo bi ljubeče poskrbel! Na stara leta si želite smrti, hinavci, in robantite čez starost, 670 ko pa vas smrt pocuka za rokav, vam starost kar naenkrat ni več v breme. ZBOR ena nesreča je dovolj, Admet! Nikar še bolj očeta ne izzivaj! FeReS S kom dečko misli, da se pogovarja, 675 ko laja name? S kakšnim svojih sužnjev? Ne ve, da sem zakonski sin tesalca? Ne ve, da sem svobodnega rodu? Preveč si drzneš. Misliš, da lahko brez kazni pljuvaš po očetu? 680 Rodil in vzgojil sem te za vladarja, ampak umreti zate mi ni treba. Smrt za otroka ni navada niti v naši rodbini niti v tej deželi. Za svojo srečo (ali pač nesrečo) 685 si rojen. vse ostalo sem ti dal: imaš oblast in v lasti mnogo zemlje. to sem prejel od svojega očeta. Sem ti krivico storil? ti kaj jemljem? Kot zate jaz ne bom, ti ne umiraj 690 zame. Rad gledaš sonce? Se ti zdi, da oče ne? Čas spodaj je neskončen, življenje pa je kratko, ampak sladko. Brez trohice sramu si se upiral smrti. Njo si ubil in s tem ubežal 695 usodi, zdaj pa mene zmerjaš z revo?! ti, ki si pustil, da te je rešila ženska, mladenič, ti si strahopetec! Res, dobro si se spomnil. večno boš živel, samo prepričati jih moraš, 700 eno za drugo, da umrejo zate. Ne zmerjaj staršev, če si sam slabič. tišina! Ne le ti, vsi ljubimo življenje. Če ne nehaš z žaljenjem, ti bom povrnil – ampak ne z lažjo! 705 ZBOR Dovolj očitkov sta si že izrekla. Ne zmerjaj sina, oče, raje nehaj! ADMet Govori! Ker jaz bom! Če ne preneseš resnice, ne počni napak. FeReS Umreti zate – to bi šele bila napaka! 710 ADMet Umreti mlad ali pa star ni isto! FeReS vsi pa živimo eno in ne dve življenji. ADMet ti boš živel dlje od Zevsa! FeReS Kaj sem ti storil, da mi to želiš? ADMet Saj bi rad dolgo živel, ali ne? 715 FeReS Ne gre namesto tebe njeno truplo v grob? ADMet to truplo dokazuje, da si reva! FeReS Kako?! Jaz z njeno smrtjo nimam nič. ADMet O, da bi kdaj prišel do mene s prošnjo! FeReS Poročaj se, da jih boš pokopaval! 720 ADMet v sramoto tebi, strahopetec! FeReS Ki ljubim sončne žarke. Res jih ljubim. ADMet Kako možato čustvo! FeReS Zdaj bi se ob mojem truplu muzal. Pa se ne! ADMet Ob smrti boš na slabem glasu! 725 FeReS Za to mi bo vseeno, saj bom mrtev. ADMet Starost je res brez vsakega sramu! FeReS Sram je imela, pameti pa ne. ADMet Odidi! Pusti me, da jo pokopljem. FeReS Saj grem. ti le pokoplji svojo žrtev, morilec. Njeni te poiščejo! Akast bi bil navadna reva, če ne bi lastne sestre maščeval! 730 ADMet Izgini! ti in tvoja žena si zaslužita staróst brez sina, 735 čeprav je sin še živ. Ne bom več stal pod isto streho z vama. Če bo treba, se ti odrečem tudi javno! Pojdimo! Ogenj čaka, da jo sprejme. Zdaj je, kar je, in moral bom prenesti. 740 ZBOR Pogumna, a hkrati nesrečna. Pozdravljena bodi, najboljša in najplemenitejša žena! Hermes in Had naj ti bosta naklonjena! Če tam za dobroto obstaja plačilo, 745 naj tvoje bo prostor ob Hadovi ženi! SLUŽABNIK Stregel sem že številnim gostom, ki so od vsepovsod prišli v to hišo, a tale, ki mu strežem danes, ta pa prekaša vse. Kaj takega! Obup! 750 Čeprav je videl, da gospod žaluje, je prav nesramno zakorakal v hišo. Potem mu ni ugajala postrežba ­ ne oziraje se na našo žalost nas je pošiljal po še več in več. 755 Na koncu je zagrabil kupo z vinom in pil – ne da bi težko vino mešal z vodo – potem pa si je dal že ves razgret na glavo venec in začel prepevati, čeprav ne zna. tako 760 je, ne meneč se za nesrečo, krulil, mi pa smo na skrivaj točili solze, ker je Admet ukazal, naj jih skrivamo pred gostom. Zdaj mu strežem, temu tujcu, temu razbojniku najslabše vrste, 765 ona pa je odšla in nisem je pospremil, nisem ji v slovo pomahal, čeprav nam je bila vsem kakor mati. Mirila je moža in nas neštetokrat rešila iz težav. Je moral priti 770 prav zdaj, ko nas je tolikšna nesreča zadela? Po pravici ga sovražim! HeRAKLeS Hej, ti! Oho, kako smo mrki danes. Služabnik mora gostu kazati vesel obraz! ti pa si neprijazen 775 in kislo gledaš, ker te bolj skrbi smrt neke tujke kot pa dobrobit Admetovega starega prijatelja. Sem pridi, da te malo izmodrim! veš, kaj pomeni biti umrljiv? 780 Očitno ne. Kako bi le? Poslušaj! vsi smrtniki umremo, slej ko prej, in prav nihče ne more vedeti, kako bo jutri z njim. Bo živ? Ne bo? Usoda gre po svoje, kam, pa kljub 785 modrosti in izkušnjam nikdar ne izveš. tako je s to stvarjo. Zdaj veš, pij in uživaj, ker je tvoj samo trenutek, vse ostalo stvar usode, najslajša pa boginja Afrodita. 790 Če se ti zdijo te besede modre – in zdi se mi, da se ti zdijo modre – pozabi na skrbi in mi zaupaj. Stran z žalostjo! Nesrečo boš premagal z vencem na glavi in s kozarcem v roki! 795 verjemi mi. Požirek po požirek se boš oddaljeval od črnih misli, ki ti grbančijo obrvi. Res! Človek naj misli in živi kot človek, življenje tistih, ki so ves čas sitni 800 in kisli, pa po mojem mnenju ni življenje, ampak ena sama beda. SLUŽABNIK Saj to vse vem. A zdaj res ni primerno, da bi popival in se krohotal. HeRAKLeS Pa saj je umrla tujka in ne kdo 805 od tvojih gospodarjev. Pretiravaš! SLUŽABNIK Kako da ne? Ne veš, kaj se dogaja? HeRAKLeS vem. Razen, če mi ni Admet lagal. SLUŽABNIK Preveč je gostoljuben. Res, preveč. HeRAKLeS Naj bom zaradi tujke slabe volje? 810 SLUŽABNIK tujke? Ja, take, da je ni bolj tuje. HeRAKLeS Mi je Admet prikril kaj hudega? SLUŽABNIK Ah, kar ga žalosti, je naša skrb. HeRAKLeS torej ne gre za tujko? SLUŽABNIK Če bi šlo, me tvoje pitje ne bi prizadelo. 815 HeRAKLeS Kako? Le kaj mi je Admet zakuhal? SLUŽABNIK Najmanj od vsega potrebuje hiša goste. Žalujemo. Saj vidiš naše pričeske in obleke. HeRAKLeS Kdo potem? Mu je umrl sin? Mogoče oče? 820 SLUŽABNIK Admetu je umrla žena, tujec. HeRAKLeS Kako? In vi ste me še pogostili?! SLUŽABNIK Spoštuje te. Zato te ni zavrnil. HeRAKLeS O, revež! Kakšno ženo je izgubil! SLUŽABNIK tudi za nas je konec, ne le zanjo. 825 HeRAKLeS Opazil sem objokane oči in žalost in postrižene lase... Da pokopava neko žensko, je dejal. vsej pameti navkljub sem stopil v hišo, kjer gospodar žaluje. Jaz pa z vencem na glavi veseljačim in popivam. Nič nisi rekel! to je res velika nesreča za vso hišo. Kje je grob? Povej, kam moram iti, da ga najdem? 830 SLUŽABNIK v smeri proti Larisi, malo ven iz mesta. Grobnica stoji ob poti. 835 HeRAKLeS Srce in roka, mnogo sta prestala! Zdaj pokažita, kakšnega otroka je elektríonova hči Alkmena rodila Zevsu! Moram jo rešiti, Alkestido, in jo domov privesti. to sem dolžan Admetu za prijaznost. Čakal jo bom v zasedi, črno Smrt, 840 gospodarico mrtvih, in ko pride, da se krvi napije, bom skočil 845 iz skrivališča in jo zgrabil s temi rokami. Dokler ne dobim gospe, ne bom popustil. Ni je sile, ki bi razprla ta jekleni primež! Če pa ostanem praznih rok in je 850 ne bo k daritvi, bom šel dol, v temačni dom Hada in Perzefone, ter prosil zanjo. Ko jo dobim, jo vrnem v roke prijatelja, ki me je kljub izgubi sprejel v svoj dom. Kako je plemenit! 855 Namesto, da bi me odgnal, mi je, ker me spoštuje, raje vse prikril. Bolj gostoljubnega človeka ni v vsej Grčiji. Zato ne bom dovolil, da bi kdaj rekel, da sem nehvaležen! 860