Fnilrtiii plačana v anins^ Leto LXXn., št. 41 LJubljana, ponedel)efc 26. februarja 1939 Cena Din 1.— lznaja vsa k dan popoldne izvzemal nedelje m praznike. — InaeratJ do 80 petit vrst a Dlu 2, do 100 vrst a Dto 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserau petlt vrsta Dm 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnJ davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO iN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafl jeva oilca itev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta* telefon tt 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 35! Konferenca balkanskih držav: Poglobitev sodelovanja z Bolgarijo Bolgarija se je želja ustvariti Bukarešta, 20. febr. Snoči ob 21.45 je prispel v Bukarešto turški minister za zunanje zadeve Saradzoglu s spremstvom. Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Gafencu, višji uradniki zunanjega ministrstva ter člani turškega poslaništva. Ob 22.18 je s posebnim vlakom prispel predsednik grške vlade Metaxas. Na postaji so ga sprejeli podpredsednik vlade Cali-nescu. zunanji minister Gafencu ter osebje grškega poslaništva. Z istim vlakom je prispel jugoslovenski zunanji minister CMncar-Marković s spremstvom, ki so ga sprejeli minister za zunanje zadeve Ga- J tencu, jugoslovenski veleposlanik Dučič in uradniftvo veleposlaništva. Jugoslovenski I zunanji minister Cincar-Marković je ob j svojem prihodu v Bukarešto izjavil pred- | stavni kom rumunskega tiska, da je zelo vesel, ker je prišel v Rumunijo, ki je toliko napredovala za vladanja Karola II. in ker se bo lahko seznanil s člani rumunske vlade. Konferenca Balkanske zveze bo nov Nova revizija čsL Za vzpostavitev direktne železniške zveze med Podkarpatjem in ostalim čsL LONDON, 20. febr. e.»Daily Express« poroča, da se v Berlinu pripravlja revizija češkoslovaško-madžarske meje, ki je bila določena po dunajski arbitraži. Po tem načrtu bi Češkoslovaška odstopila okolico Nitre in mesto Nitro, Madžarska pa bi odstopila češkoslovaški koridor, ki se razteza zapadno od Nitre do Komama, in bi Češkoslovaški na ta način omogočila boljšo zvezo z Dunavom. Zatrjujejo tudi, da skuša nemška vlada pregovoriti Madžarsko, da bi Češkoslovaški odstopila Košiće, Užhorod in Mukačevo zaradi vzpostavitve normalne železniške zveze Pod" karpatske Rusije z ostalo Češkoslovaško. V tem primeru bi rumunski petrolej lahko prevažali do Bratislave, od tam pa s posebnimi ladjami po Dunavu v Nemčijo. Roosevelt pričakuje nove zapleti jaje? Zaradi vznemirljivih vesti iz Evrope bo skrajšal svoje nadziranje pomorskih manevrov London, 20. feb. e. Po vesteh agencije »A-sociated Press« a Floride shržbeno poročajo, da se bo predsednik Roosevelt v kratkem vrnil v \Va&hington zaradi najnovejših poročil o dogodkih v svetu. Doznavajo, da vsebujejo vesti, ki so prispele predsedniku Roosevelru, odkar je odpotoval iz Wasshing-lona, da prisostvuje manevrom ameriške mornarice, možnosrt novih zahtev totalitarnih držav v najbližji bodočnosti. Po teh vesteh bi totalitarne države postavile svoje zahteve z grožnjami namestit po diplomatskih potih. Prve vesti o tem so se pojavile na sestanku Roosevelta z novinarji ob njegovem odhodu v Kev \Vest, ko je dejal, da ne more točno določiti dneva povratka s križarenja po morju zaradi vznemirljivega mednarodnega položaja. Izjava Roooevelta, da se bo vrnil z manevrov, je po mnenju londonskih krogov nov dokaz, da se ameriški predsednik zaveda resnosti položaja v Evropi. Današnji londonski listi poudarjajo, da je bil Roosevelt točno informiran o položaju po svojem londonskem veleposlaniku Kenedyju, ki mu je rudi angle.:ika vlada dala vsa potrebna navodila. Tako je zbudilo Roose-veltovo pozornost novo ojačenje italijanskega vojaštva v Libiji ter vpoklicanje specialnih čet v Nemčiji pod orožje. V londonskih političnih krogih smatrajo, da je Roose\-eltov korak ponoven namig totalitarnim državam, naj ne napenjajo preveč loka. Čitajte „SlovensM Narod H f Belgijska vladna kriza še vedno nerešena Bruselj, 20. febr. o. Designirani miti. predsednik pierlot je včeraj nadaljeval svoja pogajanja za sestavo nove vlade in je ponovno razpravljal z zastopniki sociali-tov, katoliške stranke in liberalcev. Nocoj ga je sprejel v avdienci kralj Leopold, kateremu je poročal o uspehu svoje misije. Pierlot je izjavil zastopnikom tiska, da je liberalna stranka definitivno sklenila, da r»e bo sodelovala v njegovi vladi. Pierlot je dobil mandat za sestavo vlade brez liberalne stranke ter pričakuje, da bo vlada sestavljena iz elementov dosedanje večine v naj/krajšem času ter se bo že v teku tedna predstavila parlamentu. Prekop med Dunavom in črnim morjem BUKAREŠTA, 20. febr. o. Veliko pozornost je zbudila v javnosti angleška komisija, ki se pograja z romunsko vlado o zgraditvi prekopa, ki bi vezal Dunav % rum unsko rako Tasan. Kakor pravijo strokovnjaki, je ta Inka mnogo bolj sposobna za večji promet kakor Kpnstanca, Obenem bi novi prekop skrajšal pot od Dunava do Črnega morja za 200 km- Angleške banke so se Izjavile pripravljene, da Investirajo za njegovo zgraditev 2 milijardi lejev. Badoglio v Tripolisn Bim, 20. febr. i. Maršal Badoglio, sef Italijanskega generalnega štaba, se je včeraj v Neaplju vkrcal na križarko, ki ga je prepeljala v Tripolis. Trgovinski sporazum med Poljsko in Rusijo Moskva, 20. febr. AA. Po večmesečnh pogajanjih med Poljsko in Sovjetsko Rusijo so bili snoci podpisani trije sporazumi o ureditvi gospodarskih odnošajev med obema državama. Podpisali so trgov nsko konvencijo, sporazum o trgovskem prometu ter sporazum o klirinškem prometu. Za Poljsko sta sporazume podpisala poljski veleposlanik Gziborovski ter predsednik delegacije Lihovski, za Rusijo pa komisar za zunanjo trgovino Mikojan. Prvi poljsko-sovjetski gospodarski sporazum sloni na načelu klavzule največje ugodnosti. S temi sporazumi je urejeno tudi vprašanje pomorskega prometa. Poljska delegacija je odpotovala snoci ob 22.23 iz Moskve v Varšavo, Ponesrečen prevrat v Peruju Limu, 20. feb. AA. Včeraj zjutraj je skušal notranji minister republike Peru general Rodriguez Rairrrez izvršiti državni prevrat Izkoristil je odsotnost predsednika republike Benavidesa, ki je na dopustu, obla- , sti pa so njegov poskus takoj v začetku za- i dušfle. Genersi Rodriguez m več njegovih pristašev so bili v teku borbe ubiti, prebivalstvo pa je mirno. Postani in o Vodnikovi stani «1 i dražb prepričala, da Balkanska sv mednarodno prijateljstvo in člen v dolgi verigi iskrenega in prisrčnega prijateljstva, ki veže Rumunijo in Jugoslavijo. Temelj miru na Balkanu Bukarešta, 20. feb. e. Vsi rumunski listi poudarjajo velik pomen sedanje konference stalnega sveta Balkanske zveze, ki se je sestal po spremembi vlad v Turčiji. Rumu-niji in Jugoslaviji in po imenovanju novih zunanjih ministrov v teh državah. Predvsem naglasa jo, da je bila po zadnjem sestanku stalnega sveta Ba lkan.sk e zveze v Ankari cela vrsta važnih mednarodnih dogodkov, napram katerim moTa Balkanska zveza zavzeti svoje stališče. Prav tako poudarjajo, da so na Balkansko zvezo ob priliki njene ustanovitve gledali v ostali Evropi z nezaupanjem, vendar pa ji je uspelo, da se je utrdila kot sredstvo miru na Balkanu, tako da je lahko za zgled ostali Evro- eza ni naperjena proti njej, ker je njena najiskrenejSa solidarnost pi. Zatrjujejo, da je Bolgarija, ki je doslej s precejšnjo rezervo gledala na Balkansko zvezo, sklenila, da poglobi tvoje stike z njenimi članicami* ker se je naposled prepričala* da Balkanska zveza ni naperjena proti njej in da je sredstvo najčistejšega pacifizma, ker je njena naji skrene j ša želja ustvariti mednarodno bratstvo in solidarnost. Rezultat tega je bil tudi solunski pakt. ki predstavlja pni pomemben korak za konsolidacijo Balkana- Balkanski sporazum je nastal spontano na podlagi skupnih interesov balkanskih držav, in je kljub vsem mednarodnim dogodkom in pretresi jajem ostal trden ter je danes pomemben mednarodni faktor v južno vzhodnem delu Evrope. Balkanski sporazum ne temelji samo na političnih zvezah med Jugoslavijo. Rumunijo, Grško in Turčijo, temveč tudi na širokem gospodarskem, socialnem, kulturnem in moralnem sodelovanju teh držav. \ Izjava Kjuseivanova Carigrad, 20. febr. e. Bolgarski min. predsednik in zunanji minister Kjuseiva-nov je podal predstavniku carigrajskega lista »Džiimhurijeta«, ki je potoval v Bukarešto, izjavo, v kateri poudarja velik pomen skupne obrambe balkanskih držav. Rekel je: Mi gojimo prijateljska čustva napram vsem sosedom. Prijateljstvo s sosedno Turčijo je najstarejše in najjacje. Tako združene balkanske države ne morejo biti več orodje tujih sil In se kot take spuščati v politične pustolovščine. S takim nazi-ranjem o obrambi svoje posesti je postala ( misel balkanskega pakta realna. Ta pogoj { balkanskega pakta najiskreneje priznava-' mo. V takih prijateljskih odnosih ni dvoma, da se bo s časom tudi naš narod znašel v tem sporazumu. V atmosferi prijateljstva in s temi iskrenimi željami se že sedaj prištevamo zraven. Sestanek Mussolinija, Hitlerja in Franca Sestali se bodo bržkone v Milanu, kjer bodo raz< pravljali o zaključitvi Španske državi], vojne Rim, 20. feb. e. Glasilo min. predsednika Mussoiinija »Popolo d'ltalia« smatra kot verjetno, da se bodo v kratkem sestali Hitler, Mussolini in general Franco v nekem mestu severne Italije. Namen tega sestanka bi bila določitev skupne smeri za vsa vprašanja, ki se tičejo zaključitve dr/av-ljamsike vojne v Španiji. V italijanskih političnih krogih pravijo, da je pobudo dal general Franco in da jo je Mussolini povoljno sprejel. V Rimu še ne vedo, kje naj bi bil ta sestanek, govore pa. da prihajata v poštev Genova in Milan. Milan ima prednost, ker je bližje Monakovu. na drugi strani pa ima tudi general Franco na razpolago redno letalsko zvezo med Barcelono in Milanom. Dejstvo, da je bila vest objavljena v »Popolu d'Itaiia«. smatrajo tu za potrditev sestanka, ki naj bo res v Milanu. Kot dokaz navajajo tudis da je Mussolini sedaj odložil svoj politični govor, ki je bil napovedan v T urinu. Prav tako smatrajo prihod tajnika fašistične stranke Sta-raceja, ki spremlja Mussolinija na vseh njegovih potih, v Milan, za dokaz, da bo sestanek res v Milanu. Francosko in angleško prizadevanje za mir Pariz, 20. febr d. Kakor kažejo vse j okoliščine, je gotovo, da delata francoska in angleška vlada za zaključitev miru med sprtima taboroma v Španiji. V Parizu trdijo, da postavlja španska republikanska vlada kot pogoj za ustavitev sovražnosti splošno amnestijo .odhod vseh tujcev iz Španije ter plebiscit. General Franco je te zahteve kategorično odklonil ter zahteva brezpogojno predajo. Na drugi strani postavljata francoska in angleška vlada kot pogoj za zaključi te v miru in priznanje Francove vlade objavo splošne amnestije. Francoski senator Berard. ki je snočf pri. spel ponovno v Burgo* in se je takoj sestal z zunanjim ministrom Francove vlade generalom Jordan0, Ida predvsem nalogo, da izposluje obljubljeno amnestijo, težkeca pa je v tem, ker je general Franco že pred dnevi objavil zakon o politični odgovornosti, ki je izredno strog in po katerem more postaviti pred sodišče vse Spance, ki so bili ped republikansko oblastjo. Se povsem negotovo je, kakšno stališče bosta končno zavzela predsednik španske republike Azana in Negrinova republikanska vlada. Lasti so objavili, da je Azana odklonil Del Vayov poziv za pevratek v Španijo, razen tega pa napovedujejo, da bo objavil proglas, v katerem se bo odrekel predsedstvu republike in pozval spance, naj odlože orožje. Trdijo tudi, da čaka na uspeh misije francoskega senatorja Leona Bernarda in angleškega agenta Hod-geeona v Burgosu, nakar bi šele zavzel svoje končno stališče. Prav tako govore, da bo odstopil kot predsednik republike, čim bosta Francija in Anglija priznali vlado generala Franca. V nasprotju s tem se je po vesteh iz Madrida Azana odločil, da *e prihodnje dni vrne v Španijo in da bo ob tej priliki sklepal s člani republikanske vlade o nadaljnjem postopku, iz njegove okelice pa se niso mogla dobiti nobena točna pojasnila. V tm frOb-server« tolmači diplomatsko prizadevanje Francije in Anglije takole: Obe državi sta sklenili priznati vlado generala Franca de jure ii» de facto, istočasno pa bi oblast Negrinove vlade nad republikansko Španijo ne prenehala in bi jo francoska in angleška vlada še nadalje priznavali. Ce bi republikanci sami spoznali, kakšen bo izid vojne in bi se prenehali boriti, bi bila Angliji in Franciji prihranjena neugodna naloga, da odreče republikancem priznanje njihove suverenosti, ki jo še uži, vajo. Vzpostavitev prometa med Francijo in Španijo Hendave, 20. febr. a. Na hendavski železniški postaji so bila včeraj pogajanja med francoskimi in španskimi nacionalističnimi železniškimi predstavniki. Pogajanja se bodo bržkone v kratkem končala s sporazumom o vzpostavitvi železniškega prometa med Francijo in Španijo na progi Hendave—Irun. Prihodnji četrtek bo ekspres Pariz—Lizbona že vozil skozi Irun. Upati je, da bo meja v najkrajšem času odprta tudi za ostali železniški promet. Burgos, 20. febr. AA. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da bo zaradi vzpostavitve normalnega železniškega prometa med Francijo in nacionalistično Španijo pri Irunu olajšana tudi rešitev vprašanje o repatriaciji beguncev. Odpust nad 15.000 katalonskih uradnikov Barcelona. 20. feb. AA. Civilni guverner Barcelone grof Montseni je odredil odpust 15.800 uradnikov bivše katalonske vlade. Uradniki, ki so v težkem gmotnem položaju, bodo dobivali podporo, dokler nc najdejo druge zaposlitve. Seja finančnega odbora skupščine Beograd* 20. feb. p. Današnja seja finančnega odbora se je pričela ob 9.15. O tvoril jo je predsednik finančnega odbora Dimitrije Magerasevič, nakar je finančni minister Djuričič podal svoj ekspoze. Minister je čital svoj ekspoze nad eno uro, nato pa je bila seja na predlog člana odbora pot Asima Popoviča prekinjena in se bo nadaJjevak ob 17. - Kam ploLcmo? Škerbče\> »Gorenjec« jc priobčil v svoji zadnji številki tole beležko: »Katoliška ia\'nost iz Kranja apelira na kranjsko mestno občino* da se izvrše nekatere spremembe v imeno\-anju cest v našem mestu, Med te ceste spada brez dx-oma Tvrševa cesta, če vemo* kaj pcmenja Tyrš že za brate Čehe s svojo pogubno svobodomiselno ideologijo, s s\-ojim izrazito protikatoll-ško usmerjenim delovanjem, ki so se ga oprijeti vsi njegovi bratje, s svojo vzgojo* ki je prhcdlu češki narod na rob propada* potem je naša dolžnost* du preprečimo manifestiranje protikatofiških idej tudi s tem* da se imenujejo ceste po ljudeh, ki nimajo razen negativnih zaslug za nas Slovence prav nobenih drugih zaslug, ki so celo nam proglašali po svojih bratih kulturnobojno razpoloženje. Ceste naj se imenujejo po zaslužnih narodno za\fednih možeh. Da so gospodje pri izbiranju imen našli tudi Tyr-še\-o, je to zanje lepo izpričevalo in mislimo, da se ne bodo razburjali* če jim bomo včasih povedali tudi resnico v obraz*,.« Istih misli je tudi listič »Mi Bežigrajci« P. Kazimira Zakrajška v Ljubljani* ki pod zaglavjem »Dunajska cesta« piše: »Za nas Bcžigrajce je pa ta cesta, ki se popolnoma po nepotrebnem pri mestni meji nadene češko ime — Tvrševa — (sam Bog ve* zakaj?) — še posebno važna,..« Človek res ne ve, ali bi se jezil, alf se smejal taki zarukanostil Novopoganstvo — na Poljskem Posnemamo po klerikalni »Hrvatski stra-žie; »Kap«, poljska katoliška Časopisna agencija, kakor tudi pastirsko pismo Ivov-skega nadškofa Twardowskega opozarjata poljsko javnost na novopoganski pokret* ki se v zadnjem času v neverjetno velikem obsegu širi na Poljskem. Na Poljskem je namreč več skupin, ki so poteg radikalno nacionalističnih gesel postavile sebi za cit]t da z vsemi sredstvi širijo novopoganske ideje pa kult mnogoboštva in staroslovan-skih obredov. Najbolj znana in očividno tudi najvplivnejša izmed teh skupin je organizacija »Zadruga«. To je osnovala skupina novopoganskih ideologov, ki so našti zgled in svoj vzor v sličnem pokretu v Nemčiji. »Zadruga« izdaja s\*oje gtasilo, ki izhaja vsak mesec. V vsaki številki je polno napadov na krščanstvo* na dogme Kristusovih naukov in na dostojanstvenike katoliške cerkve. Cenzura postopa proti glasilu »Za druge« naravnost z rokavicami. V času božičnih praznikov so »zadrugarji« prvič javno nastopili s svojimi obredi, zasnovanimi na staroslovanski tradiciji, vendar pa so na leteli na odpor vernikov. Druga skupina* ki je zelo sorodna »Zadrugi«, ali je v svojih nazorih zmernejša* se imenuje »Kraka** osnoval pa jo je na Poljskem dobro znani slikar in kipar Stanislav Szukalski. Tretja skupina spoznavalcev novo poganske ga gibanja so komunisti, ki na ta način širijo svoja socialna in politična gesla V zadnjem času se je ta novopoganski pokret jel, tako zatrjujejo, nevarno širiti po poljskih vaseh, kjer je dobil mnogo pristašev. Prav to dejstvo je napotilo tvovskega nadškofa Twatdowskega. da je izdal posebno pastirsko pismo* v katerem razpravlja o tem no-vopoganskem pokretu in ga ostro obsoja Senator dr. Drago Marušič Bivši ban dr. Drago Marušič je bil v te natu izvoljen v administrativni odbor, kar priča, da se je tudi on odločil podpirati Cvetkovičevo vlado v njenem stremljenju* da izvrši vse priprave za sporazum s Hrvati, Procesi proti članom železne garde Bukarešta, 20. feb. e. Vojno sodišče v Bukarešti bo najbrže že danes izreklo sodbo v procesu zoper terorist čno družbo Železne garde, katere namen je bil oropati tresorje Narodne banke in finančnega ministrstva, denar pa porabiti za teror5stične organizacije. Prav tako bo tudi zaključen proces proti družbi, katere namen je bil s vžigalnimi bombami 'n plamenicami povzročiti požare v javnih poslopj h v Bukarešti, da bi nastalo paniko izrabila železna garda za polastitev oblasti. V obeh procesih pričakujejo najstrožje obsodbe. Priprave za Lebrunov obisk v Londonu London, 20. feb. AA. Francoski veleposlanik Corbin je odpotoval nenadoma v Pariz. Ker so se v zvezi s tem v javnosti sirili razni komentarji, je objavilo francosko veleposlaništvo poročilo, da je odpotoval v Pariz le z namenom, da *e dogovori a francosko vlado o pripravah za obisk predsednika republike Lebnma v Londonu. Sorzna poročila. Curin, 20. februarja Beograd 10, Pariz 11.67, London 20.655, New York 440.625, Bruselj 74.275, Milan 23.175, Amsterdam 236.25. Berlin 176.75, Praga 15.075, Varšava 83.12, Bukarešta 3.37. Stran 2 > »SLOVENSKI NAROD«, ponoMJek, 10. fetvuarja 1939. S te v. 4] Ob koncu banskoga sveta Celotni proračun znaša 193^*5*655 61» — Zanimive pripombe svetnika Avseneka k letošnjemu Ljubljana, 20. februarja V soboto proti večeru je bilo zaključeno X. zasedanje banakega sveta dravske banovine. K poročilu o dohodkih se je ogiaailo več svetnikovt največjo pazomoat so vzbudile kritične pripombe k proračunu, ki jih je i znesel sv. A vse nek. Proračun znaša 136.298.950 din za osebne :'n stvarne izdatke vseh oddelkov banake uprave, celotni proračun uprave pa je večji, kajti prišteti je treba Se proračun izdatkov in dohodkov banovinskih zavodov in ustanov. Izdatki za banovinske ustanove in zavode znašajo 72.92S.425 din. dohodki pa 56.285.655. Presežek izdatkov nad dohodki znaša torej 16,285.655. Ta izjrlatek za banovinske zavode je izkazan med izdatki ob-čneg-a proračuna. Celotni proi-ačun znaša 192 941.720 din. Posebej pa še vodi. banska uprava proračun izrednih izdatkov in dohodkov »Bedno-stnega sklada«. Ta proračun znaša 6 milijonov 850.000 din. Od tega je v proračunu za izvrševanje javnih del 3.850.000 din. za podpiranje višje kvalif:c ranih brezposeln h 650.000 din za podpore ob elementarnih nezgodah 400.000 din. za prehrano onemoglih, brezposelnih in za skrb za otroke 1,100.000 din. pr"spevek za vzdrževani? javnih kuhinj in dobrodelnih zavodov 450.000 din. rezervni sklad za brezposelne 250.000 din in za borze dela in Glavno brat ovako skladnico kot najnujnejša pomoč za primer brezposelnosti 150.000 din. Za kritje izdatkov Bednostnega fonda se pob'ra od 1. aprila 1939. izredna davščina delojemalcev in službodavcev. Vsi nameščenci Ln delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovani ju, in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov plačujejo 0.50'r od kosmatega zaslužka mezd oziroma pokojnin, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj 0.50 din dnevno. 2 d!n tedensko ali 11 din mesečno. Banski svetnik £f. Avsenek je k temu celotnemu proračunu pripomnil, da pred- stavlja maksimalno obremenitev, ki je sploh dosegljiva. Glede na popuščanje gospodarske konjunkture ne bo mogoče v prihodnjih proračunih računati na večjo obremenitev in na večje dohodke. V ssirtnjth letih je proračun banake uprave rastsl m glede na splošno gospodarsko stanje lahko smatramo proračun za L 1939/40 dosegljivi višek. G. Avsenek je tudi razčlenil lanski državni proračun v znesku okrog 12 milijard in je izračunal, koliko od tega prosmčuna bi odpadlo na naso banovino, ako bi dobili široke samouprave, o katerih je bilo na letošnjem zasedanju precej govorjenja, S številkami je govornik porušil iluzije, ki so al j h nekateri naredili v zvezi s samoupravami glede na njih finančni tel gospodarski efekt. Dokazal je. da bi bila Slovenija gospodarsko ogrožena, ako bi razumeli samouprave trko, da bi nastale v državi tudi tri gospodarske celote. Slovenija bo napredovala tudi kot široka samouprava le pod pogrojem. če ne bo od Jesenic do Djevdje-lije nobene gospodarske meje. Banski svetn k Leskovar je predložil resolucijo, v kateri je poudarjeno, da se banski svet dravske banovine soglasno pridružuje mišljenju vlade, da mora biti sporazum s Hrvati kot hrvatsko vprašanje njena jasna in odločna politika. Ban. svetnik Nan-de Novak je p recital zahvalo banu, ki ao jo podpisali vsi svebvki. Ban dr. Natlačen je p reči tal resolucije, ki so jih svetniki predložili v teku zasedanja. Vse resolucije so bile sprejete, razen resolucije svetnika Planne o učinkoviti kontroli žganjekuhe. G. Planina je zahteval, naj se postavijo pod kontrolo vsi kotli in druge naprave za žganjekuho, uvoženo sadje, namenjeno za žg-anje ,pa naj se otrožarini. Prav tako naj se poostri kontrola nad vinom. Ob koncu se je ban zahvalil vsem svetnikom in zaključil letošnje zasedanje Danskega sveta. V reprezentančnih prostorih je nato ban priredil svojim svetovalcem zakusko. Razstava italijanske knjige otvorjena Tudi nam Slovencem naj bi bila dana prilika za podobno razstavo v Italiji Ljubljana, 20. februarja Prvič, odkar obstoja ponosni bivši Narodni dom in sedanja Narodna galerija, so namestili nad glavnim vhodom tega poslopja napis v italijanščini »Mostra del libro italiano«. Prvič je bila v Ljubljani po vojni otvorjena izredno oficielno v tem domu italijanska razstava knjige. V bližim v Jakopičevem paviljonu pa sta prvič razstavila skupaj svoja dela Italijan kipar Cara in Slovenec slikar Cernigoj. Otvoril je trazstavo (italijanske knjige ban dr. Natlačen ob navzočiuc-sti zastopnikov oblasti. Med gosti so bili tudi kne-zoskof dr. Rozman, predsednik senata dr. Korošec, iupan dr. Adlesič. rektor dr. Ku-Sej in zastopniki vseh ljubljanskih, kulturnih zavodov in društev. Ob koncu svojega petvora je ban poudaril, da se Slovenci te razstave veselimo, zlasti še zaradi tega, ker gojimo nade in tudi za trdno pričakujemo, da bo dana v dogiedni bodočnosti tudi nam Slovencem prilika za podobne razstave v Italiji in da bomo tako dosegli tudi naši slovenski knjigi pri ita-lijan*ikern narodu ugled in spoštoTanje, kakor ga izkazujemo italijanski knjigi pri nas. Nato je italijanski konzul g. Gueriai Maraldi prečital svoj govor v slovenščini. Prvi> se je zgodilo, da je zastopnik Italije javno govoril v imenu svoje drŽave v Ljubljani v slovenščini. G. konzul je poudaril, da noben sporazum ne more biti uspešen in trajen, če mimo diplomatskih protokolov ne najde odmeva v narodni zavesti. Ni ga boljšega sredstva kot je poglobitev kulturnih odnosajev za povzdigo zaupanja med narodi za pobijanje napačnih mnenj in predsodkov ter utrditev uspešnega spoznavanja, ki je potrebno za trdnost političnih ednošajev. Po otvoritvi je g. konzul z direktorjem potujoče propagandne razstave, ki je zelo okusno aranžirana, razkazal gostom produkcijo italijanskega založništva. Gostom so bile na razpolago zastonj majhne knjižice o sodobni italijanski kulturi m kratkimi pregledi o razvoju knjige na vseh področjih italijanske kulture v preteklosti in, pod fašističnim režimom. ŠPORTNIKI! — Tudi za Vale zdravje je neprecenljive vrednosti ABESINSKI ČAJ ,,K ARKADE" ker ne vsebuje teina, — Dobite ga pri Vašem trgovca. Banovinsko prvenstvo v slalomu Organizirala ga savinjska podružnica SPD — vinski prvak je SPD Maribor Celje, 19. februarja | njec) 2.41.9; 6. Klein (Skala, Jesenice) Danes je bila pri Mozirski koči na Gk>l- ! 2.44.7; 7. Bertoncelj (Gorenjec) 2.45.2; teh tekma za banovinsko prvenstvo v slalomu za moštva, ki jo je organizirala savinjska podružnica SPD v Celju. Krasen solnčni dan je zgodaj spra\il na noge številne tekmovalce, ki so že v soboto docela napolnili vse tri koče na Golteh, V kočah se je tokrat nabralo okrog 50 smučarjev nad norm a! o. Tudi danes se je pokazala potreba novega planinskega doma, ki ga je začela graditi Savinjska podružnica SPD na teh izredno lepih terenih Golti. Vabilu Savinjske podružnice SPD so so odzvali skoraj vsi smučarski klubi Slovenije in poslali svoje najboljše tekmovalce. Osem moštev je postavilo na start po štiri tekmovalce, med katerimi so se trije Steil v plasma. Tekme so se udeležili Gorenjec in Bratstvo z Jesenic, SPD Maribor, SK Laško, Smučarski klub Celje in SPD Celje I, U in ITT. startalo je 34 tekmovalcev. Manjkalo je samo moštvo lanskega banovinskega prvaka jeseniške Skale, ki ni imelo dovolj sredstev, da bi bilo poslalo svojo odlično gardo. V takem primeru bi bilo pač dobro, če bi klubom priskočil savez na pomoč, prispel je samo eden član jeseniške Skale in sicer Klein. Prišel je na lastne stroške in je častno zastopal svoje odsotne tovariše. Proga je bila dolga okrog 600 m z višinsko razliko 150 m in je bila posejana s 40 vraticami. Vodila je z vrha Medved-jaka do vznožja. Bila je lepo izpeljana ter v gornjem in spodnjem delu težka, tako da je v drugem teku ni presmučal nihče brez padca. Odlično so se izkazali Mariborčani, ki se jim je poznal sistematični trening. Mariborčani bodo 4. marca na tekmi za državno prvenstvo gotovo igrali važno vlogo. Gorenjce je spremljala delno tudi smola. Celjanom in ostalim se je poznalo, da zaradi pomanjkanja snega niso trenirali. Organizacija tekme je bila v glavnem dobra in ni bilo pritožb. Sneg je bil v začetku odličen, potem pa ga je razmehčalo sobice. Najboljši čas je dosegel Miran Ci-«lj, član SpD iz Maribora, z 1.09.8. Dosežem so bili naslednji rezultati: Moštva: 1. SPD Maribor 7.51.6 banovinski prvak v slalomu za 1. 1939; 2. Gorenjec (Jesenice) 8.02.8; 3. Bratstvo (Jesenice) 8.40.9; 4. SPD Celje I 8.47.7; 5. SPD Celje U e.43.4; 6. Smučarski klub Celje 10.45; 7. SK Laško 10.51.6. Posamezniki: 1. Miran Cteelj (SPDMaribor) 2.29J; 2. Fr. čop (SpD Maribor) 2.30.6; ftvem (Gorenjec) 2.30.7; 4. H*r-le (SPD Celje) 2.40.8: 5. Znidar (Gore. . I 2A 8. Bohinc (Bratstvo) 2.47.1; 9. Gradišnik (SPD Celje) 2.50.8; 10. GajSek (SPD Maribor) 2.51.2. Po tekmi je bila v Mozirski koči razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Dota MatuL Celotni stisni koncert nas je presadil daleč nazaj v preteklost in naglašeno prikazal nasprotje sodobni miselnosti ter prav zanimivo podal glasbena lika obeh Ipevcev. Razen zbora j« še zapela operne pevka V. Heybalova Štiri samospeve Benjamina ipavca: »V spominsko knjigo«, »Ciganko Marijo«, »Romanco« in »Božjega voleka« ter je zlasti v tretji pesmi izrazila vrline svojega glasu. Na klavirju jo je diskretno spremljal Demeter Zebre, oba pe sta s solističnimi točkami lepo izpopolnila pregled pevskega ustvarjanja Benjamina in Gustava Ipavca. Ob koncu pa še kratko pripombo k naslovni strani sporeda, kjer je tiskano sledeče besedilo: Vokalni koncert skladb bratov Benjamina in dr. Gustava Ipavee; mislim, da ni treba navajati, kako je pravilno in da k takšni napaki tudi ni potreben komentar. Želimo le, da se v podobnih slučajih posveča lepoti in pravilnosti jezika več pozornosti. č.— Na sporedu pustne nedelje je bilo... Težko je reči. kaj je bilo tradicionalnega na včerajšnjem pustnem aH reklamnem korza dil in priznal, da je bila ura nekoč last našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, je zac!cnel po unionski dvorani oglušujoč dolgotrajen aplavz. Tudi vse druge dogodke v zvezi m predmeti je Sven-guli točno opisal, nekatere še celo z večjo natančnostjo kakrr lastniki izročenih mu predmetov sami. Svengali je na včerajšnji matineji napovedal, da bo na današnji poslovilni produkciji pokazal ljubljanskemu občinstvu svoj najboljši program in to talke točke, ki jih je zadnjikrat predvajal na svojih uspešnih turnejah v inozemstvu na Fran-ocakem in na Če5kem. Pokazal bo nekaj poizkusov indirektne sugestije, to je, da bo v dvorani sedečim medijem sugestivno veleval razna dejanja medtem ko bo sam izven dvorane pod kontrolo občinstva v ločenih oddaljenih prostorih. Ln se celo vrsto novih eksperimentov napoveduje za danes zvečer Svengali. Ljubljana, 20. februarja . w»j >»l«h /.nu oiauv i«i,pv Tako krasnega vremena, kakršno je bi- | maškeradah. Kljub temu k> včeraj. Ljubljančani niso zaslužili: na-mestu da bi šli na izlete, na solnce ali vsaj do najbližjih »izletnih postojank« na periferiji mesta, so .se gnetli popoldne po mesttu v špalirjih. Ob tej priliki se bo časopisje vseh taborov posluževalo ned ene in iste matematike ter rano priznalo, da je za seme manifestirala — recimo, da bo številka okrogla — polmilijonska množica. Prav za prav bi bilo treba poročilo zadeti z opisom živahnega železniškega prometa, kajti naše dobro ljudstvo je včeraj prihajalo v Ljubljano v velikih trumah kakor na shod. Vse neumnosti so pač približno enako privlačne. Naši meščani so v resnici zelo požrtvovalni, da so se na samo pustno nedeljo odpovedali .sicer glavni točki sporeda, popoldanskemu nedeljskemu romanju k svojim nedeljskim zatočiščem. Sicer so mnogi skušali nadomestiti zvečer, kar so zamudili podnevi, a pustna nedelja je bila prekratka za tako pester spored. Res so sc ljudje po večini že v sofeo-to oddolžili pustu ter neizogibni tradiciji, toda vprašanje j« kljub vsemu, če smo dovolj »dostojno« praznovali pusta. To ni tako enostavna zadeva in če si bil natreskan, .s tem še ni vse odbito. Meščani se prav dobro zavedajo, da morajo obiskati vse ma^kerade, ki jih je bilo letos že doslej skoraj več kakor kinematografskih predstav. Razen tega nas je prav te dni obiskal Svengali, kar je bilo treba tudi dobro izrabiti. Da, »kulturne« dolžnosti meščanov so neznanske, da zdaj ne morejo več ob nedeljah niti izrabiti lepega vremena. Pustni korzi ali sprevodi imajo baje v Ljubljani tradicijo, čeprav jih ni bilo že nad 50 let. Kaj je bilo tradicionalnega na včerajšnjem ljubljanskem pustnem ali bolje rečeno reklamnem korzu, je težko Teči. Najbrž splošno zanimanje meščanov in de-želanov. Zdi &e, da so dandanes ljudje lačni tudi neumnosti, čeprav živimo v dovolj se-mastih časih. Zato so pa bili tudi nekoliko razočarani. Tudi reporterji se niso mogli poslužiti sorperlativov o »mogočnem« ali »veličastnem« sprevodu. V sprevodu je br-lo okrog 10 vozov, a skoraj na nobenem ni bilo prostora za pristen humor, ki so ga meščani že tem bolj pogrešali, ker so vče- raj vstali zelo slabo razpoloženi po tolikih so *e nekateri smejali že. ko so zagledali začetek sprevoda s stražniki, jezdeci, na čelu; ubogi stražniki so bili zopet prikrajšani za nedeljski počitek in padli 6o v pustni sprevod kakor Pilat v kredo. \'a čelu »prevoda je jezdilo tudi nekaj co\vboyev z ljubljanskega divj^a zahoda, •kar je bilo očitno že po ubogih konjih, vajenih prevažanja gramoza. V sprevodu smo videli malo originalnih šem, menda prav zaradi tega. ker so bile našemljene. Zelo všeč je pa bil ljudem debeloglavi meičan, ki ga je vlekel v sprevodu — pes. Originalen je bil tudi kuli z nkso. ki je prevažal mandarina. iMed vozovi je zbudila najprej pozornost kmečka peč z zibelko, ki je v nji ležal večji paglavec od »matere« ter vlekel cucelj. Oritjinalni so bili Turkovi vozovi, ki jih je bilo polovica, zlasti čudodelni mlin za pomlajanje žensk. Med Tur-Itovimi maškarami ao bili sami »Turki«, a egiptovsko piramido je šofiral s-am faraon. Ob piramidi se je premikala tudi sfinga. Sprevod je .zaključevala velika med planetarna raketa. Pivovarna Union je prevažala celo plesišče z godbo in plesalci, na vozu je pa bila tudi prava točilnica in toča j je točil pivo zastonj žejnemu občinstvu. Precej radodarni so bili rudi na vozu *a propagando Periona, a zavitki so jim pošli prezgodaj. Meščani sredi mesta, zlasti v Šelenburgo-vi uiici, so pokazali posebno razumevanje za sprevod in v nedolžnem veselju so metali serpentine, da so bile ulice gosto prepletene z njimi. Posebno presenečenje je pa pripravilo ljudem podjetje Bata; skozi okna nasproti pošte so se skoraj pet minut vs-ipavali balončki, vendar jih še ni bilo dovolj ter se je za nje vnela huda bitka. Sprevod ni bil posebno glasen kljub godbi na pihala, harmonikarjem in »jazzu«, pa tudi gledalci se niso mogli raz-živeti ter ogreti kakor navadno ob sprevodih. Korzo je pa bil potreben že zato, da so si meščani prezračili stanovanja, kajti odprta so bila vsa okna ob cestah, kjer se je pomikal sprevod. V izpopolnitev poročila je treba še omeniti, da med sprevodom ni vozil tramvaj, a ljudje so pripominjali, da bi se tramvajski vozovi prav lahko uvrstili v sprevod. Opereta iz starih avstrijskih časov Sobotna uprizoritev „Jesenskih manevrov" |e bila sijajna polomija Ljubljana, 20. februarja I Glavno tenorsko partijo je uspešno iz-Sobotni ^Jesenski manevri« so bili si- vajal operni tenor St. Marčec. Njegov Ldrenthv je pravi, pristni elegantni nad- e§ntca KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 20. februarja Katoličani: Rajmund DANAŠNJI-. PRIREDITVE Kino Marica: Ana Favetti Kino Union: Iščemo najsrečnejša zakonca Kino Slogu: Snegulčica in 7 škratov Kino Slika: Nedolžnost Kino M o** te: > Ne u strašni ženin, in - KJ uhnjemc Svengali jeva prireditev ob 21. v kinu Unionu Družba Sv. Cir»la in Metoda: predavanje dr. Kvovskega o položaju na Kočevskem ob 19.30 v mali Filharmonični dvorani Predvajanju britanskih narodnih pesnil ge. Ethel Lc\vh ob IS.00 v Lubaclovi dvorani Glasbene Mat"'ce DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. SuAnLk. Marijin trg: 5. Ku- ralt Gtosposvetska cesta 10. Bohinoe ded.. Cesta 29. oktobra 31. Slovo od doma«, »Milada«, »Kje so moje rožice«). Dinamično je bil zbor dober, prav tako intonativno — razen v omenjenih pesmih ter po krivdi basov —, tempi pa so bili ponekod zelo razvlečeni, kar je čitalniško kompozicijsko tipi ko še zaostrilo in stopnjevalo (n. pr. v pesmih »Zapuščen«, »Molitev«, »Oblaček«, »Slovo od doma«). Deloma je temu kriva tudi interpretacija, ki je bila skoraj v vsaki skladbi v začetku prav posrečena, pa Je proti koncu pone-havala in ae iz kakršnihkoli vzrokov od vernosti oddaljevala; vzbujala je zavoljo tega vtis nezaključenosti ter nasprotja s rrvo polovico poedinih pesmi. Vprašanje interpretacije pa seveda ni toliko vprašanje zbora samega, kolikor zborovodje. V ostalem pa je zbor zapel več pesmi zelo t 3bro, g pravilnim upoštevanjem agogike, i trna in tempa, n. pr. »Domovini«, kjer l a se odlikovala oba solista (vendar jima s bil zbor nekoliko premočan), »Kadar i dado leto«, kar je bilo ona najboljše po-t anih pesmi, »Na savskem bregu«, »Vsta-! i je narava«, »Napitnica«, »Kukavica« ln druge. Vobče zasluži ambiciozni zbor mnogo pohvale, ker je pokazal resno voljo do resnega dela in je dosegel z I pevčevim večerom dokaj lep uspeh. Zbor J« vodil jajna polomija. Severna armada je zaspala, častniki pa so banketirali, šampanizi-rali, prepevali in plesali; tako je južna armada zajela vse skupaj v spanju in vinski razigranosti. Vsega je bila kriva baronica Riza, ki je razvila preveč gostoljubja na svojem gradiču, da je ujela kujavega huzarskega nadporočnika pl. L6renthyja, svojo prvo ljubezen. L. 1908 je imela ta prva Kalmanova opereta velik uspeh, ki se je naglo razširil po vseh operetnih odrih in se je v sezoni 1910/11 približno 7krat pnovila tudi v Ljubljani. Moč lepih nekdanjih uniform, Kalmanova prijetna, ritmično pikantna melodika, zlasti lepi sentimentalni valček s pesmijo o mesečni noči, za opereto dosti logično razvito dejanje z verjetnimi osebami in ne preveč karikiranim! komičnimi figurami so to opereto držali na repertoarju. Ali avstrijska milit aristična romantika je medtem mrknila in nas ne zanima več. Pa prav čisto nič več! Zato smo odšli razočarani... Kdor je pobral iz zaprašenega arhiva to opereto, se je torej v svoji kalkulaciji zmotil. »Jesenski manevri« zahtevajo mnogo pristnega občutja, pa sarma in elegance. Tega naše operetno osebje v celoti ne zmore dovolj. Predstavljati častnike in plemiče ter prave dame nekdanje aristokracije in plutokracije je pretežka naloga. Je bila zmerom in bo še dolgo. Kaj bi se torej silili, če ne gre! Predstava pa je bila na splošno premalo pripravljena. Zato so se ponavljale ne-zaželjene pavze ter je bilo zlasti 1. dejanje razdrobljen mozaik. Prizor ob ognju počivajočih in polagoma med pripovedovanjem četovodje v spanje padajočih vojakov se je izmaligil. Za Turkija je pač treba igralca govornika, kakršen je bil rajni Zeleznik. Vinsko razigranost v 2. dej. je treba pripraviti in polagoma razviti. Ce pa nas v 3. dejanju morita dva »purša« brez humorja v sceni, ki naj bi bila komična, se nam mora zdehati. Toda celo glavna komična uloga, židovski rezervni kadet Wallerstein, je bila v napačnih rokah. Kreacija je zgolj zoprna karikatura, smešna, a ne komična. Za VVallersteina sta menda edina primerna Danes in Joško Rus, bivša vojaka in nižje rasti. Nemogoča je Treska po svoji govorici, zunanjosti, petju in še posebej v plesu. Igralec Star ko v je v vseh operetah natančno vedno enak in ne individualizira z ničemer svojih figur. Pač pa je prav v tem pogledu vzoren mladi Pianeckl, ki prinaša skoraj vselej kaj novega. Njegov Lajoš je dober, govorica vzgledna. Izvrsten Marosi, huzarski enoletnik, je E. Barbičeva, šikoven, temperamenten, zelo simpatičen dečko naravne govorice in vojaško strumen v vseli kretnjah. Vse« skozi stoji v ospredju in ji gre polno priznanje. Takisto Dragu Zupanu za faldmaršala, celega moža grobijana, a dobrosrčneža. Bil je resnično komičen in simpatičen. poročnik. Govori dobro in poje docela ustrežljivo. Samo naj ne pozablja, da je plemič, ki je celo v nevolji in bolesti šar-manten kavalir. Glavno sopransko partijo pa ima Vida-lijeva: Elza Brabantska se je izpremenila v baronico Rizo! Pevski se je obnesla zopet odlično ter žela za svoje lepo predna-šane arije večkrat posebne aplavze. Celo govorila ni slabo, sicer z nekim tujim značajem, ki pa je Nemki na Madjarskem kar pristojal. Veseli smo bili, da smo v opereti slišali lepo peti. Treba je le še, da se nežna, skromna deklica bolj uveljavi kot ponosna in energična dama. Niti v toaletah ne kaže baronice grajščakinje. Pravilna je le večerna. Ali pa so kdaj fildmaršali avstrijske armade hodili na manevre v francoskih uniformah? Kdaj smo videli avstr. kavaleriste z nekakimi rdečimi turbani? ... Opereta zahteva opreme, sijaja, pa resničnih gospodov in dam sproščene živahnosti in elegance. Vidalijeva, Barbičeva, Marčec in Zupan ne zadoščajo za vse drugo, zlasti ker sta igralca le Zupan in Barbičeva. Vzlic marljivemu in vestnemu1 dirigentu V. Sušteršiču, ki je z orkestrom in zborom storil v naglici vse mogoče, bi moral režiser Zupan svoj klasični monolog iz 2. dej. pred vsem tem ansamblom energično ponavljati tako dolgo, da bi končno lahko dejal »Danke! Abtreten!« Fr. G. Svengali se poslavlja od Ljubljane Ljubljana, 20. februarja Pii danaAnji produkciji, ki se bo vršila ob 21. uri v kinu Unionu, ae bo popularni mojster telepatije in okultizma g\ Svengali poslovil od ljubljanskega občinstva. 2e dolgo ni imel nihče v Ljubljani tako velikega uspeha, kakor Svengali, ki je trikrat do zadnjega kotiflka napolnil anion-sko dvorano. Nedvomno bo tudi današnja prireditev deležna enako velikega obiska. Slava in glas o Svengali^evib. uspehih je v Ljubljani in v okolici tako velika, o njegovih sposobnostih si ljudje pripovedujejo s tolikim navdušenjem, da nihče več ne dvomi v resnost okultne vede, ki jo v presenetljivih eksperimentih predočuje mojster Svengali. Na včerajftnji matineji je bilo pri eksperimentih jasnovidnosti toliko burnega aplavza, da s« je videlo, da je mojster Svengali zopet zmagal nad dvomi, s katerimi so prišli ljudje gledat njegovo produkcijo. Ko je nekdo izročil Svengali-ju zlato uro in ko je SvancsJi takoj ugotovil, da je to uro pred rnnogimi leti nosil velik mož, velik po duhu in tudi po postavi, ko je Svengali naprej pripovedoval, da ae je lastnik to uro pooai s psoniatvom, da je pred približno J00 leti umrl nenad- stavljena jenua pa sa bodo dostavljala ne smrti ter je lastnik ure vse to potr- i tudi na dom. Iskoristite priliko! Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 20. n. 1930 Kranjska gora. 810 m: —4, solnčno, 25 cm snega., oerenjen, sankalićče rabmo. Pokljuka 1300 m: —8, delno oblačno. 70 cm snega, osrenjen, Bohinj »Zlatorog« 530 m: —4, solnčno, 15 cm snega, osrenjen, Dom na Komnl 1520 m: —4, solnčno. 180 cm snega. pršdČ, Dom na Voglu 1510 m: —5, solnčno, 175 cm snega, prsič, Dovje-Mojstrana 650 m: —2. solnčno, U om snega, osrenjen- Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 20. februarja: zaprto Torek, 21. februarja: ob 16. uri: Upniki — na plan! Znižane cene od 20 din navzdol Sreda, 22. februarja: zaprto Četrtek, 23. februarja: Hlapci. Red Četrtek Petek, 24. februarja: ob 15. uri: Brezov g-aj. Dijaaka predstava. Globoko znižane cene. Izven. (Zvečer gostuje drama v Ptuju: Hollywood) Sobota. 25. februarja: Hollywood. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 20. februarja: zaprto Torek, 21.' februarja: ob 20. uri: Rc«y. Opereta. Izven. Znižane cene Sreda, 22. februarja: Lohengrin. Red Sreda četrtek, 23. februarja: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Petek, 24. februarja: zaprto Sobota, 25. februarja: Ero z onega sveta. Red B Iz Kranja HOTEL „STARA POSTA" priredi na pustni torek ob 20. uri maškarado na pepelnicno sredo ob 16. uri slanikovo pojedino s kulinarično razstavo. Vstop brezplačen. — Slanikova pojedina. Tudi letos bodo priredili v hotelu »Stari pošti« kot že prejšnja leta »Slanikovo pojedino*. Letos bo pojedina še prav posebno izvrstno prirejena, saj bo izpeljal tako pojedino kot kulinarično razstavo hotelir Lieber s svojim osebjem. Namen vse prireditve je predvsem propagandnega značaja, ki hoče prikazati, da ja hotelska industrija v Kranju dorasla tudi velemestnim zahtevam. J rav zaradi propagandnega značaja pa 13do cene zelo zmerne in bodo vse morske in sladkovodne ribe in raki toplo in mrzlo pripravljeni od 16. ure dalje na pepelnicno sredo gostom na razpolago. Razstavljena jedila pa s* Štev. 4j ^MJOVBNSKI If ARO D«, PonedetJeJt, 30. februarja 1030. Stran 8 Danes nepreklicno zadnja produkcija mojstr ob 31. uri v KINU UNIONV Vstopnic le Se prav malo na razpolago! Nabavite al jih takoj* SVENGALIJA DANES NASTOPI MOJSTER ŠVKNGAIJ 8 SVOJIM NAJBOLJŠIM PROGRAMOM, S TOcKAMI, KI JIH JE ZADNJIKRAT POKAZAL V PRAGI IN PARIZU! Ne zamudite! Nekaj vstopnic je Se na razpolago!_ DNEVNE VESTI — Klirinške marke se morajo prodat« v 15 dneh. Narodna banka je razposlala v zvezi s predpisanim rokom za prodajo čekov na klirinške marke okrožnico, v kateri ugotavlja, da se glede določanja. 15-devnega roka, v katerem se morajo po obstoječih deviznih predpisih realizirati kil-rmake marke v izvozu v Nemčijo, ne postopa pravilno in enotno. Za khrinške čeke, ki jih dobivajo izvozniki proti vplačilu zneskov v nemških markah v njihovo Korist neposredno cd Narodne banke, se mora 15-dnevni rok mčunati od dneva izdanja čeka. In v tem reku se mora znesek klirinškega čeka realizirati. Za zneske v markah ki jih dovoljuje Narodna banka pooblaščenim zavodom in drugim ustanovam v tekočih računih čekovnih mark v korist izvoznikov, se pa računa 15-dnevni rok od dneva odobritve v računu in se mrcajo torej marke po teh računih realizirati v določenem roku. Izvzeto je ter_ mžnako poslovanje s klirinškimi markami, za katera ostanejo v veljavi doslej izdana navodila. — Seja uprave Jugoslovenskega društva za ceste. Včeraj dopoldne je bila v Beogradu plenarna seja glavne uprave Jugoslovanskega društva za ceste pod predsedstvom upokojenega ministra Sve-tolika Milosavljeviča. Prečitanih je bilo več referatov o stanju cest v poedinih krajih, potem se je pa pričela diskusija o vseh vprašanjih v zvezi s programom dro&va. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje velike razstave cest, ki bo prirejena na beograjskem velesejmu od 1. do 9. aprila v okviru razstave avtomobilov. — Hrvatski glas o našem glasbeniku. Splitska 3 Novo doba« od 4. februarja in > Hrvatski glasnik« istega dne sta priobčila kritiki o koncertu duhovne glasbe v Splitu; na tem koncertu se oba kritika L o izražata o našem rojaku g. R. Sur oni ti ju, ki deluje kot zborovodja v Splitu in so jo tokrat odlično predstavil tudi kot organist. Kritik »Novo dobar pravi med drugim, da >ni čudno, če so dobri organ isti redkejši od virtuozov na drugih instrumentih, a mo. Simoniti spada, četudi mlad, med boljše teh redkih izbran cevc. Tudi kritik >Hrvatskega glasni-kac, pravi, da je Simoniti >umetnik solidne kulture« in da se je izkazal kot odličen solist ter dober spremljevalec«. Oba kritika rudi zelo ugodno ocenjujeta Osterca sCinq moroaux«, ki jih je je R Simoniti izvajal na omenjenem koncertu. Jubilejni valčkov večer Sokola na Viču na pustni torek ob 2o. — Diplomirani so bili na filozofski fakulteti v Ljubljani v februarju 1939: Ar-nejc Juta (germanska skupina), Franke Majda (germanska skupina), Germek Lucija (pedagoška skupina), Gril Silvestra (romanska skupina), Jevnikar Martin (skupina za nar. jezik in knjiž.), Pavšič Ljudmila (romanska skupina), Petrič Melita (germanska skupina), Sedej Anton (matematična skupina), Sever Mara (romanska skupina), Sega Milan (skupina za nar. jezik in knjdž.), šermazanova Vera (romanska skupina), Tomaiič Blaž (skupina za nar. jezik in knjiž.), Vičar Zora tgej-manska skupina). — Vreme. Vr2menska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu, Visu, Splitu. Kumboru, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14. v Dubrovniku 13, v Kumboru 12, v Zagrebu in na Rabu 10, v Mariboru 9.4, v L jut liani 8.S, v Beogradu in Visu 8, v Sarajevu 4. Davj je kazal barometer v Ljubljani 762.9, temperatura je znašala — 0.2, na aerodromu —5.6 C. — Nesreče. V bolnico so včeraj pripelja-H hčerko krojaba, Ido Costovo Iz Ljubljane, ki jo je na cesti podrl neznan kolesar in jo težje pcško <»Mii"itmj|»'Hiintiiiit-iiirirM ■ i t f i: ■ vi.imijlnlii Mri [c > f i-rtM« —lj Rus*! pianist Aleksander B°revčki bo obhajal prihodnji mesec svojo 50 letnico. Rojen v Rusiji, Js užival prvi pouk pri svoji materi, nato na konzervatoriju v Petrogradu kot gojenec znamenitega pedagoga Esipova. Ko je končal petrograj-ski konservatorij, je dobil Rubinsteinovo nagrado in veliko zlato kolajno. Od Je ta 1915 dalje je bil 5 let profesor klavirja in komservatorija v Moskvi, nato pa je zapustil Rusijo preko Carigrada ter se ustavil v Srednji Evropi, kjer prireja leto za letom do 200 umetniških klavirskih večerov. Borovski je svetovno priznani pianist-umetnik. Njegov koncert v Ljubljani bo v petek 24. t. m. v veliki FilharmoniČnl dvorani. Začetek ob 20. uri. Prodaja vstop nic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Jubilejni valčkov večer Sokola na Viču bo jutri ob 20. v vseh razkošno okrašenih prostorih Sokolskega doma. Kakor je sobotna maSkarada ^Tabarinc privabila veliko število poeetnikov, tako bodo tudi jutri prišli k nam tisti, ki so bili v soboto, in vsi Usti, ki še niso videli veselega karnevalskega razpoloženja na Viču. Vstopnina samo 5 riin. Na pustni torek vsi v Slo-kolski dom na Viču! 108-n —lj Pododbor društva Rdečega kriza v Ljubljani ob imel v četrtek 2. marca ob šestih zvečer svoj redni letni občni zbor v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje isto tam, —lj Vodstvo Družbe »v. Cirila in Me_ toda priredi v ponedeljek 20. t. m. ob pol 20. uri v mali dvorani Filharmonije predavanje s skiopUčnimi slikami. Predaval bo g. dr. R. Kyovsky o položaju na Kočevskem. Vabljeno je vse narodno zavedno občinstvo, ki se zanima za nas važna narodnostna vprašanja. Vstop prost. 109-n —lj Veliko železničarsko maškarado priredi >Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev« Ljubljana pustni torek 2i. n. 39. na Taboru. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 10 din. Godba »Sloge«. Tekma mask. 96-n —lj žensKa 8ekclja Jadranske straže pri Krajevnem odboru v Ljubljani najvljudneje vabi svoje članice da se polno-številno udeleže VI. letnega sestanka, ki bo v sredo 22. t. m. ob 17. uri v damski so»bi kavarne Emone. Odbor. —lj Svengalijeva poslovilna predstava. Za nocojšnjo Sve n galij evo predstavo, ki je nepreklicno zadnja v Ljubljani, je le se nekaj vstopnic na razpolago, ki jih uprava kina Unicna ne more telefonično rezervirati, temveč naproša cenj. občinstvo, naj jih takoj kupi pri blagajni. Mojster Svengali nastopi danes s svojim naj-izbranejšim in najboljšim sporedom, s poizkusi, ki jih je predvajal doslej zgolj v inozemstvu, na svoji zadnji turneji v Franciji in na Češkem. Kdor fenomenalnih eksperimentov mojstra Svengalija še ni videl, kdorkoli le še malo dvomi v obstoj okultnih ved, ki jih s svojimi eksperimenti predočuje in pojasnjuje mojster Svengali, naj danes pohiti v unionsko dvorano in se na lastne oči prepriča o izrednih sposobnosti tega našega domačega, po vsem inozemstvu slavnega telepata, mojstra Svengalija. 610 —lj Angleško društvo opozarja, da bo danes ob pol 19. uri predvajala gospa Ethel Lewis angleške narodne pesmi v Hubadovi dvorani (Glasbena Matica, Vegova ulica). —lj Domače defcle iz »Nafie skrinje« smo videli na planinskem plesu. Čast aka-derničarkam. ki so jih nosile. 110-n —lj Gostilna Martine Zg. Šiška. Jutri vesela zabava pod devizo: >pustna noče! 107-n —lj štiri aretacije. Kakor smo že poročali, je policija odkrila skladišče nakradenega blaga na Barju, in sicer na JuTČkovj poti. Blago so z Jurčkove poti prepeljali včeraj in v soboto s tovornimi avtomobili na policijsko upravo, kjer ga sedaj sortirajo in urejajo. V zvezi z odkritjem zaloge nakradene robe so bili poleg bivšega pekovskega mojstra Jožeta Ferjančiča iz Most, ki pa je sicer znan vlomilec, aretirani zaenkrat Se trije osumljena 0. nepreklicno zadnjikrat vesela burka s komikoma II. MOSKliJEM in L. SI.KZAKOM in drugimi odličnimi igralci iščemo najsrečnejša zakonca? Ob 21. nepreklicno /..ulnja produkcija mojstra Pri svoji zadnji predstavi naatopi slavni mojster okultizma s svojim najboljšim sporedom, s točkrtmi. ki jih predvaja le najizbranejšemu občinstvu — Težka prometna nesreča. Na banovinski cesti pri Marenbergu se je tež'^o ponesrečil 381etni Julij Nemec. Peljal se je na motociklu, na ostrem ovinku • ga je zaradi spolzke ceste vrglo iz smeri in je zle tel s ceste v prepad. Padel je približno 7 m globoko proti Dravi Strlo :nu je prsni kos in zlomil ari je tudi roko. Smrtno nevarno poškodovanega »o prepeljali v mariborsko bolnico. — Vellka dvorana Soknp>Kega d°ma je Krasno okrašena m jutrišnjo redijo SSK Maribora. — Vlom. Danes ponoči ao se vlomilci vtihotapili v dvorano Zadružne gospodarske banke, kjer je imel v soboto >Man-riergesangsverein c svojo p re U p ustno veselico. Spravili so se nad likerje in vina in odnesli precej pijače, škoda je precejšnja. — Sumljiva debelost. Stražniku na Koroški cesti se je zdela zelo sumljiva de!>e-loet, ki jo je očitoval sicer vitki in znani Anton R. Na stražnici so ga preiskali in so našli pri njem večjo količino vtihotap-1 jenih predmetov, med drugim več pak«', tov kresilnih kamenčkov in nekaj vžigalnikov. Ista usoda je doletela tudi Ivana K. Na kolodvoru so ga zajeli in mu zaplenili 50 paketov saharina, kresilnih kamenčkov, igralnih kart in vžigalnikov. Globa bo za oba precej občutna. MALI OGLASI tieaeda 50 par, davek poseoej HreKiicL izjave beseda Din 1-—. davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba prlložitj znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo. SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebei Najmanjši znesek S Din POSLOVODJO inteligentnega za posredovalne pisarno nepremičnin v Ljubljani ali Mariboru proti delitvi zaslužka in pristopnino din 5000 sprejme Zagorski, Maribor. Aleksandrova 33. 594 G R A V E RJA po možnosti z znanjem izdelave štampiljk sprejme takoj »SO-FRA«, Maribor. Gregorčičeva 24. 592 KUHARICA zmožna hišnih poslov in vrta in NATAKARICA s kavcijo dobita mesto 1. mar-Ponudbe na gostilno pri Dimnik, 593 >Slovenski materi«, Trbovlje n DOPISI Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale Lnformacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega peahografologa Karmaha. Žalec. 13.T KUPIM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din PRIMA SMREKOV IN ROKOV LES cca 10 vagonov v dimenzijah 50, 42. 30. 25 in 20 mm, postavljen v Celje, kupi tovarna pohištva Franjo Vehovar. Celje, kamor naslovite ponudbe i navedbo cen. 601 južno Beaeda 50 par. davek posebej Naimanjsi znesek 8 Din Sveže najfinejše norveško ribfe olje iz lekarne dr. G. P1CCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim m slabotnim osebam POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila oovršnike. Hubertuse, perilo itd. p k e s k r: r, LJubljana. Sv. Peti a cesta 14 M E D A R .N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana. Židovska ul. 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejših čebelarjev po najnižji ceni Na debelo in na drobno. 12 r MODERNO EN KVALITETNO POHIŠTVO kuhinje, spalnice, jedilnice tn drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice in jedilnice, orehov les, že od Din 1.500.—. Sprejemajo se naročila po lastnih in danih načrtih. >Oprava«, Celovška c. 50. 6. T. 35 KLIŠEJE SV.PbTRA NftW Slii PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 3 Din LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir proda Lavrenčič & Co., Ljubljana, tele*. 23-74. 597 AKO PRODAJAŠ, KUPUJEŠ OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte naše najnovejše modele in nedeljsko razstavo. 21v-ko Brajkovič. Ljubljana, Igriška 3. ' 3S3 NAJBOLJŠI lRROVKI^ISKl 5^ p r e tn o f ^ orez prahu N KOKS. SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — telefon iO-oii 24. L. TRGOVSKA OPREMA za delikateso aH kaj sličnega, hrastov les, kopalna banja, omara za led itd. se takoj proda. Vila štrukelj. Bled. 603 PRODAM HISO dve njivi in sadni vrt. Izve se pri Simonu Kočevar, Škofljico 64. 602 SPALNICE kuhinje, posteljne mreže in dru-go pohištvo najceneje pri Andlovlc, Komenskogn ul. 34. 609 C3I3C3[3QC3HHH[3I Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 meseca, oddelki od Vi7 do 8 In od '18. do 9 ure. Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno, prlčetek poljuben Christofov učni zavou. Domobranska cesta 15. — Največja 9trojeptsnica! 2645 □□□□□□□HGiGjj Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda11 Ljubljana, Knafljeva ulica fitev. 5 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA j* NAŠ VAL SPOREDI rvTopskih radijskih postaj na mh vaiovlfe roman, novela, modni prvgled, novica iz radij* Ker a «v#t*. filmska smotra, nagradni natečajL UPRAVA: LJubljana, Knafljeva ulicu &, Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. Hran 4 »SLOVENSKI NIROIH, Smolej najboljši v srednji Evropi V smučarskem maratonu }e Franc Smolej zasedel * mesto in najboljie med Srednje- evropci — v skokih |e zmagal Bradi Zakopane, 16. februarja Svečana razdelitev nagrad za alpsko kom hinacijo je bila te v sredo. Obdarovam so bili vsi do 3. mesta plasiram. FIS kolajne m diplome pa so dobili vsi do 12. odnosno 15. mesta v komb.naciji. Pravo navdušenje je nastalo v dvorani med Poljaki in Jugoslovana, ko je bil pozvan na oder Jugoslovan Praček. V teku na 18 km so zopet prvačili Finci. Divota je bilo gledati 9 kako lahkoto in gibčnostjo so predu vse variacije težke, tipično norveške proge. V breg so šli tako Igraje, kakor da gredo po ravnem. So ne-prekosljivi mojstri v presojanju snega in mazanju smuči. Nadalje se je plasirala Italija na 12 in 13 mesto s Demetzom (1.09.07) in Compa-gnon jem (1 09 53) Potem se vrstijo Švedi in Norvežani vse do 27. mesta, kjer se je plasiral prvi Nemec Berauer (1.12.43) in dele na 30. mesto prvi Švicar Freiburghaus (1.13.15). Izvrsten je tudi stari Leupold (1.13.15) na 31. mestu. Smolejev čas (1.13.47) je odličen. V kombinaciji sta se plasirala Klančnik Gregor na 28. mesto s 163.5 točkami in Bevc na 33. me.°to s 145 5 točkami. Najboljši kombinator je vsekakor Nemec Berauer s 223.5 točkami in kandidat za prvaka norveške kombinacije. V solo teku se je plasiral Smolej na 30 mesto enako so se pomaknil: za ca. 10 m^st vtšde vsi Jugoslovani. Istočasno kot aa 18 km na Gu-balo^vkJ se je vrš T damski slalom na težki moški Drogi v Suhem žlebu poleg plamne Katak>wke Zop^t ie rv^nr^ svoio zmago Nemka Oranž Ohristl s časom 2.36.3 (1. tek 1.19.9 drugi tek 1.16.4). Zakopane. 17. februarja Včeraj opoldne so se Dričeli ob navzočnosti predsednika Poliske republike skoki za kombinacijo Vrrme je b:lo Drav ugodno samo Dretor»!o Posebno močno razmeheanr je bilo doskočišče skakalnice kar je zelc vpl:valo na mani sisrump skakače Okrog skakalnice sta i ona se je nabralo ca 15 000 ljudi. Pred oficielnim delom so bih propagandni skoki in te mehka skakalnica položila več odličnih skakačev v sneg Ne vem zakaj ni vodstvo uporabiialo salmila-ka. Brez dvoma bi bila nlam'Ska skakalnica bolie pripravljena ker imamo za tako vreme že veliko prakso Edino opravičilo bi bilo. da so morali 2 dni noč in dan dona-§at* sneg na skakalnico iz pripravljenih rezerv. Skoki v kombmac'ji s«o bili precej kratki raz*m Marusarzevi (74 5 In 71.5). ki so bili tuo"! st'lno nailet>§i. Srednja znamka le bila ok*v> na ni>1. zelo t^žka. ko se pa privadijo kr»tkeprfl mosta, je pa mogoče izvršiti orav lepe skoke. M. S. Zakopane. 20. februarja V soboto je bil na sporedu tek na 50 km. O startu srno že poročali Norvežani so vendarle prišli do zmage. Svetovni prvak je postal najboljši tehničar med vsemi tekmovalci. Lars Bergendahl. čigar ime je prvič postalo slavno 1. 1937 t Chamonijcu. ko ic zmagal na 18 km. Meo1 njim in Finci se ie razvila ogorčena borba, dokler nista končno ostala le dva re«na tekmeca za naslov prvaka. Bergendahl m Karppmen. Finec je na prvi polovici proge zaostal za 4 min. 20 sek.. je pa začel prepozno apur-tati in je mogel zmanjšati razliko le za pol drugo minuto. Pn 25 km je znašal Ber-gen-dahlov čas 1:25:03, Niemi je imel 1:29:23. Karppinen pa 3 sekunde več. Izvrstno sta se do tedaj đ}.?/-a Italijana Sca-let m Demez Prvi je bil na 7. mestu s ča som 1:32:12. drugi pa na 9. s časom 1:35:35 Nas Smolej je smučal enakomerno in je bil tu šele 16., med Srednjeevropci pa komaj šesti, ker so bili pred njim razen imenovanih še Švicar Borghi, Poljak Zubek in Itaiijan Anstide Compagnoni. Toda dočim j« Smolej zadržal začetni tempo, so drug: začeli popuščati. Po vsaki kontroli so javljali, da je Smolej prekosil več tekmovalcev in na cilju je bil ne samo najboljši med Srednjeevropci, temveč so morali priznati njegovo premoč tudi silavni severnjaki Norvežan Hoffs-bakken, Šved Stenwa 11 J11 t*10«* Tiainen. Vsi so bili presenečeni, ko se je na cilju pokazala visoka št. 60 tik pred it 40 Tudi ostali na§i tekmovalci so se poka/^h v odlični kondiciji. Smolo st« 'mela Crnobori in Klančnik. ki sta morala /arad zlomljenih smuči odstopiti Vrstni red je bi! naslednji: 1. Bergeu-dahi (Nor.) 2:57 43 2 Karppinen (Fin.) * 00:2/. 3. Gjo^ien (Nor.) V05 42. 5. Van-nmen (Fin.). 5. Niemi (Fin.) 6. Haggiund (šved) , Atterdav (Sved.), 8 Nenzen (§ved.). 9 Smolej (Jug) 3:16 06. 10. LOJ«-^.jeiten (Sveo ). 25 Mrak (Jug.) V29:39, 27. Knap (Jug.) V30:13. 29 Petrič (Jug.) 3 35.52. M. Knific (Jug.) 3:38.30. Najboljši Poljak ]t bi) 11 najboljši Italijan 12.. Švicar 13 \emec 30 Smolejev uspeh je največji, kar lih Je beležila Jugoslavija v mednarodni areni Lani v I,ahtiju je bil 30 in drugi najboljši Srednjeevropejec. letos pa se le zboljšal 'a 21 mest in Je obenem prepričevalno dokazal, da je v srednji Evropi najboljši kajti drugi najboljši le zaostal za njim za 3 min 43 sek Včeraj je bilo letošnje prvenstvo FIS končano s sanu stolnimi skoki V Zakopanem je bilo polne presenečenj in tako le ulo tudi zadnii dan Prvič v zgodovini FIS tekem se je zgodilo, da ni postal svetovni prvak Norvežan. L. 1933 je sicer zmagal Švicar Marcel Ravmond v St Mo-ritzu, toda takrat Norvežanov ni bilo na startu. Največ slave si je pridobila družina bratov Ruudov. ki je dala 7 svetovnih prvakov, Birger petkrat, po enkrat pa Sigmund in Asbjorn, ostali prvaki pa so bili Norvežana Reidar Andersen, Jo-hansen in Švicar Ravmond. Zdaj se je v listo vpisal Se Nemec Josip Bradi, čeprav je bila splošna sodba, da je skakal v Zakopanem najelegantneje in najlepše Birger. ki je tudi v drugi seriji dosegel najdaljši skok dneva 81.5 m čeprav je bil zalet 5 km krajši, kakor v prvi seriji. Naši zastopniki se niso mogli uveljaviti Palme je imel skoka po 62 in 64 m, Klančnik in Bevc sta pa pri prvem poizkusu padla in vdrugič nista več skakala Vrstni red je bil naslednji: 1 Bradi (Nemč > 224.7 točk (80. 76.5 m), 2 Birger Ruud (Norv.) 224.2 (72.5 81.5). 3. Kongsgaard (Norv.) 2231 (76.5, 79) 4. Er.ksson (Šved) 222.2 (78. 785). 5. St Marusarz (Polj.) 219.5 (74. 78.5). 6. Mvhra (Norv) 79. 76.5, 7 Lahr (Nemč.) 78 5. 75. 8 Kraus (Nemč.) 76 5, 72. 9. Asbj6rn Ruud (Norv.) 68, 70, 10 Haeckel (Nemč.) 69 77 m. Ameriški paleontologi so navdušeni za to odkritje. Veseli bodo tudi prebivalci Knoxville in farmar, ki je bilo na njegovem svetu odkopario okostje, saj bo hodilo os tanke morske pošasti gledat tudi veliko radovednežev iz drugih držav, v Loch Nessu na škotskem bo pa oživela reklama. Za zagovornike lochneške pošasti bo glavno, da je ameriška morska kača živela, čeprav pred milijonom let. Zakaj bi ne mogla zapustiti potomca, če je res živela. Prezident Lebrun poseti London Priprave za svečan sprejem so se ie pričele — Svečana skupna seja obeh zbornic 2e zdaj se v Londcnu pridno pripravljajo na sprejerc pr^ziaenta francosKe republike Lebnma Pripravljajo že dekoracije in zastave da bo imel London 20 marca vis»Kemr obisku primerno slavnostno uce. Okrnšene oodo zlasti tiste ulice, do katerih s* prezident Lebrun peijal Na slavnostni sprejem se pripravlja vse mesto. Vsa večja oosiopja bodo ponoči krasno razsvetljena rudi nekateri mestni okraji dobe posebno razsvetljavo City in mestni svet v Westminstru 9ta dala za okrasitev mesta pol milijona frankov. Francoski gostje se pripeljejo v London 21. marca popoldne. Iz Dowra do Londona se bodo peljali v salonskem vlaku angleškega kralja. V gradu jim *e pripravljajo sobe, okrašene zlasti s francoskimi umetninami. Pohištvo m dragocene vaze vozijo v Buckinghamsko palačo iz VVmd-sorskega gradu. Po programu naj bi francoski prezident na dan svojega prihoda otvoril novi Francoski institut v '.ondonu. ki ga je ustanovil brat zunanjega mmistra P. Bonnet. Zvečer priredita kralj in kraiiica francoskim gostem na čast slavnostni banket v kraljevski palači Jedi /a ta banket bc pripravil .šef domač Francoz ftous-sin. Na mizo pride med drugim pečena kura *Mercy «e Haut (po pr^z:dentOvTem rojstnem kraju) salata vElys=e« in sladoled lEntente Corciale« Obenem bod- prezidentu Lebrunu postregli s sirom iz kozjega mleka, ki ga zelo rad je. V Angliji takega sira sploh ne izdelujejo. Navzlic temu je pa šef kraljevske kuninje ukienil vse potrebno, da bo svež sir iz kozjega mleka pravočasno na mizi. Med oanketom bo sedel prezident Lebrun na zgodovinskem stoiu Napoleonovega maršala Soulta, ki se je pred 100 leti udeležil banketa ob kronanju kraljice Viktorije. 22. marca zjutraj bodo francoski gostje zajtrkovali prt londonskem lordmajorjii. To bo zajtrk po stari angleški tradiciji in vsi služabniki od vratarja do natakarjev bodo v zgodovinskih li vre j ah. Visoki rQ gostom bodo stregli v zlatih posodah, ki pridejo le redko iz jeklene omare, kjer so shranjene in šele to samo ob policijski asistenci. Zvečer bodo francoski gostje na večerji pri francoskem velerx>sianiku, potem jim pa prirede slavnostno predstavo v operi v Covent Gardenu. Ta opera je podobna pariški samo da je nekoliko manjša. Znotraj bo vsa opera okrašena z rožami. Vsi sedeži so rezervirani za povabljene goste, le nekaj lož oodo prepustili drugi gospodi v korist Baldwinovega fonda za begunce. Najsvečanejši dogodek med bivanjem francoskega prezid er. ta v Londonu bo skupne slavnostna seja zgornje m spodnje zbj-mice v angleškem parlamentu. Ta svečana seja bo posebno odlikovanje iz-kazano prezidentu zavezniške države. Zadnjič je bila svečana skupna seja obeh zbornic leta 1919, ko se je mudil v Londonu ameriški prezident VVilson. Prezident Lebrun bo imel na seji kratek govor o prijateljstvu med obema državama. Prezidenta j Lebruna bo spremljal na poti v London ministrski predsednik Daladier. Okostnjak morske kače Blizu Linche v Ne bralki je odkril farmar C B. Campbell na polju med delom okostnjak predhistr>riene živali, podobne ociviuno slovečim morskim kačam, o katerih se je doslej pisalo v dnevnem tisku ve. činoma v sezonah kislih kumar Zadnji potomec morskib kač je strašil pred leti Anglijo in privabil mnogo radovednežev k jezercu Loch Ness na škotskem. Farmar je povabil k odkopavanju okostnjaka predhlstorifine živali strokcvn'ake. Z njihovo pomočjo se je posrečilo odkriti ves okostnjak merske pošasti, ki je dobila zaenkrat zcarstveno ime Xenocephai. Okcrstnjak jc razstavljen v KnoxviUe in oose*;a 1954 kosti. Porast je merila blizu 7 metrov Imela je Miri okrnjene tace ib doiga. giočna hrbtenica je bila sestavljena iz 135 vretenc živela je očivkmo v morju, ki je neko,- pokrivalo tudi Nebra-sko Navzlic svoi: velikosti pa možganov spich m -mela V mr.jhni. podolgovati lo-ranji ni nobene votlin* za možgane. Žarki ustavljajo motorna vozila Ali oddaja nekdo v danskem Fvenu žarke, ki ustavljajo i>a cesti motorna vozila? S tem fantastičnim vprašanjem se res>no bavi odbor strokovnjakov, poklicanih, da prouče vzrok čudmega doijodka. ki se je pn-petH v noči na 23. januarja med eno in četrto uro na ce>t' Aasuma, Zdravnik se je peljal 7 avtomobilom iz Podensee v Kerte- Stev. minde. Kar so ugasnili reflektorji in avto se je ustavil, ker jc bil nasrtaJ kratek stik v njegovem električnem vodu. Zdravnik, ki se mu je mudilo k bolniku, ie telefonično poklical tovorni avto in av-totaksi. Čim sta oba prispela, je zadela ista nezgoda kakor malo prej zdravnikov avto. Oba avtomobila sta se ustavila. Slučajno se je pripeljal mimo živinozdravnik, ki jc ponudil zdravniku mesto v svojem avtomobilu. Komaj je pa izgovoril povabilo so ugasnili reflektorji tudi na njegovem avtomobilu in avto se ni premaknil z mesta. Iste noči jc zadela enaka usoda na istem mestu ^e pet avtomobilov Izvedenci pravijo, da je izključeno, da bi šlo za naključje. V tej svesj opozarjajo na zagonetno tatvino raznih beležk vn aparatov inženirja Ra-bla, izumitelja vmrrnih žarkov. Inženir stanuje v Fvenu in okraden je bil leta 1035. Njegovi poskusi s kratkimi valovi, s katerimi jc hotel odikriti sredstvo za ustavljanje letalskih motorjev, so vzbudil; takrat po %>vTii -Nvetu veliko pozorno^* Nemčija ima kongresno centralo Nemška temeljitost — Narodna himna na brzojavno naročilo Oni dan je imela občni zbor tako zvana kongresna centrala in v nemške liste je prišlo mnogo zanimivih podrobnosti o delovanju tega čudnega društva Nemška kongresna centrala je bila ustanovljena pred leti z nalogo pomagati tehnično pri prirejanju raznih narodnih in mednarodnih kongresov na nemških tleh števiio kongresov v Nemčiji se neprestano množi. Lani je bilo v raznih nemških mestih 64 mednarodnih kongresov in v primeri z letom 1934 se je povečalo število udeležencev za 30%. CentraJa daje nasvete glede časa in kraja kongresa. V vsakem za kongres v poštev prihajajočem mestu ve za število hotelov, obseg dvoran, je točno informirana o prometnih zadevah in daje celo informacije o podnebju, tako da vedo udeleženo kongresov tudi Iva k o se je treba obleči. Važen del delovanja centrale je skrb za inozemske udeležence kongresov. Zlasti veliko pozornost posveča centrala tolmačem. Ta služba je navadno na strokovnih kon- gresih zelo naporna in odgovorna. Znanstveni kongresi zahtevajo od svojih tolmačev zelo mnogo. Ne samo v pogledu tujih jezikov, temveč tudi temeljito znanje v vseh na kongresu obravnavanih vprašan j. h. Pogosto se zgodi, da se na mednarodnem kongresu pr.javi še delegat kake manjše države. V takem primeru imajo prireditelji skrbi s preskrbo zastave dotične države in morda tudi narodne himne. Kongresna centrala misli tudi na to. Ima stalno v zalogi zastave vseh mogočih narodov, ki jih i>osoja. Pri nji se tu
  • govarjajoeo gramofonsko ploščo z letalsko pošto. Končno ima ta koristna ustanova tudi obsežno kartoteko z imeni vseh uglednh nemških predstavnikov javnega življenja, ki prihajajo v poštev kot častni gostje na poedinih mednarodnih kongresih. General ŽMtenko umrl Ljubljana, 20 februarja V soboto proti jutru ie iztrgala koščena roka iz črne knjige ruske emigracije nov list V ljubljanski bolnici je omahnil pod težo življenja bivši ruski general V S. 2 o 11 e n k o Dolgo ga že nismo videli na ljubljanskih ulicah in razen ruskih emigrantov je malokdo vedel, da ga je priklenila bolezen na bolniško posteljo Čudna so pota usode General tiste vojske, ki so bili preliti potoki njene krvi za slovanstvo. je umrl na slovenskih tleh. pozabljen, skrušen in razočaran nad življenjem v pomanjkanju in bedi Štirinajst odlikovanj je krasilo njegove prsi, med njimi najvišje rusko odlikovanje za hrabrost, križec sv. Jurija. In vendar ga je čudno življenje naših dni potisnilo ob stran in strlo tako. da bi na stara leta niti koščka vsakdanjega kruha ne imel, da se ga niso vsaj za silo usmilili dobri ljudje A koliko je med nami tujih pritepencev. ki se šopirijo v izobilju in blagostanju čeprav ne segajo njihove »zasluge« preko astnega žepa! General žoltenko je bil zadnji poveljnik 5f>. ž;tomerskega konjeniškega polka in udeležil se je štirih vojn — rusko-kitaj- ske, rusko-japonske, svetovne in državljanske. V Port-Arturju se je junaško držal 11 mesecev. Pod visokimi vojaškimi odlikovanji je pa utripalo mehko pesniško srce. že v Rusih je sodeloval kot pisatelj pri raznih listih in revijah, se bolj se je pa izkazal pisatelja med nami. Pred štirimi leti je izšla njegova knjigra »Smehljaji življenja«, prva večja pri nas natiskana ruska leposlovna knjiga. Svoje spomine Iz vojne na Daljnem vzhodu je opisal v »življenju in svetu«. Danes popoldne polože bivšega generala hrabre ruske vojske, trpina zoltenka ▼ slovensko zemljo k večnemu počitku. Pogreb bo ob 16« iz mrtvašnice splošne bolnice Bodi mu lahka vsaj po smrti zemlja, ki mu je bila v jeseni življenja pot po nji posuta s trnjem. Najhitrejši letali Najhitrejše letalo Združenih držav ameriških, vojaško lov^Jco letalo, ki je lahko dose-dlo hitrost nad 600 km na uro, se je razbilo na IetaJišeu pn Mitchellheldu. kjer je zadelo s kolesi ob k^ono drevesa, ko se je spuščalo na tla. Letalo se je sicer razbilo, pilot je bil pa le lažje ranjen. Letalo je malo prej gladko opravilo transkonti-nentalni polet v 7 urah 43 minutah Doseglo je povprečno hitrotvt 235 milj ali približno 376 km na uro. Vojaški strokovnjaki pa vendar izražajo upanje, da se motorji letala niso preveč poškodovali. Letalo je bilo edinstveno svoje vrste v Ameriki. NTjegova maksimalna hitrost je znašala 640 km na uro. O drugem najhitrejšem letalu poročajo iz Berlina. Poveljnik nemške zračne obrambne snle general major Arnold je sporoči novinarjem nekatere podrobnosti o konstrukciji novega enosedežnega lovskega letala z dvema motorjema, ki je baje na poskusnih poletih doseglo hitrost 400 milj na uro. Letalo rma napravo za naglo dviganje m posebno napravo za polete v »tratosfe*rL Na njem je več strojnic. PRED SODIŠČEM Obtoženec je sedel na zatožni klopi ob-dolžen, da je pretepal svojo ženo in da jI je celo odgriznil košček uhlja. — Vaš mož je ravnal z vami zelo grdo, kaj ne ? — vpraša sodnik ženo kot glavno pričo. — Ah ne, gospod sodnik, — odgovori žena. — Kaj vam ni odgriznil košček uhlja? — Nikakor ne, gospod sodnik, sama sem si ga odgriznila. Kirchberger „Pot cez mrliče" tiimmnuiiiiuimuini 'ohunsfc orna 11 EiiiiiuiLiiniiiirj iiijii i Našel je kljuko in že je pritisnil na njo Naglo je odprl vrata... Ce bi ga bil znova kdo udaril po glavi, bi ne bil tako presenečen kakor zdaj, ko je zrl v oster stožec električne luči. Prižmuril je oči. obenem je pa začutil na svojem želodcu lahen pritisk pištole. — Nobenih neumnosti, tovariš! Pojdite nazaj! — mu je dejal mož. ki mu ni mogel videti v obraz ker je svetlobni stožec svetil prav vanj. — Prižgite luč! — mu je velel neznanec — Ne vem, kje je stikalo — mu ie odgovoril tiho. Zdaj mu je bilo že vseeno. Vedel ie dobro, da je to policija. Pozna se to. To spozna tudi človek, ki ni imel nikoli opravka s policijo. Roka je našla stikalo in prižgala luč. Inspektor Križ je mirno motril svojega moža Nekaj mu je govorilo, da je to morilec. Ne samo nemirni obraz in izbuliene oči, temveč tudi obleka, zamazana, oguljena in bela od zidu. — Ali veste, kdo sem? — ie vprašal smeje. — D-da. policija. _Iščem moža, ki je tu na ulici strelja! Ali ste ▼i tisti? — Ne... Inspektor je namršil obrvi, rekoč: — To vam ne bo nič pomagalo, svoj zločin bo- ste itak priznali. In nasmehnil se ic V duhu ie že videl debele naslove iutnšniih časnikov a Morilec zasačen pol ure po zločinu Uspešno delo našega najsposobnejšega drtektiva « Ozrl se je po sobi. Zagledal ie zadaj še enu vrata, ošinil je s pogledom morilca in ko ie ugotovi! da ta mož ne more pobegniti ie stooil k niim in na vso moč sunil z nogo v nje Vrata so se na stežai odprla, toda za niim; ie bila tema in tišina Bil ie radoveden ali se--ne skriva tam še kdo In v tistem trenutku je zagreši1 inspektor Križ usodno napako. Obrnil se ie od vrat da bi imel zločinca pred očmi . — Boste . . ni izgovoril do konca kar ie hotel reči. Nad njegovo glavo je švignil težak krepeljc in že je počil silen udarec. Samokres mu ie odletel iz roke in insnektor je klecnil v kolenih Potem ie pa omahnil na eno stran vrat in se zavalil z obrazom na tla. — Povejte mi. zakaj ste ustrelili Arne Biischa? — je vprašala s hladnim glasom ženska, ki ie bila stopila iz temne sobe čez insoektorievo telo. Morilec ji je pogledal naravnost v obraz Mož. ki ie bil udaril detektiva, ie stonil za nio. odšel je naprej in ne da bi se ozrl na morilca, ie stoDil v predsobo. Ženska ie bila brez orožja in bila je povsem mirna. Morilec je dobro vedel, da jo je nekoč že srečal. Na njeno vprašanje ni odgovoril _ Nočete govoriti? Dobro, nič ne de. Govorili boste pozneje tako ali tako Vrnili smo se po vas pravočasno reči hočem — ne po vas. temveč po listek, ki ste ga našli in ga spravili v svoj desni žep. Sem / njim! Spomnil se je na listek, ki ga je bil skril pod čevelj Saj vendar ni bilo mogoče, da bi bila ta ženska opazila njegov manever. — Za noben listek ne vem. — je dejal mirno. — Lažete v neugodnem trenutku Ta listek dobim Ne pozabite, da stojite na pragu ječe zaradi umora ali pa nad lastno krsto. Kakor hočete. Te besede je izgovorila tako, da ni prav nič dvomil, da misli resno. Privlekel je listek iz žepa in se ozrl nanj. Ni pa mogel prečrtati drobnih črk, opazi! ie samo značko Bz 11. V naslednjem hipu se mu je pa posvetilo v glavi. Spomnil se je na konec vojne, ko je kot pilot sedel v težkem bombarderju Amiot 121. Se preden se je dvignil z berlinskega letališča, je prispel krasen avto značke CD in iz njega so izstopili ženska in dva moška. Povelje se ie glasilo, da mora leteti sam Tedaj mu je bilo pa izročeno novo povelje vojnega ministrstva, da ga bo to dekle na poletu spremljalo. In v tisti noči je bilo neprevidno izgovorjeno: — Ne pozabite — Bz 11! Seveda, ženska s posebnim poslanstvom kakor on. Amiot 121, nočni bombarder z dvema motorjema Hispano- Suiza po 860 HP in s hitrostio 420 km ni priletel na cilj, sestreljen je bil na francoski meji. Prebudil se je v bolnici in zaman je vpraševal po svoji spremljevalki. — Ubita, — so mu odgovarjali. Ženska, ki je z njim preživela katastrofo Aml-ota 121 — ženska s posebnim poslanstvom, značka Bz 11 in ženska, stoječa zdaj pred njim in mirno kadeča cigareto — je bila ena in ista. — Bz 11! — je zašepetal presenečeno. Zdrznil se je. — To zadostuje, da ne pridete policiji v roke. To zadostuje za grob — je dejala suho. — Bz 11 — 12. december 1917. Berlin — bombarder Amiot 121, — je šepetal. Naglo je dvignila glavo in stopila k njemu. — To ni mogoče! — je zašepetala, — kako ste prišli sem? — Centrala me je poslala ubit Arme Bescha. Storil sem to strašno glupo — to je bil prvi umor v mojem življenju, — je zašepetal z drhtečim glasom. — Centrala me je poslala ubit Arne Biischa. — Arne Busch je sodeloval s pisarno ministrstva narodne obrambe in nocoi bi bil moral izročiti ministrstvu načrte ter izdati vse omrežje. Komaj vidno so ji zadrgetale ustnice v kotičku. Neverjetno se je znala obvladovati ob taki presenetljivi vesti. — O tem, da smo mi tu, niste niti slutili? — je vprašala. — Rečeno mi je bilo samo, da ste nekje v tej ulici in zanašal sem se na to, da mi boste pomagali. Bilo je samo naključje, da sem vas našel. Zasmejala se je. — In bilo je strašno naključje, da vas niso ubili. Inženir je bil nezadovoljen, da nisem zapove-dala, da bi vas ubili. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo In inseratni del Usta Oton Chrlstoi — Val v Ljubljani