t ev. 292. s tfelja po pošti: a Za oelo leto upre] . S 28 — za pol let« H . n 13'— tt Četrt leta „ . „ 8-50 za eo meseo „ . „ 8*20 za Nemčijo oeloletno „ 28'— za ostalo inozemstvo „ 35*— V LJubljani na dom: Za celo leto aapre) . K 24'— u pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— 2i en meseo „ . ,, 2'— spravi ;ri|emin nastSes K 1*90 T blnbllanl, v četrtek, 21. decembra 1S1L Leto XXXIX. n •i 1 % •f Inseratl:! Enostolpna petltrrsta (72 mm): aa enkrat . . . . po 15 » sa dvakrat .... H 13 „ sa trikrat . ...» 10 „ aa večkrat primeren popnst. Poslano ln reki notice: aaoatalpna petltrrsta (72 sna) 30 vlnar|«f. i Izhaja: vsak dan, lavzemii aeki razpravi po stenograf. zapisniku.) Veterinarstvo. Oglejmo si veterinarski oddelek. V ej službi imamo premalo živinozdrav-likov, in kar jih je. so tako obloženi i pisarijami, tla nimajo časa izvrševati tvojega pravega posla. O tem imam iz-cušnje iz svojega okraja. Kljub temu, la imajo vse evropske države ustavo, mamo med Kranjsko in Hrvatsko izemljc, ki o ustavi ne ve ničesar in ie voli poslancev. To sta Žumberak in tfarindol, sporno ozemlje med Avstri- 0 in Ogrsko. Razmere so tam take, da nora avstrijski kmet voziti po žumbe-aškem, oziroma marindolskem ozem-ju in obratno, če hoče priti do svojih parcel. P.ebivalci občine Suhor imajp a. pr. v Gorjancih svoje pašince, iz katerih pa ne morejo spraviti sena, kakor ne lesa iz gozda, ker je meja vsled kuge zaprta. Posredoval sem zato pri deželni vladi, — doslej brez uspeha. Enako je zakon proti kužnim boleznim živine dostikrat za kmeta samo sitnost. Vsled suše je letos po mnogih vaseh mojega volilnega okraja manjkalo vode, ki so jo morali dovažati po par 1 r daleč. Toda vsled zaprtije niso sme- i iz hleva, ako nisb hoteli biti kaznovani. Kaj naj bi bili storili? Ali naj počnejo ljudje in živina vsled pomanjkanja vode? Tu je nujno potrebno, da ;e izpremenc izvršilni predpisi k tej lostavi. (Odobravanje.) V javnosti ni znano, koliko izgube rsako leto naši živinorejci vsled kuž-lih bolezni. Leta 1907 je poginilo za •dečico 24.000 prašičev. Če cenim ene-^a 50 kron, znaša izguba v onem letu ,200.000 kron. (Čujte! Čujte!) In kaj je storila država proti temu? V Modlingu mamo zavod, ki izdeluje cepivo zoper 'dečico. Za leto 1912 pro ačunava ta :avod 75.290 kron izdatkov in 80.000 K lohodkov od cepiva. Država hoče to-•ej še profitirati pri stvari, ki je tako važna za živinorejo. Zato pa imajo na-li kmetje pri cepljenju stroškov po 3 lo 4 K od prašiča- Tu je nujno potreb-la boljša organizacija cepljenja. (Odobravanje.) Gospodinjski poduk. Gospodinjski poduk, ki vemo da-ies o njem vsi, kako važen je za kmeč- ii stan, je zopet polje, kjer pog ešamo >d strani države inicijative in podpo- re. V Švici so bile leta 1906 — 104 take šole in dobile 223.000 frankov podpore, v Belgiji jc prispevala država isto leto za 87 šol in 210 tečajev — 173.000 frankov. Pri nas pa sem našel v ta namen v proračunu poljedelskega ministrstva samo 20.000 kron. Sreča je le, da store tu mnogo posamezne dežele, med katerimi lahko v prvi vrsti imenujem Kranjsko. Zadružništvo. Tudi z zadružništvom ni vse v redu. Značilno jc, da vlada — dasi je to nekaj naravnega z ozirom na stroške revizij — naši »Zadružni zvezi« podpore še za leto 1909 ni izplačala. (Čujte! Čujte!) Človeku se dozdeva, da vlada ne ve, kako važno je zadružništvo za zvišanje kmetijskih investicij. Nezaslišano pa je, kako postopa z zadružništvom avstro-ogrska banka. Ko je šlo za podaljšanje privilegija, so nam sveto obljubili, da bo banka upoštevala zadruge, kakor jih na Ogrskem, kjer imajo kredita 10 do 20 milijonov. Nas v Avstriji pa je nalagala banka — to izrecno povdarjam — in nalagala vlada. (Čujte! Čujte!) Dokler so rabili naše glasove, smo bili dobri. Ko je pa storil zamorec svojo dolžnost, pa lahko gre. Lovski zakon. Za duha. ki vlada v kmetijskem ministrstvu, je značilen dopis, ki ga je dobil naš deželni odbor z ozirom na novi lovski zakon. Po statističnih izkazih se pobije na Kranjskem na leto 14 tisoč zajcev, kar gotovo ne pomeni ničesar v našem gospodarstvu. Novi lovski zakon je hotel — kakor to zahtevajo kmetje na Štajerskem, Koroškem, Nižjem Avstrijskem in drugod — iztrebiti zajca. Ministrstvo je pa odgovorilo, kaka škoda bi bila za značaj naše dežele, ko bi zatrli zajca. (Čujte! Čujte!) Delavsko ministrstvo. Obrnimo se do ministrstva za javna dela, ki je samo po sebi nestvor. Kdor je mislil, da bodo strokovnjaki-inženirji v tem ministrstvu pospeševali javne zgradbe, se je zmotil. Faktično to ministrstvo dela pravzaprav ovira. (Tako je!) Gospodje hočejo dokazati, da so tu, s tem, da vsak načrt, ki pride od zunaj, popravljajo in sem in tja pošiljajo, predno ga rešijo. Pospeševanje obrti. Ugodnejše izkušnje imamo z obrt-no-pospešcvalnini uradom. Zato bi morali obžalovati, ko bi prišel ta oddelek, kakor se namerava, v trgovsko ministrstvo, ki pač pozna, velekapitalista, ne pa malega obrtnika. Nepovoljno pa je, kakor se ravna z maloobrtnim kreditom. V Ljubljani smo od gospodov iz tega ministrstva čuli že več lepih predavanj (Klic: Ampak samo predavanja, druzega nič!), to pa je bilo vse! Ko smo pa zahtevali, naj da država obrtnim kreditnim zadrugam večje svote na razpolago proti nizkim ob;e-stim, so bila njih ušesa gluha, ln vendar vemo danes, gospodje, vsi prav dobro, da jedro obrtne politike ne tiči v goli »cunftlariji«, ki jo uničuje birokratizem, ampak v tehničnem, trgovskem in socialnem pospeševanju naše malo obrti. Sramota je zato, da je za tako važne naprave, kakor so vajeniška zavetišča in domovi, bilo doslej proračunjenih samo 60.000 K. _____ D 'lavna obrtna šola v Ljubljani. Prezreti ne morem tudi ozkosrč-nega stališča, ki ga je zavzelo pod pritiskom finančnega ministrstva to ministrstvo z ozirom na državno obrtno šolo v Ljubljani. Vedno se pritožujemo, da imamo preveč srednjih in premalo strokovnih šol. Tu pa, kjer jc šlo za nujno potrebno opravo nove obrtne šole, ni hotelo nakloniti potrebnih sredstev, dasi jc dalo drugod v ta namen tisoče in stotisoče. Vzrok je bil sicer ponesrečena pogodba, sklenjena od gotove strani. Gotovo pa ni bilo prav, da bi se kaznovalo mesto Ljubljana za to, kar je zamudila ena oseba. Trgovsko ministrstvo. Naše trgovsko ministrstvo jc za-\ zelo, kakor znano, v vprašanju kartelov, absolutno kapitalistično stališče. To se jc pokazalo v pododseku narod-no-go'spodai'skega odseka. Zato pozdravljam predlog enega mojih tovarišev, naj se draginjski odsek razicle, ker vlada noče ničesar storiti, da bi odpravila draginjo. Tarifi so sc sicer znižali za 50 odstotkov, toda korist imajo od tega. samo špekulanti. (Posl. grof Barbo: To znižanje je tako za-klavzulirano, da se ga konsumenti ne morejo poslužiti!) Tako je. Poštne razmere. Gospoda! Kake razmere vladajo pri naših poštah! Poslanca je sram, povedati, koliko korakov jc treba, pa se še nič ne zgodi. Značilne so poštne, razmere na Trati — postaja Škofja Loka. Tam je polno trgovcev, mimo katerih se vozi vsak dan pošta v Loko, sami pa jo dobivajo samo trikrat na. teden. (Čujte! Čujte!) Če hočejo dobiti ali oddati pisma vsak dan, morajo poslati nalašč v Loko. Ves trud je v takih razmerah po navadi zastonj, ker poštna, direkcija po nalogu ministra stva odgovarja, da ima kredite omejene na najnujnejše izdatke. (Medklici.) Država bo pač morala najeti veliko investicijsko posojilo 600 kron, da se uredi omenjena selska pošta. (Vcse-lost.) Telefon. O telefonu se sicer toži po celi Avi striji. Pri nas pa je menda najslabSc, ker je treba čakati mesece in mesece, da sc dobi telefon. Od nekega zdravnika sem čul, kako v Ljubljani neki sa-natorij, ki telefon gotovo nujno rabi, ne more dobiti telcfonične zveze. Ali pa Gorenjska, Tržič, Idrija, vsi ti kraji z veliko industrijo in 'živahnim tujskim prometom čakajo zastonj na te--lefon in dvomim celo, da bi bili kljub investicijskemu posojilu sedaj deležni te milosti. Izseljevanje. Popolnoma pasivno je naše trgovsko ministrstvo z ozirom na izseljevanje. Od 1. 1904. do 1909. se je izselilo preko evropskih luk 703.823 Avstrijcev. (Čujte! Čujte!) Kljub temu še nimamo izseljeniškega zakona, kakor ga imajo vse moderne države. Že tretjega trgovskega ministra sem vprašal, kako je s tem, a zakona še ni, vsi pravijo, da so stvar šele študira! Ali imamo morda izseljeniški material, ki je odveč, kakor n. pr. Jugoslovani, ki bi jih radi cksporlirali? Tudi način, kako sc vrši to iascljc-t vanje, pomenja bankerot naše izšeljo-niške politike. Od teh 700.000 izseljencev jih je šlo preko Hamburga 204.000, preko Bremena 257.000 in celo preko Antwerpena 124.000, preko Trsta pa samo 38.747. (Čujte! Čujte!) Ne stori se ničesar, da bi se tok izseljencev obrnil preko domače lukc. Vzrok pa je odvisnost družbe Avstro-Americana od Ilamburg-Amerika-Linie, ki ji idovuii vsako leto samo kontingent 10 odstop kov izseljencev. Taka trgovska politika. je nezaslišana, (klic: tudi nemoralna) da. tudi nemoralna. Alpske železnice. Prehajam k železniškemu ministrstvu. žalostni točki našega proračuna. Dostikrat moramo čuti. da bile alpske železnice darilo za nus. Mesnica pa je, da ima ta železnica pomen za tujski promet in za neko veliko industrielno podjetje, Ljubljani pa je naravnost škodovala. Drugod pa jT zapustila samo slabe spomine. Država je zgradila n. pr. v selški dolini ceslo do Podbrda, pri kateri je baje podjetnik zaslužil 400.000 K. Cesta je pa popolnoma nerabna, dasi je morala de- LISTEK. Josip Lavtifar: v daljnlti deželah. 5. Čez kanal na Angleško.____ Sedanje mesto Ostendc jc bilo pred nedavnim časom preprosta ribiška paselbina. Sedaj pa je svetovno morsko kopališče. Na svetu je vedno več ljudi in ljudje imajo vedno več denarja, zato ga skušajo zapraviti po raznih potih. Kjer jc zložno življenje in zabava, tam najdeš bogatina in ker se v Ostende dobi oboje, zato v poletnih mesecih ondi kar mrgoli takih, ki imajo polne žepe in nič dola. Tu živijo v vsej mogoči razkošnosti. In da pridejo lahko iz daljnih krajev skupaj, jim streže železniška uprava s tem, da je zvezano kopališče z ekspresnim vlakom, ki vozi "hI enega konca Evrope do drugega (od Carigrada do Ostende.) Od daleč se vidi dvostolpna gotska -erkev, kakor da bi bila. vzrasla iz morja. Okoli nje so razvrščene visoke uše, lchwarzach—Villach. Krasni moderni nagoni I., II. in III. razreda — a prazni Tudi vožnje ni mogoče kljub vsem pritožbam pospešiti. Naše gimnazije. Na srednjih šolali smo doživeli v eadnjem času precej novotarij, a tičejo se večinoma samih zunanjosti: nova klasifikacija, nova oblika izpričeval Itd. Smešno je pri tem, kako je ministrstvo na jezo starišev od leta do leta prekladalo počitnice. Da bi storil kak minister koratffc zoper sterilnost naših gimnazij, tega še nismo doživeli. Krog nas polje gospodarsko življenje, organizacije nastajajo in izginjajo — gimnazija o tem vsem ne ve ničesar. Ustavo atensko in rimsko pozna gimnazijec do dobra, na katero oblast so naj •>brne, ako bo rabil to ali ono po maturi, redoma ne ve. Mislim, da sc nc pregrešim zoper skromnost, ako navedem, kar sem sam doživel. Čitali smo c šoli »pro Archia poeta«. Tam so važni pojmi »urbi«, »oppidum«, »munici-pium« itd. radi domovinstva. Kot primero sem tu navedel moderne naše pojme o domovinski pravici, o mestih e lastnim štatutom — v istem zmislu, kakor hoče to Zielinski, »Die Antike und wir« — vspeh je pa bil, da sem &ul o priliki, ko so to učenci znali razločevati, kritiko: »Takoj se spozna politika!« (Veselost.) zgodovina. Angelsaksi, ljudstvo gr-manskega rodu, so sc priselili v 5. sto-letiju na Britansko. Za njimi so prišli Normani iz francoske Normandije, ki so imeli mnogo francoskih besedi pri-mešanih svojemu govorjenju. Vsako teh dveh plemen je prineslo svoj jezik, jezika sta se spojila drug z drugim in iz mešanice je nastala angleščina. Kako sem jo lomil jaz? Reči moram, da ni bilo tako hudo, kakor sem si predstavljal poprej. Saj ni bilo treba veliko govoriti. Kratka vprašanja so zadostovala, da se je izvedelo vse potrebno. V Londonu sem občeval največ s policaji, ki jim dam z dobro vestjo spričevalo, da so jako vljudni in po-streiljivi. Za tujca je najbolje, da se v velikih mestih obrača na policaje. Varuhom javnega reda so znane vse ulice tistega okolišča, ki ga nadzorujejo, pa nc samo ulice, ampak sploh vse zadeve dotičnega kraja. To je eno. Drugo je to, da se na policaja lahko zaneseš ter ga smatraš za poštenjaka, ki te ne bo oeleparil, temveč po svoji vednosti najbolje svetoval. Zato so ti možje vredni vsega spoštovanja. Ker leži Dover ob skrajno vzhod-rjem koncu Angleške ter bi prišel v učiteljišča. Tudi organizacija učiteljišč jc silno zastarela. Zastonj zahtevamo, naj si pridobi učitelj že tu osnovno pojme o stroki, s katero bo pozneje v tesni zvezi, o kmetijstvu. Sedanji kmetijski kurzi so popolnoma primitivni. V proračunu je n. pr. za nabavo učil za kmetijske tečaje celih 2000 kron. Vemo pa, kakor rabita trgovec in obrtnik strokovno izobrazbo, tako treba tudi kmetu zlasti tudi zadružne in trgovsko izobrazbe, da se ohrani v boju za obstanek. Varstvo umetnin. Tudi v vprašanjih, ki nimajo nobenega političnega značaja, jc naša vlada sterilna. Ker nimamo še postave za varstvo umetnin, se je lahko zgodilo, da stoji v berolinskem muzeju omara z napisom: Izkopnine iz Kranjske. Naše umetnine se izvažajo brez ovi e in klic centralne komisije je klic ^ Kasandrin. (Pritrjevanje.) Upamo, da" bo to bolje po zadnjem zborovanju v Salcburgu. Če pa ne pojde drugače, bomo pa poslanci vložili dotični zakonski načrt in tako prisilili vlado, da zavzame svoje stališče. Justični minister. Gospoda! Hitim h koncu. Zato o justičnem ministrstvu samo opazko. Ko so poverili dr .Ilochenburgerju — podrobnosti prepuščam tebi, kolega dr. Vrstovšek! — justično ministrstvo, so mislili, da se zgodi, kakor pravi nekje Goethe: Ko se človek postara, misij o posvetnih stvareh drugače kakor ko je bil mlad. Vidimo pa, da so se zmotili in da dr. Hochenburger ni avstrijski ampak samo nemški justični minister. (Pritrjevanje.) Za nas pa ni postranska stvar, ako pri takih načelih pravosodstva trpi nepristranost sodb, najmanj pa moremo trpeti, da izginja vsled take pravno prakse čut za pravico, najdražji zaklad vsacega naroda. (Odobravanje.) Mislim, da sem dovolj označil »ugodne« uspehe naše državne uprave. Odpraviti nedostatke, to jo postalo stranska stvar, glavna pa je: ohranitev političnega kartela. Tolaži pa nas misel, da lahko rečemo o tem kartelu: v tvojem taboru je pač vlada, ni pa Avstrije! (Odobravanje.) Od dveh strani, od češko-agrarne in poljske, se je v tej debati povdarjala avstrijska državna misel. Ko bi bil ta kartel res avstrijski, bi moral tak duh prevevati vse firme, kar pa ni v resnici. Opozarjam tu na govor, ki ga je imel ne voditelj ampak komaaidant »NationaT-verbanda«, poslanec Wolf leta 1909., torej v času, ko je bil v vladni večini, v Draždanih. Rekel jc namreč po poročilu »Dresdner Zeitung«: Sramota za Nemčijo kot zaveznico jc slovansko-katoliški sistem, ki odločuje v Avstriji. Nadaljna, reči smemo, glavna misel — pravi poročilo — ki jo prevevala vse predavanje, je bilo vsenemško upanje, hrepenenje po tem, da se združijo avstrijski Nemci z Nemčijo. V tem zmislu je govoril poslanec Wolf večkrat o »zaCasni izključitvi« naših avstrijskih rojakov. Ne očitam tega kolegu Wolfu, ker je ravnal po svojih razmerah in samo izrazil svoje prepričanje. (Medklic poslanca Wastiana.) Dalje pa je izjavil, da je z aneksijo Bosne nastalo eno najtežjih vprašanj, ki lahko zažge svetovni požar: jugoslovansko vprašanje. Kolega Wastian, Vi ste tudi dostikrat govorili v tem z,mislu (Wastian: Jaz smatram to tudi za veliko nevarnost!) Pri tem položaju se čudimo, da se slovanske narodnosti puste voditi zna- slučaju vojske prvi v poštev, zavarovan je z močniimi utrdbami. Seveda so novodobne trdnjave čisto drugačne mimo nekdanjih. Mogočni stolpi in debeli zidovi dandanes ne držijo več. Sedaj so trdnjave tako skrite, da se z očesom šc vidijo ne. Pred nami je nekaj preprostih gričev, a tega nc opazimo, da so v njih skriti topovi in obrnjeni na vse strani. Ko jc bilo treba, zasesti brzovlak, ki veže Dover z Londonom, primerila se mi je nezgoda, da sem vstopil v prvi razred, mesto v drugega. Na potovanju te vedno zadene kak neljub slučaj, čeprav si kolikormogoče oprezen. Kazni seveda ni bilo drugo kakor ta, da sem moral precej doplačati. Večja kraja na tej progi sta Canterbury in Chatam. V Greenvvichu (čitaj Griniču) tik Londona smo se prepeljali čez poldnevnik 0, ki je merodajen za vse druge poldnevnike (meridijane) ob vzhodni in zapadni strani na-še zemlje. Ker so vsi meridijani enaki, začenja, sc lahko vsak s številko 0. Zato sta v rabi tudi pariški meridijan in oni pri otoku Ter-ro ob scvcrozapadni strani Afrike, vendar dobiva griniški vedno večjo veljavo. nernu »Furor teutonicns«. Čudimo se temu, umevamo to, ne moremo pa tega odpustiti. (Medklici.) Prepričani pa smo, da je to nenaravno razmerje, ki nc more trajati predolgo in mora nehati prej ali slej. Vlade prihajajo in odhajajo, narodi ostanejo. Brez sentimentalnosti pravimo Jugoslovani: Vemo dobro, kaj smo bili Avstriji v zgodovini. Vemo pa tudi, da ni daleč čas, ko nas bo država rabila in sicer sebi sami na korist. S tem končam. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.) Državni zbor. Dunaj, 20. dec. Dra&injoki p odlogi. Včeraj je zbornica delala s parom, kakor vedno pred prazniki. Razprava o davčnih predlogah bi trajala tri do štiri seje; včeraj je bilo prvo branje končano v treh urah. Isto velja o d.a-ginjskih predlogih, katere bi sicer mlatili najmanj Štirinajst dni. Poslanec dr. Verstovšek jc poročal v imenu draginjskega odseka o poljedelski produkciji in naglašal, da morejo vsi predlogi imeti le tedaj kaj uspeha, ako vlada v ta namen dovoli izdatno podpore. Poročevalec jc jako obširno v tiskanem poročilu utemeljil naslednje predloge, ki so bili sprejeti: 1. Vlada naj dovoli izdatne podpore in brezobrestna posojila za povzdi-go govedoreje in svinjereje, za krmo in pičo. 2. Te podpore naj se uporabljajo samo za živinorejo. 3. Vlada naj podpira živinorejske zadruge s podporami in premijami ter dovoljuje več živinjskih semnjev. 4. Vlada naj dovoli podpore revnemu kmečkemu prebivalstvu za živež in odškodnine za škode vsled živinskih bolezni. 5. Vlada naj ustanovi tovarno v Kalužu za umetna gnojila ter podpira izrabo vodnih moči za električne naprave, zavarovanje živine in izboljšanje pašnikov in travnikov. G. Državni krediti za. razne melioracije naj se zviša za 8 milijonov. 7. Arlada naj izdela načrt zakona za primerno odplačevanje vknjiženih kmečkih dolgov. Dr. G r o s s poroča o predlogih glede cenejših stanovanj. V ta namen določa načrt zakona, da država dovoljuje stavbenim zadrugam prihodnja štiri leta posojila v znesku 2 milijonov, ako zadruge pokrijejo ostale stroške za zgradbe. Natančneje določbe izda vlada naredbenim potom. Poslanec N e u m a n n poroča o naslednjih predlogih: 1. Da revnejše prebivalstvo dobi delo in zaslužek, naj se čim preje razpišejo dela za uravnave rek, hudournikov, kanalov, železnic itd., ako so izvršeni in odobreni dotični načrti. Za vsa taka dela naj se uporabljajo domači delavci. 2. Ako dežele in drugi interesentje ne morejo takoj izplačati svojih prispevkov, naj jim vlada dovoli predu-jeme. Vsi predlogi so bili sprejeti. Dobro, toda vprašanje je, kje naj dobi država potrebne kredite. Vodne ceste. Danes je vlada predložila načrt zakona, s katerim se izpreminja zakon iz leta 1901. Po prvotnem načrtu so bili stroški proračunjeni na 750 milijonov. Revizija je dognala, da je potrebna svota 1200 milijonov in da so nekatere proge naravnost neizv šljive. Dalje so bile medtem tudi velike severne železnice podržavljene, ki bi trpele ▼jled konkurence vodnih cest. Tudi državne finance so se zadnja leta jako poslabšale. Zato vlada ni mogla izvršiti prvotnega zakona v celoti in je sedaj predložila revizijo zakona. Po novem načrtu naj bi se uravnala srednja Laba na Češkem; stroški 834 milijonov, državni prispevek 73 milijonov. V Galiciji bi se napravil kanal od Šlezijc do Vislc in dalje do Nnje-stra; stroški 734 milijonov, državni prispevek 642 milijonov. Dalje namerava vlada uravnati na Češkem od leta 1913 do 1927 razne reke; država bi prispevala 60 odstotkov, to je 717 milijonov, ostalih 40 odstotkov bi prevzela dežela. Na Moravskem hoče vlada uravnati osem rek in prispevati 60 odstotkov, to je 445 milijonov. Za Dol. Avstrijo določa vlada iz državnih sredstev 398 milijonov, za Slezijo 10 milijonov in za uravnavo rek v Galiciji še posebej 35 milijonov. Vsi stavbeni stroški se torej preračunavajo na 133 2 milijonov, k tem bi vlada prispevala 310 milijonov. Vlada predlaga tudi, da sc melioracijski zaklad zviša za 4 milijone za dobo uešetih let. Od teh 40 milijonov bi & veda dobivale svoje deleže vse dežo! Ta vladna predloga pride spomladi n dnevni red. Zbornica je imela danes zadnjo sojo pred pra; niki in do 3. ure rešila obširen dnevi red. Sp.ejela jc predloge, da .se delai cem v državnih podjetjih, ka e: ili okoli 66 000, z.išajo plače. To zv šan iznaša okroglo 52 milijonov. Dalje je zbornica odobrila piedi ge, da se zvišajo plače pogodbenii uslužbencem, katerih je nad 22. io Zvišanje plač iznaša za sedaj 4,685.18 kron. Konečno je zbornica brez razprav sprejela zakon glede zaposlonja žensl deklic in otrok v rudokopih, načrt zt kona glede sodišč p:i konzulatih, koi zularni pogodbi s Srbijo in Bolgariji načrt zakona o sirotinskih blagajna in poročalo o prošnjah za državne pod pore vsled uim. V tej razpravi je go voril poslanec Roška r. Ko se dnevni red reši, vošči pred sednik Sylvester zbo niči vesele praz nike, zaključi sejo in naznani, da s skliče bodoča seja pismenim potom. Finančni odsek je danes po daljši razpravi sklenil, d: se snidc zopet 19. svečana in razprav lja o vladnih davčnih predlogah. Glav ni poročevalec je dr. S t e i n w e n d e r. Prihodnja seja zbornice bode d m 27. svečana. Avstrijska delegacija je danes soglasno izvolila za predsed nika D o b e r n i g a; za načelnika voj nega odseka jc izvoljen dr. Korošec Kongrna — razporoka. Včeraj sc jc zbralo menda dese duhovnikov-poslancev, ki so se posve tovali o reformi postave glede zakona Konstatirali so, da je 20. svečana 187' knezonadškof dr. Katschthalej v gosposki zbornici izjavil v imenu nadškofov in škofov, da nameravani načrt postave n e nasprotuje načelom katoliške cerkve. S to izjavo so glase vali za predlog kneza Liechtensteina za prehod na dnevni red. Dalje se je desetorica posvetovala o kongrui in izdala danes komunike da hoče v tem oziru storiti primerne korake. Pripomnit} moram, da ta desetorica nima pravice govoriti v imeni vseh duhovnikov-poslancev, katerih ji nad trideset, Drugič je sedaj pač najneugodnejši čas za to vprašanje, in tretjič je to stvar Škofov. Zato izjavlja jo duhovniki, ki so člani slovensko-hr-vaškega kluba, da se niso udeležili glasovanja glede kongrue, ker so mne. nja, da stanovske zveze poslancev ^ dosego gmotnih koristi sploh nisc umestne in da v vseh cekveno-pravno-političnih vprašanjih glede duhovščine pristoja inicijativa škofom. V jesenskem zasedanju, ki se je letos pričelo 5. oktobra in končalo včeraj, 20. decembra, je imela zbornica 39 sej. V 12 sejah je mlatila zbornica prazno slamo o draginji brez posebnega učinka. Vsa draginjska razprava ni prav nič zmanjšala draginje Škoda časa. V 28 sejah se je pečala zbornica s prvim branjem raznih predlog, približno tisoč predlog se je izro-l čilo odsekom brez prvega branja. LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. Laški poraz v Sajd - Sajdu. Carigrad, 21. decembra. Turšk^ vojno ministrstvo objavlja brzojavko, ki poroča, da so 16. t. m. v Sajd - Sajdu, zahodno od Tripolisa, laške vojne ladje izkrcale vojake. Vsled hudega odpora Arabcev so pa bili Lahi prisiljeni, da so se umaknili nazaj na svoje ladje tako hitro, da so morali pustiti Arabcem veliko vojnega materijala. Laške vojne ladje so nato odplule. Odstop Šolnina Angležem. Berolin, 21. decembra. »Vossischcr Zeitung« se poroča iz Londona: Odstop Soluma Angležem je trajen in sicer dogovorno z Italijo. Kakor Angleži so tudi Francozi izrabili sedanjo vojsko in zasedli z vojaki oazi Dšanel in Siluan, ki ležita južno od TriiK)litanije med to deželo in Čadzejem. Obe oazi so dolgo časa smatrali za tripolitansko zemljo. Same na sebi od Francozov zasedeni oazi nista veliko vredni, važni sta pa zato, ker tvorita zvezo med Tunisoni, Tripolisom in Čadzejem. Pariz, 21. decembra. »Figaro« poroča: Dognalo se je, da je Angleška obvestila Italijo, da zasede Solum in da je Italija pritrdila. Turki In Arabci. London, 21. decembra, »Daily Nevvs« poroča iz Carigrada, da so Arabci v Džemenu ponudili Turkom svojo pomoč v laško • turški vojski le proti važnim kompenzacijam. Turki so pri znali Arabcem v Džemenu, da vodi politično in versko upravo v Džemeiiu arabski iman, ki imenuje tudi sodnike. Nadalje je poni' siila Turčija vse politične zločince in dovolila davčno prostost za deset let. /Uclirani turški častnik v Tunisu. — Belgijski avia iki v turški službi. T u n i s, 21. decembra. V Tunisu so aretirali nekega turškega častnika, ker je vtihotapljal v dveh jadrnicah vojno tihotapsko blago. Bruselj, 21. decembra. Na račun turške vlade so odpotovali štirje belgijski aviatiki čez Egipt v Tripolitanajo. GOSPOSKA ZBORNICA jc imela sejo včeraj popoldne ob treh. predsednik knez Windischgraetz si iz-posluje dovoljenje, da sme čestitati povodom za oke v rodbini nadvojvode Friderika vladarju, starišem neveste in nevesti. Grof Latour je interpeliral, zakaj da vlada še ni po vojnem ministru napovedanih predlog o namešče-iiju podčastnikov, o starostni preskrbi in o razstavljenju konj predložila zbornici in če se to stori, ko se pvedlože nove brambne predloge. Baron Gautsch naznani, da jc odložil svoj mandat v delegaciji. Justični komisiji odstopijo več predlog. Sledi nato prvo branje o Baernreitherjevem predlogu glede na draginjsko vprašanje, kateri predlog se je tudi odstopil komisiji. Namesto Gautscha je bil izvoljen v delegacijo g;»->f t!xhull-Gyllenbrand. Gosposka zbornica ima prihodnjo sejo 21. t. m. ob treh popoldne. Razpravljala bo o začasnem proračunu, o zborničnem poslovniku in o ureditvi stavbne postave. MORAVSKI DEŽELNI ZBOR se skliče v sredo, 27. t. m., ob petih popoldne. Nemci in Čehi so sklenili dogovor, po katerem reši deželni zbor decembra začasni proračun, leta 1012 pa proračun za leto 1911 in 1912. Učitelji dobe od' 1. januarja 1912 draginjsko doklado. Primanjkljaj se pokrije s posojilom. Posebni permanenčni komisiji se odstopijo vsi narodni, politični in kulturni spori. Nemci so se obvezali, da opuste v tem zasedanju ohstruk}-cijo. ODSTOP CONRADA PL. H5TZEN- DORFA V OGRSKI ZBORNICI. V ogrski zbornici je odgovoril dne 20. t. m. ministrski predsednik grof Khuen Hedervary na Apponyijevo interpelacijo glede na odstop načelnika generalnega štaba Conrada pl. Hotzen-dorfa. Med drugim je izvajal: Bivši načelnik generalnega štaba je odstopil radi čisto vojaških razlogov in ne zato, ker bi bili gotovi vojaški krogi stremi.li za tem, da se odpove trozveza, precl vsem pogodba z Italijo. Novih jamstev za to, da vodijo zunanjo politiko izključno za to ustavno upravičeni čini-telji, ni treba ustvarjati, ker popolnoma zadoščajo sedanje postave. Zunanja politika se vodi po poklicanih činiteljih s cesarjevim pritrdilom skupno po zunanjem ministru in obeh ministrskih predsednikih. Vsi činitelji najskrbnej-še čuvajo svojo kompetenco. Načelnik generalnega štaba je pomožni organ vojnega ministra, ki je po ustavi odgovoren za vsako njegovo dejanje. Glede na vojne operacije ima načelnik gen. štaba gotov samostoj. delokrog. Na politiko nima nobenega vpliva. Vojnemu ministru sme staviti predloge, za izpeljavo je pa odgovoren le vojni minister. Neomajani ostanejo temelji trozvezne politike, tako, da sc vzdrže kakor zdaj tudi v bodoče dobre razmere nasproti ostalim država.m AVSTRO - BOSANSKA BANKA. Dunaj, 20. decembra. »Bodenkre-ditanstalt« in »Unionbank« nameravata ustanoviti v Sarajevu Avstro- bosansko banko, ki bi se pred vsem pečala s hipotečnimi posli. Ustanovna glavnica naj bi znašala 4 milijone kron in bi se smela povišati na 12 000.000 K. ODPOVEDANA SEJA BOSENSKO HERCEGOVSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Sarajevo, 20. decembra. Danes so bile galerije deželnega zbora prenapolnjene, ker se je pričakovala burna seja. Občinstvo je pa bilo razočarano, ker je predsednik Šola odpovedal sejo po triurnih pogajanjih, ki so se razbila. REVOLUCIJA NA KITAJSKEM. Bruselj, 21. decembra. Usoda Madžudinastije je zapečatena, kakor se poroča iz Šangaja. Odstavljenje dinastije je sklenjena stvar. Republičani ponujajo predsedstvo republike Juan-sikaju, podpredsedstvo dr. Sun-Jat-Se-nu. Cesarski rodbini se določi velika apanaža. C a i c u 11 a, 21. decembra. Iz Tibeta se poroča, da eo revolucionirali ki- tajski vojaki v Lazi in po drugih mesti. Vlomili so v državne blagajne, jih oplenili in odgnali na tisoče konj in oslov. London, 21. decembra. Iz šangaja se poroča: Rcvolucijski voditelji so presenečeni po poročilih o dogodkih v Tibetu. Ne dvomijo, da so povzročili Angleži revolucijski pokret v Tibetu. London, 21. decembra. Kakor se brzojavlja iz Pekina, se je usmrtil secu-anski podkralj na poseben način. Jedel je zlato in se z zlatom zadušil. Šangaj, 21. decembra. Mirovna konferenca se je prekinila in se je zato podaljšalo premirje še za en teden. REFORMA BREVIRJA. Rim, 20. decembra. »Korespon-denčni urad« poroča, da objavi »Osser-vatore Romano« motu proprio Sv. Očeta, po katerem se reformira brevir. SULTAN PROTI IZPREMEMBI TURŠKE USTAVE. Carigrad, 21. decembra. Poučeni krogi potrjujejo, da ima sultan resne pomisleke proti razpustu turške zbornice. Veliki vezir se je izjavil, da odstopi, če se odkloni izprememba ustave in da bi odklonil morebiten poziv za sestavo nove vlade. izpred sodišču. Župan Oražem proti obrekovalcem. Bivši župan v Mostah in sedanji gerent Oražem je vložil svoječasno tožbo zaradi razža/ljenja časti proti gostilničarju Černetu v Mostah št. 7, ker je ta v svoji gostilni govoril, da Oražma ne bo volil, ker je že dosti občino goljufal oziroma občini zapravil. Černe je vsako poravnavo odklonil, ker ni hotel preklicati žaljivih besedi. Pred okrajnim sodiščem so izpovedale priče in je tudi Černe sam potrdil, da je rekel, da jc,Oražem že dosti zapavil. Zastopnik Černetov jc nastopil dokaz resnice ter navajal po pričah vse to, kar so lagali o g. Oražmu liberalni listi. Mi ne bomo priobčevali nobenega komentarja, ker ni šc izrečena sodba, trdimo pa, da so priče, ki imajo res vpogled v občinsko gospodarstvo, zavrnile obrekovanja Oražmovih. političnih nasprotnikov, predvsem pa sc je blamiral pri včerajšnji popoldanski razpravi Elija Predovič, ki je pokazal svoje strokovnjaštvo glede zapisnikov. Oražmu se je očitalo, da je občinske ceste posipal s slabim, nestol-čenim gramozom, da je falzificmil zapisnik o občinskih sejah, da je primanjkljaja 100 K, kar je že Oražem gerent, da je pustil sestaviti nalašč volilni imenik napačno in tako povzročil občini stroške itd. Poročati hočemo o nadaljevanju razprave, ki se je včeraj vršila pred okrajnim sodiščem. Priča Marjeta Černe, žena toženca, je bila v gostilni navzoča, ko so se pogovarjali o volitvah ter je pri tem nanesla govorica na Oražma. Čula je svojega moža., ko je rekel, da Oražma ne bo več volil, da je že pri občini dosti zapravil, ker manjka, kakor bere v časnikih, okoli 3000 K. Navzoči Karpe jc izjavil, da je temu kriv umrli tajnik. Da bi pa rekel njen mož, da je Oražem goljufal, ni res. Priča posestnik Pate r n o s t e r je čul, ko je rekel Černe: »Denar je moral zapraviti ali pa je tako minul.« Priča Elija Predovič izpove, da je oni dan, ko je bivši tajnik Stare umrl, povedal njemu Oražem, da je Stare pustil knjige in blagajno v neredu. Priča ne ve, ali je Oražem plačeval v občinsko blagajno stavbene takse za svoje nove hiše ali ne. Priča tudi trdi, da je po zadnji občinski seji Oražem vpisal nekaj v sejni zapisnik, ko so že odborniki zapisnik podpisali. Kaj je vpisal, so ne spominja, dobro pa ve, da mu pozneje ni bilo tfšeč. Nekoliko časa pozneje se jc Predoviču ta zapisnik pokazal, češ, naj pokaže, kaj je falzificiranega. Predovič je ponosno nataknil na nos zlati ščipalnik ter začel listati po zapisniku: »E, e, gospod sodnik, saj pravim, da se ne spominjam natanko.« Sodnik: »Lc preberite, mo ebiti se boste pa. spomnili.« Predovič lista in lista: »E, e, ne spominjam sc, vem pa, cla nekaj ni prav.« Sodnik: »Torej lc preglejte tudi zadnje seje.« Predovič: »E, e, veste, gospod sodnik, jaz bolj težko berem.« Zastopnik Oražmov dr. Adlešič: »Oprostite, gospod priča, ali znate čitati?« Predovič: »Ne.« Nato je vzel sodnik zapisnik v roke ter ga čital Predoviču, ki pa ni vedel povedati, kaj je Oražem dostavil, ter pravi končno, da je Oražem dostavil stavek, v katerem piše, da je sejo zato zaključil, ker ga je Predovič osebno in politično napadal. Tako se je Predovič, ki sam no zna brati ne pisati, izkazal kot pravega, strokovnjaka glede na zapisnike. Priča .1 uri j M c r g c n t h a 1 c r. strojar, jc bil občinski revizor ter je lani iu leios revidiral, ko je bil še tajnik Stare živ, ob- činske knjige. Prvič jih je revidiral pod umrlim županom Zakotnikom in ker mu jo rekel tajnik, da je vse v redu, mu je verjel Priča F r a n c J e-z e r š e k , pek v Novem Vodmatu, je dvakrat skupno z Mergenthalerjeni revidiral občinske knjigo ter jih našel v redu. Pozneje se je izkazalo, da je bilo v knjigah na eni strani v škodo občini 200 Iv preveč vštetih. Ko je umrli tajnik Stare šc živel, je povabil Oražcnt Jezerška in Delničarja, naj prideta pregledat knjige in blagajno, ker niso bile v redu in cla sta to tudi konstati-rala. Opozoril ju je na nerednosti Ona-žem sam, ki je tudi zaradi tega sklical sejo, pri kateri pa priča ni bil navzoč. Priča F 1 o r i j a n L a v r i č , posestnik, je videl gramoz, ki ga je Oražem na ceste vozil. Nekaj je bilo dobrega, nekaj pa slabega. Tudi so bili posamezni kamni preveliki, ki pa jih jc morala pozneje občina zd obiti na svoj račun, ker jc Oražem prevzel nasipa-nje cest z nepresejanim in nestolčenim gramozom, menda po ceni 1 K 80 vin. kub. meter. Priča J o s i p L i s e e , geo-meter v Ljubljani, je po naročilu Oražma začel izdelovati regulacijski načrt za Novi Vodmat, ki pa še ni dodelan. Dogovoril se je z Oražmom popolnoma v sporazumu. Priča Julij Podobnik, strojevodja in posestnik v Nov. Vodmatu, je bil od vlade imenovan kot svetovalec gerentu Oražmu ter jc ta čas že trikrat pregledal občinske blagajniške. knjige z drugimi svetovalci in jih našel popolnoma v redu z računskimi prilogami vred. Da bi manjkalo 100 K, čuje to prvič precl sodiščem. Ko se je sestavljal imenik volilcev, ni imel še ničesar opraviti pri odboru. Ve pa, da je. Oražem naročil nekemu Regazzi-ju, bivšemu občinskemu tajniku nekje na Dolenjskem, sestaviti imenik pravilno ne glede na stranke. Priča A1. K o c m u r, ki je tudi gerentov svetovalec, izpove, da so občinske knjige do pičicc v redu, oclkar jih vodi Oražem kot gerent. Priča ne ve, da bi Oražem naročil tajniku, naj koga vpiše med rc-klamacijsko dobo v volilni imenik. Priči je bivši tajnik Stare sam priznal, da je on vpisal nekatera imena med reklamacijsko dobo v imenik in je Oražem Stareta zaradi teh vpisov ozmerjal. Priča in g. Orehek (pristaša S. L. Š.!) sta se vsled teh vpisov pritožila na okrajno glavarstvo, ki je imenik raz-vol javilo. Priča I v a n D o 1 n i č a r, posestnik, izpove, da je Oražem, ko jc bil še podžupan, povabil njega in Lavriča, da. pregledata občinsko blagajno. Ker nista našla v reclu, knjig nista podpisala, nakar jima je Oražem rekel: »To je vajina .stvar, kaj storita.« Posamezne neutemeljene postavke izdatkov so bile pisane s Staretovo pisavo. Priča F r a n c M e r c i n a , sedanji občinski tajnik, izpove, da je čul, da je umrli tajnik Stare v Miškovi gostilni zapravil 200 do 300 K na mesec, kljub temu, da je imel na mesec samo nekaj nad 86 K plače in nobenih drugih dohodkov. Potrdi, tla je Oražem že njemu, odkar je tajnik, plačal stavbne takse, o prejšnjih pa izjavlja, da jih je moral tudi plačati, ker se drugače ne dobi stavbenega dovoljenja, ki velja obenem tudi za pobotnico. Glede zapisnika. izpove, da sc pozneje ni nič vanj vpisalo. Priča. Franc Jereb, občinski stražnik, izpove, da je umrli tajnik Stare vse potrebščine za občinsko pi sarno sam kupoval. Ko je Stare še ži vel, je priča opazil neko ne ednost. pri blagajni. Stare je namreč vpisal v knjige izdatek za. neko zastavo, a ko se ga je o tej zastavi vprašalo, je re kel. da jo je posodil moščanski Ciril in Metodovi podružnici. Ko je šel priča predsednika podružnice vprašat, kaj je z zastavo, mu je ta odgovoril, da niso ničesar dobili od Stareta. Enako je bilo tudi z izdatkom za neki lizol. Stare je ta. dva izdatka tudi povrnil; bilo je menda okoli 40 K. Stare je sploh zelo samolast.no gospodaril z občinsko blagajno. Tako je na printer ob koncu me seca naštel plačo, njemu stražniku, iz svoje listnice in je tudi za druge občinske potrebščine plačeval iz svojega žena in ne iz blagajne. Natakarica iz Miškove gostilne je napram priči govorila, da bi gostilna prav dobro izhajala, ako bi imela še par takih gostov kot Stare. Spil je na dan do 20 četrtink vina in po 10 čajev, ne vštevši cigaret Nekoč se je tudi Staretova hči hvalila napram ženi priče, da je njen oče prihranil v enem letu po materini smrti že tisočak. Stare ni imel nobene pokojnine, plače je imel S6 K mesečno in 100 K na leto od kemične tovarne. — Nato se je razprava prekinila, da se zasliši še kot pričo Regazzija, ki jc bolan. ObClnske volitve. — Občinske volitve v Lcscah. Dno 13. decembra so se vršile v Lescah občinske volitve. V novem občinskem odboru je nadpolovična večina pristašev S. L. S. Napačno je torej poročilo v »Slov. Narodu« z dne 14. decembra pod št. 287, češ, da so liberalci zmagali na celi črti in da je prišel v odbor samo on pristaš S. L. S. Pri občinskih volitvah v Vodicah je zmagala S. L. S. v vseh treh razredih z veliko večino. Pri predzadnjih volitvah jc zmagala samo v I. razredu, pri zadnjih v U. in 111. razredu, dne 18. decembra letos pa v vseh razredih. Napredni kandidat za županski stolec Anton Kranjec, tesarski mojster v Buko-vici, je dobil celih devet glasov, kar se tudi vjema z njegovo hišno številko. — V občini Velike Poljane je zmagala S. L. S. na celi črti z veliko večino. — Iz Brezovice pri Dobu. V ponedeljek dne 18. t. m. je bila pri nas volitev občinskega starešinstva. Za župana je bil izvoljen skoro enoglasno za S. L. S. velezaslužni g. Ivan C.erar, po domače Špirovec, posestnik v Žejah, za občinske svetovalce pa gg. Anton Petrič, posestnik na Lazah, Jakob Kr-žan, posestnik v Zaborštu in Martin Ivlopčič, posestnik v Kokošnjah. Vsi so člani S. L. S. — V Begunjah na Gorenjskem so se vršile občinske volitve včeraj, dno 20. t. m. Zmagala je v vseh treh raz- edih lista S. L. S., ki ima v prvem a zre clu okroglo 10, v drugem 40, v tretjem 80 glasov večine. Razmerno največ glasov je dobil dosedanji župan Trunk, odločen naš somišljenik. Nasprotniki tega poraza ne bodo prebodi, oni naši, ki so se jim dali zaslepiti, se pa v prihodnje nc bodo dali več za nos voditi. ___- 1 •• . "•• --.i,- Ne pozabite izpolniti položnico v korist Božičnicam slovenskim otrokom na Koroškem. Vsak naj daruje! Nabirajte med znancil "»c novice. -!- Dr. Ravnihar je žc zopet interpeliral justičnega ministra v neki jezikovni zadevi. Čc bi kdo dr. Ravm-harju očital, da ni v vladni večini še ničesar naredil, mu Ravnihar saj lahko pokaže — papirni koš gospoda justičnega ministra. Tam lx> ležalo s časom še veliko — dr. Ravnihar jevega »dela za Ljubljano«. Ni čuda, čc »Soča« spričo take politike zdihuje: »Danes pest, jutri figa!« To je res najboljši motto za delovanje liberalnega poslanca v državnem zboru. — Iz Idrije. Ministrstvo jc dovolilo rudarjem 25oclstotno zboljšanje temeljne plače. — Kanomeljska cesta so začne graditi prihodnje leto. — Za državno cesto iz Idrije v Logatec je določenih 180.000 kron, da sc začne 1912 temeljito popravljati. Tako izvemo iz verodostojnega vira. — Protest proli postopanju dalmatinskih trgovskih sodišč. Včeraj sc jo pritožil podnačelnik Hrvaško - slovenskega kluba dr. Dulibič pri pravosodnem ministru radi prakse, ki se je začela uveljavljati pri dalmatinskih trgovskih sodiščih, da ne sme biti frančiškan načelnik gospodarsko zadruge. Dr. Hochenburger je vzel pritožbo na znanje in izjavil, da bo poskrbel, da. bo tudi v nadalje smel frančiškan, ki jo obenem župnik, postati načelnik gospodarskih zadrug. — Iz Ijudskošolske službe. Dosedanja suplentinja Angela Sila v Senožečah je imenovana za začasno učiteljico istotam. — Začasni učitelj Josip Trobiš v Bučki jo imenovan za začasnega učitelja v št. Lambertu. — Prvo mednarodno razstavo letalnih strojev in letalnih potrebščin priredc pod cesarjevim protektoratom od 18. maja. clo 23. junija prihodnjega leta na Dunaju. — Umrla jc v Seničnem pri Tržiču R o t i j a J a n c v 70. letu starosti. Služila je celih 55 let v isti hiši ter bila zelo skromna in radodarna. Zlasti za cerkev je rada dala. N. v m. p.! — Pogreba pokojnega Antona Gabri jelčiča na Brezji so. jc vdeležila obilna množica. Sprevoda se je udeležila šolska mladina z zastavo in učitelji; ognjegasci iz Mošenj, dolga vrsta mož iz domače in sosednih vasi, nadalje Orli v kroju iz domače občine. Kamne gorice, Radovljice in Jesenic. Tudi več duhovnikov je prihitelo skazat pokojnemu zadnjo čast. Med spremstvom smo opazili tudi gospoda kanonika Novaka, gospo poslanca Pogačnika in drugo odlične gospode in gospe. Za krsto, pred katero so šli duhovniki in asistenca, je sledil polnoštevilcn odbor vseh združenih občin z g. županom. Mlado gospo vdovo in zapuščene otročiče, naj ob tej britki izgubi tolaži zavest, da je g. Gabrijelčič zapustil blag spomin v srcu vseh, ki so ga poznali. — Okrajna hranilnica ln posojilnica v Idriji je darovala povodom smrti njenega predsednika, Jan. Grudna, nac- sto venca na njegovo krsto »Podpornemu društvu za dijake na realki v Idriji« 25 K; »Vojaško veteransko društvo« pa v isti namen 10 K. Obema korpora-cijama izreka »Podporno društvo« najtoplejšo zahvalo. — Konferenca sodalitatis za ribniško dekanijo bo clne 27. t. m. ob deseti uri na Robu. — Lep polet. Iz Gorice: Poveljnik tukajšnjega vojaškega zrakoplovnega oddelka nadporočnik Shohamel je včeraj pri poletu iz Gorice v Gradiško dosegel višino 1800 m. — Poštni promet za Božič in za Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile te-le odredbe: Dne 18. do 24. t. m. se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vozne pošte od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lasnem interesu in pa, da olajša poslovanje, da odda pošiljatve, v kolikor mogoče, že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, cla se jih bo dalo še tisti dan odpraviti. Da se bo poštna manipulacija hitreje in lažje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno, trdno in trpežno zavijejo in da je naslov natančen in razločen (če je treba, ime ulice, hišna številka, nadstropje, številka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga je prišiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v pošiljatev še eden, popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena ,tudi tedaj, čc je zunanji naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi. da stranke spremnice*pravilno izpolnijo in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakterim ne-prilikam. Posebno se opozarjajo na pošiljatve, ki so podvržene vžitnini. Pri takih pošiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užitnina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd. je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebina v tistih množinah (kilogrami, litri, komadi), po katerih sc zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve roč-neje dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostavljalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno vpliva. Za pošiljatve do pet kilogramov je dostavnine 10 v, za težje 20 v. Če gre k eni spremnici po več paketov, je plačati dostavnino za vsakega posebej. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in drugih varstvenih kolkov na prostor, ki je odmerjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje plačati naslovnik naknadno poštnino. — Odbor »Društva slovenskih pro-feso jev« najvljudneje vabi vse gg. člane na letošnjo glavno skup-ščin o , ki bo na Štefanovo dne 26. decembra t. I. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani ljubljanskega »Narodnega Dom a«, ter pričakuje najobilnejše udeležbe. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo: a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) računskih preglednikov. 3. Referati: a) o lani sprejetih resolucijah, b) o ustanovitvi realnih gimnazij v naših deželah, c) o razpisovanju mest, d) o didaktičnem in sploh šiolskem »materializmu«. 4. Dopolnilne volitve 6 odbornikov (eventuelno tudi odbornikov namestnikov) in preglednikov računov. 5. Slučajnosti. — Odprava novole nih in drugih daril. Vrhniški trgovci so se dne 17. decembra t. 1. zavezali proti globi 100 kron. da radi neznosne draginje v sedanjih razmerah ne bodo več dajali Bvojim odjemalcem ne za Novo leto, ne za Veliko noč ali v kakem drugem letnem času nikakih daril, nc v denarju, blagu, ne kot popust pri računih ali na kak drug način. Dalje so sklenili, da ne bodo dajali društvom nobenih dobitkov ob prirejanju tombol ali drugih veselic in da bodo reklamne koledarje v bodoče opustili. Mesto novoletnih daril so se pa zavezali prispevati gotove zneske za vrhniške uboge in za d;nxge dobrodelne namene. — Pogreb dr. Franka. Iz Zagreba poročajo: Včeraj dopoldne so pokopali vodjo stranke prava dr. Josipa Franka. Ze navsezgodaj so se pričele zbirati neštete deputacije iz vseh krajev Hrvaške pred »Starčevičevim domom«, kjer e ležalo v veliki dvorani med ne-številnimi venci truplo velikega umrle- ga. Med drugimi je.poslal venec tudi ban Tomašič. Točno ob desetih se je pričel sprevod, ki ga je vodil mons. dr. Pazman z asistenco župnika poslanca Zagoraca in Giorgisa. Na obeh straneh rakve so korakali akademiki v gali z golimi sabljami. Po cestah, kjer se je sprevod pomikal, jc tvorila nepregledna množica dolg špalir. Brezkončni sprevod so otvorili mnogi nosilci vencev. Za temi je šla starčevičanska aka-demična mladež, mnogoštevilni kleriki in frančiškani, društva, deputacije in požarna bramba. Tik pred rakvijo je šlo duhovništvo, za rakvijo pa družina in neproj občinstva v kočijah. Med drugimi tudi sekcijski načelnik dr. Amruš, župan Holjac z občinsk. svetniki, mestni župnik Mrzljak, šef generalnega štaba major pl. Munnich, štabni nadzornik Theodorovič in drugi višji častniki, kanoniki Starec, Radičevič in Ivančan, domobranski intendant Kalli-voda in mnogi poslanci stranke prava. Pred Stačevičevim domom je govoril posl. dr. Bošnjak, na pokopališču pa v imenu stranke dr. Aleksander Horvat, v imenu hrvaškega kazina dr. Ogrizovič, v imenu meščanskega kluba predsednik Knežič in še mnogi drugi odposlanci. Pogreb je trajal tri ure. — Razmere v kaznilnici v Kopru. »Piccolo« poroča, da so se v kaznilnici v Kopru pod ravnateljstvom prejšnjega vodje Wenedikta godile velike nepravilnosti. Več kaznjencev je bilo na tem, da vlomijo v blagajno kaznilnice, drugi so dalj časa fabricirali p e t -kronski denar in ga z uspehom raz-pečavali, nekateri pazniki so pa vpeljali trgovino s kaznjenci, zlasti s tobakom. Znani Foedransberg iz Ljubljane je bil zgradil iz kartona jako umetniško izvršeno angleško vilo, ki jo je hotel poslati na koprsko izložbo, a so mu jo pazniki ukradli in drago prodali. Foedransberg se je silno jokal. Sedanji ravnatelj, g. Prinz-hofer, je uvedel strogo preiskavo; več paznikov je odpuščenih, drugi so v kazenski, drugi zopet v disciplinarni preiskavi. — Obvesilo. Nad premoženjem bankirja Adalberta pl. Puky v Colum-busu, Ohio, v Severni Ameriki, se je razglasil konkurz. Med oškodovanci je tudi nekaj naših rojakov, ki so se vrnili iz Amerike. Morebitne priglasitve je podpisati in poslati naravnost c. in kr. konzulatu v Clevelandu, ki bo ukrenilo vse potrebne nadaljne korake. — Sp'ošna sodba je, da so letošnje božične in novoletne razglednice »Slovenske Straže« naj^ lepše, kar jih je dosedaj izšlo pri nas. Razglednice so res umetniško delo. Zato pa sezite vsi po njih. Vsak Vaš prijatelj in znanec bo vesel, ako mu pošljete za Božič in Novo leto te krasne razglednice. Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Gg. trgovci dobe znaten popust. -j- Brzojavke v Trlrolis. C. ki*, poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu objavlja: »Glasom razpisa c. kr. ti*-govinskega ministrstva na Dunaju od 14. decembra t. 1. sprejemajo se v Tripolis namenjene brzojavke le na rizik odpošiljateljev.«' šlalersKe novice. š Za Božičnice na slovenski štajerski. meji! Ljubljanski meščan 20 K. Hvala! Živeli nasledniki. Spomni se vsak domovine in srce veli: »Daruj!« š Naše nedeljske prireditve. Zadnjo nedeljo je bilo na Spodnjem Štajerskem vse polno naših prireditev. Pri Sv. Petru v Savinjski dolini je bilo krasno zborovanje savinjskih deklet. Zborovalo je Savinjsko okrožje zveze deklet. Udeležilo se ga je 500 deklet. Vršilo se je zborovanje v novem Društvenem Domu. Shod jc otvoril župnik g. dr. Jančič. Za predsednico shoda je bila določena načelnica okrožja Marija Drev. Govoril je podpredsednik S. K. S. Z. g. dr. Josip Hohnjec. O delovanju okrožja je poročala Trezika Šketa iz Braslovč. Shod je velikega pomena za našo lepo Savinjsko dolino. Ako se bo naše ženstvo povsod tako lepo in izborno organiziralo kot tu, bodo liberalcem in nemškutarjem povsod tla popolnoma izpodbita. — V Št. Ilju na jezikovni meji pa so tamošnje slovenske mladenke priredile v Slovenskem Domu igro »Na Marijinem Srcu«. Govoril je Fr. Žebot iz Maribora. — Drž. in dež. poslanec dr. Kari Verstovšek je imel zborovanje na Muti pri Marenbergu v slovenski šoli. Navzočih je bilo mnogo odličnih mož iz Dravske doline, ki so izvajanja svojega poslanca z navdušenjem odobravali. _ V Št. Juriju ob juž. žel. so na gospodarskem shodu govorili poslanec Fr. Pišek, odvetnik dr. Leskovar in Fr. Žebot. — Pri Veliki Nedelji je bil okrožni zadružni shod, na katerem je govoril nadrevizor VI. Pušenjak. — V Hočah pri Mariboru je imelo Bralno društvo svoj letni občni zbor. Govoril je profesor dr. Fr. Kovačič. — Pri Sv. Magdaleni v Mariboru je imela zborovanje podružnica Slovenske Straže, Udeležba je bila dokaj lepa. Govoril jc o narodno-obrambnem aelu urednik Kemperle. š Zopet sijajna zmaga. Na Remšniku, v okraju Marenberg, na strmem Radiu, trdno ob nemški meji, so dne 14. decembra zmagali pri občinskih volitvah v III, in I. razredu Slovenci. Po hudem boju so dobili tudi polovico II. razreda. Boj je bil res hud. Vsi marenberški in podravski nemškutarji ter janičarji so se vrgli na Remšnik, a zmagal je — Slovenec. Slava vrlim, neustrašenim boriteljem! š Naže časopisje na Štajerskem. Z novim letom bo »Slovenski Gospodar«, glavno glasilo naše stranke na Štajerskem, izhajal zopet v povečani obliki. Obsegal do 10 folijo strani. Šteje že dosedaj nad deset tisoč naročnikov, oglašajo pa se še vedno novi. Tudi »Straža« vedno napreduje. To so res vesele vesti. Ljudstvo na Štajerskem, ki je tako korenito pomedlo pri volitvah z liberalci, je hvaležno svojim listom in jih pridno podpira z novimi naročniki in in-serati. Slovenska Ljudska Stranka na Štajerskem koraka nevzdržno naprej. Živio! š Zmaga. V občini Kot, župnije Kebelj na Pohorju, so pri občinskih volitvah zmagali naši možje. Župan je g. Franc Buser, vnet naš pristaš. š Železniška zveza z Dalmacijo. Spodnještajerski poslanci dr. Jankovič, dr. Benkovič, dr. Posinger, Brenčič in Roškar so se včeraj zglasili pri železniškem ministrstvu radi podaljšanja železniške zveze na Štajerskem. Po izjavi dvornega svetnika Resiga se je že pričela revizija proge Rogatec — Brežice — Novo mejrfto in so o tem prizadete deželne oblasti že poučene. Kar se pa tiče delne proge Purkla — Ptuj, se je na prednosti te proge opozarjalo od drugih variant in se postavitev podrobnega. načrta pričakuje od interesentov. š Kmečka pisarna. Graška zveza kmetijskih zadrug priredi za svoje članice in v njih združene zadružnike s 1. januarjem takozvano »Kmečko pisarno«, to je dajala bo v glavnem nasvete in pojasnila v pravnih Zadevah. š Župnijo Širje pri Zidanem mostu je dobil č. g. Leopold Kolenc, kaplan, Dol pri Hrastniku. š Podružnica Slovenske Straže v Mariboru ima na Silvestrovo, 31. decembra 1911, svoj letni občni zbor v dvorani kat. del. društva ob 8. uri zvečer. Z občnim zborom bo združena tudi večja zabava z raznimi veselimi točkami, kakor.' velik srečolov (tombola), petje, igra, slovo od starega in poklon novemu letu in drugo. Že sedaj vabimo vse mariborske in okoliške Slovence, da gotovo pridejo na Silvestrovo v Flossergasse. š Ponarejene krone. Ob štajersko-hrvaŠki meji krožijo, kakor poročajo z Brežic, ponarejene krone, ki imajo bledo-modro barvo. Denar prihaja gotovo iz Hrvatskega in ga skušajo razni barantači spraviti na Štajersko. Pozor pred temi kronami! š Cerkveni rop. V eni zadnjih noči je vlomil nek zlikovec v farno cerkev v Galiciji pri Celja. Vlomil je skozi zakristijska vrata in stri tam stoječo pušico. Vloma je sumljiv nek mož, ki je drugi dan plačal žemlje v bližnji gostilni z zaznamovanimi vinarji. V pušici se je nahajalo 30 zaznamovanih vinarjev, da bi se v slučaju vloma tatu ložje izsledilo. š Iz poštne službe. Prestavljena sta bila poštna oficijanta Ivan Siebenreich iz Žalca v Zidani most in Miroslav Vaupotič iz Zidanega mosta v Poljčane. — V pokoj je stopil poštni predstojnik Fran Bakšiš v Šmarju pri Jelšah. š Umrla je v Hočah pri Mariboru gdč. Pavla Mejovšek, hčerka tamošnjega nad-učitelja. — Pri Sv. Emi je umrla gospa Marija Harinski, stara 77 let. š Ponesrečen rudar. Iz Trbovelj se nam poroča: 15letni rudar Alojzij Šinkovec je pomagal te dni rudarju Francu Pfeiferju spraviti s tira zdrknjeni hunt zopet na tir. Vzel je v to svrho neko dva metra dolgo poleno in stopil, ko sta s tovarišem spravila hunt zopet na tir, na desni sedež voznika. En konec polena je imel na rami, drugi pa je ležal na motorju. Potem sta se v naglici peljala dalje. Med vožnjo je poleno tako nesrečno udarilo Šinkovca po glavi, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. š Smrt v tujini. Blizu Badgasteina na Solnograškem so našli pod nekimi skalami okostnjak nekega moža, na katerem se je videlo več polomljenih kosti in ubita lobanja. V napol gnili obleki so se še našli papirji, ki kažejo, da je bil to rudar Janez Sajovic, nekje iz brežiškega okraja. Delal je do meseca maja letošnjega leta na West-falskem, potem pa se je preselil na Solno-graško, kjer ga je doletela nesrečna smrt. LManske novice. lj »Ljudski oder« ponovi »Mater svetega veselja« na sv. Štefana dan ob pol 5. url popoldne. Za to predstavo so sedeži razprodani in je dobiti samo še nekaj stojišč pred predstavo pri blagajni. — Na Novega leta dan ob pol 8. uri zvečer se ponovi četrtič Sardenko-va igra »Mati svetega veselja«, Za to predstavo je dobiti še vse vstopnice i predprodaji v Katoliški bukvarni. Po sebno udeležence z dežele opozarjam! na to predstavo, pri kateri bo neka; vlog na novo presedenih in inscenaci ja docela drugačna. Kdor s i h o Ci z dežele sedež zasigurati naj vpošlje denar za sedeži v Katol iš ko bukvam o. lj Odbor »Ljubljane« ima danes oi 8. uri zvečer važno sejo h kateri naj b prišli vsi gg odborniki. lj Moški zbor »Ljubljane« ima juti v petek posebno vajo za Silvestrov ve čer. Prosimo polnoštevilne udeležbe da se nova zbora dobro uvežbata. Ij Šentjakobsko prosvetno dr« štvo naznanja, da je za člane odprt; knjižnica vsako sredo od pol 7. do S ure zvečer in vsako nedeljo od 10. di 12. ure dopoldne. Prosi se, da si član ogledajo vspored za božične prireditvi ter izrazijo svoje želje. Odbor. lj Župana je dobila liberalna veči na v ljubljanskem občinskem svetu i; svoje srede le na ta način, da je libera! ni županski kandidat sam sebe volil Liberalci se zaraditega na vse načini izgovarjajo, a moramo reči, da čist« brezuspešno. Saj ne gre za to, da je di Tavčar sam sebe volil, ampak za to, d: je sam sebe voliti moral, če je hoteli imeti liberalna večina župana. Ali zda liberalni žurnalisti kapirajo? Kandida ti opozicije so lahko volili sami sebe pa bi ravnotako lahko sebe ne volili njih ni ne k temu ne k onemu nič nu j a 1 o. Volili so sebe zato, da se pokaž število opozicije. Dr. Tavčar pa ni san sebe volil zato, da se število večine po kaže, kakor glasilo »Učiteljske tiskar ne« modruje, ampak je moral seb voliti zato, da večina sploh dob župana. Na ta način se je seve tud število večine pokazalo, pa pokazalo si je ravno, kako je to število sla b o, kratko, da liberalci brez župana ni so večina. In to je jako žalostno za pre edinovladajočo in vsegamogočno na rodne - napredno stranko ter bo imeli v občinskem svelu seveda svoje posle dice pri vsakem koraku. Menda gre t< gospodom liberalnim časnikarjem zda v glavo. Če nočejo nas poslušati, naj pi saj socialne demokrate, ki v današnj »Zarji« večini svetujejo, naj dela stvar no in objektivno, če ne, »bo imela sam sebi pripisati fiasko, ki bo ob sedanjen razmerju' v takem slučaju neizogiben«. lj Poročila o sejah občinskega sv» ta v urad. listu so bila doslej več al manj pristranska, ker jih sestavlja ma gastratni uradnik, liberalnega mišlje nja. Tudi o prvi seji novega občinske ga sveta je uradno glasilo poročali drugače, kakor bi uradni list smel Tako omenja klubovo sejo narodno napredne stranke, ki uradni list ni ne briga in pretirava ploskanje te vzklikanje na galeriji ob dr. Tavčar jevi izvolitvi. Na galeriji je bilo nekaki enako število tako liberalcev, kako naših ljudi, socialistov in Nemcev, ke so se med vse stranke vstopnice enak razdelile. Uradni list bi smel ali prav zaprav moral poskrbeti za neodvisni poročanje z magistrata. lj Trije grobovi. Odkar je dr. Tavčar postal župan, vlada smrt in grozi v liberalnih vrstah. Na treh grobovil žaluje novi župan takoj prve dni svoje ga županovanja. Kot načelnik »Zvez* slovenskih zadrug« je postal pravi po grebec. Najprej je umrlo uradniška konzumno društvo, drugi grob pokriv; združene čevljarje in vsled žalosti ji legel v grob takoj prvi dan clr. Tavčar jevega županovanja tudi njegov preži dijalni sluga. Gospod župan, to so sla ba znamenja. Kmalu bode pel s Pre šemom: Kaj znancev že zasula je lopa ta, odprta noč in dan so groba vrata. lj Dolg g. Kende pri Žalski pivovar ni. Poroča se nam: G. Kenda je dolgo val pivovarni proti jamstvu svojega ta sta g. Petemelja 600 kron, da,lje na pi vo proti zastavi inventarja 12.000 1\ Na ta račun plača pivovarni mestna ob čina ljubljanska okroglo 5000 K. Go spod Petemelj plača dne 23. t. m. 6001 kron, ostanek pa bo pokrit deloma i: zastavljenega inventarja, deloma zope po g. Peternelju, tako, da bode ves dob g. Kende pri pivovarni do vinarj! plačan. — Izborno! lj Društveno življenje v Ljub'jani V Ljubljani se je tekom let zelo razvili društveno življenje. Kje so. tisti časi ko je životarilo v Ljubljani nekaj dese tiri društev. Danes obstoji v Ljubljan 301 društvo, 16 proponentom je pa vla da že potrdila pravila, ki se še nis< ustanovila. Društveni referenti pr ljubljanskem magistratu so bili nek danji ljubljanski župan Grasselli, z i njim Vončlna, Lah, sedanji društven referent je že 20 let g. Gutnik. lj Dobri prijatelj. Ko so sc včera vračali otroci iz Črnuške šole, so se 1 preveliki gorečnosti stepli. Pri tem ji bil zlasti korajžen posestpikpv sin F Č., ki je sunil svojega tovariša Janeza Pečarja z nožem v desno stran reber. Ranjenca so morali prepeljati v deželno bolnico. lj Mestna posredovalnica za delo ln stanovanja bo v petek in soboto radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta. lj Koncert zagrebškega mešanega zbora »Javor«. V kavarni »Central« jc vsak večer koncert zagrebškega mešanega zbora »Javor«. Vstop prost.- lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Fab-jančič, zasebnik, 68 let. — Franc Zem-Ijak, poljski delavec, 31 let. — Janez Mele, občinski ubožec, 69 let. lj Amerikančeva sreča in konec. V Ljubljani je umni 621etni Kočevec Andrej Mihič. 28 let je preživel v Ameriki ter je mnogo let preživel v mrzli Alaski kot iskalec zlata. Pri tem si je pridobil nekoliko premoženja, a izgubil je zdravje in ko se je vrnil domov, pobrala ga je smrt. lj Čigavo je kolo? Dne 4. t. m. je blizo Rauberkomande pri Postojni nek sumljiv moški prodal kolo, ki je vredno najmanj še 80 K, za 10 K. Kolo je »Graciosa« brez orodja, ima navzgor zakrivljeno balanco, na zvoncu pa napis tvrdke Krševan in Čuk iz Gorice. Lastnik naj se zglasi zanj pri mestni policiji. lj Umrli so v deželni bolnici: Franc Bratovž, Florjančič Marija in Asičnik Antonija. lj Tat v vlaku. Danes ponoči se je splazil v tovorni vlak nek tat med postajama Reka in Opatija, z voza vrgel 5 vreč kave, potem pa skočil ven in jc odnesel dve vreči, tri so pa še dobili ob progi. lj Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretovan 281etni dninar Henrik Jerman iz Homca. Izročili so ga sodišču, po prestani kazni se bode moral pa z neprostovoljnim spremstvom povrniti v svojo domovno občino. lj Predrzni berači. Včeraj so po Poljanski cesti beračili trije postopači in ker so dobili premalo, so začeli ljudi za zahvalo še zmerjati. Ker se je ljudem to zdelo preveč predrzno, so obvestili stražnika, da jih je arctoval. CONRADOV PROGRAM SE IZVEDE. Frankfurt,21. decemb. »Frankfurter Zeitung« poroča iz informiranega vira: Če je tudi odstopil baron Con-rad pl. Hotzendorf in če tudi misli, kakor .se govori, prestolonaslednik Franc Ferdinand pozimi bivati s svojo rodbino v Švici, se bistveno le izvede Con-radov program glede na zgradbo obmejnih utrdb. LAHI ZOPET USTRELILI 40 ARABCEV. Pariz, 21. decembra. Po iz Rima došlih poročilih so Lah zopet usmrtili 40 domačinov, ki so jih vjeli v neki tripoliški oazi z orožjem v roki. BULGARI ZAHTEVAJO NOVO BALKANSKO POGODBO. Sofija, 21. decembra Bulgarski listi zahtevajo, da naj se glede na ki*-vave dogodke v Makedoniji sklene nova pogodba med Rusijo in Avstro-Ogr-sko in da naj sc k pogajanjem priklopi tudi Bulgarija. TURKI PROTI RUSOM. Bero lin, 21. decembra. »Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada: Ministrski svet je sklenil, da odpošlje velevlastem noto, v kateri protestira, ker prodirajo Rusi v okrožje Uumia-jezera. Kolin, 21. decembra. Iz uradnih turških virov se poroča, da prodirajo Rusi v ozemlje, o katerem so se Perzi in Turki 60 let prerekali, čegava last je, a so je Turki tekom zadnjih let deloma zasedli. Turškim posadkam jc ukazano, da svojih postojank ne smejo zapustiti. Ruski poslanik v Carigradu poizkuša Turke pomiriti. NAPAD NA LLOYD-GEORGA. London, 21. decembra. Napadalec angleškega zakladnega kanclerja Lloyd-Georga, 18letni Allan Rosz Mac-dangall, je bil obsojen v dvamesečni zapor, združen s prisilnim delom. Napadalec je izpovedal, da je nameraval razbiti zgolj okno kočije, v kateri se je vozil Lloyd-Georgc in da je ministra lc po nesreči ranil. ček in šivilja Muller. Počila jc plinova Razne stvari. Velika stavka. V Dundeeju so zaprli veliko tvornic, ker primanjkuje kuriva. Stavka 20.000 delavcev. Zločin v avtomobilu. V avtomobilu jc v Charlottenburgu ustrelil pisar Bode neko damo, nato pa sebe. Oba sta mrtva. S plinom zadušili so se v Toplicah potnik Kulihaneli, njegov triletni sin- cev. Obglavljen je bil na dvorišču kaznilnice v Ambergu na smrt obsojeni morilec regensburškega policista Gug-genbergerja, dninar Raith. Trije umori v Monakovem. Mona-kovčani so zelo prestrašeni, ker so bile tekom treh dni usmrčene v mestu tri osebe, ne da bi bili prijeti zločinci. Dinamitna eksplozija. Pri zgradbi železniške proge Nizzis—Goni je eksplodiral dinamit. Mrtvi so trije, ranjenih pa 10 delavcev. Mednarodnemu mirovnemu uradu je podaril Carnegie za leto 1912 100.000 frankov. Prijeti trgovski roparji. Policija je aretirala tistih 18 roparjev, ki so oropali postajno poslopje postaje Rogov, železnice Varšava—Dunaj. Roparji so vsi železničarji. Čndna oporoka. Neki H. Strong v Lake Geneva, 111., je določil v svoji oporoki, da njegove zapuščine v znesku 4,000.000 dolarjev ne smejo razdeliti prej, dokler ne mine 25 let po smrti njegovih pravnukov. Najmlajši njegov pravnuk je star sedaj dve leti. Drag pasji pogreb. V Waterburyju, Conn., v Ameriki je poginil 151etni pes nekega umetnika, ki mu je priredil sijajen pogreb. Truplo psa je ležalo v krasni krsti, vse pokrito s cvetlicami. Pasje truplo so pokopali na prostoru, kjer ima umetniška rodbina svoje prostore. Vsi člani družine, katerih last je bil pes, so jokali, ko so pasjo »dušo« vrgli v grob. Pogreb je veljal 250 dolarjev. Dobra postrežba. V jetnišnici v Mi-chigan lityju v Ameriki prirejajo jetnikom vsak teden kinematografske predstave. Nemiri, povzročeni po francoskih viničarjih. V Epemayu so zopet izbruhnili nemiri viničarjev. Razburjeni vini-čarji so razbili več lokalov vinskim trgovcem. Spopadli so se tudi z orožniki. Požar v Budimpešti. Tvornica za izdelovanje furnirja bratov Meistor je zgorela. Škoda znaša 300.000 K. Obsojen pevec. Praško vzklicno sodišče je razsodilo, da mora plačati pevec Burian 30.000 mark globe, ker je prelomil pogodbo s saškem dvorom. Kdor hoče svoji Ženi, hčeri ali sorodnici ter znanki za god ali za Božič ka] res lepega, koristnega in trajnega podariti, naj knpi ..Slovensko kuharico", ki je tudi na zunaj elegantno opremljena! — Cena vezani knjigi 6 kron. Telefonsko in brzojavna poročila. CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE. Dunaj, 21. decembra. Danes so bili vsi večerni listi zaplenjeni, ker so priobčili o cesarjevem zdravstvenem stanju alarmu-joče vesti. Dunaj, 21. decembra. Naš poročevalec je o cesarjevem stanju v Schonbrunnu na merodajnem mestu izvedel danes sledeče: Z ozirom na megleno vreme je telesni zdravnik Njegovega Veličanstva, dvorni svetnik dr, Kerzl, odredil, da se cesar te božične praznike ne sme, kakor običajno, v Wallsee podati, marveč naj ostane na Dunaju. Sicer pa cesar vsak dan opravlja svoje dnevfte posle z običajno vnemo. Dvorni svetnik dr. Kerzl obiskuje cesarja vsak dan. Cesarjevo splošno stanje kakor tudi njegovo subjektivno razpoloženje je zadovoljivo. Cesar je včeraj sprejel svojo hčer nadvojvodinjo Marijo Valerijo in se z njo delj časa najboljše volje razgovarjal. Danes zjutraj je cesar zopet sprejel svojo hčer, potem oba svoja generalna adjutanta, ob 10. dopoldne pa ministra za zunanje zadeve grofa Aehrenthala. Konferenca s slednjim je trajala 1 uro, iz česar se razvidi, da je zdravstveno stanje cesarja ugodno. Popoldne se je cesar eno uro v takozvanem »Kammer«-vrlu v Schonbrunnu izprehajal. ^ Dunaj, 21. decembra. Alarmujoče vesti o cesarjevem zdravstvenem stanju so najbržeje vsled tega nastale, ker je cesar v zadnjih dneh nekoliko bolj pokašljeval, toda po najnovejših vesteh je ta kašelj že ponehal. AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK. BnnaJ, 21. decembra. Avstrijski prestolonaslednik bo z rodbino iz zdravstvenih ofcirov celo zimo preživel v Sct. Moritzu. LAHI NAPOVEDUJEJO OBSTRUK-CIJO. Dunaj, 21. decembra. Klub laške ljudske stranke pravi v svoji izjavi: Ako se ob otvoritvi zasedanja po novem letu ne bo laško fakultetno vprašanje postavilo na dnevni red in skušalo rešiti, bodo Lahi primorani posluževati se vseh parlamentarnih sredstev, ki so na razjiologo, di fakulteto dobe. ČETRTI AVSTRIJSKI DREAD-NOUGHT. Dnnaj, 21. decembra. Četrti avstrijski droadnought se začne graditi v ladjedelnici »Danubinus« prvega januarja prihodnjega leta. DEMENTI O ODSTOPU TREŠČECA. Zagreb, 21. decembra. Demontira se vest, da bi odstopil intendant hrvaškega deželnega gledališča Treščec. PREPOVEDANO PREDAVANJE O TRIPOLISU. Trst, 21. decembra. Policija je prepovedala napovedano predavanje laškega publicista iz kraljestva Mario Nordio o »Oazi in obkopih v Tripolisu« (s projekcijami), ker bi bilo brez dvoma pri tej priliki prišlo do ireden-tističnih demonstracij. NESREČA V RUDNIKU BLIZU PULJA. Pulj, 21. decembra. V premogovniku v Carpanu se je zgodila eksplozija dinamita. Trije delavci so ubiti, dva se borita s smrtjo. BITKA V TRIPOLISU. Tripolis, 21. decembra. (Oficielno.) Dne 19. t. m. zjutraj sta dva bataljona bersaglicrov, ki sta imela s seboj nekaj pogorske artilerije, 15 km daleč od Ain-Zare blizu Tobi'asa zadela na sovražnika, ki ju je zapletel v boj. Boj so je končal z umakniitvijo sovražnika. Laško čete so na mestu prenočile. Ponoči so jim prišli na pomoč trije bataljoni in dve poljski bateriji, zjutraj pa še en konjeniški polk, ker so pričakovali novega napada. Ker se pa sovražnik ni pokazal, so se vsi vrnili v AinZaro, odkoder jim je prišla na poti nasproti cela divizija Pccori-Giraldi. NAPAD NA NIAZI-BEJA. Solun, 21. decembra. Znanega Niazi beja jc napadel neki Halil, da ga usmrti. Napad se jc pa ponesrečil iu so Ha* lila zaprli. MAROŠKA POGODBA V FRANCOSKEM PARLAMENTU ODOBRENA. Pariz, 21. decembra. V zbornici je končal J a u r 6 s svoj govor. Vsega skupaj je govoril 5 ur. Končno je izjavil, da bo z ozirom na internacionalni mir glasoval za pogodbo, ki se jc glede Maroka sklenila z Nemčijo. Govorili so še Piou. Delagrange, Laguerre in Briant (ne Briand) vsi proti Jauresu v Nemčiji sovražnem smislu. — V specialni debati so govorili Delahaye, Berny, Puglie-si-Conti, Grandmaison, Bonnefond, Le-febore, Compiere, vsi proti pogodbi z Nemčijo. — Pri glasovanju je bila pogodba odobrena s 393 proti 36 glasovom. JAPONSKE ČETE V MANDŽURIJI. London, 21. decembra. Po poročilih kitajskih listov se nahaja v Mandžuriji 100 tisoč japonskih vojakov, ki so nastanjeni v Hellong, Kirinu in Mukdenu. Nadaljni japonski vojaki so baje že na potu. ZAROTA PROTI PREDSEDNIKU MA- DERO V MEKSIKI. Pariz, 21. decembra. Iz Meksiko javljajo, da so ondi odkrili zaroto proti predsedniku Madero. Zarotniki so nameravali do pvratka generala Ileyesa ustanoviti provizorično vlado in Madero usmrtiti. Generala Aquilat in Ilurta-mo in 20 drugih oseb je aretiranih. MIR V AFRIKI? Rim, 21. decembra. Proti vestem »Jeni Gazette«, ki trdi da so vesti o miru brez podlage, je italijanski zunanji minister izjavil, da je mir bližje kot si kdo misli. PRI DVORNEM OBEDU ZASTRUPLJENI. Monakovo, 21. decembra. Princesa Klara, hči brata bavarskega princa regenta, je z več drugimi dvornimi osebami po nekem dvornem obedu obolela, ker sc je z njimi vred zastrupila s ta-kozvanim zelenim volkom iz posod. Njeno zdravstveno stanje se je v zadnjem času izboljšalo. NESREČA NA PROGI. Pariz, 20. decembra. V Clermontu je tovorni vlak povozil 2 ženski iu 1 dekleta. IZVEN KARTELA OSNOVANA TVOR-NIČA ŠPIRITA. Kraljevi Gradec, 20. decembra. Tu sc jc vršul shod zaupnikov tvomičarjev žganja, ki so sklenili, da zgrade izven kartela špiritnih tvornic novo tvornico špirita. Na shodu se je poročalo, da je zagotovilo za novo tvornico več bunk žc veliko milijonov. Primerno božično darilo so gotovo čevlji tvrd. Alfred F r a n k c 1, kom. družba, ki prodaja po zelo nizki ceni svetovnoznane A. F. C. G. č e vi j e. To podjetje ima 130 lastnih podružnic, kjer se dol>c najlepša božična darila. A. F. C. G. čevel j druži kot božično darilo prijetno s koristnim, zato moramo zelo prlporočpti to pvoclojalno, Pozor pisarne! — Neobhodno potrebno za vsako pisarno. — Najpraktičnejša podloga — mapa z blok-koledarjem in zapisniki. Ničmanova prodajalna v Kopitarjevi ulici v Ljubljani jc izdala ravnokar Jako praktično mapo za pisarne, ki daleč prekaša vse koledarske nemške izdaje. Mapa služi za podlogo pri pisanju in jc vezana tako, da se pivnik lahko poljubno spremeni. Ob levi strani ima slovenski tedni blok-koledar in zapisnik uvrščen po dnevih, pod tem pa perfoiiran sešitek belih listkov za vsakovrstne opombe. Vse to v okusni, fini vezavi. Ceiotna izdaja velja samo 2 K 40 vin., kdor pa hoče samo tedni blok-koledar /. dnevnim zapisnikom, ga dobi za 80 vin. To je prva in najboljša slovenska izdaja, ki kakor rečeno, na praktični izvršbi prekosi daleč vse nemške izdaje. Ob tej priliki priporočamo Ničmanovo prodajalno vsem pisarnam tudi za dobavo najrazličnejših pisarniških potrebščin. Dobi se vedno le solidno blago. Kupujte najlepše razglednice! lj Umetniške razglednice za Božič in Novo leto, prekrasno delo akademič-nega slikarja g. Vavpotiča, se prodajajo v naslednjih prodajalnah: Prodajalna Kat. tisk. društva (Ničman), Kopitarjeve ulice. Trafika šoukal, Pred škofijo. — Trgovina, gospe Angelc Češ-novar v Kolodvorskih ulicah. — Trafika Franja. Šterkovic na Dunajski cesti v Frčlichovi hiši. - Trgovina s popir-jem Gajšek na Sv. Petra cesti. — Trgovina s popil-jem Iglic na Mestnem trgu, — Prodajalna Ivane Fojkar na Dolenjski cesti. — Trafika Elsner v Kopitarjevih ulicah. Doslej se je razpečalo že 18.000 teh umetniških razglednic. Splošna s o d ba j e , d a so te r azglednice na j 1e p š e r a z-g 1 e d n i c e , kar s m o jih doslej Slovenci imeli. Kupujte jih. Pojasnila o inseratih daje uprava samo tistim, ki prilože znamko za odgovor. IZJAVA. Podpisanemu očita nek soc. demo-kraški dopisnik v sobotni Številki »Zarje«, da napadam z nožem njegovo somišljenike. Ne zdi se mi vredno prepirati sc s takim lažnivcem, akoravno bi mu lahko za to obrekovanje preskrbel nekaj ur ječe. Da. pa javnosti pokažem, kakšen obrekovalec je dotični dopisnik »Zarje«, razpišem s tem 200 K nagrade istemu, ki mi dokaže, da sem res predbacivan čin storil. Javornik na Gorenjskem. Franc Gmajne v, tov. delavcc. Pridobitev teže se pri uporabi Scottove emulzije kmalu doseže, učinek, ki si ga prav posebno želimo v času okre-:-: vanja pri hujšanju ali po boleznih ki človeka slabe. Trihtiift Farno a to znamko — ribičom — kofc garancijskim znakom Scottovoga ravnanja. Odrasli vsake starosti store torej dobro, da v takih časih osvežijo in ojačijo telo z uporabo lahko prebavne, dobro dišeče =»: Scottove emulzije v dosego zboljšanja splošne delazmožnosti. Tri nakupu noj bo raktova Scolt-ovo omulzyo. Znamki* ^Scott11, ki jo žo nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. — Cena izvirni stcklonioi K S OO. — Oobi »o v vseli lekarnah. snns 11 Borhegijska litij vsebujoča, iz skalovja izvirajoča, naravna rudninska voda! Ker vsebuje znatno množino ogljikove kisline in ima prijeten okus, je osveževalna in slast vzbujajoča pijača prve vrste! II. 3583 Glavni zastopnik za Kranjsko: FRANC SCHANTEL, LJubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v »I. ljubljanskem Javnem skladišču Krisper-Tomažič, družba z omejenim Jamstvom. Razpošiljam pristna bela briška (rebulo) vina, domača črna in istrska od 601 naprej. Franko postaja Gorica po povzetja. Vzorci na razpolago. Cene zmerne. Rudolf Trpin, Podgora pri Gorici. 0727 Zahvala. Povodom smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda Josipa Šmid se izkreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali v teh težkih dneh ob strani. Prav lepa hvala tistim, ki so me v žalosti tolažili, iu vsem društvom ter posamezni ko m, ki so mojemu dragemu soprogu izkazali čast na poslednji poti. Zahvaljujem se tudi prijateljem pokojnika, ki so darovali toliko krasnih vencev. Prisrčna hvala gg. pevcem in slavni škofjeloški godbi za v srce segajoče žalost in ke. Posebej se zahvalujem še gospodu zdravniku dr. K. Zakrajščeku, ki se je požrtvovalno trudil za pokojnika. Dragega in nepozabnega soproga priporočani v molitev in trajen spomin. Školja Loka. 15. decembra 1911. Ana Šmid. ZELEZNE PECI vsako vrste, posebno pravo Musgrave-jeve izvirne irske trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzida vanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 se dobivajo v Linhartooi ulici ;s695 Št. 4 za sv. Krištofom. 4 Lepo posestvo pri Rojali v iavantinski dolini na Koroškem, v ravnini ležeče, 51 oralov veliko, se z inventarjem vred takoj za 38.000 K proda. Natančneje pbozve se pri Henrika Po-totscknig v Slovenjem gradcu. 3746 Kanarčki, pristni harcarji (Edelroller) izvrstni pevci, se tudi pošiljajo po povzetju franko po S, 10, 12, 15 kron. Žlahtne samice po 2-3 kroni. - 13 samic je izpitalo 168 mladičev. 3748 Val. Kobav. Skofja Loka. Za božična in novoletna darila ANTON KANC priporoča 3711 drožerlfa, Ljubljana, Židovska ulica vsakovrstne fotografične aparate in potrebščine za fotografe, dalje najfinejše parfume, mila itd. po najnižjih cenah. Vedno sveže blago. ^^^^ ^^ J • ^ Opravilna štev. A 370/11 s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. K c. kr. okrajnemu sodišču v Škofji Loki oddelek I. naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 10. decembra 1911 umrlega Jssipa Šmid v Škofji Loki št 80 pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 20. januarja 1912 dopoldne ob 9. uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica. C. kr. okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L, dne 20. decembra 1911. 3749 3596 Kdor želi kupiti božično darilo, naj si v lastnem interesu najprej ogleda božično razstavo tvrdke Franc Soiivan sin. Hie le malice: „11 Horist otepi Mmf leteorologično poročilo. Višina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm C 1 Stanje Ca» opa- t baro-zovanja | metra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo H — n « ~ > 5S i - c 20 9. zveč. 733-4 80 sr. vzh. oblačno 1 21 7. zjutr. 33 5 7-1 sl. jzah. megla , 3'9 2. pop. 30 5 93 sr. jzah. oblačno : ali za kovača se da takoj v najem na Poljanski cesti 67 Srednja včerajsnia temo 4S1 norm. 2-1». 3705 Adolf Hauptmgnn. Podpisani se vsem svojim p. n. gostom zahvaljujem za naklonjenost izkazano mi skozi leta mojega gostilniškega poslovanja, posebno še kot restavraterju hotela »Tivoli«. Obenem naznanjam svojim ožjim prijateljem, da se je pogodba z mestno občino in menoj razveljavila — medtem pa se mi je nudila prilika, da sem prevzel Orand Hotel „SpIendide" v Sofiji, kamor sem se tudi preselil. " 37S0 Ker imam urediti nekatere zadeve, pridem v kratkem za nekaj dni v Ljubljano, da se pri tej priliki po možnosti tudi še osebno poslovim od svojih prijateljev. Ivan Kenda Grand hotel „Splendide", Sofija. Legvartov Koledar za kmetovalca za leto 1912 z izvrstno in koristno vsebino, vezan v usnj. platno 3724 = je izšel. = Cena koledarju je K 1*60, s pošto K 1'80 in se naj blagovoli denar naprej poslati. Pri 10 iztisih se da enem za nameček, Naroča naj naj se kot navadno lv.BonačuvLiubllaiti nasproti glavne pošte. Ravnokar izšlo: ospodinjstvo s Leposlovje. Sieiifcievricz, Quo vudis? Roman iz Nerouove dobe, vez K 5 50. Sienkieivicz, Mali vfiez. Zgodovinski roman, K 7-—, vez. K 8 tO. Sienkie\Vicz, Rodbina Polaneških. Roman K 10'—, vez. K 12—. Sienkievviftz, Potop. Zgodovinski roman v dveh delih, K 6-40, vez. K 8 40. Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, K 4 50, vez. K 6 50. Sienkieuicz, Urez dogme. Roman K 3-— vez. K 4-50. AVallace, Ben>'Hur. Roman iz Kristusovih časov, vez. K 4-50. Beneš-Trebižskv, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman, K 3 20, vez. K 4-30. Verne. Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju, K 4-40. Dostojevski. Zločin in kazen. Roman. K 1050, vez. K 13 -. Leposlovna knjižnica: Boueget, Razporoka. Roman. K 2'—, vez. K 3 —. Turatrnjev, Stepni kralj Lear. Povest. Stepnjak. Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 2 20. Prus, Straža. Pov st. K 2-10, vez. K 3-40. Dostojevski, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'—, vez. K 4'L'O. Sevčenko, Kobzar. K 2-40, vez. K 3 —. Champol, Mož Simone. K 1-90, vez. K 3-—. Sevčenko, Hajdamaki. K 1-50. Seehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4-20, vez. K 5 80. Dickens, Povest o dveh mestih. K 5-50, vez. K 6 50. L)u*dska knjižnica. Doyle„ Znamenje štirih. Londonska povest. K —-60. Dostai,, Darovana. Zgodoviuska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60. Sienkietvicz, Jernač-Zmagovač. Povest. Achlettuer, Med plazovi. Povest tirolskega župnika K —-60. Finžgar, Gozdarjev sin. Povest K —-20. Deteta, Malo življenje. Povest K 1-—, voz, K 190. Šenova, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573, K 100, vez. K 2 60. Detela, Prihajač. Povest. K - 90, vez. K 170. Jirovšek, PasjcglavcL Zgodovinska povest. — Lagerlof, Kristusove legende. K 2-20, vez. K 3 20. aqnpE Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano knjigo K 2"80. Več v posebnem oglasu. Nadalje priporočamo (se naslednje knjige: — .... ---- Pesnitve. Medved. Poezije, I. zvezek. K 3 80, vez. K 5-—. „ „ II. zvezek, K 4--, vez K 6 40. Sardenko, Roma, Poeziie. K 2'—, vez. K o-20. Prešeren Poezije. Uredil Pintar. K 1'—, vez K 1*40 Gregorčič, Poezije. (L;udska izdaja). K 1-60, vez. K 3-—. „ Job in psalem 118, vez. K 2 30. Pregelj Romantika, K 1-50. Vesel, Psalmi, K 2 . Zupančič, Pisanlce. Pesmi za mladino, vez K —-80. Dramatični spisi: Za mešane vloge: Jurčič -Cesnik, Domen. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, K —-8i). Anzengruber, Krivoprisežnik. Narodna igra v 3 dejanjih in 7 slikah. K — 80. Medved: Kacijanar. Tragedija v 5 dejanjih, K 1 40, vez. K 2-40. Ilihar, Andrej Hoier. Ljudska igra v 5 dejanjih, K —'80, 10 izvodov K 5 —. Krek, Turški križ. — Tri sestre. K 1—. 10 izvodov ali več po K —-80. Meško, Na smrt obsojeni. K 1-— Jurčič-Govekar. Rokovnjači. K "—-80. Štoka, Ne kliči vraga 1 Burka. K 60. „ Mutas.i muzikant. Burka. K —C0. „ Trije tički. Burka. K .--70. ., Moč uniiorme. Burka. K — 80. Finžgar, Divji lovec. K 1 40. Igrokazi po K —"30: Berite uovice. — Deborah. — Donna Dianna. — Dragocena ovratnica. — Dva zeta Ena se joče, druga se smeje. — Ena se mora otno-žiti — Gospa, ki jo bila v Parizu. — Igralka. — lzbi-ralka. — Kdor se poslednji smeje. — Kovarstvo in ljubezen. — Kozarec vode. — Na kosilu bom pri svoji materi. — Na Osojah. — Nič otrok. — Ogenj ni igrača. — Pesek v oči. — Precijoza. — Prijetno iznenadenje. — Revizor. — Same zapreke. — Stara mesto mlade. — Tri vile. — Umetnost in narava. — Urli, cel ski groi (Teharski plemiči). — Uskok. — V spanji. — Vduva in vdovec. — Veronika Desemška. — Zabavljica. — Zapirajte vrata% — Zapravljivec. — Ženska borba. — Ženski jok. — Žila. Razne povesti za ljudstvo: Vsak zvezek po K —'30: V gorskem zakotju. — Krvna osveta. — Za kruhom._ Berač. — Elizabeta. — Boj s prirodo. — Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. — Zaroka o polnoči. — V znamenju miru. — Mladi samotar. Vsak zvezek po K —-40: Lažn ivi kljukec. — Pri Vrl cevem Grogi. — Eri. — Šopek lepih pravljic. — Maksimilijan I. — Nezgoda na Pa avanu. — Najdenček. — Repoštev. — M rko Po-štenjakovič. — Prst božji l/Il. — Avstri ska ekspedicija. — Vrtomirjev prstan. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem, — S prestola na morišče. — Eno leto med Indijanci — Nar. pripovedke II. zvezek. — Naselnikova hči. — lzda;alca domovine. — Krištof Kolumb. — Hubad, Pripovedke I. — Srce, 4 zvezki. — Zlata vas. — Potovanje v Liliput. — Nedolžnost preganjana in poveli-čana. — T motej in Kilemon. — Genovefa. — Tiun Ling. — Nikolaj Zrinski. — Močni baron Itavbar. — Zbirka nar. pripovedk I.-II. — Pod turškim jarmom. — Pran baron Trenk. — vCar in tesar. — Črni bratje. — Hilitegarda. — Knez Orni Jurij. Vsak zvezek po K —-48: Naseljenci. - Narodne pripovedko za mlndino I., III. — Poslednji Mehikanec. — Na preriji. — Strelec. — Stezosledec. Vsak zvezek po K — 60: Andrej Hofer. — V del i je rešitev. — Narodne pripovedko IV. — Bitka pri Visu. - Devica Orleanska. — Elizabeta. — Baron Tegctthof. — Princ Eugon Savoj-ski. — Mali vseznalec. - Marjetice. — Detelj ca — Pripovedke iz avstrijsko zgodovine — Kartonica. — Ogljenica. — Nesrečnlca. — General Lavdon. Vsak zvezek po K - 80: Fabijola. — Miklova Zala. — Perpetna. — Robinzon. — Mlinarjev Janez. -- Šmid 100 malih pripovedk. — Peter Prostak. — Kar Bog stori, vse |rav stoii. — Bog pomaga. — K ko vztraja usoda. Na rakovo nogo. — Medvedji lov in čukova gostija. Vsak zvezek po K 1-: / Andersenove pravljice. — Saljivec iz Podravja. — Zmaj iz Bosne. Vsak zvezek po K l-20: Marjetica. — Odiseja. — Dež in solnce. — Kapitan Žar. — Povesti s potovanja. — Korolmke povesti. — Babica. Katoliška Bukvama v Ljubljani. f==. Koroške novici!. k Za Božlčnico slovenski Koroški! Ljubljanski meščan, 20 K. — Dr. Fr. Detela, vladni svetnik, 3 K. — Fr. Gri-vec, profesor bogoslovja, 3 K. — Femc-Hrovat, 2 K. — Osobje dež. bol. urada, 4 K.— O. Bernatovič, trgovec, 2 K. — Iv. Šiška, kolar in posestnik, 2 K. — Srečko Magolič, 2 K. — Iv. Dolenec, profesor, 1 K. — Gregorij Jakelj, župnik v pokoju, 1 K. — Karol Remec, 1 K. — Franc Ržišnlk, 1 K. — Dr. Ožbalt Ilannig, sodnik, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 2 K. — Frid. Repolusk, župnik, Št. Vid nad Valdekom, 2 K. — Marija Randen v Dobu p. Pliberk, 1 K. — Julij Klemene, 5 K. — Josip Bambič, kaplan, Polhovgradec, 2 K. — Josip Rutter, žičar, Ljubljana, 2 K. — Dr. Juro Adlešič, 3 K. — Ant. Sadovnik v Prevaljah, 50 v. — W. Wesiak, Preva-Ije, 25 v. — Avg. Lorenc v Donavicu, 5 kron. — Anton Sadjak, župnik, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 2 K. — Uradništvo »Gospodarske zveze« po g. I. Vrhovec, 3 K 50 v. — Dr. Josip Der-mastia, 1 K. — Ivan Meden, 1 K. — Dr. Ivan Šusteršič, odvetnik, 5 K. — And. Schumnik, Št. Danijel pri Prevaljah, 2 K. — Alojzij Vanti, semeniški duhovnik, Celovec, 2 K. — Blaž Wolfel, semeniški duhovnik, Celovec, 1 K. Anton in Josip Rudolpli v Ljubljani, 2 K. — Hranilnica in posojilnica za Št. Janž in okolico, Kor., 25 K. — Marija Zeichen p. d. Žegarca v Podgorju v Rožu, 4 K. — Slovensko katoliško akademično društvo »Dan« v Pragi, 10 K. — Fran Sou-van sin, trgovec, Ljubljana, 10 K. — A. Foerster, Ljubljana, 2 K. — Nikolaj Križaj, župnik, Ovsiše p. Podnart, 2 K. — Dr. Janko Arnejc, župnik, Zrele pri Celovcu, 2 K. — Slovensko izobraževalno društvo Kostanje, Kor., nabrano na shodu, 5 K. — Dr. Gregorij Pečjak, katehet, Ljubljana, i K. — Janko Barle, mestni župnik, Ljubljana, 4 K. — Stanko Premrl v Ljubljani, 3 K. M. Kolar, stolni dekan, 3 K. — Dr. Iv. Janežič, semeniški profesor, Ljubljana, 10 K. — Terezija Gradišnik, Celovec, 2 K. — Mihael Šlaiber, Logaves, 1 K. — Ig. Šale-har, župnik v pokoju, 3 K. — Rudolf Ehrlich, Ovčjavas, 5 K. — Jan. Mihel, Vodičjavas, 1 Ki — Janez Serajnik, Domžale, 4 K. — Ivan Glastovec v Donavicu, 1 K. — Franc Kosi, Možica, 4 K. — Val. Obrietan v Libeličah, 50 v. — Ciril Goričan, Lipnica, 2 K. — Jak. Zu-panič, župnik v Gotovljah p. Žalec, 1 K. — Jakob Kosi, kaplan v Celju, 2 K. — Uradništvo »Vzajemnega podpornega društva«, Ljubljana, po 1 K: Val. Ur-bančič, Anton Martine, Janko Hočevar, Avg. Ahačič, Fran Dolinar, Albin De-bevec in Fran Orehek. Hvala iskrena imenom slovenske mladine, naše bo-dočnosti na Koroškem! Vsak Slovenec, vsaka Slovenka naj vsaj z majhnim darom prihiti na pomoč! Slovenska Stražo. Ustanovnine: Ljubljanski bogoslovci III. in IV. rok, 100 K. Slomškov dar po 20 K: 17. Č. g. Janez Fliis, generalni vikar, Ljubljana, 20 K. — 18. Č. g. dr. Josip Marinko, c. kr. profesor v p. in župni upravitelj v Mavčičah, 20 K. — 19. C. g. Fran Schreiner, kaplan, Žalec, 20 K. — 20. Č. g. dr. Fr. Grivec, profesor lx>go-slovja, Ljubljana, 20 K. — 21. C. g. Jak. Knaflič, župnik v Ločah pri Beljaku, 20 K. — 22. Samostan čč. oo. kapucinov v Gorici, 20 K. — 23. 24. Pisarna dr. V. Pegana, od neke kazenske poravnave, 50 K. — 25. Č. g. dr. Gregorij Pečjak, Ljubljana, '20 K. Dar hranilnic: 1. Hranilnica in posojilnica v Ribnici, 20 K. Prispevki županstev: 1. Županstvo v Preserjih, 20 K. — Občina Podgorje pri Kamniku, (članarina), 10 K. Društva za »SI. Stražo«: Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Biljani, 10 K. — Katoliško sl. izobraževalno društvo v Vojniku, ob priliki veselice, 8 K 40 v. Nadalje se je darovalo kot Slomškov dar: Nabrano na gostiji Avg. Dvoršak in Elizabete Kranjc vdove Pesel, Sv. Martin pri Vurbergu, 7 K 80 v. — G. Leni Meden v Begunjah pri Cerknici, 5 K. — G. Pavla Vider, Ljubljana, (članarina), 1 K. — G. Franc Zore, trgovec, Ljubljana, 10 K. — G. I. Nebenfuhrer, Ljubljana, 10 K. — Č. g. Henrik Verk, dekan, Videm ob Savi, Štajersko, 1 K. — Neimenovan v Velikovcu, 1 K. — Darovala čč. gg. Fr. Zbašnik v Hinjah in Ivan Kenda, kurat v Novakih, 9 K. Iz nabiralnikov »Slovenske Straže: Iz nabiralnika podružnice v Biljani, 5 K 96 v. — Iz nabiralnika ženske podružnice na Vrhniki, 3 K 70 v. — Iz nabiralnika podružnice Selca nad Škofjo Loko, 22 K 60 v. Prispevki podružnic: Podružnica Sv. Križ pri Mariboru, 65 K. — Podružnica v Biljani, 32 K. — Podružnica v Selcah nad Škofjo Loko, 76 K. — Ženska podružnica na Vrhniki, 55 K 67 v. Naprej slovenska zavednosti Vsak daruj »Slovenski Straži«! Bukovo drvo 80 sežnjev, ob tlržavni cesti na Prim-skovem, po 22 kron, 200 sežnjev pa ob državni cesti v Zgornji Kokri, proda po 16 kron France Brolih posestnik in trgovec Tupaliče nad Kranjem. □ Priporočamo manufakturno trgovino J. Ciuha Stari trg štev. /. »POD TRANČO«. 3008 -M SIHGER-JEVI šivalni stroji 3620 šivajo, vezejo in krpajo. Božično darilo ki druži korist z veseljem. ■ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Krasna Ma za Bol in Novo w. Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broSe, oerf-fice, obeski, gumbi, doze za cigarete, Igle, ure itd. sc bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka Liid. Cerne 5558 juvelir, trgovec z urami in zapris. sod. cenilec Liubliana, Ufolfuoa ulica 3. Poslovodja 26 let star, vojaščine prost, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, z lepo ročno pisavo, želi službo premeniti. Sprejme tudi uradniško mesto v kaki tovarni. Zmožen je knjigovodstva, korespoden.ee, sploh, kar spada v trgovsko obrt. Ponudbe na upravništvo toga lista pod šifro „Strofcovno zmožen". 3735 (3) ZA BOŽIČ: Žena, kateri manjka potrebne gospodinjske izobrazbe, ne bo znala umno voditi domačega gospodinjstva. Ker je pa od pravilnega gospodinjstva v prvi vrsti odvisna sreča in blagostanje družine, je za vsako slovensko ženo in deklico sveta dolžnost, da si pridobi tozadevno strokovno izobrazbo. K tej izobrazbi bo pripomogla v obilni meri poljudno ter praktično sestavljena knjiga, ki uvaja naše žene in dekleta v vse panoge gospodinjstva in ki je pred kratkem izSla pod naslovom: Magdalene Pleivvefsove Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lldvina Purgaj, voditeljica »Gospodinjske šole" v Ljubljani. Cena K 2-20, vezana K 2 80. Šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica »Gospodinjske šole". To je najboljša slovenska kuhinjska knjiga, ki je za deklico, ki se hoče šele privaditi kuhanja in za kuharico, ki se želi povspeti na vrhunec kuhinjske umetnosti, enake neprecenljive vrednosti, obe bodeta namreč na podlagi te knjige lahko dosegli svoj namen. Slovenska žena, ki hoče biti dobra žene In gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati. »Slovenska kuharica", ki je prirejena za najobsežnejše, pa tudi za skromno gospodinjstvo, poučuje, kako je treba jedila pripravljati, da so okusna, obenem pa daje tudi navodila, koliko se lahko v kuhinji prihrani, če se vsa živila popolnoma in pravilno porabijo. Popolna izraba živil je pa v času splošne draginje naravnost življenjska potreba. Ta dragocena knjiga ima kljub svoji obširnosti zelo nizko ceno, in sicer: Velika izdaja (nad 600 strani, z 18 večbarvnimi tabelami) K 5-20, vezana K 6 —. Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 3-—, vezana K 3'60. U BOŽIČ: Zunanji nastop in lepo, olikano vedenje odločdjeta prav pogosto v sreči človeka. Kar prvi nepravilni nastop pokvari, časih ni mogoče nikdar več popraviti. Zato bodi prva skrb vsakogar, da si omisli »Knjigo o lepem vedenju", ki je edina te vrste med Slovenci. Ta knjiga mu bo pravilno svetovala v vseh dvomljivih slučajih In ga varno vodila skozi družabno življenje. Vseskozi se ozira knjiga tudi na posamezne stanove obojega spola; tudi za mladino je knjiga zlata vredna. o lepem vedenju Spisal Urbanus. Velja K 3'—, elegantno vezana K 4'—. IIartne tri knjige so vsaka posebej, Je liolj oa vse tri skopaj najtesnejše božično darilo, s katerim mmw razveseliti posebno nase ženstvo. Medved Anton, Poezije. II. de!. K 4--. vez. K 540. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. K 2—, vez. K 3 20.. Spillmann I., Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Dva dela. K 3*80, vez. K 5 40. Sienkiewicz Henrik, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. Vez. K 5 50. WaIIace Ludvig, Ben Hur. Roman iz Kristusovih časov. Vez. K 4 50. Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. K 3 20, vez. K 4 30. Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. K 150, vez. K 2-10. Druge za darilo primerne knjige: Dickens Charles, Povest o dveh mestih. K 5 50, vez. K 6 50. Sheehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja. K 4 20, vez. K 5-80. Dostojevski)', Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vez. K 4-20. Bourget Pavel, Razporoka. Roman. K 2 -, vez. K 3 -. Champol, Mož Simone. Roman. K 1'90. vez. K 3--. Haggard Rider, Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. K 220, vez. K 3 20. Ušeničnik dr. Aleš, Socijologija. K 8-50, vez K 10-80. Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2 -, vez. K 2-80. — II. del. Doba narodnega probujenja. K 6'20 vez. K 7-20. Verne Jules, Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Vez. K 440. Alešovec, Zbrani spisi. Kako sem se jaz likal. Trije zvezki po K 120, vez. po K 2 —. — Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. K 1*80, vez. K 2'00. i Katoliška Bukvarna v Ljubljani. 02842445 / Knjiga s slikami iz sv. pisma za nazorni nauk naši deci podnaslovom: »Našim malim«. Vzgojne slike iz sv. pisma. — Ta knjiga olajšuje na podlagi nazornega nauka, naši mladini učenje svetopisemskih zgodb. Sestoji iz več prav primernih, lepo izvršenih več barvnih slik, izmed katerih vsako pojasnjuje eno stran obsegajoče besedilo, ki je res vzeto iz otroške duše in jo bo zato tudi otrok lahko in pravilno umel. Slike s tekstom se bodo neizbrisno utisnile v otroško srce, kar bo dokaj olajšalo gospodu kate-hetu začetno delo v šoli. — Krasna knjiga stane le 90 vinarjev. Knjiga, ki je tudi lepo božično darilo, naj ne manjka pod nobenim božičnim drevescem; v to svrho je posebno primerna tudi za to, ker predstavlja naslovna slika ravno svetopisemski dogodek: »Angelj naznani pastirjem Jezusovo rojstvo«. Dobi se v Katoliški Bukvami. Zunanji nastop in lepo, olikano vedenje odločujeta prav pogosto v sreči človeka. Kar prvi nepravilni nastop pokvari, časih ni mogoče nikdar več popraviti. Zato bodi prva skrb vsakogar, da si omisli »Knjigo o lepem vedenju«, ki je edina te vrste med Slovenci. Ta knjiga mu bo pravilno svetovala v vseh dvomljivih slučajih in ga varno vodila skozi družabno življenje. Vseskozi se ozira knjiga tudi na posamezne stanove obojega spola; tudi za mladino je knjiga zlata vredna. Knjiga o lepem vedeuju. Spisal Urbanus, velja K 3-—, elegantno vezana K 4'—. Slovenska kuhaiica Magdalene Pleivveisove. Šesti natis priredila S. M. Felicita, Kalinšek, šolska sestra in učiteljica „Gpspodinjske šole" v Ljubljani. — Ta naša najboljša knjiga kuhinjske umetnosti je za vse slovensko ženstvo, izobraženo in preprosto, neprecenljive važnosti. Slovenska žena, ki hoče biti dobra gospodinja. Ue knjige ne bo mogla pogrešati. Brez nje bo nemogoče sc v huhinjstvu dobro izvežbati. »Slovenska kuharica" uči, kako jedi okusno pripravljati, obenem pa daje navodila, kako ceno kuhati in varčevati, kar je dandanes za gospodinjo najbolj važno. Obenem pa je v „Slovenski kuharici" toliko na izbero, da ustreza vsakemu gospodinjstvu, obsežnemu in skromnemu. Velika izdaja (nad 600 strani z 18 finimi tabelami, K 5 20, vezana K (i-— Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 31—, vezana K 3-60. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. N. Lidvina Purgaj, voditeljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani. Cena K 2-20 vezana K280. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Danes ni mogoče voditi gospodinjstva, naj bo veliko ali majhno, brez primerne gospodinjske izobrazbe- To izobrazbo si pridobi naše ženstvo v obilni meri s pomočjo te jasno in poljudno ter praktično sestavljene knjigo, ki uvaja naša dekleta in žene v vse panoge gospodinjstva, jih uči, kako gospodinja najbolje izhaja in kako primore k rasti in sreči doma. ZA BOŽIČI Posebno so priporočljive sledeče knjige s podobami: Našim malim. Nazorne slike iz sv. pisma. Cena 90 vin. Nudi krasne slike s kratkim poučnim besedilom povečini iz življenja Jezusa prijatelja otrok. V zverinjaku. Cena 90 h, na kartonu 1 K 50 h. Otroci, ki imajo najrajši živali, bodo te knjige posebno veseli. Robinzon starši. Cena 1 K 40 vin., na kartonu 1 K 90 vin. Stara povest o Robinzonu v podobah z okrajšanim besedilom je za otroke najprimernejše darilo. Slovenski A B G v podobah. Cena 80 vinarjev, trdo vezan 1 K 20 vin. Iz te knjige se naučijo igraje brati, ker so posamezne črke izražene v zanimivih podobah. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI. Lepa primerna božična darila. imrsii ,ir.kforia' šivalni stroji 3664 so zelo priporočljivi ter znani kot najboljši za šivilje in krojače. Vsik izvirni .Viktoria' šivalni stroj ima kroj za prirezanje oblek, da lahko vsaka gospodinja sam m Izvrši obleke. Priporočam tudi druge vrste ,Singer-jeve' stroje od K 65 — naprej, ki jih imam vedno v zalogi. Velika izbera ,Puch-ovih' in drugih vrst koles imam v zalogi po najnižji ceni. Umetno vezenje je brezplačno v moji trgovini. Ceniki zastonj in poštnine prosti. FR. CLDEN v Ljubljani Prešernova ul. 1. Konfekcija A Ljubljana, Dvorni trg 3 pripsrača svoje solidne izdelke molkih in deških oblačil. Nizke cene! Strooo solidno poslre2Da! POZOR! POZOR! Za vsako gospodinjo. Najboljše čistilo za čiščenje podov je »nOREH*. NOREA jc v uporabi najcenejše in najizdatnejše sredstvo za izčiščenje parketnih podov in linoleja. ,nOREH* jc tekoča tvarina v kateri se nahaja izdatnejša moč kod v dosedanjem trdem preparatu takozvanem pasta za pode. g nc potemni, poda in vzdrži najlepši in trajni blesk. kš b ,nOREH' H sc vporablja za prenovljenjc pohištva, stenskih obojev itd. Z najlepšimi uspehi. | »IlOREII' | mu štedi čas, trud in denar. ■ ,tlOREH' g II jc najtrpežnejše čistilo in se uporablja ob vsakem vremenu. fj p Edino zastopstvo in zaloga za Kranjsko: KJ | Premeri & Jančar, Ljubljana, Dunajska cesta 20 | U izdelovalnica oljnatih barv, lakov, firnežev na drobno in debelo itd. H H 3733 B Št. 734/pr. ——— ' Razpis službe. Mestni magistrat razpisuje blagajnikovo mesto pri mestni zastavljalnici, za katero je določena letna plača K 2400—. Služba je za sedaj začasna in sicer proti obojestranski trimesečni odpovedi Nastopiti bode službo 25. januarja 1912. Pravilno opremljene prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju ter o vsposobljenosti za razpisano mesto je vložiti najkasneje do 10. januvarija 1912. pri predsedstvu mestnega magistrata. Pripominja se še, da se nezadostno opremljene ali prekasno vložene prošnje sploh ne bodo vpoštevale. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. decembra 1911. 3731 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. ck decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče: ja Varčne gospodinje! Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr pl # Trnkoczy-ja »SLADNI ČAJ« 1 zavojček z »/, kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa