80. mm.
f um * pneMKk. ti mu mi.
XU1L leto.
.Slovenski Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen
tio leto......K 24 —
■>ol leta.......• 12*—
etrt leta.......•   6*—
i mesec .......   v   2*—
v upravnist\u prejtman
celo leto......K 22* -
pol leta........H —
četrt leta......., 5*50
na mesec........ 1 90
svecsr Is
lnserati veljajo   petero^ topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka veli* 10
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo i Knaflova altca it. 9, (I. nadstropje levo), telsfea šL
Sj pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
it. Sft.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za A v stro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—-
pol leta........13*
četrt leta.......,   6 50
na mesec.......» 230
za Nemčijo:
celo leto.......K 28*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-
Vprašanjem glede inseratov' naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka tfpravaistTo: Kaafieva ulica it t, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. S5
za slov. srednje šole.
Naučno   ministrstvo   je z odlokom od 25. oktobra 1907t št. 2575, s v rim se dovoljuje   slovenski učni
- za nekatere predmete tudi v -.lih razredih naših gimnazij, odlo-
. da se morajo n-atematika, zgo-vina in zeinljepisje tudi nadalje u če vati v nemščini.
Ta izjema se od već strani ute-ijuje s tem, da se masi učenci bolj z*irijo v nemščini.   Toda   uspehi v vm ozim so pri   današnjem duševni zpolozcuju   mladine   m nase ;*vnosti minimalni in posledica je,
- ■ uče učenci predmetov z neje-.' in jih le preradi zanemarjajo.
V-led tega trpi njihovo znanje predata (in slovenščine), v nemščini pa be le malenkostno. Z i »žirom nato so tdo venski zgo-larji in matematičar ji že v za--r. 1908. 1. sestavili spomenico, v ■iteri - temeljitimi razlogi do&azu-potrebo.   da    se    imajo   tudi ti d meti      matematika, zgodovina /emljepisje — v višjih primnazij-ib razredih učiti slovenski. (Glej slov. Narod"   od   29. sept. 1909 in venca« od 28. sept. 1909.)
In   že 12. febr. 1906. I. se je po-nna anketa, sklicana v zadevi spilja, slovenskih učnih knjig, pod seđstvom   »t. ravnatelja \Vies-~ja   -oglasno izrekla za sloven-4: i pouk v vseh   predmetih tudi na išji s:ininazijt.    Ravno tako «o uči-ki zbori vseh štirih utrakvistio-državnih   gimnazij   na Kranjem že za šolsko   lelo 1908-9 in za 1909'10 predlagali slovenščino učni   jezik za vse predmete tudi \*»eh višjih razredih. Vendar se od ri višjih šolskih oblasti tej upra-ni zahtevi še vedno ni ugodilo. >iato pa je potrebno, da store gg. »vni poslanci pri najvišji naučni nemudoma odločne korake, <• zadevo brez odlašanja naredbe-r»otom definitivno uredi v oznanili islu.   raku   da se z novim in    letom    1910 11 začno v V. razredu j>oučevatj vsi predme-< razven nemščine seveda) — s ]j<kin« učnim jezikom, oziroma pouk matematike v slovenšči-hdaljnje tudi v VI. razredu!
Ako bi se to ne zgodilo, bi bilo s slovensko   srednješedstvo tako* ' ubito. Kajti učne knjige za V. ' -o vse dotiskan«- in odobrene.
večinoma ze tudi za VI. razred (matematične d«»tiskane že za vse razrede). Kdo bi še naj nadalje učne knjige pisal in zalagal, ako se končno z njimi polnijo le skladišča tiskam in knjigarn!
Št. 10891.
Slav. uredništvu  »Slov. Naroda«
v Ljubljani.
Glede na uvodni članek, ki ga jv priobčil »Slovenec« v svoji 7b\ št. z dne 6. aprila t. I. prosim Vas, da vsem nepristransko sodečim v pojasnilo blagovolite priobčiti t a-le:
»Zapisnik,
sestavljen v pisarni c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani, dne 7. aprila 1910.
Navzoča: Nižje }K>dpisana.
Prečita se uvodni članek št. 76 dnevnika »Slovenec« pod zamrlavjem »Sodoma v »Paradižu««.
Gospod nadučitelj Josip Korošec, voditelj dijaške počitniške naselbine v »Zatišju« v letu 1909 povprašam kaj da ve na ta članek povedati, zlasti kako da je imel urejeno nadzorovanje v »Zatišji«. podaje nastopno izjavo na zapisnik:
Meni o dejanjih, ki jih je učitelj C. kot uadzorovatelj v ^Zatišju« neki zagrešil, in radi katerih je bil, koi sem sedaj izvedel obsojen, ni bilo prav nič znanega. Tudi nisem imol najmanjšega povoda sumiti, <\a se v ;-Zatišju^ godi kaj uenravnega.
Nadzorovanje imel sen t urejeno v srni sin §§ 2. in 5. službenega in domačega reda. Ker je bilo t>,* v Zatišju - lani cele počituioe. torej pri dečkih in deklieah. moško in žensko nadzorstvo in ker se je to nadzorstvo menjavalo, bilo je neizogibno, da so nadzorovali dečke na d zoro vatel ji in nad zorova tel j iee. in ravuotako deklice tudi nadznrovatclji in n adzc.ro va-teljice. — vse to pa le ob dnevnem času. pri vsakdanjem havilu.
Spalnice je i mrla mladina zas< , nadzorstvo pa aopet po spolu ločeno zase. Spalnice otrok so se nadzoro i le le takoj ob uri počitka ali v prav izrednih okoliščinah — bolezen, nevihta itd. — v tem pogledu, če je vse v redu. Nikdar pu o takih prilik:h ni nastopal nadzorovatelj aH nad o-rovateljiea, ki sta imela službo, >am, oziroma   Farna,   marveč   v mojem
spremstvu. Radi tega so me celo nir-zeli.
Kopelj — edina dnevna možna prilika za kako takšno dejanje — nje nadzorstvo sta bili pa tako urejeni, da je bila mladina, ki se je kopala, skupno od vseh službujočih nadzorovana. Dečki ko deklice so imeli brez izjeme vedno predpisano kopalno obleko na sebi. Skrbno nadzorstvo bi bilo tudi vsako nezgodo lahko takoj preprečilo. Tu ni bilo nobenega povoda sploh kdaj vmes posezati. Obnašanje dečkov in deklic je bilo povsod vzorno, kolikor zamorem iz lastne izkušnje izjavljati kot odgovorni voditelj. Isto velja o vsem nadzorstvenem osobju.
Izjavljam torej še enkrat, da ves čas, kar sem vodil lani počitniško naselbino, nisem imel nobenega, niti najmanjšega povoda o kaki nekorektnosti nadzorstvenega osobja napram mladim v smislu §§ 2. in 5. domačega službenega reda postopati.
Dejanje nadzorov«telja C, označeno v zeroraj navedenem članku, mi je bilo uekaj čisto novega in me je osupnilo ter mi je popolna uganka. Edina možnost, da bi bil C. dejanja zagrešil lahko, se mi vidi sedaj naknadno ta, da je to storil podnevi na deklicah, ki so tnpatam vsled glavobola ali zobobola ob sprehodih ostale doma. če takrat ni oii v službi. Pa se mi tudi ne zdi verjetna.
Sklenjeno, prečitano, prav!
K. Lah 1. r. mag. svetnik.
Jo*. Korošce L r.  voditelj naselbine Zatišje 1. 1909.«
Zahvaljujoč Vas na tej prijaznosti ostajam z odličnim spoštovanjem "dani
Iv. Hribar.
Ločitev no KoroSkem.
}Y»d tem naslovom prinaša, zadnja »Straža« članek, ki je sicer pi-sau z namenom sumničiti naprednjake, v katerem pa odkrito priznava, da je. narodno - napredna stranka na Koroškem velikega pomena za koroško slovenstvo. To priznanje naših nasprotnikov nas zelo veseli. Iz izvajani »Straže« same sledi, da je bila že nujna potreba, da se ustanovi sloveii.-ka napredna stranka na Koroškem. »Straža« piše doslovno: »Za Štajercijance in podobne ljudi ni bodočnosti . . . To pa slovenski liberal-
LISTEK.
DUHOVIM pismo.
i.i^ai Mirko V. B r e z o v n i k.
Sedel sem   nekoč v kavarni in • ličal sem se Čitanja. Gledal sem iljard,   štel   na tihem poeme in -•in i ral posamezne udarce. Kar stopi k meni   star   in ljnb e.   katerega že dolgo nisem vi-
Ti tukaj?« 1 ►pravkL«
In slišim,   da si ožen.>en pnja-
Kako se ti godi.-<
O j deseta nebesa — srečen sem
ateij.«
Živiš pae medene tedne . . .« Pogledal me je visoko; kaj boš, -   ne vps
In kako je prišlo, povej mi? na naglem!«
Treba bo precej daleč nazaj, da "deva do zae-etka **' storije. Ce te e dolgočasi pa poalnšaj! ..."
Kakor ve*,   sem napravil lani *rhiji rigoroz in poatal   sem doktor ^sra zdravilstva.   Par   dni sem se " klatil tu okoli, potem pa sem šel v oHno, kjer sem se do dobra spo-rl študija   - vrag   ga   vzemi — mučeno glavo in od Inmpanja leno "!o. Potem pa sem se podal na potonje v Rim.
Od nekdaj je že tako.   da človek
rad prenaša svojo jezo na povsem nedolžne Ijndi in predmete. Komaj sem prišel vTrst. sem se zač*d grabiti za la«e, radi — no recimo — radi lastne nerodnosti.
Stvar je bila namreč ta-le: osrečevala me je ljubezen najl**pšeg« in na jI jubeznivejš*-tra žensk Agp bitja ko sem bil ^e tukaj. Tuje mi lK>di jo imenovati, ali barvo njenih oči in las. Zadostovalo bo. če ti povem, da sem jo dolgo časa imenoval »dušo svojega življenja<'. In vendar se nisem jezil, ko mi je po preteku tega časa rekel star prijatelj: »Res zelo si bil neumen . . .«
Poslala mi je nazaj v^a moja pisma in odpotovala v ... no vseeno kam. Jaz sam nisem več mislil na to, da bi ji vrnil njena. Ko je zazijalo med nama brezdno in sva imela zadnji sestanek, sem bil pripravljen ji povrniti pisma, a ker so potem prišle še druge okoliščina, sem kratkomalo sklenil, da jih obdržim.
Glej in ravno ta pisma so me tako razburila, da sem se grabil v Trstu za laae. Pustil sem jih doma v pisalni mizi in ključe tudi — kako lahko pride do njih mati, hiaina ali kdor že bodi. Pred odhodom pa sem jih pozabil uničiti.
Ves iz sebe aem bil, ko sem se jih spomnil. Samega sebe me je bilo sram. Moja neprevidnost in lah-komišljenost lahko kompromitira žensko, ki ni grenila v ničemer drugem, kakor, da mi je darovala svoje zaupanje in mi ni dal« nikakega po-
voda, da bi imel vzroka prezirati prvo dolžnost vsakega korektnega moža: diskretnost.
Kmalu sem sklenil, da se povrnem nemudoma domov, dasiravno me je z neodoljivo silo vleklo naprej proti jugu. Poslušal sem vest in dru-jtri dan sem bil doma.
Ker nekdanja me je ljubila zelo, da,vedel sem celo, da ni ljubila nobenega tako kot mene.
Kako iznenađenje. Kaj? Ti? Zakaj Tako kmalu? To ti je bilo vpraševanje, ki ni imelo časa čakati na odgovor. Komaj sem prepričal skrbno mater, da. se mi ni zgodilo ničesar. S trudom le sem jo pomiril. Z dobro h lin je no egalnostjo sem ji rekel nekako tako-le: prosim, daj spraviti prtljago v mojo sobo.
»Gotovo, hotel boš počivati. Hu-gon . . . Linči »pravite kovčeg gospodu doktorju v sobo število 4.
»Reci hočeš število 2., draga mama«, sem jo opozoril.
»Na, Hugon, število 4. Tam boš sedaj stanoval.
»Oprosti vendar, moja sobo je druga.. .«
»Preje da, a sedaj ne več.«
»Kako to?« sem vprašal radovedno in vznemirjeno obenem.
»Ker stanuje v tvoji prejšnji sobi Dora ...«
To je bila moja sestrična, krasna, ljubezniva stvar z zlatimi kodri, modrimi, globokimi očmi, zobmi kakor biseri is z nebeškim smehom. Glej iu ravno njo so nastanili v
ci dobro vedo. Štajercijanstvo bo, ko bo doseglo vrhunec, začelo padati in se bo moralo prilagoditi zdravemu ljudskemu jedru, ki se bo razvijalo narodno. Prelevilo se bo pa štajercijanstvo v slovensko liberatstvo, kar je na prvi pogled jasno. Saj Štajerci janca od liberalea bistveno prav nič ne loči, razun to, da se prvi čuti za Nerm>a. ker ima od tega dobiček; ko ne bo imel profita od tega, bo zopet Slovenec.« — To so odkrite besede. Vendar se je našel med klerika lei človek, ki si upa javno povedati, »da »e bo moralo Štajercijan-stvo prilagoditi zdravemu ljudskemu jedru, ki se bo razvijalo narodno, da se bo prelevilo v slovensko liberal-stvo.« Hvala prijatelji za priznanje, da je slovensko liberalstvo na Koroškem zdravo ljudsko jedro, ki se razvija narodno. Dalje piše »Straža«: Zato pa koroški slovenski liberalni kolovodje negujejo to zvezo: štajer-cijanci so najboljši lekruti za liberalno stranko. (Klerikalne duše seveda žele, da bi se ti Štajercijanci popolnoma potopili v nemškem morju.) Med Štajerci janci je precej slovenske inteligence, učitelji, veleposestniki, župani itd., ti bodo prvi dan, ko se znebi slovenska dežela nemške nadoblasti, »z zastavo in muzi ko« prestopili s slovensko napredno stranko. Tisti pa, ki so že s tremi četrtinami srca bili pri Nemcih, jim bodo sledili, saj bodo »Frei-*«iiina<; pri slovenskih liberalcih ravno toliko, če ne še več, kakor v nemškem tabo ni uživa H in ga mogli udejsvovati . . . Slovenski liberalci s svojega stališča či*to pametno de-fojo, ko se vežejo z nemškutarji«. Da. da. gospoda klerikalna! Pametno jc to delo ne samo z našega, marveč *e mnogo bolj z narodnega stališča, >aj sami priznavate, da bo vse nemškutarstvo drlo nazaj v slovenski tabor. In to bo naša zmaga, zrnata napredne narodne misli. Kar se tiče dretja ljudstva, po liberalcih pa povemo »Straži«, da dret je ljudstva še ni nikdar tako cvetelo, kakor pod nadvlado klerikalnih mogotcev. »Ko bo klerikalno dret je doseglo svoj vrhunec, takrat se bo slovensko ljudstvo prilagodilo zdravemu, narodno razvijajočemu se ljudskemu jedru, prilagodilo se bo slovenskemu i liberalstvu . kar je na prvi pogled jasno.;
ji sobi! Ona je lahko brskala po predalih moje pisalne mize; to je bilo neznosno.
In že mi je prišla naproti. S sladkim nasmehom mi je ponudila roko v pozdrav. Bil sem popolnoma zbegan. Poglobil sem se v njene oči in skušal iz njih čitati, če ne govori iz njih iižaljenost in gnus, katerega bi morala čutiti. Če bi bila brala pisma . .. Ker nek t lan ja me je ljubila zelo. dokler niso prišle vmes tretje, lažnjive osebe. »Solnce mojega življenja — ti moje vse« itd. to je bila skala njenih ljubezenskih čuv-stev. Če je pač vse to čitala Dora.
Bila je mirua in resna. »Bog te živi Hugon!« Nič več. In v moji roki je ležala njena nežna, sladka ročica.
»Pa vendar, katero brezdno je globokejše. kakor žensko srce,« pravi psalroist. Kaj pa, če je vendarle brala? Ediuo sredstvo, ki mi da lahko gotovost je: priti v njeno sobo.
Njena soba! Kako sladke harmonije so v teh besedah, če se gre za svetišče dekleta, katerega si poznal, ko je nosilo še kratka krila, da so jo zvečer, ko se je igrala na vrtu pikali v noge komarji,da je prestopicala in tolkla, kot mlad konjiček. A vseeno mi je bilo! Vdreti sem hotel v to svetišče.
Pojdi Hugon, da ti pokažem, kako lepo sem aranžirala tvojo sobo.
Poosebljana nedolžnost je prihitela na pomoč pokvarjenosti.
Z gracijovnim in elastičnim ko-
Parlament.
Zasedanje posl. zbornice.   — Sprememba dnevnega reda.   — Glasov* čeških listov.
Glede od »Slov. Enote« namera« vanc spremembe dnevnega reda izjavlja »Poljska korespondenca/-, da bodo vsi taki poskusi brezuspešni. Ukrenilo se je baje vse potrebno, da ostane pri dnevnem redu, ki g-a predlaga predsednik zbornice, in po katerem je prva točka dnevnega red??, posojilna predloga.
Skoro vsi češki listi pišejo v, uvodnih člankih o bližajočem se zasedanju posl. zbornice in predvsem o nameri »Slov. Enote« spremeniti dnevni red. »Nar. listvv. pišejo med dr.: »Nikjer še ni zapisano, da je (Bilinski namreč) že gotovo zavzel prvo točko dnevnega reda; do četrtka je šc pol tedna, in v parlament-nih bitkah so pred glasovanjem odločale 2e četrt, ure . . . Denimo pa, d» se posreči Bilinskemu doseči oarlu-mentno razpravljanje svojega posojila, kakšen bo nasledek? Po menja to solvenco vlade do jeseni, podaljšanje njenega življenja za par mesecev, nje parlamentna situacija pa ne bo niti za las boljša,«
BezlkSBU
Vstaja v Albaniji.   —   Konflikt n-i holgnrsko-turški meji.
Iz Sadri je brzojavi! vodja Ar-uavtov sultanu: »Zbiranja v Prištini imajo namen doseči olajšave prt plačevanju davkov in obdržati arabske črke za albanski jezik. Ce so Albanci streljali na vojake, se je to zgodilo v obrambi, ker so vojaki napadli.«
Ministrski svet je sklenit > pomočjo vojaštva vpeljati nameravane reforme v najkrajšem času z vso eneržijo. Vodje vstaje bodo postavljeni pred vojaško sodišče. V bel-srrajskih političnih krogih sodijo, da bo Turčija prav kmalu zadušila vstajo.
Pariški »Tempe« piše. da se kuje države ne bodo vtikale v vstajo v Albaniji. Najbolj pazno zasledujeta albanske stvari že od nekdaj Avstro-Ogrska in Italija. Vendar no bo noben poskušala v kalnem ribariti. Dunaj polaga važnost na dobro razmerje s Porto in isto željo ima Rin». Zato se ni bati, da postane albansk« vprašanje internacionalno.
rakom je šla pred menoj in jaz grešnik sem ji sledil. Polascalo se me je nekaj strahu sličnega. A imeti s<*m hotel pisma.
Začudil sem se, ko sem zagleda) svojo nekdanjo sobo. Omamen vonj je dremal tam, kjer so se. prej valile fantastične forme cigaretnega dimu. Pisalna miza je stala na starem prostoru*
»Prosim Dora, prinesi mi kozarec vode!« Nekoliko nekavalirsko je bilo sicer — a namen posvečuje sredstva.
Komaj so se zaprla vrata za nje* sem planil k mizi. Vedel sem za predal. Z mrzličnim razvnetjem sem ga odprl: nič — prazno . . .
Dora se je vrnila z vodo. Pouu dila mi je konfekt. kazala mi je album, govorila in smejala se je takti ljubko kot nekdaj. A jaz sem jo poslušal Je na pol. Pisma, ta vražja pisma mi niso dala miru. Jih je li našla f Skrila, ali sežgala t Bil sem popolnoma zbegan.
Z izgovorom sem se odstranil. Na hodniku sem srečal svojo teto. Pri prvem pozdravu me je pogledala nekam pomenljivo in mi zapretila s prstom.
»Pojdi z menoj!« je rekla in me porinila v svojo sobo, kjer je odprla predal in mi dala paket pisem. »Ka. pa to? Ti malopridnež!«
Sveti Cuciknajp! bila so moji, pisma in rešen sem bil skrbi in muk.
»Na srečo sem si dejala«, je nadaljevala, da se ne sme postiti mla-
V soboto je bil spet nov konflikt na bolgareko-turški meji. Bolgarski ministrski svet se je s temi stvarmi pedal in je sklenil odrediti
vse potrebno, da se taki konflikti ne bodo več ponavljali. Vlad* bo čim naj preje resila mejna vprašanja.
OtJlnl zbor Jromflili-nesa ixutW\
V soboto zvečer se je vršil redni občni zbor »Dramatičnega društva«, ki se sicer ni odlikoval s posebno številno udeležbo, ki pa je bil vendar zanimiv in važen; saj se je na njem reševala usoda slovenskega gledališča,
Otvoril je občni zb«n* podpred-sedik g. Milavec. pozdravil je navzoče in se v toplih besedah spominjal umrlega dr. Karla Bleivviesa-Trsteniškega, ki je dolgo vrsto let nesebično deloval v korist »Dramatičnega društva«. Izrekel je dalje zahvalo dež. odboru oz. dež. zboru, ki je prepustil dež. gledališče društvu v uporabo, mestni občini ljubljanski za velikodušno subvencijo in slednjič časopisju.
Društveni tajnik g. Jančigaj omenja, da je — ko društvo ni več moglo voditi gledališča — priskočila na pomoč mestna občina, ki je v svojo oskrb prevzela vse finance gledališča in je nastavila plačanega ravnatelja. Predstave pa se vrše pod firmo »Dram. društva«. Sezona se ni končala z deficitom. Stanje je neiz-premenjeno; torej je tudi prihodnje leto mestna občina pripravljena prevzeti ^ed al išče na svoja ramena.
je tudi za prihodnjo sezo-
n
Dež.
no oddal gledališče »Dram. društvu« pod tem pogojem, da bo po en zastopnik dež. odbora v intendanci in v odboru »Dram. društva«, in da društvo prepusti dva dni na mesec za drage predstave.
Društveni blagajnik g. Rozman "pove. da je bilo dohodkov 300 K, troškov pa 299; ostane torej 1 K. Za blagajnika intendance poroča gosp. Jančigaj. Dohodkov je bilo 149.851 kron 75 v med temi abonma na sedeže 8394 K. lo-že 11.992 K. dohodki od predstav 66.895 K. subvencija mesta 26.000 K. Stroškov pa je bilo .148.905 K *4 v med drusrim služnina 65.213 K, režija 19.201 K, luč 5069 kron, gc "oa 15.814 K. Ostane torej 803 K 71 v. Prebitek bi bil pa še mnogo večji, ko bi se ne bilo porabilo okoli 6000 K od subvencije za sezono 1909/10 že v sezoni 1908/09.
Nato otvori podpredsednik gosp. Milavec debato o vprašanju eksistence slovenskega gledališča. »Dramatično društvo« nima samo nobenih sredstev. Reši naj se torej vprašanje, ali naj še nadalje obstoja slovensko gledališče in kdo naj era vodi. »Dram. društvo< ga ne more voditi, ker nima ne sredstev in ne kredita. Novi odbor naj stopi z mestno občino v nova pogajanja,
O. prof. Kobal pravi, naj »Dramatično društvo« tudi letos napravi z mestno občino pogodbo, da ona zopet nastavi ravnatelja in vzame v zaščito vse denarne posle. »Dram. <ir.« pa naj obdrži le firmo kot lani. Po tej poti nai bi slovensko gledališče sploh prešlo v upravo mestne občine.
G. dr. Tavčar pravi, da je bilo lani dosti opozicije v občinskem svetu, ko je bilo v debati gledališko vprašanje,   kajti lani je bilo splošno
dega, nepokvarjenega dekleta v sobo, kjer so stanovali prej možje tvojih let, ne da bi se preje vse natančno preiskalo.
Objel sem jo in ji povedal vse. Bil sem nepopisno srečen.
Minul je teden od tega dogodka. Nekega jutra, ko sem ravno vstal, som zapazil papir pri špranji vrat pri tleh porinjon v sobo. Radoveden sem ga pobral. Pismo! Odprem: »Ljubi moj Hugon — zakaj ne poveš tega mamil
Uganka. »Tega« — kaj vendar? Saj vendar nisem rekel ničesar, kaj naj torej ponovim njeni materi.
Čakal sem do obeda. Na potu t .je sem srečal Doro. Hotel sem jo nagovoriti — a rdeča kakor škrlat in s povešeno glavo mi je dala v roko pismo še peta je: »Tu imaš tvoje pismo in govori z mamo!«
»Moje pismo?« Hitel sem na vrt. Chela! Da bilo je moje pismo in
— a zakaj mnogo besed! Glasilo se je: »Sladka mana, cvet rezede — obožujem in ljubim te brez mej. Re-
- i, da si moja in jaz bom blažen.«
Bilo je prvo pismo, ki sem ga pisal — nekdanji. Zdrknilo je za predal pisalne mize, padlo na tla in tam ga je našla Dora, meneč, da je namenjeno njej. Zato torej: govori z mamo.
In glej, govoril sem z njeno mamo in sem poročil Doro ter jo obožujem in sem najsrečnejši zakonski mož na svetu.«
»Si pač hvaležen ljubavnim pismom ?« sem dostavil.
»Brezmejno, ker ona so izvor moje sreče . . .«
prepričanje, da slovenskega gledališča ni mogoče voditi brez prisnanjk-ljaja.  Letos se je pa pokazalo, sla je
stvar je treba v poste vat i: lani mar-ea smešeča je »manjkale denarje in vnelo se je 0000 K na račun letošnje subvencije; snio se je srn letošnjo sezono izplačalo faktična le 10.000 K. Ko hi imeli eelo subvencijo 26.000 K bi bil velik prebitek. To je tembolj važno, ker je godba dražja. Za sezono 1910 11 se izplača cela suhvenci j*, in pri teh razmerah se bo stvar dala veliko ložje urediti. Za leto 1910 11 naj zopet prevzame vodstvo mestna občina in naj morda se prevratne tudi garancijo za morebitni sezonski dolg sezone 1910/11. V teku tpga leta naj se napravijo nadaljnt koraki. Gledališče naj se prepusti mesto »Dram. društvu« naravnost mestni občini; in slednjič naj mestna občina kupi od »Dram. društva« ves inventar, garderobo, arhiv za ceno, s katero bo mogoče pokriti ves dolg društva. Za vse to se bo gotovo dala dobiti v obč. svetu večina. Saj je deficit »Dram. društva« v primeri z ogromnimi primanjkljaji drugih gledališč malenkosten.
G. sod. svetnik Milčinski priporoča, da se sklene lanska pogodba z dostavkom, da mestna občina garantira tudi za event. sezonski deficit.
G. župan Hribar se ne strinja s tem, da se ta dodatek izrecno povda-ri. Razume se to samo ob sebi; če se pa to izrecno povdari, bi morda ravnateljstvo postopalo potratno.
G. E. Kristan omenja sklepe popoldanske odborove seje. Sklenilo se je z mestno občino napraviti pogodbo kot lani, z dodatkom o deficitu, in naprositi mestno obrino, da kupi inventar.
Slednjič predlaga g. dr. Tavčar, raj se sklene z mestno občino isti pakt kakor lani, naprositi jo, naj prevzame — če mogoče — že letos vso skrb za gledališče sama in kupi ves inventar, knjižnico in garderobo.
Ta predloc je sprejet.
Slede volitve. Izvoljeni so z vzklikom za predsednika g .Milavec, za odbornike pa gospodje: ravn. Go-vekar. prof. Juvančič. prof. Kobal, pisatelj Koder in dr. Tavčar.
Nato predsednik zaključi občni zbor. _
Občni zbor Jlarotlnj (l-
tcln:ce".
Včeraj popoldne se je vršil v mali dvorani »Nar. doma« občni zbor ljubljanske »Narodne čitalnice«. Občni zbor ni pokazal nič vesele ^like. Otvoril ga je g. ravnatelj Pire, spominja se zaslug umrlega predsednika dr. Karla Bleiweisa Trsteni-škega za čitalnico, omenja, da se delovanje čitalnice mora gibati v naj-skromnejših mejah, kajti število članov rapidno pada. Včasih jih je bilo 400, še lani okoli 180, letos pa komaj se 150. Naraščaja ni nobenega; mlada inteligenea se društva ogiblje. Proti društvu vlada velika animoziteta.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bilo 5 sej. Lanski plesni venček se ni obnesel — plesali so menda samo 3 pari — zato je veseli čni odsek letos resicniral na vse zabavne priredbe. Srednješolec m se je prepustila za njih plese mala dvorana brezplačno pod pogojem, da so plesalke le hčerke čitaln nih članov, tega pa srednješolci niso upoštevali, zato je blagajnik izvajal svoje konsekvenee.
Dohodkov je bilo preteklo leto 8493 K, stroškov pa 8355 K, preostanka je torej 138 K. Društvena aktiva znašajo 10.258 K, pasiva 5655 K; čistega premoženja je 4603 kron. Proračun izkazuje dohodkov 8080 K, stroškov pa 8061 K; torej prebitka 19 K.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. sod. nadsv. v p. Viš-nikar, v odbor pa g. dr. Ažman, dvorni svetnik dr. Ferjančič, notar Hudo-vemik, dr. Kersnik, mag. svetn. Lah. prof. Macher. Mejač, podpolk. v p. Milavec, dr. Tekavčič in Vesel. Pregledniki so pa gospodje Dečman, Rojnik in inžen. Turk.
Slednjič izreče g. predsednik Višnikar zahvalo g. ravnatelju Pireu za vodstvo poslov in zakljubi nato občni zbor.
Dnevne vesti.
-4- Izvrševala! odbor narodno, napredne stranke javlja, da se je v oklicu glede kandidatov za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet pomotoma priobčilo ime gospoda ing. Šege ter da je kandidat narod-no-napredne stranke v III. volilnem razredu poleg dosedanjih dveh občinskih svetovalcev Franea Mallvja in Josipa Kozaka gospod e« kr. aaeV inžener v tobačni tovarni Pavel K o b 1 e r.
+ Ispsovsl se je. Strahovita blamaža, s katero se je končala klerikalna sleparija s podtaknjenim ko-
munikejem zaradi laike pravne fa-knitete. Je hmd ■ siril na klerikalna stranko. Zapet enkrat je slovenska javnost spoznala intrigaatetvo in sa-
vratnost teh ljudi. Dober teden smo posvetili rakrink* vanju klerikalnih zavratnosti in sesetk in spravili smo na slan stvari, spravili na dan dejstva« ki so vzbudila občno senzacijo. Klerikalci niso mogli odgovoriti niti ena same si tarna besede, niti enega dejstva niso mogli ovreči, vse je pribito in dokazano. Ker pa ne morejo nič ugovarjati, nič ovreči, nič dokazati, pa — nanje jo. Tako psujejo, kakor svinjski pastirji na ogrski pusti. Vso svojo jezo so koncentrirali na dr. Ploja. Njega sovražijo, ker po svojih zmožnostih, po svoji delavnosti in po svojem vplivu vso klerikalno družbo desetkrat v žep spravi. A kako bedasto, kako idijotsko je to psovanje. Človek se nad temi izbruhi še jeziti ne more, samo smeje se jim, ker so izbruhi onemogle zavisti in duševne i m potence. Manea la forza, je enkrat vzkliknil dr. Snsteršič in danes mu ta vzklik porogljivo kličemo v spomin. Psovanje njegovega glasila priča, da nima moči za resno bojevanje v tej stvari in da se sam čuti totalno poraženega.
-f- Ne ugovarjamo. »Slovenec« pravi v svoji sobotni številki: »Ker na Kranjskem toliko oslov politiko dela, so se pa še biki splašili.« Kakor znano, delajo dandanes na Kranjskem klerikalci politiko, kajti klerikalci imajo veČino v deželnem zboru, v deželnem odboru in veliko večino med kranjskimi državnimi poslanci. Će torej »Slovenec« te ljudi, ki delajo na Kranjskem politi 1 o, proglasa za osle, mu ne bomo ugovarjali; svoje ljudi bo »Slovenec« že poznal!
-j- V senci bajonetov. Na Jesenicah je bil včeraj klerikalen shod, na katerem je govoril dr. Susteršič. Ker ni imel nič pametnega povedati, je zabavljal in zmerjal. Pripeljal se je na shod z avtomobilom, varovali pa so ga žandarji, ki jih je vlada z različnih krajev nalašč v ta namen poslala na Jesenice.
4- Kdo postane škof v Trstu t Iz Gorice nam pišejo: V dnevni vesti pod tem naslovom omenja »Slovenski Narod« v soboto, da je bil goriški prost, Faidutti, poklican brzojavno v Rim, da se sodi, da se mu ponudi mesto tržaškega škofa in da je Faidutti Italijan, a poštenjak, ter da bi bil kot škof tudi Slovencem pravičen. Kar je povedano tu in še dalje v notici, odgovarja resnici, samo popraviti treba trditev, da je Faidutti Italijan. V resnici je namreč Faidutti beneški Slovenec, sin slovenskih staršev, s katerimi je občeval le slovensko, perfektno in jako rad govori slovensko. Res je, da je nekoč v laškem Vidmu opeval Gari-baldija v laških verzih, ali v Gorico je prišel kot slovenski duhovnik. Laški naeijonalci mu očitajo slovenstvo ob volitvah dan na dan. V laški tabor ga je porinil kardinal Missia, ki je videl v njem talentiranega organizatorja ter mu oddelil za politično delo Gorico in Furlani-jo. Prišel je Faidutti v goriški mestni zastop, v deželni in državni zbor. Laški naeijonalci bi se ga strašno radi otresli, ker upajo, da bo potem konec klerikalne stranke v Furlani-ji. Ali ti upi so upravičeni le toliko časa, dokler živi stari Pajer; ko umrje ta, nastane kaos na političnem laškem polju na Goriškem in morda se klerikalci še ojačijo.
-f Kolonsko vprašanje na Goriškem. Vršijo se konference. Določeno je bilo, da mora ad hoc izbrani odsek preštudirati zakonski načrt o kolonskem vprašanju do konca meseca marca, ali sedaj smo sredi aprila, pa ta načrt Se vedno ni preštudiran. Zgodilo se je celo nekaj nepričakovanega. Oglasil se je v seji zastopnik furlanskih kolonov Pinat, ter rekel, da naj se sploh opusti promotri vanje predloženega zakonskega načrta, ker da je tak, da bi le še poostril razmerje med koloni in gospodarji, in pušča odprto pot ode-rušivu. Na slovenski strani vlada še precejšnja edinost glede kolonskega vprašanja, na laški strani pa se kažejo laški liberalni gospodarji docela nasprotne dobri rešitvi tega perečega vprašanja.
-|- Promocija. Gospod inr. Albert Kramer, bivši predsednik eksekutive narodno - radikalnega di-jaštva, bo v četrtek, dne 14. aprila na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava. — Čestitamo!
+ Spremembe pri jnžni železnici. Postajenačelnik v St. Petm, J os. Gostile, je imenovan za prometnega kontrolorja sa Zidani most. Sedanji postajenačelnik, Ivan Arhar v Divači pride v St Peter. Za posta je načelnika v Divači je imenovan Karel Gabrijel, revident pri prometnem inspektoratu v Trstu. — Koncipist prt premetnem ravnatelj-stvn na Dunaju, dr. Aleksander F a*
tnr, je premeščen k prometnemu inspektoratu v Trst. Revident Jakob Prek v Trstu je imenovan za po-sUjenačelnika v Vvseniei na Štajerskem. Asistent, Friderik Perne, v Divači je premeščen v Trbovlje.
— Napredno gospodarske društva aa šentjakobski okraj je imelo včeraj dopoldne pri Rastoharjn na Karlovški eesti zelo dobro obiskan občni zbor, katerega je počastil s svojo navzočnostjo župan in državni poslanec gosp. Ivan Hribar. — V svojem pozdravnem nagovora se spominja društveni predsednik gosp. Fran Bergant zamrlih članov, ter poudarja, da se je vsled posredovanja društva že marsikaj koristnega storilo za šentjakobski okraj. Poročilo o društvenem delovanju za preteklo leto poda društveni tajnik gosp. Matija Rode. Da je društvo neobhodno potrebno, priča že njegovo vsestransko delovanje. Poleg 12 rednih odborovih sej, se je vršilo več mesečnih sestankov. Društvo je sklicalo sedem shodov za volilce šentjakobskega okraja, ki so bili vsi prav dobro obiskani. Poročilo omenja obrtno ter ljudsko šolo, ki se je bas te dni pričela graditi. O stvari se je itak že večkrat pisalo ter tudi ja no razpravljalo, zato pribijemo tukaj samo dejstvo, da se ima šentjakobski okraj zahvaliti v prvi vrsti »Naprednemu gospodarskemu društvu«, da se zgradi ljudska šola na Prulab. Tudi za most z Opekarske ceste na Prule se je društvo neprestano potegovalo, ravno tako za i>o-daljšanje vodovoda, za zboljšanje razsvetljave, za kanalizacijo itd. — Marsikaki upravičeni želji Šentja-kobčanov se je ugodilo, upati je, da so izpolnijo tudi druge zahteve, kadar bo to mogoče. — Število dru-štvenikov se je v preteklem letu pomnožilo za 40, tako da šteje društvo danes 120 članov. — Društveni odbor se je vsestransko trudil v gospodarskem oziru za koristi šentjakobskega okraja, v političnem oziru pa, da ohrani ta okraj kot trdnjavo narodno - napredne misli v Ljubljani. — Iz poročila blagajnika gosp. Val. Kopitarja je razvidno, da je imelo društvo koncem minulega poslovnega leta 835 K 39 vin. čistega premoženja, in sicer brez inventarja. — Pri na to vršečih se voltivah so bili izvoljeni sledeči gospodje: za predsednika: Fran Bergant; za pod predsednika: Josip P 1 a n k a r; za tajnika: Matija Rode; za njegovega namestnika: Peter Šterk; za blagajnika: Zdravko Kopitar; za namestnika: Fran Mole; za odbornike: Fran Š v i g e 1 j, Anton Liko z a r, Vid B r a t u š in Ivan Zaje; za namestnike: Fran Ba-b i č, Valentin Golob, Leon Pogačnik, Lovro Šare in Rudolf S k u 1 j; za pregledovalce računov: Alojzij Jesenko, Mihael Majcen in Josip Zupančič. — Med slučajnostmi predlaga gosp. Ivan Pust, da pristopi društvo z ozirom na podlo klerikalno gonjo proti družbi sv. Cirila in Metoda k obrambnemu skladu z 200 K. — Gosp. Kopitar pozdravlja predlog, ter predlaga, da se plača ta znesek v štirih letnih obrokih po 50 K. Rešitev o tem predlogu se prepušča odboru. — Na predlog gosp. Stuhlija se je takoj nabral med društveniki prvi obrok v znesku 50 K. — Na različne želje gosp. Kluna pojasni gosp. župan Iv. Hribar, da je storil mestni magistrat toliko za šentjakobski okraj, kakor za noben drugi. Nemogočih stvari se ne sme zahtevati. Če bi hotela mestna občina storiti vse, kar se od nje zahteva, potem bi morala imeti zlato jamo, ali pa bi ji morala vlada dovoliti, da si nakuje denarja, kolikor bi ga rabila. Podaljšanje vodovoda po ižanski cesti bi veljalo občino 168.000 K, posestniki pa bi plačevali od tega vodovoda letnih 78 K. Gospod župan opozarja na to. da bi veljal most z Opekarske ceste na Prule 15—20.000 K več, če se zgradi preje, nego so dovršena osuševalna dela. Kanalizacija v šentjakobskem okraju je potrebna in mestni stavbni urad že izdeluje potrebne načrte. Tudi na Prulah se bodo napravili potrebni kanali. Sploh se mora priznati, da ima Ljubljana zazidane v kanalih ogromne tisočake, česar pa seveda nihče ne vidi. Tudi glede trotoarja na Starem trgu se bo potrebno ukrenilo. — Zborovalci so bili s pojasnilom gospoda župana zelo zadovoljni; priredili so mn prav živahno ovacijo. — V svojem zaključnem govoru poudarja predsednik gosp. Bergant, da le napredni občinski zastop bo v dovoljni meri skrbel sa občane, dočim so klerikalci v deželnem zboru pokazali, da je njih edini namen, uničiti napredne občine. Končuje z besedami gosp. Kluna: »Ni ga Imela ln ne bo ga Imela bela LJubljana takega tanana, kot Je sedenji župan, gospod Ivan Hribar!« Hrupno ploskanje in dolgotrajni iivio - klici so pričali, da so enakega mnenja vsi mnogostevil-
Narodna delavska organiza« eija v Ljubljani je v soboto zvečer priredila v areni »Narodnega doma' družinski večer z istim   sporedom, kakor 4. aprila. Priznati se mora, da tako marljivih, za narodno stvar na v dušenih članov nima nobeno dru štvo, nobena druga slovenska orga nizacija.   Po trudapolnem dnevno delu se zbirajo naši mladeniči v dni štvenih prostorih večer za večero n kjer se z največjo vnemo posvečaj o kulturnemu delu sebi v korist, ljub ljanskemu občinstvu in celemu sl< venskemu narodu.    Ali ima kater slovensko društvo tako požrtvova] ne, tako nesebične člane? DvominK Zato pa je storilo   narodno oheiv stvo samo svojo dolžnost, da je tur' v soboto do zadnjega kotička napo nilo areno   »Narodnega   doma«. -Tajnik N. D. O., g. Škerlj, je poudar jal v svojem pozdravnem govoru, le v kulturnem delu je spas sloves skega naroda. Ne s hujskanjem,mai več s kulturnim delom hoče napra viti N. D. O. iz svojih članov pop< i ne ljudi, popolne Slovence tako, di niti eden od njih ne bo izgubljen ? slovenstvo. Ne gledamo na žrtve; n, gledamo niti na levo, niti na desno; naša pot gre naprej k velikemu ei lju, k zedinjenju slovenskega dela v stva na narodni podlagi. Burno pl< skanje in navdušeni   živio - klici sledili navdušenim besedam govor nikovim. — Drama «Na smrt obs i jeni« je bila uprizorjena še ninok-bolje, nego prvikrat. Vsi igralci s< bili na svojem mestu. Zlasti pohval no je omeniti Al. Drenovca, ki je o zadnje igre zelo napredoval   in pa Štruklja v tretjem dejanju. Kako rečeno, vsi igralci so se potrudili, do so napravili iz svojih vlog značaj* kakršne   vidimo v življenju. Tik! mali »nemškutarčki» so dobro dela li. Dasi so na vse grlo kričali svo; »heil,« vemo, da bije v njih krepko slovensko srce. — »Morilci v Kravi; dolini« so izzvali mnogo prisrčne::, smeha. Vendar pa mislimo, da je b:i Peter Bucek malo preveč bucka-t — Največje   priznanje pa zasluži! neumorni tamburaši, ki so z izbi-nini tamburanjem razveseljevali občinstvo, po predstavah pa mladi ple soči svet.
— Koncert »Glasbene Matice«, V torek, dne 19. aprila se ponov; koncert »Glasbene Matice« z deloma spremnjenim sporedom. Ponovi * na mnogo prigovarjanje onih,ki dne 9. marca niso dobili nobenega prostora več. Ponovitev je šele zdaj možna, ker gospod c. kr. dvom: operni pevec. Julij Betetto, ni dobi' preje dopusta.
— Občni zbor pevskega drušh »Slovan« se včeraj zaradi nepricak« vanih ovir ni mogel vršiti. Vršil ? bo prihodnjo nedeljo.
— Vsem gostilničarjem, ki inu jo nabiralnike družbe sv. Cirila in Metoda smo že naznanili, da so po nekod prevzeli podružnični odV>: izpraznjevanje in odpošiljanje denarje glavni družbi. Od dotičnih od borov pa je tudi pričakovati, da da; v ta namen določenim zaupnikon izkaznico s podpisom predsednika : štampiljo. Zgodilo se je namreč področju šentjakobsko - trnovsk moške podružnice v Ljubljani,
je gostilničar nabiralnik skril pra. gospodom, ki ga je prišel izprazni češ, da moža nič ne pozna.
— Društvo zdravnikov ti Kranjskem. Mesečno zborovanje o dne 14. aprila ob 6. zvečer v deželi bolnici: 1. Dr. Avranovič, sekundi rij: Demonstracija Finsen - Beinesc vega aparata. 2. Demonstracije.
— Podporno društvo na II. dn gimnaziji je imelo včeraj, v nedelj ob 10. dopoldne svoj ustanovni odčd zbor v konferenčni sobi tega zavoda Zbralo se je precejšnje število čla nov, da so pod predsedstvom ravna telja dr. J. Bezjaka odobrili dru štvena pravila in volili odbor. P* pravilih je predsednik društvu t* časni gimnazijski ravnatelj; v odl< pa so se volili 4 člani, in sicer dva gospoda izmed vnanjih rednih \ul' g. c. kr. blag. of icial Fr. B r e g a u I in g. Ivan Ženko, uradnik pri f-kr. okrajnem glavarstvu, in dva pry fesorja, gg. dr. Ivan T e r t n i k j* dr. Alojzij M e r h a r. Predseduj dr. Bezjak je izrazil željo, da to tako potrebno društvo našlo dovolj podpornikov, in je navzoče naproti da bi vsak v svojem krogu vzbudi' zanimanje za društvo, ki ima bk-namen, gmotno podpirati revno Sol' sko mladino. Doslej se je priglasil 90 rednih in 2 ustanovna člana.
— Društvu za otroško vars*vJ ln mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani je neimenovan blag P1 jatelj zapuščene in zanemarjene medine naklonil 500 K.
— Alt nI to p rek upo vanje živil' Piše se nam: Magistrat je izdal stro ge naredbe glede preknpovanja živif na trgu. Zgodaj v jutro hodijo n^1 ljudje po mesnem trgu in pokupi^ vse najboljše meso, da se odpošlje v drage kraje (Opatijo!), tako, da n« katerih vrst mesa ni dobiti na trgu
/
jcun za orag aenar ne. xaico prefcu-po vanje presega že vse meje! Kako pa pridemo do tega,   da nam taki
prekupovalei mesnin dražijo na trgu mesnino, ko je že itak vse tako drago. In poleg tega tudi vse boljše meso pokupijo in odnesejo! Prosimo torej od pomoči!
— Prememba posesti. Hišo na Starem trgu, last g. Benedikta, je kupil g. Štefan Klun za 36.000 K.
2upnik na Šmarni gori leži v agonijji in je pričakovati vsak čas katastrofe.
Zagorski »šramel kvartet« priredi v nedeljo 17. t. m. v Litiji koncert v prid družbi sv. Cirila in Metoda v prostorih g. R. Šribarja (na }>ošti>. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejmejo.
Nesreča v preiuogokopu. V soboto se je v premogokopu v Št. Janžu ponesrečil delavec Alojzij Škoti a. Ko je rini? voz pred seboj, je v veliki naglici podrl podpore na kar -e je usul nanj premog in ga ubil. Obležal je mrtev na mestu.
Službeni jubilej. Iz Rake nam poročajo: Tukajšnja poštarica gospa Pranja Otoničar je praznovala 9. t. m. 401etnico svojega službovanja. — 1 'e>titamo»'
Od nabora v Metliki. V četrtek in petek se je vršil v Metliki vojaški nabor. Izmed poklicanih fantov jih e .»rišlo 101 in je lilo potrjenih 28 semindvajeet). Povabilu se ni od-va]o. ozir. se ni moglo odzvati 243 »antov, ker si služijo borni kruh v vmeriki in drugod v tujini. Gotovo > to najboljše moči. ki se selijo v *ujino.   domača gruda pa kaže gola *-ebra.  Bela  Krajina  boleha najbolj na    i~se!jovanju mladib moči v tu-
Čuki — ubijalci? Xa Veliko so-oto -ta r-tala na trgu v Radovljici amkašnji posojil nični uradnik Anton Praprotnik in posestnik ter gostilničar Ivan Kleindienst.   član radovljiškega »Čuka« in brat znanega upnika    Klein d i e n s t a. Med em     pridejo     mimo radovljiški Čuki«, ki so bili namenjeni v cer-kev, da se udeleže procesije. Kot do-!er   znanec se obrne Praprotnik h ivieindienstu    rekoč:    »Čuki gredo. Kje imaš pa ti svoj kroj?« Na te besedo udari Kleindienst Prapromika s tako močjo po glavi, da se je zgrudil ter začel bljuvati kri. Praprotnika so >pravili doniov v posteljo ter poklicali zdravnika, kateremu se je še-eez poldrugo uro posrečilo, da je oškodovancu ustavil kri. Včeraj je Vnton Praprotnik umrl. zapustivši •no   in dva nepreskrbljena otroka, bodo    Praprotnikovo truplo raztelesili, da se dožene, kaj je prouzročilo njegovo smrt.   Ker sta radovljiška zdravnika baje izjavila, da e bil Praprotnik simulant, se ude-^ži raztelesenja vsled želje pokojni-ove   žene tudi dr. vitez BIeiweis iz Ljubljane.
Društvu   za otroško varstvo in iladinsko skrb v Idriji je blag do-ik naklonil dar 20 K v častni »in na umrlega notarja g. Janka F| u d o v e m i k a.
Kanonik in dekan dr. Lavoslav ^orec 5>voječasni urednik
Slovenskega Go:-j>odarja< .    — poje častni občan občine Nova cer-»ri Celju, kjer že "25 let župniku je.
Celjske šolske  sestre so pričele iti v otroškem vrtcu gojenke in   Najnovejša učna me-
'oda!
Posojilnica v Šmarju pri Jelkah pošlje Ciril - Metodovi družbi jOO K v obrambni sklad. Vrlo!
»Učiteljsko društvo   za celjski -kraj" obhaja letos   meseca maja stiridesetletnicu   svojega obstanka ter   priredi   tozadevno slavnostno 'borovanje v Št. Jurju ob južni že-eznici.       To društvo je eno naj-ur;     [ših svoje vrste    na Sloven-?zn, ono je vselej stremilo po pra-napredku, postopalo vedno na-dno ter si steklo največ zaslug za rjranizacijo     slovenskega učitelj-\a. Učiteljsko društvo celjsko je do inicijativo ustanovitvi »Zavezi rijskih jugoslovanskih društev« r se  i»   iz njega v novejšem času cimila tudi »Zveza slovenskih stavkih    učiteljev   in   učitelji«©. — emu vrlemu društvu želimo tudi v se tako krepko   in plodonosno ovanje, kakršno je bilo doslej! Kako   delajo   Nemke za »Sud-arko«. Na slovenskem Štajerju je vse polno podružnie »Sudmarke«, kupuje slo.enska no>eMva, na karih  potem   naseljuje protestantov-r   Nemee. Ker ne dobijo v ta na-n dovolj denarja pri Nemcih, zato !-ka.jo    zlasti    nekatere spodnje-;ijerske Nemke na revne in neraz-ne slovenske delavce Ako se mož-branijo postati člani »Sudmarke«. !i    si    iz zavednosti ali gmotnih t»žirov,   potem   nadlegujejo »plemenite« nemške gospe revne slovenske /ene ter jim izvabljajo članarino za Vudmarko«. Uboga žena se seveda ue   more ustavljati imenitni gospe,
Katere   gospoo daje njenemu možu bori zaslužek. Nemci pač nimajo ai kakega čuta sa morala.    V dosego svojih nepoštenih namenov ee posle *2J*J° n«JPodlejših sredstev.
Šolska družba sv. Cirila In Me-***** na Muti prav lepo napreduje kljub velikim oviram in terorizmu od strani naših narodnih nasprotnikov. Število otrok se je znatno pomnožilo, tako da jih je sdaj že nad 'sedemdeset. Ako se slovenskim klerikalcem ne posreči uničiti naše šolske družbe, potem čaka šolo na Muti še lepa bodočnost ter postane močan jez proti prodira jočem u nemštvu.
Polom goriškega denarnega zavoda »Bane* popolare« v lanskem letu je vzbudil kolosalno senzacijo, ker so v ta polom zapletene veleod-licne osebe italijanskega tabora in ker je polom posledica sistematičnih goljufij v velikem slogu. Koliko znaša primanjkljaj. Še vedno ni natančno znano; dasi je vlada temu zavodu z državnim denarjem priskočila na pomoč, ni nikdar pojasnila, za koliko je bila banka od svojih voditeljev oškodovana. Da znaša škoda dosti več kot milijon kron, je pa gotovo. Nekaj udeležnikov pri tej slepariji, med njimi bivšega državnega in deželnega poslanca Leti assija so takrat zaprli, glavni krivec, bančni ravnatelj, Izidor Colle, pa je pravočasno odnesel pete in pobegnil čez mejo. Mož menda veliko ve, zato so ga pustili uiti. Šele, ko je celo zadevo dobilo državno pravdni-stvo v roke, >o začeli iskati tudi ubeglega bančnega ravnatelja in slučaj ga je ros prinesel pravici v roke. Colle je živel od svojega bega ]x>d tujim imenom na otoku Krfu, Mer co irn aretirali in ga -edaj pri-Ljali t Gorico, kjer se bo menda zdaj vendar enkrat pred sodiščem razkril tajinstveni polom »Bance l^opolare«.
»Lacrime per il martire del mi-
liiarismo.« Listke s takim napisom (Solze za mučenika militarizma* je bil natrosil v Gorici na dan Vseh »vetih na grob svojega sina 581etni Italijan Matteo Collazio v Gorici. Zgubil je sina pri vojakih, kjer ga je neki korporal neusmiljeno mučil. Oče ne more pozabiti sina, zato je natrosil na njegov grob polno takih listkov. Kakorhitro je goriška policija to izvedela, ga je naznanila državnemu pravdništvu. ki je obtožilo Collazija po ^ 305 k. z. Collazio je bil oproščen tožbe pred okrožnim sodiščem v Gorici, samo na globo 5 K mora plačati, ker je trosil tiskane listke na prepovedanem kraju.
Dr. Gustav Gregorin v Trstu je obhajal včeraj svoj 50. rojstni dan. Ne spominjali bi se tega v človeškem življenju kaj navadnega dogodka, toda dr. Gregorin zasluži, da se ga s hvaležnostjo spominja ob njegovi 50. letnici ne samo tržaško, marveč vse slovenstvo. Minilo je okrog 20 let, odkar je dr. Gregorin otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu, prvi med sedanjimi tržaškimi slovenskimi odvetniki. Z njegovim prihodom začela se je za tržaško slovenstvo nova doba, novo življenje. Dr. Gregorin se je boril z vso vstTajnostjo za enakopravnost slovenskega jezika pri državnih oblastih ter je dosegel v tem oziru naravnost -ijaj-ne uspehe. Neumorno se je trudil za slovensko šolstvo; povsod je bil on prvi. kjer se je šlo za slovensk šolstvo. Dr. Gregorin je pa tudi uvidel, da je treba tržaškim Slov« ncem krepke gospodarske organizacije. V tem svojem prepričanju je vztrajno deloval za gospodarsko povzdigo i svojih rojakov. Bil je takorekoč duša j pri vseh gospodarskih narodnih pod- I jot jih: pri posojilnici in njeni stavbi, pri stavbi />Narodnega doma«, pri »Jadranski banki«; pomagal je pri raznih gospodarskih zadru-
gah v tržaški okolici. Njegov najnovejši uspeh na gospodarskem polju pa je nakup Grijana in ustanovitev velike hotelske družbe. Poleg vsega tega je delal pri rajnih narodnih društvih. — Da, dr. Gregorin je mnogo žrtvoval za tržaško slovenstvo, zato mu kličemo tudi mi: Še mnogo let!
Vodja poljedelskega ministrstva, Pop, je bil v petek v Gorici in <i je ogledal različne njemu podrejene zavode in urade, med drugimi tudi slovensko kmetijsko šolo. Iz Gorice je šel v Trst, kjer se je udeležil krsta nove vojne ladje imenovane »Zrinvi«, kakor d« je bil I Zrinjski Madžar in ne Slovan.
Plačana sta bila. Ko sta v soboto I zvečer   prišla   delavca Marenko in I Štrukelj   k   svojemu gospodarju po dnevno mezdo in čakala pred hišo, je I jel   padati na nju »dež«, zmešan s j opeko.  Štruklja je opeka zadela na nos,   Marenkota pa je Jupiter plu- J vius polil s škafom vode. In bila sta plačana iz višav. 1 Žepna tatvina. Včeraj popoldne I je   bilo delavki Mariji Marovtovi v I Latermanovem  drevoreda v splošni I gnječi iz žepa ukradena denarnica« v I kateri je imela 8 K denaria, dijaku •
I t van u Primcu pa istotaao sreorna ara in kratka, alata verižica. Storilca zasledujejo.
Zaletel ee Je k Jakopičevi družini na Mir ju kanarček. Lastnik ga doni tam.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 29 Macedoncev. V Žužemberk je šlo 20, v Gradec 16, v Heb 42, v Judenburg 16, v Zeltweg pa 13 Hrvatov. V Kočevje se je odpeljalo 62 Lahov.
Izgubljeno In najdeno. Posestnik Anton Stražišar je izgubil rjavo konjsko odejo. Ga. Jožefa Jenkova je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela do 5 K denarja. Šolska učenka Marija Mat kova je izgubila zlato iglo z zamorčkom. GdČ. Viktorija Elsnerjeva je izgubila srebrno za-l>estnioo. — Dva zlata prstana sta bila izgubljena v Trnovski ali Zelniški ulici 10. t. m.     Pošten najditelj se
I prosi, da jih odda na magistratu.
»Slovenska Filharmonija« kon-
j certira jutri pri večerni predstavi Elektroradiografa »Ideal« (hotel »pri Malicu«) od tričetrt na 6. zvečer naprej.
Slovanski Jug.
— Hrvatski   sabor.   V sobotni seji hrvatskega sabora se je nadaljevala razprava o indemniteti. Prvi je govoril bivši ban grof Teodor Peja-čevič. V svojem govoru je naglašal, da ima zaupanje v vlado dr. Toma-šiča, ker nadaljuje ono politiko, ki jo je on započel. Pred vsem odobrava vladno politiko glede železničar-ske pragmatike. Na to je polemiziral z izvajanji poslanca Zagorca ter končno izjavil, da bo glasoval za in demniteto. Za Pejačevičem je govoril srbski radikalee dr. Lisavac. Najprvo je govoril o železničarski prag-matiki, na to o volilni reformi, glede katere je izjavil, da   ji njegova stranka ne bo delala nobenih zaprek, ter na to obširno razpravljal o razmerju Hrvatov in Srbov.   Med drugim je rekel, da so Hrvati in Srbi v (tniškem in genetskem oziru ena celota, vendar pa niso en narod. Govornik naglasa, da tudi on teži po narodnem edinstvu, vendar   pa to odinstvo dandanes   še   ne obstoja. Med Hrvati in Srbi   obstoji velika kulturna razlika, ker so Srbi sprejeli vzhodno, Hrvati pa zapadno kulturo. Kulturne skupnosti med Hrvati in Srbi ni, za to se smelo lahko govori, da je med Francozi in Rusi večja kulturna skupnost, kakor med Hrvati in Srbi.   Mod govorom dr. Lisavca je prišlo do hrupnega konflikta med poslancema Radićem in dr. Elegovičem, ki sta drug drugemu očitala razne pikantnosti iz obiteljskoga življenja. Zbornica je obema dala ukor, za svoj ukor je glasoval tudi Radič. Prihodnja seja je v ponedeljek dopoldne. — Odsek petorice, ki ga je izvolil proračunski odbor v svrho. da natanko prouči Rau-chovo gospodarstvo, je imel v soboto sejo ter izvolil za svoje.jra predsednika dr. Vladimira pl. Nikoliča za referenta pa dr. Šumi i na.
— Zadnji »veleizdajnlki« na svobodi. V soboto dopoldne je predložil zagovornik dr. Hinkovič sodišču nujno prošnjo, da izpusti brate Pri-bičevič iz zapora proti primerni varščini. Ker je na to popoldne poslal državni pravdnik Aceurti sodišču izjavo, da opušča na daljno kazensko nroganjenje srbskih »veleizdajnl-kov«, je sodišče izpustilo brezpogojno na svobodo zadnja dva v zaporu se nahajajoča srbska »veleizdajnika« brata Adama in Valprijann Pribiče-vio. V soboto se je torej doigral končni epilog tragikomodiie, znane pod imenom »veleizdajuiškos-a« procesa. V četrtek 7. t. m. je preteklo prav 20 mesecev, odkar sta bila narodna mučenika Pribičevič vtaknena v ječo.
— Novi brsovlak Relrrad-Solun. Ravnateljstvo turških železnic je ^nrejelo nredlog ravnateljstva srbskih državnih Železnic, da se uvede še en brzovlak na proai Belgrad-So-lun. Potreba za tak v?*k se je ž> zdavna čutila. Ravnateljstvo turških železnic je sestftvilo ž<* nov vozni red, po katerem bosta oba brzovlnka Bel-*rrad - Solun vozila preko Srbiie po dnevi. Dosadan ii brsovlak i« vozil preko Srbije večinoma po noči. tako da potniki niso imeli prilike občudovati naravne krasote moravske doline.
Pi slovanskem svetu
— V. vseslovenski kongres v Sofiji. Pripravljalni odbor za vseslovenski kongres v Sofiji je jel te dni razpošiljati vabila posamnim uglednim slovanskim politikom. Kot prvi dobe vabilo poslanci dr. Karel Kramar, ljubljanski župan Ivan Hribar, dr. Nikolaj Hlibovickij in Vaelav Klofsč.
— Draetve slovanske Tiajamne *U v Petrogradn je imelo te dni sejo, v kateri je na mesto odstopi vsa« podpredsednika Poljaka grofa Oli-iarja izvolilo Caka Veslava Hlava-ča. Nadalje je društvo sklenilo, izdajati prevode iz slovanskih literatur. I
v odoor za izdajanje te Književne revije so bili izvoljeni J. N. Milju-tin, N. V. Jaatrabov, dr. Verguc in G. G. Komarov. V prvem eešitku izidejo umotvori slovaškega pesnika Svetozara Hurban - Vazanskega, hrvatskega pisatelja Babica - Gjalske-ga in bolgarskega pesnika Ivana Vezova. Ta zvezek bo posvečen proslavi 500letnice Grunvaldske bitke, v kateri so združeni Slovani na čelu jim Poljaki izvojevali zmago nad Nemci.
Razne stvari.
* Župnik iredentist. Proti italijanskemu župniku Moradinu v Mon-
te Severo na Tirolskem je uvelo državno pravdništvo kazensko preiskavo. Župnik je obtožen, da je v šolski sobi strgal s stene cesarjevo in Ho-ferjevo sliko ter ju poteptal z nogami.
* Kaj se godi v A besi ni j i, je evropski javnosti popolnoma neznano. Danes pišejo listi, da je cesar Menelik umrl, jutri, da še živi. Najnovejše vesti pravijo, da je cesarica Taitu izginila in da je Menelik še pri življenju.
* Nesreča   z   avtomobilom. V
Neulengbachu pri Dunaju sta v soboto povabila neki šofer in mehanik tri natakarice v avtomobil. Pri nekem ovinku je avtomobil s tako silo zadel ob neko drevo, da se je ves razbil. Dve natakarici sta bili takoj mrtvi, ostali trije pa so bili poškodovani. Šoferja so zaprli.
* Nove vojne ladje. Poslanska zbornica v Washingtonu je dovolila vladi, da zgradi dve novi vojni ladiji, ki bodeta veljali šest milijonov dolarjev
Telefonska In brzojavna poročila.
Dežel nozborska   volitev   na Krasu.
Gorica, 11. aprila. Pri včerajšnji nadomestni deželnozborski volitvi je zmagal napredni kandidat dr. Gustav Gregorin s 470 glasovi proti klerikalcu Babiču, ki je dobil 392 glasov.
Gorica, 11. aprila. Razmerje glasov je tako:
Dr. G. Gregorin 3abič.
Avber	12	4
Brestovie	13	20
Brje	—	13
Du to vi je	21	10
Gabrovice	16	9
Gorjansko	11	24
Kobja glava	9	8
Kopriva	5	13
Lokev	35	1
Mavhinje	15	1
Naklo	66	11
Pleskovice	3	31
Povir	28	23
Repentabor	21	10
Rodik	14	14
Sela	5	13
Skopo	21	1
Slivno	17	—
Šenpolaj	11	1
Škrbin	11	13
Štanjel	19	18
Štejak Št ur je	10	30
	48	1
Temnica	6	36
Tom a j	23	23
Velika dolina	—	25
Vojščica	10	16
Zgonik	20	23
Novi tržaški škof Dunaj, 11. aprila. »Neues Wie-ner Tagblatt« javlja, da je imenovan za tržaškega Škofa monsignor Pera-thoner, uditore v Rimu. Perathoner je seveda trd Nemec.
Predsednik južne železnice.
Dunaj, 11. aprila. Predsednik južne železnice baron Chlumeckv je pred par dnevi nevarno obolel. Bolezen se mu je toliko preokrenila na bolje, da je že danes zapustil postelj.
Kdo bo tržaški škof?
Dunaj, 11. aprila. »Neue Freie Presse« ima poročilo iz Rima, v katerem se pripoveduje, da je cesar glede dr. Naglovega naslednika vprašal za mnenje goriškega nadškofa, ljubljanskega in po reškega škofa. Ljubljanski škof je nasvetoval nekega hrvatskega prelata, nadškof dr. Sedej Slovenca, Škof dr. Flapp pa Italijana. Vendar pa ne bo niti eden izmed teh imenovan, marveč neki Nemec* za katerega se zavzema dunajski nadškof koadjutor dr. Nagi.
Oklopni?« »Zrinski«.
Dunaj, 11. aprila. Jutri spuste v Trstu v morje novo oklopnico »Zrinjski«. K slavnosti so odpotovali v Trst nadvojvoda Fran Salvator, nad-vojvodinja Marija Velerija, vojni minister Schonaich in domobranski minister Georgi.
Rusini proti državnemu posojilu. Dunaj, 11. aprila. Načelnik ma-lomskaga kluba je izjavil, da bodo Malorusi glasovali zato, da zakonski načrt o državnem posojilu ne prida kot prva točka na dnevni red četrtkove seje.
Razpust poslanske zbornice*
Dunaj, 11. aprila. V vladnih krogih razširjajo vest, da bo vlada takoj razpustila parlament, ako državno posojilo ne pride kot prva točka na dnevni red četrtkove seje. Nove volitve bi se v tem slučaju vršile na jesen.
»Slovanska Enota«. Dunaj, 11. aprila. Parlamenta^ na komisija »Slovanske Enote« ima v sredo 13. t. m. ob 4. popoldne sejo, v kateri bo sklepala o svoji taktiki v tekočem zasedanju.
Kapitulacija Škofa dr. Marschalla. Dunaj, 11. aprila. »Montagsre-vne« javlja, da je sedaj v Jerusale-mu bivajoči pomožni škof dr. Mar-schall podpisal izjavo, da pridrži vsa svoja častna mesta in da sprejme tudi njemu namenjeni visoki red.
Slovenska šola v Aleksandriji.
Zader, 11. aprila. Vaš sobotni članek »Križev pot slovenske šole v Aleksandriji« odgovarja docela resnici, konec pa je netočen, ker je stvar že rešena in sicer na korist slovenski šoli. Sicer Vam pa pošljemo po pošti poročilo o končni rešitvi glede aleksandrijske slovenske šole.
Žrtve v Okoritu.
Budimpešta, 11. aprila. Uradno se je dognalo, da je poginilo pri požaru V Okoritu 327 oseb, 99 pa jih je bilo težko poškodovanih.
Z Ogrskega.
Budimpešta, 11. aprila. Bivši minister Kristoffy je imel v Sege. dinu shod, ki se ga je udeležilo nad 2000 oseb. Kristoffv se je v svojem govoru zavzemal za uvedbo splošne, enake in tajne volilne pravice.
Budimpešta, 11. aprila. V Debre-činu je imel grof Tisza shod, ob priliki katerega so priredili socialisti velike domonstracije proti grofu. Metali so nanj gnila jajca in kamenje. Policija je aretovala 5 oseb. Več policistov je bilo ranjenih.
Tvornica topov na Srbskem.
Bel grad, 11. aprila. »Novo Vre* me« javlja, da je srbska vlada sklenila zgraditi svojo tvornico za vlivanje topov. Vojno ministrstvo je že izdelalo dotični zakonski načrt,, ki se v kratkem predloži skupščini.
Občinske volitve na Srbskem. Bel grad, 11. aprila. Včeraj so se pričele v celi državi občinske volitve. Volitve se vrše v najlepšem redu. V Bel gradu so zmagali združeni stari in mladi radikalci. Za župana j** bil izvoljen bivši minister javnih de* mladoradikalec Kosta Glavinič.
Civilni zakon na Finskem.
Petrograd, 11. aprila. Državno tajništvo za Finsko je predložilo ministrskemu svetu zakonski načrt o uvedbi civilnega zakona.
Vstaja v Albaniji
Skoplje, 11. aprila. Na bojišče še vedno odhajajo novi voji. Največ vojske je odšlo iz Bitolja. V bližini Prištine je sedaj zbranih okrog 70 bataljonov. V Skoplju je še vedno slišati grmenje topov na severozapadn. Upornikom pri Prištini so se pridružili še Arnavti iz Ljume, Pečkenahijo in Drenice.
Skoplje, 11. aprila. Prvotno se je mislilo, da se nahaja znani četnik Isa Boljetinac pri upornikih v bližini Prištine. Temu pa ni tako. Boljetinac se nahaja s 4000 oboroženimi Albanci blizu Mitrovice in grozi napasti to mesto.
Skoplje, 11. aprila. Poveljnika turške vojske Ševki Torgat pašo so Albanci ustrelili. Ševki paša je imel z voditelji upornih Albancev sestanek na Kosovem v bližini mavsoleja sultana Murata, da od njih po izve, zakaj so se pravzaprav uprli. Na sestanek je došlo osem albanskih veli-kašev. Ko so povedali svoje mnenje, je Ševki Torgut paša pripomnil, da so njihove zahteve revolucijonarne in da bo vsled tega z največjo strogostjo postopal proti njim. V tem tre not k u je počil strel in paša se jo zgrudil mrtev na tla zadet od 6 strelov.
Skonlje, 11. aprila. Arnavti so odvzeli Turkom dva topa in uplenih 80 topni carskih konj. V bitki so ujeli 20 turških vojakov ter jih zaprli v neki utrjeni stolp.
Rasi nI vseslovenski kongres v Sofiji.
Petrograd, 11. aprila. V vsi ru« ski javnosti vlada velikansko zanimanje sa vseslovanski kongres v Sofiji. Da bo udeležba na kongresu čim večja, se je sestavil poseben odbor, ki je najel poseben paraik, na katerem ee bodo ruski udeleženci kongresa prepeljali iz Odese v Varno.
Slovansko gibanje na Ruskem. Petrograd, 11. aprila. V soboto svečar je imel ta predavanje snani slovanofil dr. Dmitrij Vergun o temi »Avstroslavizam«. Predavanje je bilo mnogobrojno obiskano. Te dni bo predaval g. J. Kancev o temi »Makedonsko vprašanje in vseslovanski kongres v Sofiji«
jlovenci, karate n oa-seimite se ob Jezikovnih mejah!
Le na ta način ojačimo slovensko stvar v ogroženih obmejnih krajih. Bas sedaj je vee ugodnih prilik za nakup gostilen, pripravnih krajev za lesno trgovino in sploh za industrijska podjetja, nadalje graščine, velikega mlina, vse na Koroškem. V Celovcu je jako ugodna hiša za vinsko trgovino, v slovečem kopališču na Štajerskem pa so na prodaj lepe vile, popolnoma obrestonosne. Rojaki, ki imate denar in podjetnega duha, pomagajte praktično reševati obmejno Slovenstvo! — Vsa pojasnila daje potov, učitelj Ante Beg v Ljubljani. Prilagati je znamko za • »dgovor.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pnsioslemšek.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. aprila 1910. Termin*
^šenica za april 1910. . . Pšenica za maj 1910 . . . Pšenica za oktober 1910. . Rrž za april 1910 .... Koruza za maj 1910 . . . Oves za april 1910    .   . .
Efektiv.
Vzdržno.
za 50 kg 13-52 za 50 ks: 13-27 za 50 kg 11 01 za 50 kg 8 60 za 50 kg 601 za 50 kg   7 26
Meteorologijo poročilo.
\tiir% 9*4 strjen
Srednji r-icut tla* TSi • mm
w    c„   Stanje   i 6 *     bar©-   5 *
g o*"* 1 metra
tj ranja
c
e S
Nebo
8 9   si. jug j oblačno
7-6 j si svzh.
7 4 p. m. svzh
II.
2. pop.1 728-9; 9-5J 9. zv.   730 7     6*1   slab jug
7. zj.
jasno
734 5
27 1 brezvetr.
Srednja predvčerajšnja temperatura 6 .norm.   8 5" in  včerajšnja 77%   norm. 87 , Padavina v 24 urah 11 mm in 0 0 mm.
roj. MST-
kelli javlja v svojem in v imenu svojih hčerk ■eleas in Osrls vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen preljubi soprog, oziroma oče, sin, brat itd., gospod
Peter Praprotnik
posojilnica! knjigovodja
dne 9. aprila 1910 ob pol 8. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se preneso dne 11. aprila ob pol 2. uri popoldne iz Predtrga na tukajšnje pokopališče in se tam polože k večnemu počitku.
Sv. maše zaduSnice se bodo služile v domači župni cerkvi.
V Radovljici, dne 10. aprila.
Zahvala.
1274
Prisrčno zahvalo izrekamo za obile dokaze srčnega sočutja povodom nenadomestne izgube naSega ljubljenega sina, oziroma brata, gosp.
Frana Korečin
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno prečastiti duhovščini in gg. usmiljenim bratom iz Kandije, okrožnemu zdravniku in primariju bolnice usmiljenih bratov v Kandiji blag. g. dr. Pet Defran-ceschiju, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku.
Radna p. Sevnici, 11 aprila 1910.
talajoca rodbina.
iate
uprava hotelskega in kopališkega podjetja
Min (iriguDi) pri min.
Zahteva se znanje slovenskega in po možnosti   drugih   slovanskih jezikov kakor tudi italijanskega, nemškega in eventuelno francoskega jezika. > ter te s  spričevali   in z naznanilom zahtev in pogojev je vložiti pri
Tržaški posojilnici in branilaici",
v Trsta
1247
Tinti umi
oženjen, vesten in diti tudi filijalko
MT IMe m 1.
Pervaame tudi mesto
Ponudbe  na  upravoistvn Naroda« pod šifro .Trgovski
GODI
nn
Lni stiimi
to
»Slov.
a
Knharlca
za orožnike, z mesečno plačo 20 kron,
n^G ZJ UJ&M PKVujf H KtltVdKVs*
lutop L Mja.
Naslov pove upravnišrvu »Slovenskega Naroda«. 1272 i
OnHiasSR W MSSStfM
Nojboje sukno » pomodnu rofriA nuditurdtla A
ANT-TOMEC
a nta 11. ninta i
tevazsukna A
salkasneje do 22. t s.
na treh koles»h, ki se rabi tudi lahko | ra prevoz blag* (7 H Pj M preda
M 1400 K. — Potor Skalar, Ljaeljaaa, ooata v Mestni lo§ 4. 1264
V najem se oMa it 7. julija 1910
dobra idoča pekarna
s popolno opravo.  vm >
frane Jožiček v Sp. MrijL
Vabilo
k
otfnsmu zboru
posojilnice h stili m-m
in sosedstvo
rcg.  zadruge z neom. poroštvom
kateri se vrši
dne 24. aprila 1910 ob 3. popoldne v posojilniški pisarni.
Kolodvorska ulica 22,1084
3 asissto od fninef a kolodvora,
je vsak dan
vso not odprti
ter se slavnemu občinstvu toplo priporoča
v trgovino z mešanim blagom na deželo. Ponudbe sprejme Ivan StTfHlOC,
1271
Po 9 K
nagača
divje peteline
in ne droge živali
po najnižji ceni
Ivan Robida. Ljohliaoa, Tržaška cesta 22
Na željo odnaša in prinaša sam domov; zadostuje naroČilo z dopisnico. 1256
OMa t prittiila
iz boljše hiše, 15 let stara, z dobro šolsko izobrazbo, tudi že nekoliko v trgovini vajena, ftaU vstopiti v kako večjo trgovino. — Več se poizve pod šifro ■STihaiSJOnt 1910" poste re-
stante, Ljubljana.
1258
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno CI°nf» dal" nmntinako vfao 372
KDč
aajboljfie aredr,tv*.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Zastonj in poštnine prosto:
Josip Storlo,
1. Potrjenje letnega računa.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Volitev nadzorstva.
4. Slučajnosti.
posestnik ta preimrani medvedi! lovec v Eoritnicah, posta Kaetak pri it. Petru
as Krasa piše sledeče:
Gospodu
Gabrijel Piccoliju
lokaraarju
▼ Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem
že vso z velikim uspehom porabil,
katero iz srca priporočam v veliko
korist vsaki družini   ter se Vam
iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleni* čic Vaše tinkture za želodee. 711
Nikdar več!
nc premenjagj mila, odkar rabim Sanj m* nn ovo Uli {no mlečno milo s lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfur.jenjah itd. II 505
Seznam  izbranih,  najboljših  del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih.
It m. KleiumavT a foi Banberg f Ljubljani.
v lepi vasi, v kateri je velik promet z lesom, ter so vsako leto 5 mesecev vojaki pri strelnih vajah, 1270
se da takoj ea račun ali v Dajem.
Potrebna je zmožnost nemškega jezika in dobra kuharica.
Ponudbe sprejme Ivan Strgulec* Cerknisa-Bakak.
1267
Lepa
Prostovoljno se proda
radi povečanja  drugega obrta dobro idoča vpeljana
trgovina
v mestu. Inventar znaša okoli 10.000 K, zs varščino je treba položiti 1000 K. Reflektira se le na resne ponudbe. Prednost imajo gg. trg. pomočniki te stroke vešči, in ki imajo veselje to stroko en gros voditi naprej. 1273 Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod vtBodOČnoarM na upravniŠtvo »Slov. Naroda«  dO 30. aprila t 1.
Ljubljana, Mestni trg 5.
5000 oblek za gospode
od 8 K naprej,
2000 površnikov za gospode
od 12 K naprej.
Ogromna izbira v najnovejši kon f okolji za damo po čudovito nizkih
conah.
1265
0. Bernatovič.
Največja in najbogatejša izbira, po jako znižanih cenah.
Se vljudno priporočam gg. botricam in boterčkom za obilen obisk z velespostovanjem
Conikl z ho darjom indl
FR. ČUDEN
var Oa trgorac v ISaStaS
Pozor kolesarji!
Močna kolesa od 110 K naprej, finejša od 150 K naprej.
6lavna zaloga „puchovihM koles
kart mana najfinajia z najlažjim tekaa
FR. ČUDEN
trgovec v Ljubljani. = Istt nflsj ii n9nv nnL —
C. kr. avstrijske  A  državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
__zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič,
lmrnirn Trbti, Beljak, jui. iel.( Gorico, dri. šel.. Trst, c kr. dri. ieL, Beljak (čem Podrosčico). Celovec
7-00 sjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudollbvo, Strasb-Topnee, Kočevje.
dopoldne« Osebni vlak v smeri: Jese-Beljak, (čer Podrosčico), Celovec, Prago. Pisirtinfi, Berlin.
irao dopoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, jnanOsa TrbrŽ, Beljak, ini. žel. Gorico, eri. iel., Trst. c. kr. dri. žel., Beljak, (čes Podrosčico), Celovec
Osebni vlak v smeri: Gro-sepije, Rndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Trbti, Beljak, jui. iel.. Gorico, ovi. sel.. Trst, c. kr. dri. ieL, Beljak, (čes Podroiico), Celovec
Osebni vlak v smeri: Triič, Trbti, Beljak, (čes Podrosčico), Prago, Drsidane, Berlin,
Osebni vlak v smeri: Grosuplje, andolfovo, Strssa-Topbcs, Kočevje,
tO psnsil. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbm, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. žel., Trst, cKr.dri.ieL, Beljak, jui. iel., (čes
v s|nnl|i
7*12 zjutraj: Osebni vlak is Berlina, Draidaa
Prage, Beljaka, jui. Sel, Trbiža, Jesenic
Gorice, Trsta, Tržiča. a>52 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Straž*
Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. »•2S  dopoldne:   Osebni vlak is Berlina
Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, jui. iel.
čes Podrosčico m Trbti, Gorice, dri. ieL,
Jesenic, Tržiča.
a-OO popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Strsio-Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
aiO popoldne: Osebni vlak is Beljaka, ju ž. iel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čes Podroiico), Gorice, drž. žel.. Trsta c. kr. di iel., Jesenic, Tržiča.
SMO zvooer: Osebni vlak is Berlina, Drai-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podro ičico), Jesenic.
n>aa zvooer: Osebni vlak is Beljaka, jui. iel., Trbiža, Celovca, Beljaka tces Podro ičico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri ieL, Jesenic, Tržiča.
0"O7 zvooer: Osebni vlak is Kočevja. Strmih Topne, Rudolfovega, Grosaplja.
H*Oa ponodl: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podrosčico), Trsta, c. kr. dri ieL, Gorice, dri. žel.. Jesenic
v Maallaao (arsavns talesalse)
zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. •0*00 dopoldne c Osebni vlak is Kamnika OtO zveoers Osebni vlak is Kamnika, Gma prihoda m odhoda so navedeni v sreds)
■W svemev. ^^seont vmn v &sshuk ovropejekom cssu
C. kr. Iriano-foleniUki ranatelistro t Trsta
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ■Ho« Stav. 8.
400.000 ki
Sntjan
mjBos on on nstB nos nr p
14
iti f Ulji
4VL
hi vTcliKtie papirje vsdi »nt
t?1
3
5570
^154
^92208