ŠTEVILKA 5 V LJUBLJANI, 28. JANUARJA 1938 SKA BESEDA Ured ništvo: Dalmatinova 8 * Uprava i Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Ce-Kovni račun 17.152 Izhafa vsak petek LETNIK II. Dr. M. Korun: Dobrodošli! Ob prihodu dragih gostov med nas stopamo tudi Slovenci aktivno v vrste pobornikov bratskega sporazuma Pojutrišnjem, v nedeljo, pridejo- v Ljubljano člani glavnega odboru b. Narodne radikalne stranke iz Beograda, da obiščejo svoje prijatelje. To bodo gg. Miloš Trifunovič, dr. Lazar Markovič, Krsta Miletič, dr. M i 1 j u t i n K o p š a, sama znanai imena iz našega političnega življenja. Ko jim izrekamo prisrčno dobrodošlico, želimo, da bi se kar najbolj spoznali z našimi razmerami in težnjami. Pri tej priliki dajemo izraza svojim mislim, kako redki so obiski srbijanskih ali hrvaških političnih ljudi v Sloveniji. Dočim je politični promet — da se tako izrazimo — med Beogradom in Zagrebom izredno živ, je graje vredna resnica ta, da sc niti Beograd, niti Zagreb za Slovenijo dosti ne zmenita. Zanja Ljubljana in Slovenci skoro da ne obstojamo. G. DR. LAZAR MARKOVIČ, minister v pok. G. MILOŠ TRIFUNOVIČ, minister v pok. Posledica tega je slabo poznavanje naših slovenskih' političnih, gospodarskih, socijalnih in kulturnih problemov i it vprašanj. Kadar nanesejo potem politične razmere tako, da pridejo hrvaški ali srbi-janski politiki na odločilna mesta, je naravno, da za nas ne kažejo tistega dejanskega zanimanja, ki hi ga morali in ki je potrebno. S srbskega in hrvaškega juga čujemo na take naše tožbe mnogokrat odgovor, da se nam Slovencem prav za prav ne godi tako slabo in da že znamo pobrati ocvirke iz juhe. laka mnenja so odločno napačna. Kar imamo — in tega je bore ma'o, pa še to je pomanjkljivo — smo si res sami in ponaya.li v boju morali ustvariti. Edino v kakih osebnih vprašanjih ,[e oportunistična politika naših strank zamogla kdaj brez posebnih naporov nekaj doseči, od česar pa ni slovensko ljudstvo nikdar imelo koristi, nasprotno pa največkrat škodo, ker se je __ uradništvo demoraliziralo. Te naše, dobro mišljene pripombe veljajo prav za vse stranke in prav za vse politike z juga, bodisi, da so bili ali so na vladi, ali da so bili v opoziciji oziroma so v opoziciji. Samo tako je tudi mog'o priti do tega, da se je vprašanje sporazuma glede notranje ureditve naše države postavilo samo kot vprašanje sporazuma med Srbi in Hrvati in da se govori o hrvaškem vprašanju, dočim to ni le «hrvaško» vprašanje, temveč je vseobče državno vprašanje, toliko hrvaško, kot srbsko ali slovensko. In ne gre le za sporazum med Srbi in Hrvati, marveč za sporazum med Hrvati, Slovenci in Srbi. Mislimo, da je prav, če to ponovno povdarimo o priliki dragega obiska, ki ga pričakujemo. Naj naši prijatelji in preko njih tudi vsi drugi zvedo, da zahtevamo od srbske in hrvaške politične javnosti spoznanja, da hočemo biti t rt d i Slovenci v tej državi r a v n o p r a v n i ter da so naše zahteve prav tako upravičene, kakor srbske in hrvaške. Hkrati pa se bodo mogli naši prijatelji prepričati tudi o tem, kako napačno je naziranje i v Beogradu i v Zagrebu, da ima v Sloveniji politično življenje v zakupu samo ena stranka; pozno spoznanje sicer, ki pa bo za Slovence velike koristi. Dr. Lazar Markovič, min. v p,: Krfska deklaracija in problem državne ureditve HL Krfska deklaracija je bila torej zelo elastična. Odklonila je konfederacijo, ker bi bilo to v nasprotju z narodnim idealom, za katerega se je^ Jugoslovanski odbor tako vneto zavzemal ves čas vojne; ona je istočasno jamčila Hrvatom in Slovencem, da bo bodoča ustava na potragi kvalificirane večine donešena na bazi sporazuma in Čuvanja gotovih posebnih hrvaških in slovenskih intere- sov, v okviru skupne države in brez škode ter nevarnosti za edin-stvo države. Zanimivo pa je, da Krfska deklaracija poleg vseh dobrih lastnosti ni v celoti služila kot podlaga pri organizaciji nove kraljevine leta 1921. v ustavotvorni skupščini. Kaj je bil razlog? Izgleda paradoksno, toda je povsem točno, da se niti srbsk^ vlaclai, niti Jugoslovanski odbor takrat, ko sta prišla v položaj, da konstatirata oživotvorjenje narodnega idea1« in da proklamirata Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev kot eno državo, nista poslužila niti postavila v prvo vrsto Krfske deklaracije in njenih načel. Novembra leta 1918. so se sešli v Ženevi predsednik srbske vlade Pašič, predsednik Jugoslovanskega odbora Trumbič in člani tega odbora; predsednik in delegat Narodnega vi ječa iz Zagreba Korošec z Žerjavom in Čingrijo; končno predstavitelji srbijanske opozicije. Na tem se stanku, na katerem bi se moralo proglasiti zedinjenje v s m i slu Krfske deklaracije, se je Pašič nagibal k taki rešitvi, glasom katere bi se samo konstatiralo zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda zedinjenje bi se dejansko izvedlo v državi, v Beogradu kot prestolnici, na licu mesta v narodu samem. Ženevski sestanek naj bi bil samo nekak uvod v pravo zedinjenje. Trumbič pa je šel še dalje. Pustil je ob strani Krfsko deklaracijo in njena načela ter pred'ožil n o v o i d e j o o zedinjenju dveh drža v: Kraljevine Srbije in Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ustvarjene od vseh pokrajin in krajev iz bivše Avstro-Ogrske monarhije. Od te svoje zahteve Trumbič ni hotel odstopiti, podpirali pa so jo vsi udeležniki ženevske konference, razen Nikole Pašiča; z njo je bila opuščena ideja o zedinjenju naroda, v ospredje je stopila druga ideja o spajanju dveh držav, o čemur pa ni bilo v Krfski deklaraciji nobene besede. Trumbičev predlog je bil sprejet z veliko večino, Pašič se je moral udati. Tako je bil sprejet dualizem kot začasno stanje do ustavotvorne skupščine. Ženevski zaključki, tako izvedeni, so presenetili vse politične kroge, zlasti pa vlado Kraljevine Srbije. Praktično pa niso mogli biti realizirani, ker je srbska vlada, na čelu z zastopnikom predsednika Stojana Protiča, desavuirala predsednika Pašiča in stopila v neposredno zvezo z Narodnim viječem v Zagrebu radi proklamacije zedinjenja v Beogradu 1. decembra 1918. Naslednji dogodki so znani. Dve leti je trajalo, da je prišlo do ustavotvorne skupščine. Ko pa se je ustavotvoma skupščina sešla leta 1920. brez sodelovanja glavnih predstavnikov Hrvatov, je izglasovala ustavo na način, kakor je smatrala, da je to potrebno, ne da bi se ozirala na Krfsko deklaracijo, katero so njeni podpisniki opustili že v Ženevi, oktobra leta 1918. Dr. Din ko Puc: Institucija miru Ostati moramo pristaši Društva naro- dov, ker nismo izgubili zaupanja vanj Po svetovni vojni je bilo človeštvo, ki je še stalo pod 'neposrednim vtisom krvuvejgia klanja, nečloveškega trpljenja in ogromnih izgub, soglasno mnenja, da je treba v bodoče preprečiti slične konflikte. Nikoli več vojne! To je bilo načelo, ki so ga sprejeli takrait predstavniki skoro vseh narodov. Da se izvede to načelo, je bilo ustanovljeno Društvo narodov. Zamišljeno je bilo kot vrhovno sodišče v vseh mednarodnih sporih, ki naj bi se reševali edino le mirnim potom po povsem objektivnih sodnikih. Izreki Društva narodov naj bi, podprti tako rekoč od vsega svetai, že vsled velike avtoritete prisilili vsakega, da jih spoštuje. -Zamisleci »9 v prvi vrsti računali na to, da bo mogoče obdržati svetovni mir že s samo moralično obsodbo kadilca miru. Računali so tedaj na to, da bo zmagala v človeku njegova boljša stran, smisel za pravico. miroljubnost in zdrav razum. V tem pa je bi’a zmota. Čim se je le malo pozabilo, kako je bilo v vojni in kako strašne posledice so bile združene z njo, se je začelai oglašati tu in tam stara predvojna miselnost. Pohlepnost po tuji zemlji in tujem blagu se je pokazala znova. Zopet se je pojavil imperija ližem in znova se je začela hvaHsati sila pred pravico-. V onih državah, ki se niso smatrale za nasičene, se je začelo Društvo narodov smešiti. - 'A, * , , «4 »**•". . SQ zage_ le delati proti Društvu narodov. Značilno je, da so to baš one države, ki so se hotele znebiti obvez s voj (‘časno sklen jenih pogodb ali pa so imele posebne osvojevalne namene. Društvo narodov jim je bilo na.poti, zato ga osmeši in potem izigraj! « Slaven ec :> je pisal pretekli teden zelo omalovažujoče o Društvu narodov, tako, kakor bi iga ne bilo več; krivdo pripisuje v glaivnem Sovjetski Rusiji, češ «ol) razvalinah Društva narodov triumfira Rusija, ker je svoj cilj dosegla*. Z ozirom na gori povedano pač ni treba povdairjati, kako zgrešena je ta sodba. Rusija je bila in je še dober in zvest član Društva narodov in ni te institucije nikdar rušila. Rusija doslej tudi ni še nikdar kršiln mednarodnih pogodb, dočim so jih drugi opetovano. Rusija tudi ni pognala iz Društva narodov ne Japonske, ki je izstopilai, da bi imela prosto roko napram Kitajski, ne Nemčije, ne Italije, ki sta obe iskali prijateljstvo Rusije in sklepali ž njo pogodbe, — vse dotlej, dokler se ni Rusija zvezala s Franci i o. Kljub «Slovenčevemu;* pisa-n ru moramo ostati pristaši Društva narodov. Čeprav more ta organizacija nuditi danes samo moralno zaščito, vendar tudi te ni podcenjevati, zlasti za male narode. Miselnost «Sl ovenča* ie polinoma orna, ki jo ie nroglašd vsegermanski imperi jalizem pred vojno: pest gre, pred pravico. POLITIČNI TEDEN V teh dneh je bil osnovan poslovni odbor SDK in UO, katerega naloga je, da vzdržuje tim tesnejše stike med obema političnima skupinama in da zasleduje dnevno politično življenje. Pred nekaj dnevi so voditelji in prvaki Združene opozicije v Beogradu sporazumno z gg. Večeslavom Vilderjem in dr. Jurajem Šutejem, ki sta se mudila tam kot odposlanca in zastopnika zagrebške opozicijske skupine, sklenili, da se poslovni odbor razširi na po dva člana za vsako bivšo stranko, tako da bo sedaj ta poslovni odbor štel deset članov. Vanj so bili imenovani: za HSS gg. inž. Avgust Košutič in dr. Šu-te j, za SDS gg. V. Vilder in dr. Kostič, za demokrate gg. Milan Grol in B. Vlajič, za srbske zem-Ijoradnike gg. dr. Gavrilovič in dr. Tupanjanin, za radikalno stranko pa bo zastopnika še določil strankin glavni odbor na svoji prihodnji seji. Poslovni odbor SDK-UO namerava razviti v prihodnjih mesecih najživahnejše delovanje, predvsem pa namerava prirediti velike shode v vseh krajih, kjer bi se pokazal njegov nastop potreben. Istočasno se je vršila v stanovanju g. dr. Mačka v Zagrebu konferenca, na kateri sta bila na-vzočna gg. inž. Košutič in dr. Križman, ki se je vrnil iz Beograda, kjer je prišel v stike z vsemi voditelji Združene opozicije. Na tej konferenci je g. dr. Križman obvestil g. dr. Mačka o svojih razgovorih v Beogradu. Po konferenci pri g. dr. Mačku se je vršila v stanovanju g. dr. Ivkoviča širša konferenca prvakov bivše SDS, na kateri so bili prisotni skoro vsi voditelji te stranke. Sicer so v ospredju političnega zanimanja še vedno volitve senatorjev, toda le v toliko, kolikor se tičejo savske in primorske banovine, kjer se bori po dvoje nasprotnih list. Seljaško-demokrat-ska koalicija je postavila na svojo listo kot kandidate le priznane svoje borce, ki že dolga leta stojijo v prvih vrstah borbe za hrvaško in srbsko regeneracijo. Posebno odlično vlogo zavzema med temi voditelji g. dr. Milan Kostič, podpredsednik bivše SDS, ki je že pred 40 leti deloval skupno s pokojnima gg. Svetozarjem Pribiče-vičem in Stjepanom Radičem v vodstvu nove napredne generacije. V velikem procesu proti g. dr. Mačku pred državnim sodiščem v letu 1933. zaradi znane resolucije SDK je bil tudi njegov edini branilec. Na dan pred volitvami sta sklicali HSS in SDS svoje prista-še-župane na sestanek, na katerem bodo dobili potrebna navodila za volitve. V vrstah SDK računajo, da bodo dobili 6 mandatov, docela sigurnih pa je prvih pet kandidatur gg. inž. Košutiča. dr. Krnjeviča, dr. Kostiča, dr. Pernar-ja in Jakoba Jelašiča. Izredno važnega pomena je tildi zasedanje srbskega arhijerejskega sabora, ki se vrši te dni v Beogradu in ki se ga udeležujejo vsi pravoslavni vladike ter ogromno število pravoslavne duhovščine. Pravoslavna cerkev je močan politični faktor v naši državi, s katerim je treba brezpogojno računati in bodo zaradi tega sklepi arhijerejskega sabora imeli močan vpliv na nadaVnji razvoj našega notranjega političnega življenja. Toda. kdo bo branil v primeru i potrebe male narode, ako odklan n jam o Društvo narodov, mi pa še posebej pomoč demokratskih držav, pomoč Francije S . . j. sej' Zato uas je razveselila izjava nove vlade v Franciji, da lx> zvesto stala na stališču Društva narodov. To je dokaz, da v Fran- ciji niso izgubili zaupainja v to institucijo miru. Tudi nu ga ne smemo. Prišel bo dan, ko bo Društvo narodov moglo svoje sklope in sodlbe tudi potrditi in izvesti z oboroženo silo. Takrat si bo vsailc imperijalist trikrat premislil, začeti osvo j ovalno vojno s šibkejšim sosedom, ker bo vedel, da bo imel v takem primeru opraviti z oboroženo silo vsega sveta brez izjeme. Dr. H. K.: Nastanek diktatur Kako se porajajo samolastni režimi poe-dincev na Škodo Široke narodne skupnosti Diktatura poaneni vsako vladanje in upravljalnje brez sodelovanja, soodločevanja in kontrole onih, nad katerimi se vlada in s katerimi se upravlja. V prejšnjih časih so diktature nastajale tako, da je vladar, oprt na vojsko in uradmištvo, vladal sam brez naroda in njegovih zastopnikov. Ali pa je zopet v dobi uporov, vstaj in nemirov kak general s svojo vojsko zgrabil vso oblast 'v državi začasno v svoje roke. V našem času pa je stvar drugačna. Diktature se pričenjajo redno tako, da se neka politična stranka enostavno proglasi za edino pravo narodno oziroma ljudsko stranko, da svoje pristat-, še vojaško uredi in oboroži ter da z agitacijo in nasilnimi sredstvi onemogoči obstoj ter delovanje vsake druge ljudske stranke. V svetu nam v potrdilo tega služi že precej živih zgledov. V diktaturi postaja ena sama stranka narod' in država. Razen in poleg nje ne more in ne sme obstojati nič drugega. En sam voditelj postaja neomejen gospodar in predstavnik naroda. V vsem odloča le o'n. N jegova volja je — volja narod at Ob njem je odzvonilo vsenn narodini m pravicam in! svoboščinam. Ni več sledu o svobodi zborovanj in dogovorov, ni več svobodinih misli in diskusij. Stranka, ki pripravlja diktaturo, sprovaja najprej v lastnih vrstah diktatorski režim, vojaški red in slepo pokorščino. Javni shodi so z®olj puhle parade s pesmijo in zastavami, z godbo in korakalnjem. Člani take stranke nimajo pravice samostojnega mišljenja in odločali ia. temveč morajo in smejo le agitirati in napadati okrog sebe vse, kar ne drži stoodstotno z njimi. Vso poilitiko vodi zgolj vodja ob pomoči svojih najožjih trabantov, ki so mu pasje vdani in so absolutno odvisni od njega. Kdior poskuša imeti lastno mnenje in prepričanje, temu ni mesta v po-kretu; pozneie pa, ko se tako gibanje dokoolre do oblasti, tedaj izgubPaie brez preiskav in sodi šč svobodo in glave vsi oni. ki se nočeio s^eno pokoravati vod ji, pa čeprav šobili nonrej za stranko še tako zn.služni. O kaki volilni svobodi ne more biti več govora. Vodia sicer od čnisa do časa zaigra neko ko-medi io s tako ime/novami in «ljud-skim glasovanjem; , na katerem se narod mora izjaviti tako, kakor misli vodjina glava. Če se postavljajo kake kandidatne liste. potem obstoja le ena sama lista: lista vod ji 11 e diktatorske stranke. Narod dejansko nima niti trohice pravice kakega sood-ločevalnja. Tako imenovano ^narodno pred stavni št vo» se sestaja le po enkrat ali dvakrat na leto, toda ne zato, da bi razpravljalo o narodnih potrebah in težnjah ter da bi ustvarjalo potrebne zakone, temveč le zato, da posluša govore in strahovanje svojega vodje. Zakone pa dela in uvajal vlada sama in to vlada, ki jo postavlja vodja izključno po svoji volji iu ki je zato odgiovorna le njemu salmemu. Državno in občinsko upravo vodijo in nadzorujejo razne strankine pisarne. Isto velja tudi za vse gospodarsko in kulturno življenje. V svetti obstojajo za take vrste vladanja različna imena, pač po razmerah v posameznih državah in narodih. Skupno jim je le to, da zahtevajo neomejeno oblast ene same stratnke — namreč svoje — in enega samega vodje v vsem narodnem in državnem življenju. Politične diktature morejo nastati le s pomočjo razpoloženja, ki se zanje ustvarja med narodom. Žalostno, toda resnično je. da posamezni narodi sami sebi pripravljajo suženjstvo. Narod, utrujen in sit vsega hudega, išče izhoda iz tega neznosnega stanja, pa maj bo že kakršenkoli. Le ven iz obupnih težav in bridkosti! Narod v takem položaju ne vprašuje, kaj ga čaka in kaj mu prihaja, temveč je zadovoljen, da mu sploh nekaj prihaja, da se mu sploh obeta nekaj novega. Stranka, ki hlepi po diktaturi, izrablja to iskreno željo in nestrpno hrepenenje naroda po boljšem življenju in pravičnejšem redu, pa obljublja vsakomur vse, kar le hoče in na kar upa, razpihuje navdušenje in sovraštvo ter vse strasti v obče in ne prevzema nase nobene odgovornosti, temveč zasleduje le edini cilj, da sta nezadovoljstvo in nered med narodom čim večja. In ko je lok preveč napet, naposled poči in po oblasti hrepeneči vodia ter njegova stranka sta dočakala uresničenje svojih ciljev — diktaturo na račun narodovega (blagostanja, njegove svobode in njegovih pravic. Domači pomenki Proti centralizmu Čuden pojav v naši državi je, da so vsi proti centralizmu, centralizem je pa kljub temu vedno huiši. Zadnji leden sta «Jutro» in »Slovenec« istočasno, napadla centralizem in njegove sedanje izrodke. Toda ne glede na te proteste centralizacija veselo napreduje. Fond za fondom se ustanavlja v centrali, cestni fond. električni fond. bolniški fond. Centralni denarni fond je ustanovljen že od prei; če uspemo še z ustanovitvijo oblačilnega in živilskega centralnega fonda, bo vse scentralizirano, kar je še mogoče. «Slovenec» bo seveda še naprej protestiral ... Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so napovedale poravnalno postopanje. Njihov zastopnik je na poravnalnem naroku poudarjal, da je eden vzrokov propasti ta, da država ni plačala dobav, ki jih je prejela od tovarne. Zakaj jih ni plačala? Ker ni mogla tovarna predložiti potrdila, da je plačala davke. Tovarna pa spet ni mogla plačati davkov, ker ji država ni plačala. Začaran krog, ki ga je ustvaril birokratizem! V naših časih je namreč čisto nemogoče doseči, da bi se neposredno poračunali davki s terjatvijo proti državi. Rajši naj vse vrag vzame! Stanje naših denarnih zavodov Glasom poročila našega trgovinskega ministra ima Jugoslavija 620 zasebnih denarnih zavodov ter 61 samoupravnih hranilnic. Pod zaščito je pa 345 zavodov, torej nekaj več, kot polovica. Žalosten rekord! Zamrznjenih vlog je še vedno 3559 milijonov dinarjev. Lepa priložnost se ponuja ljubljanski mestni občini, da zn sorazmerno majhen denar pride do krasnega velikega posestva in pa do velike graščine, v kateri bi mogla s pridom — seveda po primerni preureditvi in prezidavi — namestiti eno svojih najvažnejših socijalnih ustanov, namreč novo ubožnico. Na prodaj je znana graščina na Bokaveah pri Ljubljani, ki bi se dala dobiti, kakor že rečeno, za prav ugodno ceno. H graščini spada krasno, arondirano veleposestvo z lepimi gozdovi. Kakor se sliši, pa se za nakup te graščine in veleposestva zanimajo še nekateri drugi interesenti, predvsem neka cerkvena vzgojna in pridobitna ustanova. Želeti bi bilo v interesu Ljubljane in vsega njenega prebivalstva, da bi mestni očetje izkoristili ugodno priložnost pravočasno in da bi zatrli v sebi vse eventualne sentimentalne občutke, ki bi jih eventualno utegnili obhajati ob srečanjih in razgovorih z zastopniki drugih interesnih skupin za to posestvo. Neodložljivo vprašanje Z zadevo, glede katere je bilo doslej v našem javnem življenju, predvsem pa v vrstah davkoplačevalcev in vseh onih, ki morajo imeti opravka z davkarijo, izrečenih že brezštevilno pritožb, zabavljanj in kletvin, se je bavil na svoji zadnji seji tudi ljubljanski mestni občinski svet. Gre namreč za nemoggče uradne poslovne prostore obeh ljubljanskih davčnih uprav, mestne in okoliške, ki poslujeta v ločenih poslopjih, čeprav je nešteto stvari, ki nujno zahtevajo poslovanje obeh institucij v istem upravnem poslopju. Dočim je davčna uprava zn mesto Ljubljana nameščena skoro v nemogočih, starinskih brlogih na Vodnikovem trgu, se mora davčna uprava za okolico stiskati v sodni palači nn Kralja Petra trgu, kjer je itak le v n a pot j e sodišču, ki prav krvavo potrebuje dotične prostore v svoje namene. Zadnji čas je že, da se zgradi za omenjeni n a j r e n-t a b i 1 n e j š i državni ustanovi v Ljubljani skupno moderno uradno poslopje nekje v centru mesta, saj stavbišč je še povsod dovolj na razpolago. Zn denar ravno v temi pogledu pri finančnem ministrstvu najbrže ne bodo preveč v zadregi. Bodo pa morda še nekoliko tesneje privili znani vijak z brezkončno spiralo... O železniški zvezi Črnomelj-Vrbovslco so pred dnevi, kakor beremo v ljubljanskem «Slovencu», zopet govorili v Beogradu, in sicer je sprejel predsednik vlade dr. Stojadino-vič 25. t. m. zvečer v svojem kabinetu narodne poslance JRZ dr. Ko-ceta, Gajška in Djuro Mikašinoviča, s katerimi se je razgovarjal v zadevi poteka razprave glede financiranja graditve železniške proge Črnomelj-Vrbovsko. Z ozirom na znano strogo> načelnost, odločnost in izredno gospodarsko sposobnost omenjenih slovenskih JRZ narodnih poslancev se je ves naš narod globoko oddahnil-in z vsem zaupanjem pričakuje, da se bo omenjena prepotrebna železniška zveza pričela zanesljivo graditi že prihodnji teden. Vzor doslednosti Z ozirom na stare izkušnje z ljubljanskim «Slovencem» in njegovo doslednostjo ter značnjnostjo v potvarjanju in zatajevanju zgodovinskih političnih resnic, smo iz previdnosti v svoji 2?. lanski številki zabeležili naslednjo »Slovenčevo* izvirno vest z dne 28. julija 1937: «Dr. Stojadinovič je sklenil, da konkordata še ne predloži senatu, ampak da počaka, kaj bo v tem vprašanju sklenil pravoslavni arhi-erejski sabor. S tem je predsednik vlade pokazal svojo veliko lojalnost in korektnost naprain pravoslavni cerkveni hierarhiji, vprašanje pa je, kaj bo dr. Stojadinovič storil, če bi pravoslavni arhierejski sabor od njega zahteval, da gotove točke konkordata spremeni. Konkordat ne bo senatu predložen prej, nego v je- senskem zasedanju, mogoče pa še pozneje. Gotovo je, da Sv. stolica ne bo pristala na kakršnokoli spremembo določb konkordata, ki je ined njo in Jugoslavijo sklenjen in podpisan. O spremembi konkordata ne more biti govora.« Te dni pa je vladno glasilo «Vrc-ine» objavilo obširen članek pod naslovom «Država in cerkev« in piše v tem članku dobesedno sledeče: «Zares čudno izgleda, da je treba po vsem, kar je že rečenega, napisanega, objavljenega in storjenega, danes še enkrat dokazovati, da je konkordat definitivno snet z dnevnega reda. Kljub tej jasni situaciji brezvestni agitatorji (Oho! op. ur.) še nadalje razširjajo absurdne trditve, da je konkordat samo začasno in ne definitivno odložen. O tem je podal sam notranji minister g. dr. Anton Korošec kategorično in jasno izjavo na seji finančnega odbora dne 9. decembra 193? v svojem eks-pozeju o ministrstvu za notranje zadeve, ko je rekel o konkordatu naslednje: «Na sprejem konkordata mi sploh več ne mislimo. Moje osebno mnenje je, da starega konkordata ni mogoče ponovno prinesti in nihče med nami na to niti ne misli. Konkordat je bil ustvaril neko motno stanje in je sedaj ugašen. Stojadinovič, Korošec in Spalio ne bodo prinesli in sprejeli niti stari konkordat, niti stari korigirani, niti nov, niti sploh kakršenkoli konkordat. To bo razumel vsak, ki je le količkaj politik. Mi sedaj ne mislimo na konkordat, ker imamo dovolj nujnejših stvari, med prvimi to, da hočemo korektne, normalne in čim bolj prijateljske odnošaje s pravoslavno cerkvijo. Da do tega ni prišlo. ni krivda na naši strani. Mi vsi delamo na tem pomirjen ju, ker je to ne le v interesu cerkve, temveč tudi vse države.» Kdo neki ima sedaj prav. Kako je že nekoč rajnki Cankar zapisal: “Ali je, ki ni, da je, ker ni...« ali tako nekako ... Nasprotujoči si interesi Nemčija in Japonska sta si postali zaveznici, — zaradi istega ideološkega stališča, kakor se to lepo reče. Zato je Nemčija v začetku s simpatijami zrla'na prodiranje Japoncev na Kitajsko in skoro s ško-doželjem konstatirala milijonske izgube Angležev v Šanghaju. Toda Japonci se niso ustavili v Šanghaju, prodirajo dalje in polagoma se je začelo nemškim velikim, zlasti vojnim industrijam dozdevati, da bodo končno tudi one udeležene pri kitajskem «incidentu». Nemčija si je namreč v Kini pridobila enega svojih najboljših odjemalcev: za ensto milijonov dolarjev je Kina letno kupila blaga od Nemčije! Izgubiti takega kupca, ni šala. In tako velika nemška podjetja, kakor so na pr. Krupp, Siemens, Junkers, Otto Wolf, Daimler-Benz in druga z veliko zaskrbljenostjo gledajo v Azijo, kar seveda vidijo tudi v Berlinu in zelo, zelo i remišlju jejo, ali bi ne kazalo nekoliko popustiti na ideologiji... Iz teh razlogov je Nemčija skušala posredovati za mir med Japonsko in Kino, kakor znano, z negativnim uspehom. Gospodarska pogodba z Italijo Italija je skoro najboljša odjemalka našega blaga. Zato je naša javnost z gospodarskega stališča pozdravila prijateljsko pogodbo z njo, ker je računala, da bomo ravno v gospodarskem pogledu deležni večjih koristi. Žal, naši delegati na se-stnnku tako imenovanega stalnega jugoslovansko-italijanskega odbora niso uspeli, kajti naš izvoz v Italijo, ki je bil vedno večji od uvoza iz Italije, bo sedaj znižan, tako, da ne bo presegal uvoza. Vsled tega se bo zmanjšal izvoz živine, rud in cementa, najbolj pa se bo znižal izvoz našega lesa v Italijo in kolonije. Tudi se ni posrečilo doseči, da bi Italija poravnala naš saldo iz starih klirinških terjatev. Ta saldo bo plačala Italija tako. da bo dobavila naši državni upravi razno blago. Nova tovarna v Jugoslaviji Znana velika tovarna gumijevih obročev «Pirelli» v Italiji namerava ustanoviti podružnico v Jugoslaviji z vsoto 60 milijonov dinarjev. Baje so odločilna mesta že dala svoje dovoljenje. Tvornica bo krila lahko potrebo vsega Balkana. Kakor znano, je posetil tovarno «Pi-relli« tudi naš min. predsednik dr. M. Stojadinovič, ko se je mudil v Italiji. Zunanja politika Japonska vlada je dala v teli dneh izjavo, ki po vsej priliki vsebuje sklepe kronsketga sveta, sprejete na .njegovem nedavnem zasedanju. V tej izjavi jc rečeno, da kitajska vlada, žal, še doslej ni spoznala pravih japonskih namenov. Trmoglavo se upira, ne glede na žalostno stanje kitajskega naroda in brez ozira na potreibo, da) se ohranita mir in red na Daljnem vzhodu: Zaradi tega je Japonska sklonila, da ne priznava več Čangkaj-škoye centralne kitajske vlade, temveč le ono kitajsko vlado, ki 80 jo jaiponski generali postavili v Pekingu in ki bo službeni Kitajski napovedala vojno. Tudi na ta ultimatum in na te grožnje se Kitajska ni vdailn in njen predsednik ter generalisimus je odgovoril: «Kitajska . je miro- ljubna in mi smo cesto poskušali urediti svoje spore z Japonsko po diplomatski poti. Mi smo slaboten narod, vendar ne na koncu svojih sil. Branili bomo svoje pravice in svojo liacijonalno svobodo do zadnjega dihab I11 kakor en mož so se zbrale vse napredne sile na Kitajskem, ki jim ležita pri srcu nacijonal-na svoboda in neodvisnost v borbi proti japonskemu osvojeval-cu. Meščanske demokratične stranke, delavska in kmečka stranka, napredna »mladina, na čelu z visokošolci, vse to se je pognalo brez oziral na osebne žrtve pod zastavo proitijaponske nacijonalne fronte zoper divjaški zemJjelačni napad. Kitajska je v teh težkih dneh dala svojemu narodu popolno tiskovno svobodo. svobodo zborovanja in združevanja ter amnestijo za vse politične obsojence, iz česar se vidi, kako prepričana je o notranji solidarnosti celokupnega naroda? Talco je demokracija' zedinila ves kitajski narod. Pa tudi demokracija in prole-tarijat vsega sveta hitita na pomoč napadenemu kitajskemu narodu. V Ameriki Federacija dela, v Avstraliji Sindikalni svet. v Evropi francoska, angleška in nizozemska demokracija, v Aziji pa napoveduje Indijski nacij o-nalni kongres najodločnejši bojkot japonskega blaga in zahteva od vlade energično pomoč za kitajski narod. Nauk o mesijanski misiji Japonske na azijski celini zadeva torej ob nepremagliive težave med ta mošnji mi narodi samimi in namesto duhovnega zedinjenja rumene rase ustvarja le nepremostl jiv prepad krvi in sovraštva med spreobrnjevalci in spreobmievanci. Tudi Poljska ima s svojo nedemokratično politiko težave. S Pilsudskim je umrl mož močne roke, ki ie edini imel neko legitimacijo za voditelja. Od tedaj je tamkajšnja diktatura brez pravega diktatorja. Pilsudskije-vo po’itično dedščino je prevzel polkovnik Koc, kateremu pa seveda manjka večina sposobnosti, katere je imel njegov prednik. Zaradi tega se mu ni nikdar posrečilo ustanoviti fašistične stranke, na katero bi se mogel opreti avtoritarni režim vladajoče klike. Posrečilo se mu je. celo ravno nasprotno, namreč, da je zanesel spore med legironarje, na katerih je doslej slonela politič-. na situacija. Z ozirom na to so Koca vrgM s položaja «firerja> in na njegovo mesto je bil imenovan neki inov. general. ki ni igral doslej nobene politične vloge. V tem vrenju in rušenju avtoritarne politične osnove postaja demokratična 6po’žicija vedno močnejša in zahteva krnitev svojih voditeljev, zaprtih v brestlitovskih kazemntah zaradi tega, ker so se borili za idejo de-mokraciie. Tudi Poljska: bo gotovo prebolela te porodne krče svojega novega vstajenja. DOMA IN NA TUJEM l Dr. IVAN MODIC II V ponedeljek >24. t. m. je’v ljubljanskem «Leonišču» nepričakovano za vedno zaprl svoje blage oči ugledni in obče priljubljeni ljubljanski odvetnik in višji deželno-sodni svetnik v pokoju g. dr. Ivan Modic, star komaj 64 let. Z njim je zmanjkal iz našega javnega življenja človek in mož, kakršnih je vedno manj v sodobni človeški družbi in o katerih je narod ustvaril tipično prislovico, da so kremeniti, značajni poštenjaki starega kova. Pokojni dr. Ivans Modic se je rodil 9. septembra 1873 v Brestu pod Krimom, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je ab-solviral v Ljubljani, kjer je maturiral, juridične študije pa je opravil na dunajskem vseučilišču, kjer je 23. julija 1901 promoviral /.a doktorja prava. Po vpisu na vseučilišče je leta 1895.-96. odslužil svojo vojaško dolžnost kot enoletni prostovoljec pri 22. pehotnem polku, med vojno pa je od 27. julija 1914 do 3. novembra 1918 služil kot poročnik pri bivšem 4. bosensko-hercegovskem polku. V sodno službo je vstopil 19. julija 1899 v Ljubljani, pozneje pa je služboval pri okrajnih sodiščih v Žužemberku in na Vrhniki, v Ljubljani in na Brdu, kjer je bil tudi sodni predstojnik. Po prevratu je dve leti vršil funkcijo državnega pravdnika v Ljubljani, nato pa je bil imenovan za deželno-sodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani in s kraljevim ukazom z dne 14. oktobra 1922 pri istem sodišču za višjega deželnega sodnega svetnika. V tem svojstvu je bil 21. marca 1926 na lastno prošnjo upokojen. Kmalu nato je odprl v Ljubljani svojo odvetniško pisarno, ki mu je ves čas lepo uspe-vala^ saj so se ljudje obračali na starega pravnega praktika z ve- - ■* Dijaki za mir Amerikanska Dijaška Unija je poslala Uniji japonskih dijakov pismo, v katerem poziva dijaštvo Japonske, da izrazi svojo solidarnost s kitajskimi dijaki in da se priključi velikemu pokretu mlade svetovne generacije za ohranitev miru. V svojem pismu poudarjajo amerikan-ski dijaki tudi svoje napore, da oslabe val velikega sovraštva, ki se v Zedinjenih državah širi proti Japonski, kajti oni smatrajo, da je japonsko-kitajska vojna samo sad japonskega militarizma, da pa se ni začela po volji japonskega naroda-Zato pozivajo amerikanski dijaki svoje japonske tovariše, da se postavijo v bran vojnim pustolovščinam japonske vojaške klike. Kje so morilci? Kakor je znano, so našli nedavno blizu Pariza mrtva italijanska emigranta brata Rosellija, urednika lista «Giustizia liberta«. Sedaj je policija pojasnila njuno tragično smrt ob odkritju zarote francoskih fašistov, ^ tako imenovanih «ksaristov». Zadnja razkritja dokazujejo, da so ksaristi istočasno, ko so se pripravljali. da bi v Franciji izzvali državljansko vojno in prevrat, izvrševali po Parizu in ostali Franciji zverinske atentate 7. bombami, revolverji in peklenskimi stroji. Končno je policija aretirala nekega Roberta Puire-ja in nekega Jeana Bouvier-ja, ki sta sodelovala pri omenjenih atentatih in neposredno tudi pri umoru obeh zgoraj navedenih Italijanov, znanih javnih delavcev iz vrst italijanskih proti-fašistov. Nemški protest v Ameriki Nemški veleposlanik v Washing-tonu Dieckhoff je protestiral pri ameriškem zunanjem ministru Hul-lu proti govoru bivšega ameriškega veleposlanika Dodda v Berlinu. Na nekem zasebnem banketu v New iikim zaupanjem v uspeh in v zmago pravice. V srečnem zakonu, ki ga je sklenil s svojo zvesto družico gospo Ernestino roj. Gačnikovo leta 1900., sta se mu rodila sin He-liodor in hčerka Helena, ki je poročena z odvetnikom dr. Darkom Černejem v Ljubljani. Kakor že prej povedano, se je opažala vešča roka in bistra misel uglednega pokojnika v vsem našem ožjem javnem življenju. Dne 24. decembra 1930. leta je bil dr. Modic imenovan v ljubljanski mestni občinski svet in je vestno opravljal posle in naloge občinskega svetnika vse do 18. decembra 1935. leta, ko je bil razrešen z drugimi naprednjaki vred. Nekaj let je bil pokojnik tudi član upravnega sveta Mestne hranilnice ljubljanske. V težkem vzdušju, ki je nujno poklicalo v življenje tudi našo «Slovensko besedo», je stal v prvi vrsti pravih narodovih prijateljev in borcev za pravico, svobodo in enakopravnost tudi stari zagovornik in pobornik demokracije dr. Ivam Modic. Kot tak je bil soustanovitelj našega lista in zvest član njegovega konzorcija. Žal ga je pokosila bela žena prej, preden je mogel doživeti in dočakati vidne sadove vztrajnega, nesebičnega dela sebe in svojih odločnih tovarišev. Rajnkega dr. Modica, ki je bil kapetan v rezervi, so z vsemi častmi pokopali v sredo popoldne pri Sv. Križu sredi Ljubljanskega polja. Udeležba na njego- vi zadnji poti je bila verno izpričevalo o silnem ugledu in prisrčni priljubljenosti, ki jo je pokojnik užival v vseh našili narodnih krogih. Bodi mu ohranjen trajen iskren spomin, bridko prizadetim svojcem pa izrekamo naše najtoplejše sožalje! Yorku je namreč Dodcl obtožil Hitlerja, da je osebno odgovoren za razne uboje in umore svojih nasprotnikov v zadnjih petih letih in da je v tem pogledu hujši od bivšega angleškega kralja Karola II. Hull je odgovoril Diecklioffu in novinarjem, da ameriška ustava vladi ne daje pravice, da bi določala Dod-du, kaj sme in česa ne sme govoriti. * Praznik Siv. Save so proslavili včeraj pravoslavni bratje po vsej državi na najsvečanejši način in s tradicionalnimi prireditvami. Spomin velikega srbskega narodnega prosvetitelja in ustanovitelja srbske pravoslavne narodne cerkve so s posebnimi internimi proslavami počastile tudi vse ljudske, srednje in visoke šole v državi. Izprememba posesti. Palačo veletrgovca g. Emerika Mayerja na vogalu Aleksandrove ceste in Gledališke ulice v Ljubljani, nasproti opere, je kupila zavarovalnica «JUGOSLAVIJA«. Zgradba stoji na lepi točki, je izredno solidno zidana in ima krasno fasado v slogu italijanske visoke renesanse. Brez dvoma je ta nakup za zavarovalnico lepa nova pridobitev. Na kaj so mislili? Bivši minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič je v neki svoji izjavi o organiziranju JRZ po državi dejal, da režimski stranki ni potrebno uniformiranje njenih pristašev. Umesten predlog. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je izdelalo načrt za povečanje obratov vseh državnih železniških delavnic v Kraljevu, Nišu, Mariboru in Petrovgradu tako, da bi te delavnice lahko vsako leto izdelale tudi najmanj 100 novih vagonov, katere smo morali doslej za drag denar nabavljati v tujini. Upokojen |e bil dosedanji ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva dr. Aleksander Fatur in je bil obenem odlikovan z redom Jugoslovanske krone III. stopnje. Za novega ravnatelja je bil imenovan dr. Franc Bončina, dosedanji načelnik v železniškem ministrstvu. Branislav Nušič, najznamenitejši srbski komediograf in najpopularnejši sodobni pisatelj, dramatik, pesnik in pripovednik, ki ga zadnjih 40 let ni mogel nadkriliti noben drug srbski književnik, je umrl 20. t. m. v Beogradu v starosti 74 tet. Njegova izvrstna satirična oderska dela so znana In močno priljubljena tudi na naših oderskih deskah. Nušiča so na svečan način pokopali v Beogradu na državne stroške. Gospodinjski teden se vrši v Zagrebu od 30. januarja do 5. februarja t. 1. in uživajo udeleženci na vseh državnih železnicah 50 odstotni popust. Hrvaško pev. društvo «Kolo» slavil letos 75 - letnico svojega umetniškega in kulturnega delovanja. V zvezi s tem bo društvo priredilo celo vrsto velikih jubilejnih koncertov v raznih mestih. Celovčanl in ostali Korošci prav radi obiskujejo Slovenijo in Hrvaško Primorje ter Dalmacijo. Lani si je nabavilo samo pri Avstrijskem prometnem uradu v Celovcu vozovnice za v Jugoslavijo 14.300 oseb. Od teh jih je ostalo v Sloveniji okrog 8000, okrog 6500 izletnikov pa je prebilo svoj dopust na sinjem Jadranu. V lanskem novembru so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah in sp znašale pri vseh 29 slovuiiiskith samoupravnih hranilnicah dne 30. novembra 999 milijonov dinarjev. Opaža se znaten priliv novih vlog v denarne zavode. K temu so izdatno pripomogla poročila, da sta Narodna banka in, Poštna hranilnica odobrili kredite za izplačila vlog in pa dejstvo, da denarni zavodi polagoma oproščajo zamrzle vloge. Značilno za naše razmere. V listih beremo, da je bilo na področju Zbornice pa TOi v Petrov-gradu v Banatu lani odprtih 470' novih podjetij. Značilno pa je, da je bilo med njimi 232 — gostiln. Tovarn je bilo le 12. Ne ve se več, ali pije narod iz veselja nad silnim »napredkom in izboljšanjem svojega položaja« ali pa iz obupa... Državna monopolska uprava je odredila, da se morajo tobačni nasadi v Vojvodini skrčiti za 75 %. Vse napreduje, pišejo režimski listi. Iz Novega Sada poročajo, da sta bila pred tamkajšnjim sodiščem na tožbo davkoplačevalca in državljana Mihajla Hanaka iz Čuruga obsojena čuruška občina in njen policijski narednik Sege-dinski na plačilo 15.000 dinarjev stroškov in odškodnine, ker je omenjeni narednik Segedinski o priliki neke protizakonite aretacije Hanaka tako pretepel, da mu je poleg drugega zlomil eno rebro. Zgledne metode... Različnost nazirarij. V listih beremo, da je pred1 dnevi obiskal znane tovarne «Bat’a» v Borovu župan občine Podravlje v Baranji in naprosil ravnateljstvo podjetja, da zgradi v njegovi vasi prodajalno «Bat’e», za kar mu daje občina na razpolago brezplačno stavbišče in vse ostale ugodnosti. V Ljubljani pa podjetje «Bat’a» baje sploh ne bo gradilo nameravane palače pred glavno pošto za 10 milijonov dinarjev in to zaradi konservativnega stališča ljubljanske mestne občine v pogledu kavarniške koncesije v novi palači. Sarajevski gostilničarji, restav-raterji in kavarnarji zahtevajo, da se organizira vsak teden po enkrat radioprenos iz njihovih lokalov. V Dubrovniku je zavladalo pravo poznopomladansko vreme in je opaziti v kopališčih že precej zgodnjih kopalcev. Proti samskemu davku so se dvignili gostilničarji v Rumi in zahtevajo od tamkajšnje občine, da ukine davek na samce, kakor so to storile že vse ostale občine. Gradbena akcija jugoslovanske monopolske uprave je letos zopet oživela. Dočim je lani monopoJ-ska uprava zgradila raznih skladišč za 21 milijonov dinarjev, bo letos dokončanih novih stavb za nad 29 milijonov dinarjev, pričetih pa še novih za približno 63 milijonov dinarjev. Vse te stavbe se grade v južnih krajih im pa v prestolnici. Na progi Beograd—Zagreb bodo v kratkem pričeli obratovati prvi trije poskusni motorni vlaki. Vsak vlak ima prostora za 80 oseb in bo prevozil razdaljo Beograd— Zagreb v 4 in pol ure, to se pravi, da bo dosegel hitrost 110 km na uro. Več aeroplanskih zvez bo imel letošnje poletje s svetom Split, in sicer bodo poleg zračne zveze «Aeroputa» Zagreb—Split uvedli tudi čehoslovaki zvezo Praga— Zagreb—Split—Tirana, Italijani pa zvezo Rim—Split—Beograd—Bukarešta. Žalostna številka. V Sarajevu so popili lani raznih alkoholnih pijač za 30 milijonov dinarjev. Beograjska mestna občina je brezplačno podhrila zemljišče, na katerem bo zgrajena grobnica za nokojnega poveljnika Beograda, generala Vojislava Tomiča. V K&knju v Bosni so odkrili I spomenik 127 rudarjem, ki so izgubili življenje o priliki strahovite eksplozije metana meseca aprila leta .1934,. I L— — Velika mednarodna zrakoplov-na razstava bo prirejena v času od 28. maja do 7. jTunija t. 1. na beograjskem velesejmu in bo nazorno pokazala, kaj vse se je v letalstvu doseglo do danes in kak-Šna so sodobna obrambna sredstva proti napadom iz zraka. Višek gospodarskih zmožnosti. Beograjski mestni občini stalno primanjkujejo cevi za vodovod in kanalizacijo. Doslej je morala beograjska občina nabavljati te cevi v inozemstvu, zdaj pa bo zgradila v Beogradu lastno tovarno za kanalske in vodovodne cevi, V Ljubljani pa propada največje livarsko podjetje «Strojne tovarne in livarne«... Politične borbe na Poljskem niso še prav nič popustile, temveč so se nasprotno še prav močno razbesnile. Na seji japonskega kronskega sveta in na sejah japonske vlade je prišlo do silno burnih nastopov in nesoglasij med vojaškimi, gospodarskimi in političnimi krogi glede japonske politike proti Kitajski. Samouprava Vprašanje in odgovor Vprašanje: Kako je organizirana in kako posluje začasna občinska uprava? 0:-; Odgovor: O postavitvi, sestavi, službeni dobi ter pomenu začasne občinske uprave smo že enkrat razpravljali. — Predpise o postavitvi začasne občinske uprave vsebuje paragraf 133. zakona o občinah, ki se izrecno. sklicuje na paragraf 70. zakoa o občinah. Ta zadnji paragraf pa vsebuje določila, ki se nanašajo na redno izvoljeno občinsko upravo. Iz tega izvira, da veljajo tudi za začasno občinsko upravo, posebno kar se tiče njene organizacije in poslovnega postopka, smiselno trsi predpisi, kakor za redno občinsko upravo, torej tudi predpisi §§ 71., 72., 74. in 75. zakona o občinah. Omeniti pa moramo takoj, da ne velja za njo predpis 2. odstavka § 70. zakona o občinah, ki govori o volilcih, ki ne morejo biti član! redne občinske uprave. — Začasna občinska uprava se sestaja k sejam na poziv predsednika, veljavno pa more sklepati, ako sta prisotna poleg predsednika odnosno, ako je on zadržan, poleg njegovega namestnika, najmanj še. dva člana. Kako in kdaj naj se sklicujejo seje, ne vsebuje zakon o občinah niti za redno občinsko upravo nikakih predpisov, še manj pa za začasno. Prepuščeno je torej predsedniku, da sklicuje seje po lastnem preudarku. Priporočljivo pa je, da se'Vsi člani začasne občinske uprave pozovejo pismeno in pravočasno na sejo, ter ' da se jim sporoči tudi dnevni red. — Predsednik odnosno njegov namestnik otvarja, vodi in zaključuje seje začasne občinske uprave in skrbi za red na njih. Izpolnite položnice! Današnji številki smo priložili položnice in prosimo vse cenjene naročnike, da čimprej poravnajo naročnino, ki znaša za vse leto 40 din, za pol Ietai pa 20 din. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da brez odlašanja po priloženi položnici nakažejo dolžno naročnino za preteklo leto in pa naročnino za tekoče leto. Ker se naš list vzdržuje izključno le z naročnino in nima, kot neodvisen napreden list, nobene podpore iz kakih fondov, vljudno prosimo, da vsi z nakazilom pohitite in po možnosti prispevate primeren znesek tudi v listov tiskovni sklad. Uprava «Slovenske besede». Za ločeno zbornico. Trgovinskega ministra je te dni obiskala delegacija 140 obrtnikov z ozemlja dunavske banovine in ga v imenu 21.000 obrtnikov z omenjenega področja naprosila, da bi odobril ustanovitev samostojne obrtne zbornice, ločeno od Zbornice za trgovino in industrijo. Iz naše države smo izvozili svinjske masti v preteklem letu skupno 818 desettonskih vagonov, in sicer v Nemčijo 500, v Češkoslovaško 159, v Anglijo 104, v Italijo 28, v Avstrijo 12, v Švico 10 in na Malto 5 vagonov. Na-pram predlanskemu letu se je naš izvoz masti dvignil za 75 vagonov ali 9.08 %. V našem tujskem prometu na Jadranu se je v zadnjih dveh letih opažal znaten padec števila češkoslovaških letoviščarjev. Pri podrobni raziskavi vzrokov toga nazadovanja se je ugotovilo, da so med drugim tudi nekatere češkoslovaške turistične agencije iz povsem spekulativnih razlogov zaračunavale češkoslovaškim letoviščarjem znatno višje cene, kakor so bile dejansko pri nas. Dvajsetletnico ustanovitve republike Češkoslovaške bodo proslavili letos na najsvečanejši način tudi Francozi. V Parizu se je osnoval že poseben tozadevni odbor, ki mu predseduje sam predsednik Francije Lebrun. Pariška policija je odkrila zopet nova Velika skladišča orožja, mu-nicije in razstreliv, last zarotniških ksaristov. Vse orožje in strelivo je inozemskega izvora. Noya francoska vlada s predsednikom Chautempsom na čelu si je postavila v svoj delovni program troje vodilnih načel: čim popolnejša državna obramba, zaščita in utrditev franka ter najmodernejša in najdOvršenejša socijalna zakonodaja. Rumunska vlada je prepovedala v Besarabiji uporabljanje ruskega-in židovskega jezika. Čedno izgloda ta Gogina državljanska svo-; boda in enakopravnost... Ko narod narašča Važen in zanimiv problem, čigar rešitev bo odlo-čilna za vso bodočnost naSe države in naroda Z izredno velikim porastom števila prebivalstva v Jugoslaviji se v zadnjem času načelno in podrobno bavijo razni listi im revije v državi. Zanimivo je stališče, ki ga zavzemajo gospodarski krogi in piše o njem zagrebški «Jugoslov. Lloyd» med drugim naslednje: Med mnoge važne in zanimive probleme, ki spadajo v področje politike oziroma državne uprave in njenih nalog, se pojavlja pri nas tudi vprašanje naraščanja prebivalstva. Jugoslovansko prebivalstvo je naraslo v zadnjih 15 letih za več, kakor tri milijone duš. Z ozirom na to, da je imela naša država ob svojem nastanku komaj slabih 12 milijonov ljudi, smemo sklepati, da bo imela ob svoji dvajsetletnici že okrog 15 in pol milijona prebivalcev. Ta številka predvsem dokazuje izredno biološko zdravje našega naroda kljub vsem, Še vedno težkim razmeram, v katerih živi jedro vsega naroda, naše kmetstvo. To je nov dokaz, kako silno zdrav in odporen je naš kmet in kako uspešno premaguje vse neštete gospodarske, so-cijalne in higijenske neprilike in pomanjkljivosti. Še značilnejša pa je gornja številka, če vemQ, da se v Jugoslaviji rodi na vsakih tisoč prebivalcev na leto po 31 do 32 otrok, od katerih pa jih umre povprečno po 17! Kljub vsemu pa je močno naraščanje števila prebivalstva tu. Odpornost rase zmaguje. In ob tem se odpira najširše polje za izvrševanje težkih nalog in dolžnosti socijalnega, gospodarskega, higijenskega in tudi političnega značaja. Iz vsega se vidi, da sta našemu narodu že po naravi omogočena še večja in močnejša delavnost in vpliv ne le na Balkanu, temveč tudi v Evropi, s čimer se bo sčasoma dokopal do prav vidnega mesta v zboru in sodelovanju narodov. Dobra gospodarska in socijalna politika, sistematično skrbstvo za narodno zdravje in krepljenje ter marljivo delo na narodnem prosvetnem izpopolnjevanju, vse to so pota in sredstva, ki ga bodo kaj kmalu dvignila na visoko številko 20 milijonov. In še en primer in dokaz imamo, kako mora to vprašanje neprestano lebdeti pred očmi vsem pravim jugoslovanskim rodoljubom. Ves evropski zahod objemajo silne skrbi za rešitev perečega problema populacije, to se pravi: skrbi, kako bi najpovoljneje rešil vprašanje porasta svojega prebivalstva. V tem pogledu prednjačita Francija in Italija. Njuna neizmerna skrb, brezmejno žrtvovanje materijalnih sredstev, neštete ugodnosti v zakonodaji in občem državljanskem življenju, vse to je znano vsakomur, ki le količkaj zasleduje dnevni tisk. Vsi pa tudi vidimo, da prav slovanski narodi ne vodimo nobene posebne in izrazite skrbi v tem pogledu, to pa največ zato, ker imamo vsi že po naravi kar najizdatnejši človeški prirastek, kar je dovolj zgo- voren dokaz o zdravju, vitalnosti in moči slovanske rase. t Če pri vsem tem upoštevamo še to, da živi velik del našega naroda izven naših državnih mej in onstran svetovnih oceanov, prihajamo do zaključka, da naš narod v svoji Številnosti ne more nazadovati, temveč da se bo nasprotno stalno vedno bolj množil. V naši narodni bodtočnosti bo postalo to prav kmalu dominanten problem, kateremu je treba že sedaj posvetiti vso potrebno pozornost in razumevanje. Treba je že sedaj pričeti sistematično delati na razvoju in izkoriščanju vseh naših gospodarskih možnosti, da bomo predvsem zagotovili čim sigur-mejši obstoj svojim bodočim generacijam. Obenem pa moramo pričeti kar najresneje in najizdat-neje obdelovati vse panoge narodnega življenja, da bodo bodoča jugoslovanska pokolenja mogla uspešneje reševati vse težke naloge, ki jim jih bo nalagala mračna bodočnost, kakršna se kaže na zgodovinskem in življenjskem svetovnem obzorju pred nami. Zavedati se moramo, da bo moral naš narod v bodočnosti izvojevati ono silno in neizogibno borbo, ki mu je po vseh znamenjih usojena in za katero je poklican v velikem svetovnem tekmovanju kulture, napredka, razvoja in gospodstva vseh onih narodov, ki jih ni strah poseči v to tekmovanje z vsemi sredstvi in z močjo ter zdravjem svoje rase. Iz sveta umetnosti Opera. V tekoči sezoni ni pokazala, razen pomlajenega Focrster-jevega »Gorenjskega slavčka*, — o katerem sem že poročal — nič novega. Izbira starih, v naši operi udomačenih in priljubljenih oper, pa za repertoar ni bila slaba. Predvsem je i bil dobrodošel »Evgenij Onjegin* ruskega skladatelja P. I. Čajkovskega, lirična opera v treh dejanjih in v 7 slikah po povesti Puškina, prirejena po njegovem bratu Mode-stu. Pesnik besedila, ki ponujvečkrat zvesto sledi besedilu Puškinovega epa. je pa le izbral iz njega posamezne lirične scene, tako da bi moral poslušalec delo poznati, da bi ga razumel. Vendar je pa bogata glasba Čajkovskega s svojo romantičnostjo, zelo melodično zajemljivostjo, s krepkim ritmom in obenem z nežno občutenostjo in s pristno rusko harmoniko pridobivala veliko uvaževa-nje ne le takrat v Rusiji, marveč je šla preko vseh svetovnih opernih odrov, ki jo imajo še danes v svojih repertoarjih kot glasbeno slaščico, i Tako je na našem odru že dolgo udo- mačena in žanje vselej lepe uspehe,* posebno če so glavne vloge količkaj dobro zasedene. Nova, letošnja uprizoritev je doživela tudi nov prevod teksta, ki ga je oskrbel dirigent Niko Štritof. V režijo na nov način se je z vso svojo eneržijo podal prof. O. šest in prinesel delu očitne in koristne izpre-membe. Bije se zadnje čase boj, zlasti ga vodi »Naš vab, proti krajšanju in proti predelavi, pomlajevanju in amputiranju opernih del. Lahko morda iz resnih nagibov, morda pa še več iz vrst nezadovoljnih, sebičnih, domišljavih, navidezno v operi premalo upoštevanih in zapostavljenih umetnikov pišejo »šlagerje* v zbadanjih na teater, na upravo in celo na uboge kritike, ki včasih eno oko nekoliko zatisnejo. Zakaj? Zato, ker ni namen kritike ubijati, ampak vplivati vzgojno na publiko, da bo rada in z ljubeznijo posečala svoj Talijin hram. Predstava »Onjegina* mi je bila všeč. Štritof jo je vodil z elanom pravega, polnokrvnega muzika, ki je ubiral nežne in tudi dramatične strune Čajkovskega na svojevrsten način. Med solisti mi je imponirala g. Oljdekopooa, ki jo nekateri nergači omalovažujejo. Čustveno poje, z glasom pa bo treba še malo piljenja. Knez Greminova arija v zadnjem dejanju ima nedosežnega interpreta v mojstru Betettu. Lenski S. Banovca je zapustil prav lep vtis, ga. Španopa prav tako. Manjše vloge niso motile splošnega užitka. Publika je predstavo »Onjegina* sprejela z očividniin zadovoljstvom, z veliko pohvalo, s ploskanjem po znanih, najlepših arijah na odprtem odru in zasluženih cvetličnih darov tudi ni manjkalo. — Kako pa je bilo pri nadaljnjih predstavah te ljubeznive opere — po časopisih se je zopet dovolj pisalo o tem — pa žal ne vem. Menda zopet kakšna »prišpi-čeno» škodoželjna kost na rovaš tistih, ki delajo za prospeh naše opere. _________________________Z. P. Za grudo in dom ZNIŽANJE DOPOLNILNEGA DAVKA NA ZEMLJARINO. Saimo clo 31. januarja je čas vložiti prošnje za znižanje dopolnilnega davka na zemljarino. Pravico do znižanja imajo oni kmetje, ki imajo v skupnem hišnem gospodarstvu več kot pet članov in ki kot kmetovalci neposredno satmi obdelujejo svoje posestvo. Za člane skupnega gospodarstva se pa ne smatrajo: 1. osebe, ki so stalno odsotne; 2. osebe, ki se bavijo ne le s kmetijstvom, ampak tudi ali izključno z obrtjo ali industrijo oziroma s kakim drugim poklicem: 3. osebe, ki so v kaki stalni javni in zasebni službi in 4. žene in otroci oseb, omenjenih pod 2. in 3. Prošnje je vložiti na predpisanih obrazcih pri pristojni občini. Ob razci se dobe pri občini. Priporočamo cenj. občinstvu Cvetličarno Nizza preje FANI HVALA, družba z o. z. Miklošičeva cesta štev. 5 Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela: jubilejne in žalne vence, šopke> dekoracije, aranžmaje itd. Društva imajo velik popust! Za cenjeni obisk se vljudno priporoča Telefon st. 30-30 Franc Vrhovec, naslednik || Gostilna „ŠTRAJZEL44 || DVOSOBNO STANOVANJE v LJUBLJANI za J. maj išče driavni uradnik, mirna stranka in točen plačnik. Ponudbe na upravo »Slovenske besede" pod »Stalna stranka" O P T K «J. GOLDSTEIN POD TRANČO1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, tlakomere, toplomere, triedre itd. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM^ PftfcPftOGfc Linoiej Umbetfsie ir oslaviia“ največja domača delni- zavaruje: življenje, požar, vlomsllllllltllllllll!llllll!lllllll!IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII!llllllll!lll Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 24. t. m' nepričakovano in prezgodaj zapustil naš dobri mož in očka, gospod DR. IVAN MODIC višji sodni svetnik v pok-, rezervni kapetan in odvetnik Pogreb blagega pokojnika je bil v sredo, dne 26. januarja izpred mrtvaške veže Leonišča na pokopališče pri Sv. Križu. Izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in poklonili krasno cvetje na njegov grob. V Ljubljani, dne 27. januarja 1938. Erna, roj. Gačnik Heli Modic žena Jelka, por. Černef hči in ostalo sorodstvo. sin Dr. Darko Černe) zet Za konzorcij »Slovenske besede*: dr Dinko Pne. Za uredništvo: dr. Stanko Jug. Tisk DeinKke tiskarne, d. tL,predatavittk Ivan Ovsenik — vSi v Ljubljani.