V Trstu, v Četrtek 19. januarja 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XL¥(i Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, niajnanj pa L 2 — Oglasi narotnina in rckiamaclje se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-67. *haja, izvzemal pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Fr* ~ '''a &siškega Št. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu, pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odp»\ ^oik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarna Edinost. Naročnin« fcnaša za mesec L 7. —, 3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, in celo leto L 60.— Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava SL 11-57. jfePINOST - 7 ilfVH^^ n Častna, nediigpi Preteklo nedeljo so se vršile, kakor je bilo javljeno, občinske volitve po občinah slovenskega in italijanskega dela goriške dežele. Zanesljive vesti prihaja/o počasi že vsled tega, ker gre predvsem za kmetske občine, ki so raztresene širom naše dežele. Kljub temu je slika te volilne borbe sedaj v glavnem že jasna. Je to kaj zanimiva in poučna slika, ki obrača nase v tem hipu pozornost vsega našega naroda. Značilna črta volilne borbe po naših slovenskih občinah je ta, da je povsod nastopilo po več strank, med katerimi sta bili v ospredju dve glavni skupini. V večini občin sta te dve skupini šli h glasovanju v okviru naše narodne stranke. Poleg takih občin pa je treba razlikovati še drugo vr-j sto, v katero spadajo tiste vasi, kjer je nastopila komunistična ali social. manjšina, oziroma po nekaterih krajih tudi večina. Imamo pa tudi tretjo vrsto občin, ki so najvažnejše in ki zaslužijo našo največjo pozornost. To so naši obmejni kraji, h ttalerim moramo prištevati vse občine, ki gredo od tržaškega ozemlja ob jezikovni meji do Tržiča. K tem velevažnim občinam pripadajo torej Nabrežina, Mav-hinje in De viru Po poročilih tukajšnjih laških listov je bilo v naših občinah pravo volilno klanje med posameznimi strankami. V svojih poročilih so navajali konservativne, progresivne, liberalne, ljudske, demokratske in bogsigavedi še kakšne politične stranke, ki da so se pojavile po naših vaseh preteklo nedeljo. Namen takim poročilom je jasen. Z njimi hočejo laški listi vsiliti svojim čitateljem prepričanje, da je naše slovensko ljudstvo na kosih, da se je začelo mesariti z notranjimi političnimi borbami, da je nastopil tisti zaželjeni hip, ko se lahko vržejo na nas, da nas popolnoma podvržejo svojemu omlačeval-nemu in raznarodovalnemu vplivu. Toda to so le prazni upi. Pri občinskih volitvah ro vaseh beseda e stranka > ni nikakor na mestu. Vaški volilci se razdelijo pri občinskih volitvah na več taborov brez vsakega ozira na politično prepričanje. Vprašanje, ki odločuje pri tem, nima nič opraviti s politiko. Skoraj povsod gre le za to, kje bo novi župan, v tem koncu vasi ali v onem, v tem oddelku občine ali drugem in podobno. Zraven tega je bila ta delitev že z ozirom na novi volilni red tudi potrebna. Ko bi bili naši volilci nastopili složno, bi bilo to na škodo slovenskega značaja večine naših občin. Po italijanskem volilnem redu zadostuje par mož manjšine, da spravijo v občinski zastop eno petino starešinov, ako so vsi drugi volilci složni. Po par Italijanov pa se je priselilo v vsako našo važnejšo vas. Ta nesloga po naših občinah je torej bila koristna in kaže, da so bile volilne priprave smotreno zasnovane. Strankarska volilna borba v pravem po-nenu besede pa se je morda bila le tam, kjer je poleg drugih strank nastopila komunistična oziroma socialistična stranka. Toda niti tu se ne more govoriti o kaki nravi komunistični stranki s protinarodnim označjem. Občine, v katerih je prodrla ckomunistična lista», spadajo razen nekaj prav malo izjem k številu tistih nesrečnih krajev, ki jih je zadnja vojna razdejala (n. pr. Doberdob, Opatjeselo, Miren, Standrež, Solkan itd.) — Njih e komunizem * je komunizem protesta proti tistim, ki brez konca zavlačujejo rešitev vprašanja vojne odškodnine, ki je za te občine življenske važnosti. Obenem je značilno za vse te občine, da so v njih nastala $pričo splošne nesreče gospodarska nasprotja. Pojavila se je potreba po spremembi v občinskih zastopih, vanje naj bi prišli novi ljudje, mladi in ne več stari. Radi udobne enostavnosti pa so poročevalci in komisarji te «mlade» proglasili povsod kratkomalo za komuniste. Značilno za vse te komuniste pa je, da so nastopili povsod z domačimi slovenskimi kandidati, samostojno in brez kompromisov. Njih nastop ni bil protinaroden, temveč zgolj gospodarski. V tem se nastop vaških «komunistov» temeljno razlikuje od nastopa slovenskih komunistov v Trstu in po drugih narodno mešanih krajih. Ako oddajo vsi naši tržaški delavci svoje glasove za komunistično ali socialistično stranko, ne bodo imeli od tega nobenega dobička, ker ne bodo spremenili občinske uprave. Slovenski delavec bi s tem le pomagal drugim laškim strankam, da bodo lažje tlačile njega in vse tržaške Slovence. Z nastopom naših občin po deželi smo torej lahko popolnoma zadovoljni. Bila je častna nedelja. Naše občine so jasno pokazale da so slovenske. Raznovrstne volilne spletke so nam sicer pripravile par razočaranj. Tu mislimo na občine, ki spadajo v tretjo vrsto, ki smo jo zgoraj označili. Za slovensko stvar ni nikakor častno, da more tržaški «Piccolo» pisati dolge slavospeve našim najzavednejšim krajem kakor Sežani, Nabrežini, Mavhinjam in Devinu. «Pic-colo» namreč s ponosom^, naglaša, da sr- r*iši volil-i po teh občinah sklenili s par tamkajšnjimi Lahi sporazum na svojo roko, kljub temu, da naše vodstvo izdalo nasprotna navodila. Kako je prišlo do »sporazuma« v omenjenih občinah, nam je znano. Že davno pred volitvami so hodili po teh vaseh razni laški «zasebni« agitatori i ter so ponujali voHlcem «gospodarske ugodnosti in gospodarske sporazume®. Rabile so se vse mogoče farbarije. Da bi bil tem «sporazumom» zagotovljen uc-peh, zato je seveda poskrbel tudi upravni aparat. &Piccolo» pa nam je napravil sam v svojem članku veliko uslugo, kajti jasno je priznal, da so tamkajšnje laške manjSine nastopile sa to, ker hočejo biti italijanske predstraže« in da so imele to bolj pred očmi kot gospodarske in upravne interese, ki fih tem predstavljajo. S tem je tudi povedal našemu ljudstvu, da je vsak sporazum, ki mu ga nudijo preko naSega vodstva, hinavščina in zahrbtnost. Prepričani smo, da bo bodočnost dokazala, da se «Piccolo» zastonj veselL Te občine se bodo prej ko sle) zavedale, da so na najkočljivejšem mestu našega narodnega telesa. Z njimi segamo Slovenci do obale Jadranskega morja. L&bi imajo že davno načrt, da bi iz teh občin potisnili Slovence in nas odrinili od Jadranskega morja. V ta namen so se letos predvsem vrgli na Devin in Mavhinje ter so izrabili starodavno nasprotje v teh občinah radi vprašanja, kje bo novi župan. (Devin ali Medjevač, Jamlje, Mavhinje-Cerovlje ali Sesljan-Vižovlje). Tako so bili domačini deloma opeharjeni. Obenem pa so dobili tudi resea opomin, da bodo prihodnjič previdnejši. Ker pa gre le ža razne volilne spletke in volilne mame, bi bil vsak obup smešen. Naše druge občine, ki bodo volile prihodnjo nedeljo, predvsem naše volilce v narodno mešanih občinah po Istri pa opozarjamo na te laško-fašistov-sko-socialistične volilne spletke, da se jih bodo znali ogibati in varovati. Jugoslavija Razprava ▼ narodni skupščini o vladni izjavi. BELGRAD, 17. Na včeraSnji seji narodne skupščine se je pričela razprava o vladni izjavi. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je bil prečitan dopis ministrskega predsednika o zaroki kralja Aleksandra s princesinjo Marijo. Zatem je predsednik Ribar izjavil, da je izrazil v imenu narodne skupščine kralju čestitke, poudarjajoč, da je z zaroko izpolnjena vroča želja naroda in ustvarjen nadaljnji pogoj za stabilizacijo in konsolidacijo države. Kralj sporoča svojo zahvalo vsem narodnim poslancem. (Živahni klici: Živio kralj! Živela zaročenka!) Predsednik se je nato v toplih besedah spominjal umrlega posl. Jgsl. kluba Fr. Piška ter je zaklical njegovemu spominu <=Slava!» (Slava! Zbornica je nato prešla na razpravo o vladni izjavi* Jovan Gjonovič (republ.) jc očital vladi, da je mesto poročila o notranji in zunanji politiki predložila parlamentu suhoparen delovni program. Po zaslugi gosp. Pašiča parlament do-sedaj sploh ni mogel razpravljati o velikih dogodkih zunanje politike, ki se na mnogo tičejo življenskih interesov naše države. Zveze razpadajo. S kom naj hodi naš narod v mednarodni družbi? Potrebno je, da pridemo predvsem v ožji stik z Rusijo, ker je vsa naša moč v slovanski solidarnosti. Z Bolgarijo bomo morali iskati možnost boljših odnošajev za bodočnost. Na zapadne velike prijatelje se ne zanašajmo: Angleži so nas obtožili pred Zvezo narodov, Italija nam je povsodi sovražnica in nam menda samo zato še ni napovedala vojne, ker se nadeja, da nas bo tudi na nekrvav način ubila. Kako se obnašajo Francozi? c Velikim zaveznikom* smo smeli doprinesti največje žrtve, priznanja nismo Orejeli Govornik je razpravljal o vprašanju Skadra, ki je za Orno goro življenskega pomena. Nato je slikal žalostno usodo bratov pod laškim jar. mom. Zbornica ne ve, kaj se je storilo za njihovo varstvo. Govornik je končno kritiziral notranjo politiko vlade ter smatra za potrebno, da se čim preje razpišejo nove volitve. Za posl. Gjonovičem je govoril Joca Jova-novič (zemljoradnik), ki je glede notranje politike odločno zagovarjal pomirjenje med Srbi in Hrvati. Glede vnanje politike je naglašal kot uspeh s Cehoslovasko, kot veliki neuspeh pa rapallsko pogodbo, ki je odtrgala od države velik del jugoslovenskega naroda in ki bo večno ovira prijateljskim odnošajem med Jugoslavijo in Italijo. Kot uspeh vladne vnanje politike je označil kraljevo zaroko, ki bo utrdila prijateljske vezi z Romunsko. Čehoslovaika Čehodovaška povaMjeaa t Genovo. PRAGA, 18. Čehoslovaška vlada je prejela včeraj vabilo h konferenci v Genovi. Čeho-skr.aško ministrstvo za zunanje zadeve je že sestavilo odposlanstvo za to konferenco. V njem bodo zastopani vlada in razni gospodarski in finančni krogi. Posebna komisija pripravlja potrebno gradivo. Prebivalstvo Prikarpatske Rusije. PRAGA. 18. Po podatkih ljudskega štetja v Pri karpatski Rusiji je bilo v deželi 65 % Slovanov, in sicer 53% Malorusov, S'S% Rusov in 3'2% Čehoslovakov. Ostanek se deli tako-le: 17% Madžarov, 13'8l,/» Zidov, 2'3% Romunov, 8% Nemcev in 01% drugih. Po madžarskem štetju iz L 1910 je bilo Malorusov 55'6%, Madžarov 29'06% in Nemcev 10'9°/.. Sinovi slovenskih mater, ne i z da i a it e svoje krvi! Rusiia Program ruske delegacije na konferenci v Genovi. LONDON, 18. Listi javljajo iz Rige, da pride ruska delegacija v Genovo s temi-le zahtevami: plaćanje dolgov; odškodnina za Škodo, ki so jo Rusi pretrpeli vsled tujega posredovanja; povrnitev trgovskih ladij, ki so jih vzeli Rusiji Den-jikin, Judenič in Wr angel; povrnitev vzhodne Sibirije; gospodarstvena obnova Rusije in vzpostavitev odnošajev z tujimi državami. Poročilo pripominja, da bodo zastopali sovjetsko vlado na konferenci v Genovi Taurup, Lunačarski in Čičerin. Lenin se je nc bo udeležil, • Rusija sprejema sklepe koniereucc t Cannesu. FARIZ, 18. Kakor javlja «Temps», je zastopnik sovjetske vlade v Londonu izročil noto, s katero se sprejemajo sklepi konference v Cannesu. Sovjetska vlada — piše list — mora biti vezana na sklep, storjen na konferenci v Cannesu dne 6. februarja, in države ki bodo zastopane na konferenci v Genovi, morajo zahtevati od Rusije, da drži svojo besedo. Konferenca v Genovi bo tako prinesla jamstva za vse države, ki mejijo z Rusijo do katerih ima Rusija mnogo obvez in ki hočejo vzpostaviti z njo trgovske odnošaje. Če pa bi sklepi konference v Cannesu postali y Genovi zopet sporni bo konferenca v Genovi brezuspešna. Države, ki bodo zastopane na konferenci v Genovi, ne smejo izgubljati časa v praznem razpravljanju s sovjetsko vlado in ne smejo dovoliti, da bi ona potem mogla izjaviti, da se ni na nič obvezala. Francija želi le — zaključuje list da se more uspešno delovati za splošni govor. Potrebno je na eni sirani, da konferenca s svojimi sklepi kakor je bilo določeno v Cannesu, ne krši mirovnih pogodb, ne drugi strani pa mora biti šest členov sklepa v Cannesu nedotakljiva podlaga za njeno delovanje. Malija Borzne kupčije ostanejo dalje omejene. RIM, 18. Ministrstvo za trgovino in obrt javlja: Širijo se glasovi, da bo vlada v kratkem preklicala odlok, » katerim je bilo določeno, da se morajo vse borzne kupčije vršiti le proti gotovini. Ta vest je br»E vsake podlage. Občinstvo s« svari proti raznašalcem takih vesti, s katerimi se le moti trg. Anglija Čestitke angleškega kralja sovi irski vladi. LONDON, 18. Ko je irski podkralj obvestil kralja Jurja, da je začasna irska vlada prevzela dublinski grad, mu je kralj Jurij poslal to-le brzojavko: « Veselim se ustanovitve začasne irske vlade in sem prepričan, da boste naredili vse mogoče, da pomagate njenim članom pri izvrševanju njihove dolžnosti*. Začasna vlada je izdala proglas, v katerem poziva vse uradnike, da naj nadaljujejo v redu svojo službo. Angleško vojaštvo je začelo zapuščati Irsko. Deset angleških pešpolkov je dobilo ukaz, da takoj zapustijo južuo Irsko. Druga angleška bblaatva bodo zapustila Irsko, čim bodo to dovolile razmere. Grški ministrski predsednik v Londonu. LONDON, 18. Semkaj ie prispel grški ministrski predsednik Gunarii Njegov prihod je v zvezi s politično finančnimi vprašanji Grški ministrski predsednik bo baje zopet začel pogajanja za posojilo. Nemili« Nemčija povabljena aa konferenco v Genovo. BERLIN, 18. Italijanski poslanik senator Frassatti je izročil konclerju pismo, s katerim se nemška vlada vabi na konferenco v Genovo. Pismu je dodano besedilo resolucije, ki je bila odobrena v Cannesu dne 6. t. m. Pismo, s katerim se vabi nemško vlado v Genovo, se glasi: »Gospod državni kancler! Po sklepu vrhovnega sveta zavezniških vlad si štejem v čast Vam izročiti prepis sklepa zavezniških vlad z dne 6. januarja na konferenci v Cannesu. V skladu s tem sklepom? in po povabilu moje vlade si štefem v čast povabiti nemško vlado na gospodarsko in finančno konferenco, ki se bo otvorila v Genovi dne 8. marca 1922. Prosim Vas, da mi sporočite i imena zastopnikov in njenih spremljevalcev. Izvolite sprejeti, gospod državni kancler, itd. Povabilu je priložno besedilo omenjenega Oklepa zavezniške konference v Cannesu. Med povabljenimi državami se razen Nemčije omenjajo Avstrija, Madžarska, Bolgarska in Rusija. * Zavezniški domovi ▼ Ameriki. PARIZ, 18. Listi javljajo iz Wasching-tona: Pričakuje se 6amo še odobritev kogresa, nakar se bodo začela pogajanja o posojilih, ki so jih zavezniki najeli v Ameriki tekom vojne. Pogajanja se bodo začela najprej z Veliko Britanijo, a nato z drugimi prizadetimi državami. Smatra se, da bo ameriška vlada temeljito proučila gospodarstveno stanje v posameznih državah, Volilci tržnskesn mesta m oholite i V nedeljo, 22. januarja t. L, se bodo vršile občinske volitve za Trst in okolico. Ta dan stopimo na volišče, da kot pripadniki naroda, ki živi tu že od pradavnih časov, izvršimo svojo pravico in dolžnost. Stopamo v volilno borbo v glavnem v znak protesta proti dejstvu, da je naša o-kolica oropana stare pravice do svojega lastnega zastopstva v občinskem svetu. Dvigamo odločen protest proti temu volilnemu redu, ki nam z umetno prikroji-tvijo jemlje lastno zastopstvo, pravico, ki gre slovanskemu življu kot važnemu čini-teljn občinskega življenja. Vstrajamo pri svoji stari zahtevi po proporcionalnem volilnem sistemu tudi za občinske volitve, ki edini odgovarja duhu časa in demokratičnim načelom, katera nam morajo edina jamčiti za pravično razdelitev dolžnosti in tudi pravic vseh občanov. Volilci! udeležite se volitev polnošte-vilno! Nihče naj ne izostane! Ne puščajte se ne strahovati, ne premamiti od nikogar! Vaše glasovnice naj glasno pričajo, da še živimo tu, da smo tu doma in da hočemo biti enakopravni in enakoveljavni občani! Volilci! Naši kandidatje za tržaško ob« čin o so: Dr. Josip Wilian< odvetnik. Gregor Babič, uradnik. Makso Cotič, časnikar. Stanko Čok, uradnik. Dr. Dioniz Godina, pravnik Pavel Gulič, obrtnik. Karol Gregorič, posestnik, Matko Hrovatin, obrtnik. Miloš Kamušcič, zasebnik. Josip Križmančič, kmet. Dragotin Martelanc, stavbenik. Dr. Fortunat Mikuletič, pravnik, Matko Milic, kmet. Dr. Josip Sedmak, odvetnik. L Dr. Edvard Slavik, odvetnik. Anton Švab, posestnik. Volilci! V nedeljo vsi na volišče! Gla« sujte složno za to našo lista in edino le zanjo! Naša stranka se ne druži z nobeno drugo, marvsč se hoče uveljaviti samostojno, čisto, brez kompromisov. Odsek pol. društva «Edinost» za Trst in okolico. Avstrija Vladna kriza rešena. DUNAJ, 18. Kancler Schober je prevzel notranje ministrstvo, ki je bilo ostalo izpraznjeno vsled demisije pangermana We-berja. Vladna kriza je tako rešena. Sklenitev začasnega trgovskega dogovora med Avstrijo in Madžarsko. DUNAJ, 18. <;Neue Freie Presse» javlja, da bo danes sklenjen začasni trgovski dogovor med Avstrijo in Madžtrsko. V kratkem se bodo začele na Dunaju po gajanja za ureditev carinskih in prometnih vprašanj. Avstrija povabljena na konferenco v Genovi. DUNAJ, 18. Italijanski poslanik kom. Orsini Bononi je izročil kanclerju Scho-berju pismo italijanskega ministra vnanjih stvari s katerim se Avstrija vabi na podlagi sklepov v Cannesu na gospodarsko konferenco v Genovi. Španska Španska in Švica povabljena v Genovo. MADRID, 18. Španska vlada je dobila od italijanske vlade povabilo na konferenco v Genovi. Briandov pade« S padcem Briandovega kabineta je poražena tista kolikor toliko zmerna struja francoske politike, ki računa s položajem Časa in se zaveda ogromne odgovornosti francoske republike za vzpostavo Evrope in za omiljenje vojne di§ evnosti, ki je Še vedno največja zapreka za dosego resničnega in trajnega miru. In vendar se ne more reči, da ni Briand storil vsega, kar je bilo v njegovi moči j da bi pri raznih konferencah, ki so se vršile v zadnjem času, dosegel za svojo domovino priznanje francoskih teženj in zahtev od strani zaveznikov. Stranski objektiven opazovalec Briandove politike bi mogel s težavo imenovati Brianda antiimperialista. Pomisliti je treba, da je bilo Briandovo stališče sila težavno na obe strani. Napram francoski nepopustljivi imperialistični struji, ki je zelo močna, in napram angleškemu stremljenju po oslabljenju francoskega vpliva v Evropi je vodil Briand do sedaj še precej spretno politiko. Toda čimdalje se je bližal sporazum z angleškimi političnimi nazori, tem bolj je izgubljal tla na Francoskem in končno ga je canneška koferen-ca strmoglavila ravno v trenotku, ko se je zdelo, da sta se glavna predstavnika en-tente dodobra pogodila o poglavitnih perečih vprašanjih Evrope. Briand je padel deloma kot žrtev spletk njegovih nasprotnikov v senatu in parlamentu, pa tudi v ministrskem svetu samem, toda glavni vzrok njegovega padca je nezadovoljstvo tiste francoske imperialistične struje, ld hoče imeti vojaško, politično in gospodarski močno Francijo, katera bi mogla, z lastno močjo ohraniti svoje današnje stališče na evropski celini. 2e neznatne popustitve Francije na wa-shingtonski konferenci glede gradbe velikih ladij in uporabe podmornikov je ozlo-voljilo nasprotnike Briandove politike, vkljub temu, da je postopanje Francije v Washingtonu izzvalo nevoljo Amerike in Anglije. Sklepi canneške konference pa so bili takšni, da je umevno razburjenje francoskih imperialistov. Ti so bili in so še vedno proti vsakemu sodelovanju z Rusijo, ka-koršna je danes, z Rusijo, ki nikakor ne bo sledila politiki bivšega carskega režima, da bi se vdinjala Franciji. Zato stremi politika francoskih imperialističnih krogov za oslabljenjem in uničenjem sedanje Rusije, pa naj bo cena še tako visoka. Vzporedno s tem stremljenjem gre nastojanje za popolnim uničenjem Nemčije. Ti ljudje hočejo videti Nemčijo razkosano, gospodarski in politično ubito. Le taka Nemčija more zagotoviti francosko premoč v Evropi, premoč, ki je začela An- tfleže skrbeli. Vojaška pogodba, ki jo jc hotel Briand ravnokar skleniti z Lloyd Georgesom, ne vsebuje nikakih določb, ki naj zmanjšajo vejno sposobnost in sedanje oboroženo stanje Francije, ampak obljublja Franciji angleško pomoč v slučaju neizz\rancga napada od strani Nemčije. Toda sprejetje take pogodbe bi morala imeti za posledico delno razorožitev francoske armade na suhem, ki šteje preko osemstotisoč mož, in tega se ravno boje francoski imperialistični oboževalci moči, ki ne verjamejo v pogodbe in v miroljubnost sveta. Konferenca v Cannesu se je pretrgala ravno, ko je nemški odposlanec dr. Ra-thenau zastopal stališče Nemčije, da mora dobiti olajšave pri odplačevanju odškodnine. In dasi bi po morebitnih novih sklepih ne bila Francija oškodovana, vendar ne more dosleden imperialist dopustiti Nemčiji nikakih olajšav. V vcrsallleski pogodbi jo določen rok za izpraznitev levega brega renskega ozemlja, ako Nemčija zadosti pogodbi, v nasprotnem slučaju ima Franciia ne-le pravico še dalje o-stati na levem bregu Rena, ampak zasesti tudi druge dele nemškega ozemlja. S privolitvijo moratorija pa bi izgubila omenjene določbe versailleske pogodbe tisto pravno moč, ki je priznana s podpisi cele entente. Francoski imperialisti pa ravno računajo na to, da Nemčija ne bo mogla izpolniti pogodbe. In tako bodo mogle francoske čete ostati vedno na nemškem ozemlju in zasesti še druge kraje. Glavni smoter je pri tem razkosanje Nemčije ne oziraje se na posledice, ki bi jih imelo to dejanje za nemško ljudstvo in za gospo-darsko usodo ostale Evrope. Tudi je treba pomislili, da je Francija v zadnji vojni u-trpela v resnici ne samo velikanske gmotne škode, ampak da je tudi njeno prebivalstvo doprineslo takšne žrtve na mrtvih, ranjenih in pohabljenih, da je bodočnost francoskega naroda vsled tega in vslec* stalnega padanja porodov resnično ogro« žena. Ta strah je opravičen, odtod neizprosnost francoskih imperialistov, vojaških krogov in dalekovidnih državnikov po trajni oslabitvi nevarnega nemškega soseda. Za to ceno so pripravljeni ti francoski krogi voditi samostojno politiko, četudi proti vsemu ostalemu svetu, in izolirati Francijo. In tako se je moralo zgoditi, da je Briand šel in pustil mesto najizrazitejšemu predstavniku stare politike Poincareju. Poincare je znan kot neizprosen sovraž* nik Nemčije, ki hoče do dna izvršiti delo, ki ga je pričel več let pred vojno. Poincare je tisti mož, ki je zasnubil carsko Rusijo, bil je v gosteh pri tedaj mogočnem ruskem vladarju, ki je zastavil Franciji cvet ruskega naroda. Poincare je bil vodja trosporazuma, on je bil glavni mož, ki je sklenil železni obroč okrog do zob oborožene Nemčije, ki se je z mrzlično naglico pripravljala na to« kar je moralo priti. In njegova politika je prinesla Franciji sijajno zmago. Ni ji pa prinesla miru, ni ji prinesla zavesi neogro-ženosti, nasprotno je še povečala skrb zmagovalca pred sovražnikom, ki leži danes strt, ki se pa utegne dvigniti nekoč in vnovič pohoditi francoske cvetoče dežele in celo izbrisati iz zemljevida dai nasnjo Francijo. Canneška konferenca Je ustavila svoje delo. Ni še znano, ali se bo nadaljevala, Poincarč stopi na Briandovo mesto. Toda tudi Poincare bo moral računati z resni-* čnostjo. Če bo dovolj močan, se bo odda* ljil od Briandovih poti, toda ni izključeno^ da bo tudi on v marsičem popustil. Svetovno javno mnenje je danes silno razdraženo proti Franciji. In to svetovno javno mnenje je v glavnem izraz ameriško in angleške volje. In tej premoči stoji da* nes nasproti Francija, ki se noče nOcakor odreči svojemu mestu pri solncu. Ali se bo Poincareju posrečilo ohraniti to mesto svo« ji državi, nam pokaže bodočnost._ Vsak slovenski volllec pripelji vsaj Se enefta slovenskega volilen I Stran IL »EDINOST« V Trshi, dne 19. januarja i922. Conrat! kot politiK Bivši avstro-ogrski general in načelnik generalnega štaba, Conrad von Hotzen-dorf, je začel objavljati svoje *spomine». Znano je, da posebno radi pišejo svoje spomine nekdaj veliki možje, ki so pa slednjič žalostno pogoreli. Prvi zvezek, ki je izšel nedavno, se bavi z razdobjem od leta 1906 do 1918- In ravno dogodki na začetku tega razdobja so posebno zanimivi, ker nam Conrad pripoveduje, kako je prišel v stike s — političnimi dogodki. «Spomini» pisca iz one dobe so pa zanimivi tudi zato, ker označujejo značaj, umstvenost in dusevnost pokojnega nadvojvode in prestolonaslednika Franca Ferdinanda in pokojnega cesarja Frana Jožefa, Conrad je postal v letu 1906, načelnik generalnega štaba, A to ne po svoji volji. Takorckoč iztrgali so ga iz* prejšnjega službenega delovanja. Poprej je bil poveljnik divizije na Tirolskem in je računal, da svojo vojaško karijero zaključi kot poveljnik armadnega zbora v Gradcu, Sam priznava, da ni bil pripravljen za načelnika generalnega štaba. Zato se je tudi branil sprejeti tako tuje mu mesto, toda — vsilili so mu ga! Zgodilo se je z njim istotako kakor z ministrom za vnanje stvari grofom Berchtoldom, ki se je tudi branil, ker je vedel sam,da je nesposoben za to mesto, A ravno ta dva moža sla bila med prvimi povzročitelji svetovne vojne. Imenovanje Conrada za načelnika generalnega štaba je izsilil nadvojvoda Franc Ferdinand, in sicer iz golega sovraštva proti generalu Pietreichu, ki ga je bil stari cesar namenil za to mesto, Kljubovalnost navzgor in zlchotnost navzdol sla bil: namreč najizrazitejši ^vladarski čednosti* na nienjenega vladarja avstro-ogrske monarhije, Conrad priznava sam, da je prišel kot popoln tujec na to mesto. Niti osebnih razmer v generalnem štabu ni poznal, s politiko in politiki se pa sploh ni nikdar bavil. Politika da mu je bila «v visoki meri ne-£impatična», A med dolžnostmi 7\ačelnika * generalnega štaba^, je bilo tudi soodločanje pri vojaško-pofitiČnih vprašanjih^. Tako je zašel Conrad v ^nesimpatično * mu politiko. Pozneje pa fe isti Conrad vsiljeval cesarju m ministrom svojo — politiko! Notranje politike avstro-egrske monarhije pa že celo ni prav nič poznal. Pravi na pr. «Tako je habsburška monarhija nudila vsem narodom možnost za mirno uspevaaje, za negovanje čisto narodnih interesov*. Na to se zgraža nad madžarizacijo narodnosti na Ogrskem, nad zatiranjem Malcrusov po Poljakih, nad nasprotstvom. razpaljenim do sovraštva, med Srbi in Hrvati, Nemci iri Čehi, nad iredentizmom Italijanov ter navaja svoje predloge za notranje-politič-no preesnovo, ne pa da bi živ krst kaj vedel, kdaj in kje bi se bil Conrad kaj trudil za izvedbo teh svojih «predIogov>. Pri vsem tem pa ni prišel na to, da je bilo ravno pedžiganje medsebojnega narodnega sovraštva habsburške države po geslu: divide et impera! Conrad ne ve nič, da so ravno iz taks notranje-poHtične politike izvirale zunanje-politične težave, ki bi se bile dale polagoma rešiti ravno in edino le z boljšo notranjo politiko! Tega Conrad ni razumel in je vir veemu 2lu videl le pri zunanjih sovražnikih. Ni vedel, da bi ti sovražniki sploh ne mogli iz-podkopavati monarhije, čc bi bila ta res nudila svojim narodom možnost mirnega razvoja! To svojo nevednost je pokazal Conrad zlasti s svojim razumevanjem za podonavs ko monarhijo najusodnejšega vprašanja, jugcslovenskega, ki je povzročilo pogubo monarhije. Pretežni del srbskega naroda je živel v habsburški monarhiji. Cc bi se bili ti Srbi dobro počutili, bi ne bila mogla tedanja mala Srbija «ogrcžati» velesile — habsburške monarhije, Istotako kakor nc ogrožajo Nemčija, Francija in ne lialija Švice, Zakaj? Zato, ker se odlomki nemškega, francoskega in italijanskega naroda v Švici — dobro počutijo in so zadovoljni, Če bi bila Avsiro-Ogrska postaja druga, velika Švica, bi ji ne mogla postati nevarna ne Italija, ne Rusija, kaj še mala Srbija! Conrad se je moral torej baviti tudi s politiko. Pri tem pa je ubiral narobe ■—■ poti. Mesto da bi bil silil k notranje-politič-nim reformam, je vso svojo pažnjo obračal zunatn')! politiki. Videl je, dm je Avstro-Ogr-ska obkoljena od sovražnikov, ki bi se jih nc mogla ubraniti, če bi vsi hkratu padli nad njo. Ni pa vede!, da je bila n. pr, tudi Nemčija po svoji ustanovitvi v sličnem po-loža ju. Bismarck se je baf, da bi mogla nekdanja Kavaičeva zveza — Avstrija, Francija, Rusija — zepet oživeti. Kaj je storil, da prepreči to nevarnost? Izogibal se je skrbno vsemu, kar bi moglo povzročili vojno! Conrad pa je prišel do nasprotnega sklepa.vojna pridi čim prej! Najprej proti Italiji, potem preti Rusiji in slednjič proti Srbiji in Črni gori.Že v leta 1907 je zahteval vojno proti Italiji in si je domneval, da nobena druga evropska država ne poseže v ta boj. V le tu 1908, po aneksiji Bosne in Hercegovine, ko je jugoslovensko vprašanje poslalo pereče, je pa Conrad zasukal vrsto svojih namerovamh vojn. Zahteval je, najprej vojno proti Srbiji in morda tudi proti Rusiji. In zopet si je domišljal v svoji slepoti, da isfa Italija, ki je dobro poznala njegove, nji sovražne načrte, ne pozabi take prilike za napad na drugod zaposleno monarhijo! Računal je, da bo Italija mirno gledala, kako Avstrija pobija Srbijo in Rusijo, domišljal si je, da bo mogel Srbijo «priklučiti Avstriji« in da bo Italija mirna čakala« da pride na vrsto — ona sama! Tedanjega ministra za zunanje stvari Aefcrenthala, cesarja in prestolonaslednika je bil Conrad že pridobil za svote načrte Ker sta pa Srbija in Rusija v marcu 1908, odnehali, se je Aehrenthal zadovoljil z diplom a ličnim uspehom in Avstrija je proti volji Conradovi odnehala od vojne!! A ta Conrad vidi v tem še danes najusodnejšo pogreško avstro-ogrske diplomacije! Po tem svojem neuspehu se je Conrad v svoji spomenici od 21, februarja 1910 zopet povrnil k svojemu staremu vrstnemu redu vojn. Najprej je hotel premagati Italijo, potem Srbijo in to poslednjo «inkorporirati»! Pri tem pa pripoveduje sam, kako je že na svojih potovanjih leta 1881, opažal, da «ve-Iikosrbsk® ideja globoko korenini v ljudstvu- ! A to ga ni motilo. Še vedno je hotel, naj se Srbija s silo «inkorporira«! Tu završuje dr. Henrik Kanner v «Prage r Presse» prvi odstek svojih zanimivih razmotrivanj o Conradovih spominih, oziroma o usodnem poseganju tega generala ▼ politiko. Vse kako pa so že ta razmotri-vanja važen prispevek k poglavju o krivcih na strašni svetovni vojni! . Stari krivi rafuiti Naš narod na Goriškem, Notranjskem in pa Koroškem je nastopil na občinskih volitvah kakor mora pač kazati in udejstvorvati svojo voljo narod, ki se globoko zaveda svoje pravice domaćinstva na zemlji, ki ga je rodila, ki jo obdeluje, ki jo ljubi z vso svojo dušo in svojim srcem, in ki — slednjič — hoče ostati neomajno zvest svojemu rojstvu. Naši narodni nasprotniki ne morejo razumeti te ljubezni in te zvestob« .,. Menijo, da oi v skladu z interesi in življenskimi pogoji prebivalstva. Trdijo namreč, da je ta zemlja siromašna in da je z vsem svojim življenjem navezana na -prijateljsko razmerje^ s sodeže-Icni druge narodnosti. To sicer ni res, ker vse gospodarsko življenje v deželi sloni na načelu vzajemnosti, na medsebojnem sodelovanju in izpopolnjevanju. Vsi dajajo in vsi prejemajo. Res je, da je bližnje zaledje s svojim gospodarskim življenjem navezano na veliko trgovsko mesto. Resnica pa je tudi, da trgovsko mesto ne more uspevati in sc razvijati brez gospodarskih stikov z zaledjem. Za danes se nočemo dalje prerekati o tem. Vprašali bi le drugorodne sodeželane: mari vprašuje otrok, je-li njegova mati lepa ali grda, bogata, ali siromašna? Ljubi jo, ker jo mora ljubiti, ker mu je narava zasadila ta plemeniti čut v njegovo dušo. Istotako je z ljubeznijo do rojstne grude in svojega rojstva. Ljubimo ju, ker ne moremo drugače, ker bi bili sicer pokvarjenci, nevredni, da živimo na tej zemlji; ker bi nas sicer pošteni svet ne mogel spoštovati. Je sicer v našem narodu tudi takih pokvarjencev. Ali to so izjeme, kile 5e boli potrjajo za naS rod častno pravilo. Tu pa prihajamo do poglavja o starih krivih računih politike naših sodeželanov druge narodnosti. Od nekdaj že iščejo stike z našimi pokvarjenci, ki so se iz» neverili svojemu rojstvu: bodi, da so se obremenili s takim grehom vsled nezavednosti in nevednosti, bodi iz drugih umazanih razlogov. Na pomoči lakih pokvarjencev pa so temeljih vedno vsi njihovi računi. Začetkom sedemdesetih . let — po razpustu okoliškega bataljona — so se začeli v tej naši tržaški občini narodni boji. Občinska uprava ni bila nič drugega nego iz vrše valni organ stare italijanske liberalne stranke in je vso svojo moč nad prebivalstvom zastavljala v zasledovanje istega cilja, ki ga današnji italijanski nacionalisti postavljajo občinski upravi tudi za bodoče. In ta cilj je (kakor se izražajo); «ab-sorbiranje;, to je — raznarodovanje neitali-janskega življa! Posebno v naši slovenski okolici je občinska uprava z vsem svojim aparatom zasledovala ta cilj z neverjetno trdovrat-nostjo. Oporo pa je iskala pri tem izključno le pri pokvarjencih v naših okoliških vaseh. Vaške načelnike in druge občinske organe je jemala edino le iz vrst neznačajnežev, neved-nežev in nezavednežev, ki so potem zbirali okolu sebe zopet samo — sebi slične. Posleoi-ca temu je bila, da so vsi pošteni in dostojni elemente iz srca mrzili to slepo orodje občinske uprave, da jc ta poslednja odbijala od sebe vse poštene ljudi. Mesto da bi pridobivala, je odganjala ljudstvo od sebe! Reči smemo, da je občinska uprava in ž njo italijanska nacionalistična stranka le pospeševala razmah našega narodnega gibanja po okolici. Občinska uprava in nacionalistično šovenstvo sta torej popolnoma zgrešila svoj cilj «absorbiranja» okolice. Delala sta krive račune. A te občinske volitve kažejo, da hečeta nadaljevati svojo politiko krivih računov napram našemu narodu v Julijski Krajini. Tudi sedaj so iskali pokvarjene življe, da bi sklepali -kompromise* v imenu «pomirjenja duhov* in «bratstva» med obema plemenoma. ^Pomirjenja= in <*bratstva®, seveda, kako* si ga — oni mislijo. Na« narod naj bi se odrekel vseh svojih narodnih u» političnih pravic, da bi mogli oni v miru in nemoteno vršiti svoje delo «absorbiranja» po vseli naših občinah! Naš narod na Goriškem, Notranjskem in Koroškem fe temeljito preCria! njihove krive račune. Povedal jim je, da morajo računati le i njim, ne pa s posamezaaai špekulanti, da se tie smejo dotikati njegovih pravic domečustva in da morajo spoštovali njegovo čutstvo. Zgodovina tržaške okolice se je ponovila na vsem Goriškem, Notranjskem in Koroškem. Odbijajo namesto da bi pridobivali! Njihova politika je politika starih krivih računov. Občinske volitve po deželi (Glej včerajšnjo «Edinost»), O izidih občinskih volitev na Goriškem smo sprejeli Še sledeče vesti: 17), Solkan, komunisti 274, nar, stranka 227, (kom. 11 st. nar. str. 4 st.) 18.) Standrež, komunisti 149, nar. stranka 93. 19.) Miren, komunisti večino, nar, manjšino, 20.) Št. Peter, čisto nar. lista 8 star., lista nevtralcev in komisarja 7. 21.) Sv. Križ, prva skupina 222, druga skupina 75 glasov. 22.) Deskle, komunisti večina, nar. stranka manjšino. 23.) StereTfaD, nar. stranka večino, kom. manjšina, 24.) Podgors, nar. stranka 203, kom, 172, (nar, stranka 16 mandatov, kom, 4 man. 25.) Vrtojbo, nar, stranka 211, kom, 202, 26.) Plave, kom, večina, nar. stranka 1 raf flišjrift. 27.) Bičana, socialisti večino, nar. stranka manjšino, 28.) Dornberg, mladinska lista 160 glasov, gospodarska delovna str. 120 glasov, 29.) Devin, Mešana lista 12 mandatov, čisto nar, lista 3 mandate, 30.) Sovodnje, nar. stranka 12 mandatov, kom. manjšino, 31.) V Krmi n u so zmagali komunisti z veliko večino, 32.) Selo, manjšino in večino nar, str, 33.) Brestovica, samo nar, stranka. 34.) Vojsko, več. nar, str., manjšino kom. 35.) Črni vrh, samo nar. stranka, 36.) Pliskovica, več. nar, str., manjšino komunisti, 37.) Tolmin, samo nar, stranka, 38.) Log, več. nar. str., manjšino soc, 39.) Trenta, več nar, stranka, 40.) Soča, več. nar, stranka. 41. čezsoča, več. nar, str., manjš. kom, 42.) Bovec, več nar, str., manjš, kom, 43.) Žaga, več. nar. str., manjš, kom, 44.) Cerkvenice, samo nar, stranka, 45.) Kobarid, samo nar. stranka. 46.) Sedlo, samo nar. stranka. 47.) Breginf, samo nar. stranka, 48.) Livek, samo nar. stranka, 49.) Idrsko, samo nar, stranka. 50.) Dreznica, samo nar, stranka, 51.) Vrfce, samo nar. stranka. 52.) Sv. Lucija, samo nar. stranka, 53.) Grabovo, samo nar, stranka. 54.) Ponikve, samo nar. stranka. 55.) ŠentviSka gora, samo nar. stranka. 56.) Cerkno, samo nar, stranka. 57.) Crnice, samo nar, stranka. 58.) Kal, samo nar. stranka. 59.) TribuSa, samo nar. stranka. 60.) Kanal, samo nar. strank._ Sijajen valih! M pri Sv. Mariji Magdaleni V nedeljo popoldne se je zbrala na zborovanju velikanska množica volilcev prvega okraja vkljub jako slabemu vremenu. Ves potek zborovanja je bil tako veličasten, da nas je spominjal na nekdanje čase, ko nismo še uživali sedanje — svobode, Volilci so sledili pazno izvajanju govornikov, posebno pa kandidatov, katere so burno pozdravljali in jim burno odobravali. Predsedoval je bivši okoliški zastopnik Anton Miklavec, ki je v svojem pozdravnem nagovoru naglašal veliko krivico storjeno naši okolici s Salatovo volilno novotarijo. Spominjal se je minulosti, ko so znali naši okol;čani redno storiti svojo dolžnost, tako da je tudi sedaj brezdvomno, da bodo složno in zvesto nastopili za svoje domače kandidate. Omenjal je še one nesrečne volitve, ko je vsled domače nesloge zmagal v škedenjskem okraju Banelh in kako porazno je to delovalo na razpoloženje naših volilcev, ki od tedaj vedno vedo, kaj je njihova dolžnost. Ko se je dvignil kandidat dr. Slavil« mu je občinstvo priredilo prisrčno ovacijo. Najprej je govornik sporočil pozdrave odsotnega predsednika in kandidata dr. Wilfana, ki je moral nenadoma odpotovati radi nove rodbinske nesreče, V imenu zbranih je izrekel dr. Wilfanu splošno so-žalje, čemur so prisotni soglasno pritrdili. Nato je govornik izrazito poudarjal krivico, s katero se hoče naši slovenski okolici zadati hud udarec. Vzrok temu na-sprotstvu je iskati v nerodni politiki tržaške gospode, kateri ni prav nič na srcu procvit občine, ampak le šovinistični cilji, Id so le na škodo trgovskega mesta. Mesto je imelo doslej le koristi od okolice. In dejstvo, da so dosedanji zastopniki okolice posegli odločno v občinsko politiko, ni bilo nikomur v škodo, marveč se da dokazati, da so naši zastopniki preprečili mar-sikak zgrešen in za občino čisto škodljiv ukrep- Odkar se je po vstrajnem delu svoječasno sprejel novi volilni red, je okolica dvakrat izvolila dvanajstorico svojih domačih kadidatov, ki so skrbno ui vztrajno skuSaK sodelovati pri občinskem gospodarstvu vkljub zagrizenosti italijanske večine. Ali delovanje te poslednje je bilo vedno le politično in se ni prav nič oziralo na ogromne potrebe modernega trgovskega mesta. Zato je bilo to gospodarstvo že prej skrajno aavoženo, a zadnja leta se je le še poslabšalo. Trst Svi od svojega pristanišča in od svojega zaledja. Za svoj napredek se ima Trst zahvaliti svojemu položaja v minulosti, Sedaj pa se fe ta položaj temelfito izpremenil vsled svetovne vojne. A namesto, da bi -vladajoča stranka skrbela za trgovino Trsta s tem, da bi jemala ozir na slovenski okoliški Hvelj, ki kulturno pripada jugoslovenskemu plemenu, ki ima lastno samostojno državo v najbližjem zaledja Trsta — smatrajo ti nerodni politiki za potrebno, da politično in gospodarski zatirajo domači slovenski živelj in s tem presekajo vse vezi, ki so spajale to ozemlje z zaledjem. Ti gospo«*!*« delujejo torej le v očitno škodo Trsta in njegove trgovine, a sami so se izkazali doslej povsem nesposobne za dobro občinsko gospodarstvo. Ako primerjamo Trst z drugimi večjimi mesti, vidimo takoj, kako zanemarjen je fv vseh življenskih potrebah. Nima zadostne vode, nima potrebnih prometnih sredstev, a, kar je gotovo najhujše, so njegove žalostne zdravstvene razmere. Trst še danes nima kanalizacije, tako da je vse mestno podzemlje popolnoma okuženo. Okoliški zastopniki so znali doslej braniti in zastopati potrebe okolice In so dokazali s tem, da so potreben činitelj pri občinski upravi. Ako bi se posrečilo oropati okolico njenega zastopa z novo volilno uredbo, bo ta politični pogrešek tudi na škodo mesta samega, ker izgubi sodelo-vMiie liudi- ki lrubiia svoio rodno 7e*T>lio vsaj tako, če ne več, kakor dosedanji gospodarji, k i so dovolj dokazafi, da niso kos svoji nalogi. Ta izvajanja govornika so napravila na občinstvo globok vtis, ki se je izražal v krepkih medklicih in viharnem pritrjevanju. Burno pozdravljen jc nastopil nsfto kandidat dr. Dioniz Godina, ki je opisal v krepkih besedah namen, ki ga zasleduje Slovenska Narodna stranka pri volitvah. V prvi vrsti moramo s svojim samostojnim nastopom dokazati, da smo politično zreli in zaveden narod. Kakor tak zahtevamo, da sami upravljamo naše_občinsko gospodarstvo potom zastopnikov naroda, ki so edini sposobni spoznavati njegove potrebe in edini voljni zastopati njegove interese ter braniti njegove pravice. Zato bodi naš nastop enodužen protest proti temu, da so z novim volilnim zakonom oropali našo okolico sta t pravice do lastnega zastopstva v mestnem svetu- — V drugem redu je namen našega volilnega boja, da si ohranimo svoje kulturne pridobitve, in da na podlagi števila volilcev lahko na drugem mestu uveljavimo svoje zahteve, da se nam zopet odprejo zaprte šole. Edino le pouk iu vzgoja v materinem jeziku vzgoji dobrega občana in državljana. Naš otrok, vzgojen v tuji Šoli, od tujega učitelja, ne more razumeti svojih starišev. Začne se sramovati svojega očeta in matere in izgubi spoštovanje in s tem tudi ljubezen do njiju.— Zato ne bo glas, oddan pri nedeljskih volitvah imel pomena samo za to občinsko zastopstvo, ampak se bo raztegnil njegov pomen čez našo človeško dobo. Dolžni smo nastopiti v volitvah ne samo radi nas, ampak tudi radi onih, ki pridejo za nami, kakor tudi radi spomina na pošteno delovanje in trud naših starejših. Govornik je nato razložil volilni red in način glasovanja ter je v kratkih črtah orisal zadnjo zgodovino Trsta in propasii njegove bujne trgovine, katere so krivi v veliki meri ravno tisti, ki pravijo, da so odrešili Trst. — Odrešili nas niso v gospodarskem ozira, še manj pa so s svojo duševno kulturo doprinesli zvišanju naše vstrajne vrednosti. Govornik se je dotaknil programa naše stranke in ga omejil na dve glavni točki: V narodnem pogledu hočemo ostati živa veja mladega drevesa, v katerem je zdravi sok in kateremu je vsojeno, da rodi krasne sadove. In čemu bi se odrekli svoje * narodnosti, ko vidimo jasno po nasprotniškem urad-ništvu, trgovstvu kakor tudi priprostem ljudstvu, da niso niti malo boljši od nas. Govornik je prešel po zaključku svojega govora na nastop naše stranke v gospodarskem oziru. Naša stranka je doslej osredotočila v gospodarskem oziru svoje delovanje na zadružno organizacijo, katera edina more pomagati na noge našemu delavcu in kmetu. Že zaradi značaja našega naroda mora biti naša stranka vedno na strani slabih in revnih, ker pretežna večina slovenskih volilcev sestoji iz delavnega ljudstva. Ves razvoj ruskega komunizma se je ustavil pri zadružništvu, ki je na prvem mestu v vsakem gospodarskem programu. Govornik je zaključil svoj govor, poudarjajoč da se smernice naše stranke ne istovetijo s smernicami tukajšnje komunistične, ker poleg gospodarskih koristi moramo mi braniti tudi narodnostne pravice našega ljudstva, ki so ogrožene bolj ket kedaj prej. RazAere, v katerih živimo -— jc zaključil govornik — so take, da je dolžnost vsakega Slovenca, da se udeleži volitev in da pripelje tudi svoje znance na volišče volit za slovensko narodno listo. (Dalje jutri). Dn@¥ne ¥@sti «L» Nazione« posveča v tem volilnem boju posebno pažnjo nam Slovencem, našim ukrepom in izjavam. Bavi se z nami dan za dnem, V svoji včerajšnji številki prinaša člančič, kjer nam podtika *prazen straha. Ker da vemo, da bo izid volitev v Trstu za nas neugoden, pa da vendar kričimo v svet, da so> Italijani sklenili, da morajo Slovenci izginiti in sc umaknili v svoje «feaverne» in na svoja ^gnojišča^, (Beseda je kaj — dehtečafj To ca je neumesten nam očita tudi, da smo hudi na slovenske socialiste in komuniste, ker slabijo naše slovenske vrsJe. Istotako da se morejo Italijani hudovati na svoje socialiste in komu. niste, ki da tudi slabijo italijanske vrste. tNa-zione* meni, da smo torej — kvit! Počasi, počasi! Tu ni analogije! Kajti stvar je bila vedno in bo tudi sedaj taka, da bodo slovanski socialisti in komunistični glasovi narodnostno odtrgani od našega tabora, dočim se bodo glasovi vseh, torej tudi slovanskih socialistov in komunistov narodnostno prištevali italijanskemu taborni Glasovi le-teh bodo le politično izgubljeni za italijanstvo, narodnostno pa ne! Tudi ti bodo šteli, ko se bo razglašalo v svet — italijanstvo Trsta! Tako je, draga < Nazione», in ' nič druđaČel «Novi Rod > in inž. D, GusUnčič, Prejeli smo: «Zveza učiteljskih društev<> je pred letom dni zapazila vrzel, ki je nastala in se širila po vpeljavi raznih priličnih čitank v naše šole« Kot protiutež je začela izdajati mladinski mesečnik <-Novi Rod ki mu je bil namen porušili peti, ki peljejo v analfabetizem. O <• Novem Rodua se je že mnogo govorilo in tudi pisalo. Vsi so spoznali važnost tega lista in na splošno-je bila večina čitateljev zadovoljna tudi 5 vsebino, ^ V zadnjem ^Dclu > pa čitamo članek inž. D. Gustinčiča v katerem pravi: < Proč s historijo-nosnfm < Novim Rodom: ! Zakaj? Ali zato, ker nima politične barve? Ali morda zato, ker se ne naberejo* čitateljem resne življenske gube trpljenja na čelu? »Učiteljski list» mora bit/ vaš list, list va2ih gojencev in njihovih stari-ževfa pravi dalje gosp .inženir. A ne pove, kaka bodi vsebina takega «Uč. Iisla*. Je pač tako: Vsi nismo junaki, ki bi vzbujali in negovali že v otrocih najnižje instinkte s tem, da bi jih učili sovražiti tistega, ki stoji slu, čajno nad nami in s tem, da bi jim dali namesto ljubezni cepce in sekire v roke ter jih pripravljali za tisti čas, ki mu nekateri pravijo revolucija, drugi pa — maščevanje. Odgovornost bi bila prevelika —• za to nismo vsi junaki! Trditev, da si učitelji ustvarjamo z «Novim Rodom» nove sovražnike in ljudi, ki nas bodo zaničevali, se mi nc zdi resna. Zakaj bi sovražil otrok človeka, ki mu enkrat na mcscc skuša podali košček domačega narodnega ©lovstva, četudi tantastiinega, tega ne morem razumeti. Ne, ne disfacizem ne privede nikamor naprej. K večjemu do9eže, da menja ta ali drugi «tempelj» gospodarja. In kar nas je nejunakov4 bomo tam, kjer smo bili. S strankarsko strastjo pisanim člankom nam ni pomagano, treba jc pokazati na razvalinah «slaroslavnih raa-Iikovj nov * tempelj-), tako da ga lahko otipamo, In potem bomo sodili. Besede pa, ki iinajo samo namen podirali, dosežejo kvečjemu to, da vzkliknemo začudeni: Neverjetno, kam privede strankarska strast! I, K. * Selitveni urad javlja prizadetim strankam da izseljeniški vlak odide z Trsta dne 23. t. m. popoldne iz postaje Sv. Andreja. Naloženo v vagone mora biii v pondeljek dopoldne. Stranke iz dežele morajo pravočasno naložiti, da tako pravočasno dospejo na postajo Opčin* oziroma Divačo do tržaškega vlaka. Odvadaf Danes, dne 19. t, m. se bo vršila redna krcikova seja točno ob 20. uri v navadnih prostorih. Naj ne izostane nihče! Tajnik. «Kmetijska Zadruga« v Trstu sporoča vsem svojim članom in odjemalcem, da so vsa naročena semena že prispela. Semena so najboljše kakovosti ^rede kalji-vosti in čistosti. Cenf. odjemalci jih lahko dobijo po konkurenčno nizkih cenah v skladišču Via Kafffneria 7. Iz trlalkesa ifvlienla Odmevi roparskega umora v menjalnici Bo-lalfio. Šofer Josip Pecchiar, — o katerem govore nekateri meščani, da je bil v zvezi z zločinci, drugi zopet, da jc nedolžen, — je stopil po pretresljivem umoru v menjalnici Bolaffio v ulici Dante Alighieri v ospredje zanimanja. Kakor znano, je bil šofer že večkrat zaslišan. Toda vsakikrat je izjavi! eno in isto. ♦ ♦ ♦ Stari uradnik v menjalnici Bolatfio Zaccutti, ki se je nahajal zu časa umora v menjalnici, je izjavil, da so se pojavili v prostoru trije zločinci, četrti je moral stali pri vratih. Druj^e priče so zopet trdile, da so bili štirje, dočim je Scrfer Pecchiar izjavil, da sta stopila v njegov avtomobil samo dva potnika, ki sta po dovršenem činu izstopila v ulici Fabio Sevcro, Iz tega je razvidno, da sta se pripeljala dva zločinca z avtomobilom pred Bolaffijevo menjalnico, druga dva sta pa čakala pred njo. Potemtakem so trije stopili v menjalnico, četrti je pa stal pred vrati in vohunil. Po storjenem umoru sta planila dva zločinca v Pecchiarjev avtomobil, druga dva sta jo pa mahnila po drugi poti. Neki mladenič je izjavil, da se je nahajal na dan umora okoli 2'30 v ulici Fabio Severo, Tedaj je zapazil rudeč avtomobil, s katerega je pokukal sumljiv neznanec. Kmalu potem je pridrvel po isti ulici drug avtomobil, s Katerega sta izstopila dva neznanca. Eden je zakrival z robcem lice. Oba sta nato stopila v rdeč avtomobil. Poslednji je oddrvel proti Op-činam. Iz tega je torej razvidno, da so bih tolovaji domenjeni, da se počakajo v ulici Fabio Severo in se z drugim avtomobilom odpeljejo v določeni kraj. Policijske preiskave sc vedno nadaljujejo, toda do sedaj brez uspeha. ■» ♦ ♦ Včeraj popoldne se je vršil pogreb umorjenega Ezia Bolaffia. Pogreba se je udeležila ogromno število BcMijevih prijateljev, znancev, sorodnikov in občinstva. Kruta mati. Pred nsdolgim Časom smo por--čali v našem listu, da se je naš^l na nekem Iravniku v ulici Navali novorojenček. be.j smo izvedeli, da je aretirala policija kruto »noter, ki se piše Virgmija Provedam, stanujoč i v ulici Giambatisia Carli. Provcdamjcva ,e trdila, da je nedolžna. Toda priče so dokazale, da ie kriva, . Tatvbui, Preteklo noč so vdrli neznam tatovi v manufakturno trgovino Micr 6c v tdid Trento in odnesli za 20.000 hr raznovrs,- nTb*b8ilgsc je. Krojač Anton Airhm-ycr, sta-„ujoč v ulici dei Cunicoii št. 7, se je obesit pred snočnjim v svojem stanovanju Domači so ga našli že mrtvega; Dozdeva se. da si ,e vzel življenje radi neozdravljive bolezni. Neznanka na vodnjaka. Bilo ,e pred včerajšnjim pozno po noči, ko se je vračal neki gospod iz mesta po ozki, samotni u-lici Calvola proti domu. Gospod je dospel malone na konec omenjene ulice. Tedaj je zapazil na desni strani ulice onstran meter visokega zida žensko razkustranih las, ki je stala na vodnjaku in skusala na vsak način dvigniti lesen pokrov. V gospodu se jc vzbudil sum da namerava neznanka skočiti v globoki vodnjak Hotel jo je na vsak način resiti: preskočil je zid, stopil k njej, jo prijel za roko m ji dejal s tresočim, komaj slišnim glasom: — Gospodična ... Kaj delate tu ob tej ?°Neznanka, mladenka — kostanjevih las __ v šestnajstih letih, mu je dolgo zrla v oči, a besedice si ni upala izpregovonti. _ Kaj vam je gospodična? Vi jočete... — jo je vprašal v drugič gospod. Mladenka je globoko vzdihnila, kakor da se hoče otresti notranje bolesti, in nato na glas zaplakala, kakor otrok... Gospod jo je pomiril, nato je dejala mladenka še vedno z iokavim klasom: »EDINOST« — Nimarna več obstanka na svetu« Vr- Je pač tudi v Gorici mnogo ljudi, ki so spo- Strani III. gla se bom v vodnjak ,.. Pri teh besedah se je skušala izviti iz gospodovih rok in skočiti v vodnjak. To-fla on je zbral skupaj vse moči in jo zadržal, da ni skočila v vodnjak. — Gospodična, vi ste blazni . . . Povejte ... povejte, kaj vas žene do tega koraka. In mladenka mu je odgovorila, da mu tega ne more povedati, sicer bi to povečalo njeno žalost. Qospod jo je potolažil ?a pregovori!, da je zapustila nesrečno me« slo in šla dotnov, kjer so jo pričakovali stariši v velikih skrbeh. Vesti z Goriškega Občinske volitve v Na brezini. Občinske volitve so se vršile povsem mirno1. Izvoljenih E' i 10 Slovencev in 5 Italijanov, Zadnjih bi ne ilo toliko izvoljenih, da se ni na predvečer volitev naša stvar vsled nerodnosti nekaterih domačinov po nepotrebnem malo pokvarila. Volitve ▼ Podgori. Potek volitev je bil nad yse miren. To pot so se komunisti prav dostojno vedli. Le nekaj njih laških pristašev je od časa do Časa rabilo kake grozilne besede. Nasilstvo pa res niso izvajali. Vidi se pa, da imajo slovenski konrunisti veliko več izobrazbe nego njih laški sodrugi. Sami so se zgražali tiad početjem te mladine, ki je že v noči pred volitvami prav grdo pomazala čisto nove hiše. Pričakujemo od treznejših mož, da bodo v bodoče zabranili tako početje, ki ne dela časti toobeni stranki. Sedaj pa na delo! Z večino približno 120 glasov nad komunisti Bo bili izvoljeni sledeči kandidati slovenske narodne stranke: Ivan Bensa, Štefan Brecanf, Mohor Domini-fio, Jožef Fige!, Inž. Franc Fogar, Anton LJravnar, Anton Klančič, Josip Klavčič, Miha Marinič, Valentin Miklus, Josip Nemec, Andrej Paglavec, Franc Primožič, Henrik Sošol, Anton Terpin, Albin Terčič. — Komunisti dobe štiri može. Iz Vrtojbe. V nedeljo dne 22. januarja J 922 pb 1. pop. ima «Slov, Čitalnica^ svoj redni Iet-fci občni zbor v društvenih prostorih. Odbor. Volilni boj v Gorici postaja med Italijani tu pa tam precej hud. Celo uredniki nasprotnih si glasil so se začeli po stari, ne samo časnikarski metodi, med seboj napadali. Tako je Člavni urednik lita < La voce d!sonzo» Carlo uigi Bozzi napadel na cesti glavnega urednika lista cII popolo Friulano-, seveda z besedami. Gospoda sta se ločila s prijaznim: «Crc-linila in «-0 che idiota!^ S tem stvar žc ni končana. Urednik «La Voces se je hvalil v neki kavarni, da je urednika od Dante Alighieri« v ul, G. Corsi 1. 14. sekcija: šola v ul. R. Manna 7, 15. sekcija: šola v ul. S. Anastasio 13. 16. sekcija; mestni ženski licej »Riccar-doPitteri« v uL S. Anastasio 15. 17. sekcija: šola v ul. F, Rismondo 8. 18. sekcija: šola v ul. S. Francesco d* As-sisi 42. 19. sekcija: šola v ul. S. Francesco d'As-sisi 25. 20. sekcija: šola v ul. P. Kaudler 4. 21. sekcija: šola v ul. G. Gatteri 3. 22. sekcija: šola v ul. Ugo Polonio 4. 23. sekcija: realka s Galileo Galilei« v ul. Ugo Polonio 6. 24. sekcija: obrtna šola v ul. C, Battisti štev. 31. 25. sekcija: šola v ul. U. Foscolo 13. 26. sekcija: šola v ul. Parini 1. 27. sekcija: šola v ul. delTIstituto 14. 28. sekcija: otroški vrtec v ul. A. Man-zoni 14. 29. sekcija: frančiškanski rikreatorij v ul. D, Rossetti 38. 30. sekcija: otroški vrtec v ul. A. Man-zoni 14. 31. sekcija: šola v uL Donadoni 20. 32. sekcija: šola v ul. Donadoni 22. 33. sekcija: šola v ul, Media 2. 34. sekcija; šola v ul. Ferriera 1. 35. sekcija: otroški vrtec v ul. dei Pal-iini 2. 36. sekcija: mestna realka »L. da Vinci« v ul. P. Veronese 1. 37. sekcija: otroški vrtec v ul. Anteno-rci 14. 38. sekcija: šola v ul. A. Vespucci 2. 39. sekcija: šola v ul. Scuola nuova 14. 40. sekcija: šola v ul. della Basiia 2. 41. sekcija: šola v Largo del Pestalozzi štev, 1. 42. sekcija: šola v ul. delTIstria 22. 43. sekcija: otroški vrtec v Gornji Čar-boli pol. štev, 386. 44. sekcija: italijanska šola v Skednju poL štev. 46. 45. sekcija: Legin rikreatorij v Skednju pol. štev. 183. 46. sekcija: šola na Kalinari, Sv. M. M. sp. pol. štev. 1141. • 47. sekcija: Vlila Sartorio, Sv. M. M. gor. pol. štev, 722. 48. sekcija: ViHa Sartorio, Sv. M. M. gor. pol. štev. 722. 49. sckcija: občinski rikreatorij »G. Pa-dovan« v ul. Settefontane 216 (vhod z desne). . 50. sekcija: občinski rikreatorij »G. Padovan« v ul. Settefontane 216 (vhod z leve). 51. sekcija: občinski rekreatonj na Kja-dinu (Sv. Alojzii), 52. sekcija: občinski rikreatorij v ul. dello Scegtio, Vrdela pol. štev. 8. 53. sekcija: slovenska šola na Vrdeli pol. štev, 911 (vhod z desne), 54. sekcija: slovenska šola na Vrdeli pol. štev. 911 (vhod z leve). 55. sekcija: italijanska šola na Vrdeli. 56. sekcija: ženski licej t>R. Pitteri« v ul. Commerciale 24. 57. sekcija: otroški vrtec v Rojanu pol, štev. 22 (Vicolo delle Rose). 58. sekcija: slovenska šola v Rojanu, Greta pol. štev. 1. 59. sekcija: italijanska iiola v Rojanu, Greta pol. štev. 1 (vhod v ul, Giacinti). 60. sekcija: italijanska ljudska šola v Barkovljah pol. štev. 50. 61. sekcija: Ijduska šola v Sv. Križu pol. štev. 233. 62. sekcija: ljudska šola na Opčinah pol. štev. 483. 63. sekcija: ljudska šola na Gropadi pol. štev. 92. 64. sekcija: ženski licej s G. Carducci« v ul. Madonna del Mare 11. 65. sekcija: ljudska šola uFcndazione Morptirgo« v ul. Calvola 7. 66. sekcija: otroški vrtec v ul. dell'Asi-lo 4, II, sedež. 67. sekcija: rikreatorij za Staro mesto v ul. Castello 2. 68. sekcija: gimnazija -D, Alighieri« v ul. Trento 14. 69. sekcija: šola v ul. R. Manna 5. 70. sekcija: šola v ul. F. Rismondo 10. 71. sekcija: realka sG. Galileo« (vhod iz ul. XX. Settembre 26). 72. sekcija: šola v ul. U. Foscolo 13. 73. sekcija; šola v ul. Ferriera 1, 74. sekcija: šola v ul. Scuola nuova 12. 75. sekcija: šola v ul. delFIstria 20. 76. sekcija: občinski rikreatorij na Kja-dinu (Sv. Alojzij), II. sedež, pol. štev. 833. 77. sekcija: otroški vrtec, Vicolo S. For-tunato 1, Trst, 6. januarja 1922. Izredni komisar: Cavalieri, bodno in ni treba zato nobenih specialni!^ dovoljenj. Borzna poroiila, Tečajb _ ;; V Trsta, dne 19. januarja 1922. Jadranska banka * 130* Cesuiicli • . • • • • • • • • • • • * • • • • 288 190' Dalmatta . . . , • • • • • • • • • • • • • • Gcrolimich . , • • • * • ■ • • • • • S • • pOn Liber.i Tricstina ■ • • • • • • • • • • • • 505 LIoyd • • • • » Lussino . , , | • • • • • • • • • • • • • • taio1 • • * • • • • • • » • • • » 70 McrlinoHcIi . « • * • • • • • • • • • • • • )25 Oceanla • « • • • • • • • • • • • • • • « » 230 Premuda . , , , • • • • • • • • • • • • • • 345 Tripcovicii • • • • • • • * • • • • * • • • • ii6o Ampelea • . • • • • • • • • « • • • • • • • (500 Cement Datmatla « • • • a • • • • • » • ■ 330 Cement Spalato • • n « • • • • • • • • » « • 26:) Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 18. januarja 1922. ogrske fcroke ,...»» avstrijslto-nemškc krone . češkoslovaške krone . • dinarji . « •..,», lejl marke •*•..«••» doterji francoski franki , . • « švicarski frank* , , , , angleški tnntl ptpirnali, angleški funti, zlati . . capoleoni....... * « » » —. 3.— 3J.V -.39.---.41 38.50.- 39.25 32,-.— 33. -10.50.— 17.75 1215— 13.15 32.65 — 22.63 187.50.— 1— .—4 47.-S6.75- 97.25 111.50.—II 3.5 so vprašali zopet nestrpni poslušalci. «Jaz sem plul za očetom na •— klavir ju». Modra barva v Londonu. Londonu ie v novejžem času silno priljubljena modi*a barva in se je poslužujejo povsod za dekoracijo modnih salonov, potniških agen-tur in elegantnih restavracij. Temne barve se sploh več ne uporabljajo in so za»o debile londonske ulice mnogo vecelejše licc. Rekord francoskega diplomata v naglici. Ta rekord je tem značilnejši, ker nuna nobenega Športnega značaja. Dosegel jo francoski politik Franklin Bouillon, kij se je vrnil v Pariz po podpisu pogodbe med turškimi nacionalisti in Francosko. Pogodba je bila podpisana 20, septembra cb 4, uri zjutraj in po 20urni debaii 6. uri istega dne je odpotoval Franklin .. avtomobilom in pregazil v snegu in blatu 400 km, predno je prišel do Črnega morja. Na potu je moral prejahati višino Ilkas. Prisedši v luko Inabov, se je vkrcah na pripravljeno torpedovko, ki ga je odpre-mila v Carigrad, oddaljen 600 km. Tod;* niti tu se francoski diplomat ni dolgo zadržal. Sexiel je takoj v vlak, ki ga je brez daljnjega ustavljanja popeljal v 3000 km oddaljeni Pariz, kamor je prispel 26. septembra zjutraj. Prepotoval je torej v 6 dneh razdaljo 4000 km, pr; čemer je najbolj zanimivo dejstvo, da je v normalnih okolncstih potrebno samo za potovanje iz Angore v Mali Aziji do Črnega morja nie manj kakor 8 dni. PODLISTEK KAPITAN MARRTAT Lovif da je ostalo še dovolj prostora za ladjlno moštvo. Filip je izkazoval svojo izredno marljivost in natančnost, tako, da mu je rekel kapitan: -Mislil sem, da vzamete vse od lahke strani, ker ste prišli šele v zadnji minuti; toda zdaj, ko vas vidim pri delu, sem opazil, da skušate opraviti zamujeno delo. V teku tega poldneva ste storili mnogo več kot sem pričakoval in vesel sem, da ste prišli, čeprav sera vas pogrešaj, ko smo napolnjevali spodnje prostore; bojim se, da tam m vse tako kot bi moralo biti. Mvnheer Struis. prvi pomagač ie bil orevisok« da bi se točneje pobrigal za tako važno opravilo.* 'Obžalujem, da sem zakasni!,* je odvrnil Filip, «toda pristaviti moram, da sem takoj odpotoval, ko sem dobil pismeni odlok. > «Da, ker vemo, da st« poročeni'in imate akcije, zato vas nismo hoteli prekmalu obremeniti. Zdi se mi, da vam bodo pri prihodnji vožnji poverili poveljstvo« neke ladje, kajti pri vašem tako ogromnem premoŽenju, ki ste ga naložili v družbi, vam ta shdtba gotovo ne odide. Še danes zjutraj sem glede tega govoril z nekim starejšim poslovodjem.* Filip je bil vesel, da je naložil svoj denar pod tako ugodnimi pogoji, kajti njegova največja želja je bila postati — kapitan. Zato je pristavil, da upa, da mu pri prihodnji vožnji poverijo mesto kapitana, zadevajoč se, da bo tako naHažje uresničil svojo namero. ♦ Ne dvomim, ne dvomim, gospod Vander-decken. Že naprej vas vidim kot kapitana. Zdi se mi, da zelo radi potujete in da ste prijatelj morskega življenja.» «Res >e» je odvrnil Filip, «in dvomim, če bom kdaj drugačen.^ «$ako, kaj ne mislite nikdar začeti kaj drugega? O, tako govorite le 6edaj, sedaj ko ste še Šc mladi, krepki in polni nad— toda ko boste s časom starejši in mirnejši, boste veseli, če se na stara teta odtegnete vsema temu življenju.* «Kako močna je četa, ki jo bomo prepeljali?* je vprašal Filip. «Vsega skupaj je dvestopetinštirideset pro-stakov in šest častnikov. Ubotfi! Le malo se iih povrne in mogoče jih jpolovica ne bo več doživela prihodnjega rO)6tnega dne. To strašno podnebje. Sam sem nekoč pripeljal na ta prokleti kraj okrog tristo ljudi, od katerih jih je po šestih mesecih estalo le Bc sto[ Živih.» «To je pravzaprav umor, če sc jih pošlje tja-kaj,» je pripomnil Filip. <*Ha! Nekje morajo umreti; kaj je na tem, če se zgodi malo preje. Življenje je blađc, ki se prodaja in kupuje kot kako drugo blago. Mi odpošljemo manufakturno blago in denar, da nakupimo indijske produkte; ravno tako pa delamo tudi z ljudmi; družba pa boga ti. o «Toda ubogi vojaki trpe škodo.* «Ne, družba jih drago plača in seveda tudi drago proda,* je pripomnil kapitan in odšel k sprednjemu delu ladje. eRes jep je pomislil Filip, «oni nakupijo ljudi, od katerih si delajo dobičke, kajti tako bi zamogli brez teh ubogih revežev obdržati svoje naselbine in jih braniti pred napadi di-viakov in sovražnikov. Za kako sramotno plačilo prodajo ti pomilovanja vredni ljudje svoje življenje, za pravcato malenkost se izpostavljajo smrtonosnemu podnebju, brez upanja na povratek v domovino !•> šele čez en teden po Filipovem prihodu ie bila «Batavija? in ostalo Iadj'evje sposobno za odhod. Težko bi bilo raztolaiačiti Filipova čustva ob vstopu na ^Batavijos. Njegov duh se je neprestano pečal z usodnim ciljem njegovega potovanja, tako da se mu je zdelo vse ostalo življenje kakor bežen sen, V prepričanju, da se spet sreČaio z začarano ladio, ki bo. naibrže soct povzročila nesrečo «Batavije», pri kateri bo uničeno mogoče vse njeno moštvo, se ni mogel ubraniti morečih in težečih misli, ki so ga napravile zakrknjenega. Govoril je le malo ali nič in le toliko, kot je bilo potrebno, siccr pa se je sam sebi dozdeval podoben zločincu, ki spravlja vso svojo ckolico v nevarnost. Neznansko težko mu je bilo pri srcu, če je kedo v njegovi bližini govoril o svojih otrocih, delal načrte za bodoče srečo in slikal mirno družinsko Življenje. Pri takih prilikah se je Filip vedno zatekel v kak samoten kotiček. Nekoč se je bolel prepričati, da je njegov duh le žo^a hipne razburjenosti, on pa žrtev privida; (oda takoj si je 6pet poklical v spomin vso preteklost — o, kako jc čutil, vso grozo resnice — in si Često zabičeval, da je vsa nadzemska prikazen le delo rogajočega se satana. Toda tpet se je ozrl na relikvijo in se moral — vdati v svojo mračno usoda. Par dni po odhodu sc jc bridko kesal zakaj ni vsega povedal patru Seysenu in ga poprosil za svet, Če ni mogoče pregrešno, da sc odprav -Ija radi tega r.a pot. Toda bilq» je prepozno, kajti jadernica «Batavija» je bila še dafeč od Amsterdama in cn je moral kakorkoli žc, izpolniti svojo dolžnost. Ko se je brodovje bližalo usodnemu rtu se je njegov strah tako stopnjeval, da ni mcgcl tega nikomur prikrili. Kapitan in častniki vkr-canh čet so se zanj zelo zanimali, a so sc man trudili poizvedeti za vzrok njego e i robe. Filip se je izgovarjal z bolezni'-*, kar bi «0 še dalo verjeti, kajti njegova lica so bila flsLcs iin.il.-> »n viftrfo Stran IV. »EDINOST« V Trstu, dac 19. Januarja 192?. Dra kilometra dolga listina. Okoli 200 tisoč ameriških žen, med njimi predsed-nice* raznih ženskih organizacij, ki štejejo nad 2 milijona članic, je izročilo državnemu tajniku listino, v kateri izrekajo a-meriške žene vladi zahvalo za sklicanje razorožitvene konference v Washingtonu. Ta listina je dolga 2000 m! Namotana je na valjar in povezana z belimi trakovi, V enem mesecu je prepotovala Z • injene države, bila izpolnjena s podpisi in izročena v Washingtonu. Tudi kurioziteta med ku-riozitetami! Izkopana mamuta. V diluvijalni perijodi je živel slon, ki je bil neprimerno večji od današnjega. Kot štiriprsten slon pa ne more mamut nikakor biti prednik sedaj živečih slonov, ki so vsi peteroprstni. Vsekakor pa je mamut današnjemu slonu močno podoben. Kakor jih ima slon, tako je imel tudi mamut dva mogočna zoba, ki sta mu na vsaki strani dolgega rilca štrlela iz gobca. Mamutov napadalni zob je meril 7 m dolžine, 30 cm v premeru ter je tehtal do 80 kg. Vobče je bil mamut precej kosmat, njegova trebušna griva je bila kakih 50 cm dolga; znamenje, da je vladal tedaj hud mraz. Mamutova okostja se najdejo zlasti v severni Sibiriji vsepovsod. Včasih naletijo raziskovalci na popolnoma ohranjene živali, zakopane v večnem ledu. Prvi mamut se je našel v letu 1700. Cd vseh do sedaj izkopanih mamutov je bil za znanost največje važnosti eks-emplar, ki ga je izkopal Herz v letu 1901. ob Berezovki. Sedaj poročajo listi o novi izkc-pini. Petrcgrajska akademija ved je pred nekaj leti odposlala ekspedicijo za izkopavanje mamutskih trupel v sibirsko pokrajino Jakutsk. Dvorni svetnik Ffitzen-mayer, nač< lnik omenjene ekspedicije, je obširno poročal o izidu podjetja. Predvsem so se bile razpisale nagrade za one, ki bi našli kaku mamutovo truplo. S tem se je zbudilo med domačini Jakuti zanimanje za stvar. Kmalu so prišle v Petrograd vesti, da so se tu in tam našla trupla ogromnih slonov. Med letom 1901. in 1908. je bilo odposlanih več ekspedicij, da izkopljejo najdene živali. Prvo truplo so iz-taknili Tunguzi ob bregu Berezove desnem pritoku reke Koline, ki se izliva v Ledeno morje. Raziskovalci so po večmesečnem, skrajno napornem potovanju prispeli na lice mesta. Morali so skozi pragozdove in obsežna močvirja (tundre) pokrajine Jakutska, ki je skoraj brez prebivalcev. Ekspedicijo je vodil Pfitzenmayer. Truplo silne živali se je deloma videlo, kajti breg se je na tem mestu udri. Po dvomesečnem trudu se je raziskovalcem posrečilo izkopati žival. Truplo je biio malo-dane popolnoma ohranjeno. Okostje, koža in mehki deli — poslednji zmrznjeni — so se spravili na saneh v prioližno 6000 km oddaljeni Irkutsk, glavno mesto sosedne pokrajine, od tam pa v Petrograd. Sedem let pozneje je odila druga ekspedicija, da izkopije mamutovo truplo, ki se je našlo ob Ledenem morju v močvirju Omulah med Jano in Indigirko na bregu rečice Sangajurah. Drugi mamut ni bil tako dobro ohranjen kakor prvi. Pač pa so se našli pri drugem deli, ki so pri prvem manjkali, tako n. pr. rilec. S tem se je naše znanje o mamutu izpopolnilo. Ti dve iz-kopini Šele sta postavili naše znanje o fosilnem slonu na pravo podlago. Mali oglasi se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 ftotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor ižčt službo, plača polovično ceao. SLUŽBO KORESPONDENTA, knjigovodje ali slično sprejme za popoldne učitelj, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, italijanščine, nemščine in francoščine. Zmerne zahteve. Naslov pri upravništvu. 86 POROČNE SOBE, postelje, omare s 4 predali, vzmeti, žimnice, se prodajo po zmernih cenah. Campo Belvedere 1, Semolič, 88 HRASTOVA OMARA, izborno delo, se proda za L 300.—. Via Milano 4, I. Turk. 89 PRODAJE se u Pazinu kuća sa velikem dvorištem, dvoranom i Štalom «Narodni Dom» na najljepšoj poziciji u sredini grada. Obratiti se na ravnateljstvo »Hrvatske Čitao- nice,T!> 87 CEPLJENE TRTE pripeljem v soboto 21, t. m. v Rojan. Forčič 90 KROJAČNICA Avgust Stular, uL S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu, 9 ZLATO is erebrce krone plaCam ve* kol