183. številka. Ljubljana, v petek 11. avgusta 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošUjatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole- frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon št. 34. Celjski izgredi. AH je Slovan v mejah naše države na svojih tleh „vogelf-:ei", da ga smejo pobijati najete druhali pri belem dnevu? To vprašanje se mora vsiliti vsakemu, kdor čita in čuje, kaj se je zgodilo predvčerajšnjim in včeraj v Celju, v tem, sredi izključno slovenskega ozemlja ležečem mestecu, katerega se je polastila tolpa rene-gatov in pritepencev, kaj se je zgodilo pred očmi oblastev, koncem 19. veka in to v pravni državi! Nemška kultura se je pokazala v vsem svojem sijaju. Pokazala se je v tem, d a s o nemčurske tolpe kakor stekli psi divjale in napadale Slovence in njihove slovanskegoste, n a s k a k o-vale „Narodni dom" in poskušale mirne ljudi pobiti in poklati. In zakaj vse to ? Samo ker so se Slovenci in Čehi poslužili svoje, v zakonu utemeljene pravice, tiste pravice, katero Nemci v Pragi in v Ljubljani zase reklamujejo, katero dejanjski uživajo v polni meri in za katere mirno in nemoteno uživanje skrbe državna oblastva z vso brezobzirnostjo, tako da se tudi najmanjši pre-grešek kaznuje kot hudodelstvo. Po dogodbah v Celju morajo ljudje dvomiti, da velja ta isti zakon, ki daje Nemcem v Pragi in v Ljubljani popolno svobodo, tudi za nas Slovence. O postopanju policije celjske in sploh o postopanju v varstvo javnega miru in reda poklicanih oblastev ne smemo pisati. Tudi golih faktov ne smemo navajati. Do-čim uživajo nemški listi popolno tiskovno svobodo, tako da smejo pisati kar hočejo, da smejo celokupni slovenski narod na najinfamnejši način zasramovati, ščuvati in lagati kakor hočejo, je bil naš list zaple njen, ker smo na naj rahlejši način grajali celjsko policijo in okrajnega glavarja celjskega. Upamo pa, da se na drugem mestu izreče primerna beseda, če ne od strani slovenskih poslancev, pa od strani čeških poslancev, in tedaj se bo čula polna in neskaljena resnica. Konstatovati pa se mora, da so bili domačini Slovenci in njihovi slovanski češki gostje tolovajski napadani in pobijani, da je po celjskih ulicah divjal popoln punt, in da je nemčarska svojat zakrivila celo dolgo vrsto najrazličnejših hudodelstev. Kako da se je to sploh moglo zgoditi, o tem seveda zopet ne moremo govoriti, prepričani pa smo, če bi se kaj tacega zgodilo v Pragi ali v Ljubljani, bi bile vse ječe prenapolnjene, dočim ni bil v Celju noben Nemec aretovan. Kako besno so divjali te v tonski junaki, kaže tragični slučaj, ki se je primeril v noči od srede na četrtek. Solicitator Bolha in učitelj Gostinčar sta po polnoči odšla iz „Nar. doma". Na potu ju je naskočila tolpa razgrajačev in ju jela pretepati. V smrtni nevarnosti, da rešita svoje živijenje, sta vzela revolverje in se ž njima branila. Kroglja je zadela renegata napadalca Poljane a, popotnika firme Wogg, in delavca Grabnarja. Poljanec je bil na smrt ranjen. Napadena Gostinčar in Bol ha sta oi>a po nemčurski tolpi strašno razmesarjena. Gostinčar je sam na smrt ranjen in prav gotovo bi bila nemčurska tolpa oba ubila, da nista imela revolverjev pri sebi. Dogodbe v Celju so evropski škandal, a največji škandal je, da so se sploh mogle primeriti, da se niso v kali zadušile. Z njimi se je do skrajnosti razburilo javno mnenje, poostrila so se stara nasprotstva in vzbudilo se je s podvojeno silo plemensko sovraštvo. Srd in jeza polnita vsako slovansko srce. Celjski dan ostane vsakemu v spominu. Danes kriče in divjajo Nemci, pijani svoje zmage, a ne pomislijo, da se na svetu prej ali slej vse maščuje. V I Jiihljaui, 11. avgusta. Novi načrti grofa Thuna. „Berliner Tageblatt" je dobil iz Budimpešte poročilo o novih načrtih grofa Thuna. Dopisnik trdi: V tukajšnjih politič nih krogih se govori, da ima grof Thun dva načrta pripravljena za slučaj, da se posreči obstrukciji zabraniti volitev delegacij. Prvi načrt obsega izpremembo ustav e v tem smislu, da bodo poslej voljeni dele gati v deželnih zborih in ne več v drž. zboru. Dopisnik pravi, da je ta načrt jalov, kajti njegove izvršitve Ogrska gotovo ne dovoli. Razen tega bi mogli Nemci tudi v deželnih zborih z obstrukcijo zabraniti volitev delegatov. Drugi načrt pa namerava sklicati le ogrske delegacije, za Avstrijo pa bi tudi glede skupnega budgeta funkcioniral § 14. Tudi temu načrtu bi se uprli Ogri radi nagodbenih zakonov iz leta 1867., ki je podlaga dualizma. Novi načrti grofa Thuna, če jih ima res kaj — kar pa jako dvomimo — so torej že naprej proglašeni mrtvimi. Srbija. Začetek obravnave proti „krivcem" atentata na Milana se je nakrat preložil na konec avgusta. Vlada hoče sklicati prej izredno zasedanje skupščine, ki naj ji vo-tira zaupanje. Zasedanje bo trajalo le par dnij. Ministrski predsednik Gjorgjevič pojde te dni v Niš, da se domeni z vladarjema. Skupščina se sestane baje 19. avgusta. Vlada je bržčas izgubila pogum, da bi izvršila svoj smrtni udarec na radikalce ter se hoče poprej prepričati, ali ima v deželi še zaupanje večine poslancev. Ko ji izreko vladni poslanci, da se strinjajo z njenimi ukrepi, bo mogel Gjorgjevič" brez skrbi podaviti voditelje radikalcev. Gjorgjevič hoče s skupščino dokazati inozemstvu, da se njegov ministrski stol nikakor še ne trese, nego da vživa še vedno najvišjo avtoriteto. S tem hočeta Gjorgjevič in Milan imponirati Rusiji in Avstro Ogrski. Armenci. Armenski patriarhat se je znova obrnil do turške vlade s prošnjo, naj vendar prekliče naredbo, vsled katere je Armencem prepovedano potovati po notranjih delih Turčije ter priti v Carigrad. One, ki pridejo iz inozemstva, in ki torej morajo iti po turškem ozemlju, ako hočejo domov, turška oblastva še vedno zapirajo. Nedavno so zaprli celo dva armenska zdravnika, ki sta došla iz Nancvja. Armenci se torej ne smejo premakniti iz svojih bivališč, ne da bi jih Turki preganjali. Velikonemška socialna demokracija. Vodstvo velikonemške socialne demokracije sklicuje shod stranke v Hanover na dan 9. oktobra. Dnevni red obsega devet točk. Zlasti važna je 7. točka, pri kateri bode poročal Avgust B e b e 1 o napadih na temeljne nazore in taktično postopanje stranke. V velikonemški socialno-demokratični stranki se je pojavil hud razkol, ki upliva tudi na postopanje avstrijskih socialnih demokratov. 9. oktober bo torej važen za razvoj nemško-avstrijske socialne demokracije. Anglija in Transvaal. Angleški parlament je bil 9. t. m. zaključen s prestolnim nagovorom, v katerem se naglasa, da je razmerje Anglije do drugih vlastij trajno prijazno. Četudi vspeh konference v Hagu ni bil popoln, je bil vender vsaj znaten. Stalno mirovno sodišče zabrani gotovo, da se vojne ne bodo več tako pogosto ponavljale, razširjenje genovske konvencije pa bode grozote vojne zmanjšalo. Položaj v Transvaalu pa je še vedno neugoden ter je nevarnost za mir v južni Afriki še vedno velika. Pogajanja se vrše" dalje. — Chamberlain je znova govoril o razmerah v Transvaalu. Povedal je, da se je angleška posadka v Natalu pomnožila ter da upa, da so vesti o odklonitvi predlaganih komisij neresnične. Chamberlain je končno dejal, da se Anglija nikakor ne uda ter da je pripravljena na vse. Tudi Transvaalci se pripravljajo na boj.Volksraad je sprejel nov zakon, s katerim se daje predsedniku republike polnomočje, da sme, kadar je nevarnost, proglasiti sam nemudoma nad deželo vojno, stanje ter so tedaj vsi prebivalci republike, med temi tudi priseljenci, dolžni, da branijo deželo. LISTEK. Pobedonoscev. (0 zapadni in vstočno-slovanski kulturi.) (Dalje.) Podobno skeptično se izraža Pobedonoscev o vrednosti moderne šole. Glavna njena hiba je, da se ozira samo na razum, nič pa na čustvo in srce; šola mora le tedaj dobro vplivati, ako je pri narodu priljubljena, če ljudstvo vidi, da mu pouk prinaša pravih koristij; dandanes gonijo vlade deco v šolo šiloma, ne da bi se dete organično razvijalo, naučilo se čitati, pisati ter računati, in kar je glavno, ljubiti Boga, roditelje in domovino, ampak da svojo glavo nabaše z različnimi nepotrebnimi, profesionalnimi zna nostmi in si jo ž njimi le zmede. Koliko zmešnjave je že provzročilo to, da se zamenja golo znanje z živim mnenjem ; -ako imam še toliko lepih idealov v glavi, ni še rečeno s tem, da jih umem in moram izvajati v praksi; k temu je treba dolge in dobre vzgoje, ne samo inte-lektuvalnega poučevanja, in vzgajati se mora v obitelji, v družabni sredini, v poklicu, seveda tudi v šoli, ali v šoli, ki obrazuje človeku vest in značaj." Svoje nazore podkreplja Pobčdonoscev v 7. poglavju z avtoriteto H. Spencerja, angleškega, še živečega filozofa. V 8. poglavju („zakon") je marsikatera dobra opomba o novem zakonodaj stvu, boljše rečeno, o fabrikaciji brez-bojnih zakonov. Zakoni dosežejo le tedaj svoj namen, ako gredo do srca in vesti ; samo strah pred kaznilnicami, samo materialna kazen pa ne more biti prava sankcija zakonov. V tem labirintu novodobnih zakonov se izpoznavajo le še po klicani sofisti, ki zapeljujejo uboge mase v temne hodnike tega labirinta, sicer pa uničuje sistem polagoma sam sebe. 9. Bolezni našega časa. (r>o.it»:»Hii Hmiiero bpcmphh). Hude levite bere zapadni kulturi Pobčdonoscev v 9. poglavju. „ Vsi so nezadovoljni v našem času, in od vednega, kroničnega nezadovoljstva prehajajo mnogi v kronično razdraženje. Proti čemu so razdraženi ? Proti svoji osodi, proti praviteljstvu (vladi), proti občestvemu redu, proti drugim ljudem, proti vsem in vsemu, razen proti sebi . . . Ljudje rastejo v črez-mernih pričakovanjih, proizhajajočih iz črez-mernega samoljubja in črezmernih, umetno narejenih potrebnosti)... V ekonomični sferi preobladuje sistem kredita. Kredit je v naš čas postal mogočnim orodjem za ustvarjenje novih vred-nostij . . . povsod se ustanavlja ta kredit, povsod se ustvarjajo s čudovito hitrostjo in lahkostjo dozdevne, nadute vrednosti." Mladi ljudje brez temeljite priprave in naobrazbe so mahoma sodniki, diplomati, postavodajalci. Vse to so le fiktivne in efemerne vrednosti, kakor v kreditnem gospodarstvu; celo" znanost se igra bolj s hipotezami, ko z neovržnimi resnicami. Vera v dogme znanstvenih principov je jedna največjih blodenj naše dobe. „Življenje ni ne nauka (znanost) ne filozofija; ona živi sama po sebi, živim organizmom; niti znanosti, niti filozofija ne gospodujejo nad življenjem, kakor nekaj zvunanjega; ona črpajo svojo vsebino iz življenja, zbirajoč, razlagajoč in objavljajoč javljenja življenja, ali čudno bi bilo misliti, da morejo objeti in izčrpati življenje z vsem njega brezkončnim raznoobrazje m, dati mu vsebino, postaviti za nje novo konstrukcijo. Niti jedne prikladne znanosti ni za življenje; niti jedna iz njih ne sestavlja nepremakljivega, brezuslovnega zakona za življenje." Nesreča našega veka. je, da usilju-jemo takošne abstraktne občne stavke priprostemu ljudstvu, kateremu je vsako pravilo pristopno samo v živi konkretni podobi; vest in čustvo mas se tako le de-moralizuje, organično življenje mehanizuje. Znamenita formula: svoboda, jednakost, bratstvo zaključuje v sebi nravni zakon v nerazdeljeni zvezi z večno idejo dolžnosti in žrtve, kakor je že dejal Krist: „Novo Vam dam zapoved, da ljubite drug drugega. Kakor sem jaz ljubil Vas, tako i Vi drug drugega ljubite." Ako pa je ona formula samo odziv mehaničnega naziranja na svet, je to potem novodobno „formalno pravo, ki veže narod med seboj in s pra-viteljstvom (vlado) po zunanjih oduošajih", in faktično se dejstvuje ne po navedeni, temveč tejle formuli: nasilje, razcepljenost, fanatizem. Kakšna je razcepljenost v naši družbi! Nezaupanje je splošno. Človek ne more več govoriti s človekom prosto iz duše. „Ta je liberalec, ta je klerikalec, oni socialist, ta-le anarhist, ta protekcionist, oni čestilec „Moskovskih Vedomostij", ta strankar „Ne-d61i" itd. itd., vzajemno sumničenje, ki potem prehaja v razdraženje," nikjer pa ni i: nosti in svobode. Atomi umstven« nravstvenih epidemij vsakega rodu 1 po vzduhu, in malokdo je tako moč se ne bi dal okužili od njih. (Dalje pr._. Dopisi S Pivke, 4. avgusta- Morda bo zanimalo tudi Sirje občinstvo, ako povemo, da je imelo včeraj .učiteljsko društvo za po stojinski okraj8 v Št. Vidu nad Vipavo svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. O ti priložnosti je društvo odkrilo nagrobni spomenik nekemu pokojnemu tovarišu. Občnega zbora se je udeležilo 23 tovarišev, učiteljev in učiteljic ter g. Starec od Sv. Tomaža na Primorskem. Tajnik Zaman iz Hrenovic je med glasnim odobravanjem prečital letno poročilo, ki je bilo vsled društvenega plodonosnega delovanja kakor še nikdar prej, zelo razsežno. Še prej je načelnik Zamik iz Trnovega pozdravil navzoče, se spominjal žalostnega dogodka v cesarski rodovini, pozdravil prisotnega društvenega častnega člana g. Dimnika iz Ljubljane in se spominjal umrlega podpornega uda g. A. Lavren-čiča iz Št. Petra. Prvemu je zbor zaklical živio! a poslednjemu, ki je bil vrl prijatelj učiteljskega društva: večnaja jemu pamjat I Blagajnik J. Trošt z Razdrtega je poročal o društvenem finančnem položaju, kažočem navzlic ogromnim troškom 130 gld. še vedno okroglih 150 gld. premoženja. Tajniku in blagajniku je občni zbor izrekel zahvalo. V društveno vodstvo so bili soglasno izvoljeni: Zamik, načelnik; A. Skala, namestnik; Fettich, tajnik; Zaman, namestnik; Trošt, blagajnik; Ver bič, pevovodja in Javoršek, namestnik. — Diuštvo šteje 40 udov, dva častna in dva podporna. Častni član g. Dimnik opozarja na veselo znamenje, da se zlasti to učiteljsko društvo lepo razvija, vendar predlaga, da bi bilo morda društveno življenje še živahnejše, ko bi se društvo razdelilo na vse štiri sodne okraje: Postojina, Trnovo, Senožeče, Vipava. — Primožič na to pojasni, da bi čvrsto stoječemu društvu ta delitev najbrž škodovala; zato precizuje Dimnikov predlog tako, naj bi se naročilo novemu odboru misliti na to, da se osnuj za vsak sodni okraj posebna sekcija. Ko se je pridružil tako for-muliranemu predlogu tudi Dimnik je bil soglasno vsprejet. Načelnik na to sklene zborovanje, spomnivši se tridesetletnice novega šolskega zakona, ki daje učiteljstvu nekaj več sape, a narodom avstrijskim domoljubno, verno in izobraženo mladino ter pojave mogoče, da zato zakličejo presveti, cesarju: Slava, kar se je zgodilo v gromo-vitem odmevu. Obed je bil v znani gostilni ,Rudolfa, kjer se je ob neopisni soparici in izborni postrežbi rekla marsikatera beseda. Izvrstna kapljica je naposled raz vezala navzlic tropični vročini vsakomur jezike. Mlada grla so privabila blizu vpok. tovariša Stef. Francelja, pesnika Fr. Žgurja iz Podrage, trgovca J. Premruta in še nekaj druzih od-ličnjakov in dijakov. Vse gibanje, napitnice in vsklikanje je kazalo, da se čuti učiteljstvo tega okraja samostojno, v svesti si svojih zaslug in dolžnosti, ter da je brez izjeme v taboru narodne stranke, kar velja zabeležiti . . . Kakor bi trenil, je vse navzoče presenetila ura razhoda. Nekateri so še izleteli v prijazno Vipavo, ostali na druge tri vetrove, a vsi v zavesti, da so s tem izkazali dragemu pokojniku dolžno čast, uči teljskemu društvu in tovarišem stanovsko dolžnost ter sebi pred svetom osvetili lice. H. Sap i en s. Trgovina. i. (Dalje.) Uzance, ki bomo govorili o njih v posameznih primerih in sodniških izrecilih, veljajo v prvi vrsti za trgovino z žitom, moko, oljem, s špiritom, kožami, hmeljem, slivami itd. in so uzance budimpeštanske borze. A vsak trgovec, ki hoče biti resen, t. j. dober trgovec, bo našel v njih sveta in koristi, ker so določila o sklepih in pošiljatvi, o plačilu, plačevanju itd., to je bistvena kupčijska določila, za vse kupčije jednaka. Izbrali smo si pa budimpeštanske uzance ne glede na mnogobrojnost njihovih določil tudi zategadelj, ker delamo z Ogrsko več i no večjih svojih kupčij *) in ker imamo torej v njih največ prakse. ,Pri kupčiji, ki se je ustmeno sklenila, zahtevata lahko oba po-godnika (t. j. kupec in prodajalec) na tisti delavni dan, ki sledi sklepu (kupcijske pogodbe) drug od drugega pismenega potrdila knpčijinega (sklepna lista, Schlussbriefe). Pismeno potrdilo mora se spisati in odposlati na pogodnika, ki ga je zahteval, vdveh dneh po prejemu dotičnoga poziva; prejemnik pa je tudidolžan pismeno potrditi knpčijski sklep, in sicer tisti dan po prejemu pismenega potrdila (po-šiljavčevega). Pismeno potrdilo (sklepni list) pisati mora vse kupčijske dogovore." (Kdor tedaj . . . itd. s sledečega lista do ... pošlje podpisanega prodajalcu.) „Ako pismenega potrdila ni v pravem času, pa pogodnik lahko: a) ali odstopi od kupčije, kakor da bi se ne bila sklenila; b) ali izvrši kupčijo na dolg mudljivca ; c) ali pa slednjič lahko po sodišču tirja, da se kupčija pismeno pripozna. V vsakem primeru pa mora svojemu sopogodniku prvi delavnik po dobi, ki je določena za pismeno potrjanje kupčijino, z rekomandi-ranim pismom naznaniti, katere pravice od a) do c) dase bo poprijel." (N. pr. tako: „Gospodu N. N. v I. Ker na moj poziv z dne .... niste poslali sklepnega pisma, naznanjam Vam s tem, da od kupčije odstopam, (a) Ali: „ . . . . da izvršim kupčijo na Vaš dolg", (b) Ali pa: a......da hočem po sodišču tirjati pismenega potrdila" (c). „Pravica iz toček b) in c) pa ugasne, ako je upravičenec v 30 dneh potem, ko je (rekomandirano) na znanje dal, ne dožene. Naznanila se lahko narejajo tudi pri borznem tajništvu." Kdor tedaj sklene kupčij sko pogodbo (kupčijo), lahko zahteva zanjo pismenega potrdila, tj. on lahko zahteva, da se zamenjata sklepnalista*) Prodajavec naj torej pošlje sklepni list že podpisan kupcu, kupec pa naj svojega pošlje podpisanega prodajalcu. Primer za slučaj: a) B. iz Žalca je kupil dne 1. aprila 1898 pri E. v S. po brzojavu deset bal hmelja, čas oddaje: konec aprila leta 1898, in zahteva v svoji sprejemni brzojavki, naj se mu vpošlje sklepno pismo. Do 3. aprila popoludne sklepnega pisma ni bilo, in dne 4. aprila naznani kupec prodajalcu z reko-mandiranim pismom (!), da odstopa od kupčije. — Na to dal je prodajalec pri notarju narediti protest in je tožil pri razso-jevališču na borzi na to, da se pogodba (kupčija) potrdi. Razsojevališče je odbilo tožnikovo zahtevo s tem, da se sklepna lista v določeni dobi nista zamenjala, in da zatorej kupec lahko od kupčije odstopi! Primer za slučaj: b) Mlinar iz K. je kupil dne 4. aprila leta 1898 pri žitnem trgovcu L. v Veliki Kaniži deset vagonov pšenice, oddati v štirih tednih, kadar si kupec izbere. Ko sta se bila zjedinila, je mlinar zahteval, naj se menjata sklepna lista. Prodajalec odpošlje sklepno pismo dne 9 aprila in zahteva, da se mu dopošlje potrjeni (podpisani) nasprotni sklepni list s prvo pošto. N asprotnega sklepnega lista do 11. aprila ni bilo, in dne 12. aprila sporoči trgovec L. mlinu z rekoman-diranim pismom, da bo čez štiri tedne na dolg mlina kupčijo izvršil. — Na spolnit-veni dan odposlal je L. res onih deset vagonov pšenice, a kupec jih zavrne, češ, da *) Posebno velike kupčije sklepajo se navadno z izrecnim pozivom na borzne uzance budimpeštanske borze (za blago in efekte) v Budimpešti, ali pa na borzne uzance dunajske borze, za plodove in moko na Dunaju in na uzance s tržaškega trgovišča. Nazadnje nanašajo se pri nas vse lesne kupčije, in prosimo pri tej priliki gg. Tržačane, naj slede temu izgledu in nam pišejo kaj o njih. *) Sklepno pismo, ki ga naj dopošlje prodajalec kupcu, sestoji namreč iz dveh delov: jednega, ki ga je prodajalec že podpisal, in ga kupec odtrže in spravi, in drugega, ki ga kupec podpiše in takoj zopet prodajalcu odpošlje. Oba ta dva dela sklepnega pisma (imenovali jih bodemo sklepna lista) morata biti popol noma jednaka in senesmeta nič p opravi Ijati. Kdor popravlja, iznova oferira! _ sklepa (kupčije) ne pripozna.*) Prodajalec L. naredi na to na borzi protest in doseže, da se mu dovoli izvršilni prodaj pšenice. Ker se je prodalo blago pod sklepno ceno, tožil je za razloček v ceni in za izvršilne stroške, in toženec (kupec) je bil obsojen, da poplača ta razloček in stroSke, in sicer 1. zato, ker ni o pravem času poslal svojega potrdi 1 a (sklepnega lista) podpisanega in 2. k e r mu je prodajalec z rekomandira-nim pismom naznanil, daboizvršil kupčijo na njegov dolg. *) Opomni naj se že tukaj, da se blago, naročeno iz drugega kraja, ako naročilu ne ugaja, mora sprejeti; le pismeno se lahko zavrne. Kajti po trgovinskem zakoniku mora kupee blago spraviti, tudi kedar mu ni po volji in kedar mu ga ni treba vzeti. Seveda potem lahko tirja kupec od te sprave provizijo in skladnino, in pa tudi druge stroške, ako jih je kaj imel (n. pr. če je moral dati blago na javno dražbo, ker bi se sicer spridilo itd.) (Dalje prih) Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. avgusta. — Osebne vesti. Voditeljem okr. glavarstva v Slov. gradcu je na mesto degradiranega Zoffa imenovan nadkomisar gosp. Cape k v Ptuju. — Konfiskacija. Včerajšnja številka našega lista je bila zaplenjena radi dveh odstavkov v poročilu o celjskih izgredih. Kdor hoče spoznati tiskovno „svobodo", ki jo vživamo mi, naj bere nemške liste, kako so povodom dunajskih demonstracij pisali o dunajski policiji, ne da bi bili konfisko-vani. Kar se pri nas konfiskuje, je naravnost neverjetno, toda ker se naši poslanci niti v najnezaslišanejših slučajih niso predramili in ker še nikdar niti prsta niso ganili, da bi slovenskemu časopisju zagotovili vsaj stoti del tiste svobode, kakor jo vživajo nemški listi, se niti pritoževati ne smemo. Z ozirom na občno zanimanje glede celjskih dogodb smo priredili drugo izdajo. — Nemške laži. Nemški „šmoki" so pri delu 0 celjskih dogodbah poročajo tako lažnjivo in zvijačno, tako perfidno in nesramno, kakor to zamorejo storiti le tev-tonski junaki. Zdaj so vseh celjskih dogodb krivi le — Slovenci in Čehi, Srnec in Fer-jančič! Čehi in Slovenci so izzivali tiste celjske ovčice! Pri tem ti Nemci le jedno pozabljajo. Celjski Slovenci bi lahko z jednim migljajem postavili 10.000 kmetskih mož na noge. Ko bi bili hoteli, bi bili lahko celo Celje demolirali. Z mokrimi cunjami bi bili lahko ukrotili celjsko nemčursko fakinažo, da bi se bila kakor tepen pes pred njimi na trebuhu plazila, a celjski Slovenci tega niso storili. Niso klicali na pomoč krepkih pesti savinskih fantov, ker so hoteli preprečiti vse, kar bi bilo moglo dati povoda rekriminacijam. Zanašali so se na varstvo državnih organov in bili napadani in pobijani. Vse, kar se je zgodilo v Celju, so storili in provzročili Celjani, a zdaj se drznejo nemški listi vso krivdo zavračati na Čehe in na Slovence. Ta svojat še toliko moštva nima, da bi priznala svoja dejanja, da bi odkrito rekla: Da, mi smo demonstrovali, mi smo vas pobijali, ker smo imeli moč in ker Vas sovražimo. Ne! Nemška podlost je prevelika, da bi se povspela tako visoko. „Tagespošta" odvrača vso krivdo Gd Nemcev, ki so bili potrpežljivi angeljci, katere so napadali Čehi in Slovenci. Tako more pisati samo nemški šmok, drug nihče, a za tako pakažo nimamo druzega kakor zaničevanje. — Učitelj Gostinčar iz Griž pri Celju, kateri se je moral braniti z revolverjem pred trumo nemških napadalcev in bil skoro ubit, je bil na lici mesta aretovan. Zajedno je bil aretovan tudi tajnik žalske posojilnice, Reicher, katerega pa so včeraj popoldne izpustili Gostinčar je rodom Ljubljančan, sin znane ljubljanske bra-njevke, vrl učitelj in odločen narodnjak, kateri vživa najsplošnejše simpatije. — Za Celovcem — Beljak. Celov-čani imajo svoj »Bismarckring". Vsako bitje ima nekaj, na kar je ponosno. Velblod je ponosen na svojo grbo, bik na svoje roge, osel na svoja ušesa, Celovčani pa na svoj Bismarckring. Beljačani nečejo zaostati za Celovcem in so svoje Šolske ulice prekrstili v .Bismarckgasse". Slava! — Za vzgled. Uradni varšavski list javlja: Generalni guverner knez Imeretinjski je kaznoval delniško družbo Leon Allart A C — v Lodzu za 300 rabljev, ker je n v stavila v svoji predilnici zunanje, nemške mojstre, kateri niso bili vešči ruskemu ali poljskemu jeziku. Mojstri so morali takoj zapustiti svoje službe. Pri nas pač ne bodo nikdar tako pametni postali. In vender bi bilo le pravilno, če bi se povsod zahtevalo znanjo dež. jezika toliko bolj, ker k nam prihajajo in se naseljujejo večinoma mojstri iz Nemčije, katera pa avstrijskim Slovanom zapira mejo. Koliko nesreč bi se odvrnilo koliko bolje bi bilo opravljeno delo, kar bi bilo tudi v korist tovarnarjem, ko bi mojstri uradniki in inženerji znali jezik delavstva. Tako pa drug druzega ne razumevajo ia nasledki temu so dostikrat nepotrebna kaznovanja in zaničevanja jezika in narod nosti, kar zopet rodi sovraštvo do mojstrov in tudi do fabrikantov. — Z Bleda smo prejeli brzojavno sporočilo, da sta prišla tja vojvoda in voj-vodinja madridska s spremstvom, in da si se za dlje časa ustanovila v Mallnerjevem hotelu. Letoviščnikov je letos izredno mnog > na Bledu. — Konsumno društvo v Loškem po toku. Piše se nam: V Vašem cenjenem listu smo čitali, da prodajajo v našem konsumnem društvu brez koncesije vod) namesto janževega žganja itd. Ta faktum je znan po vsej župi in ga i nikdo utaji-: ne more. V nedeljo, to je 6. t. m. prišel j namenoma „Slovenski Narod" načelnika svedercev" Ivanu Bartolu v roke. Pene se jeze — razmotrival je — kako bi se osvetil nad napominano notico. Njegov;i bistrohudomušna, samo prekošata i.i ne proporcionirana glava je kmalu pravo pogodila. Misleč si: „V nedeljo po popolu-danski službi božji napravim pred društveno hišo napram županovi, baš na koncentraciji cest, krasen prizor. Evo ga' Generalissimus „koruznikov" se svojim sodrugom Grbcem zaukaže z mogočnim glasom svojemu suhorebernemu in trepetli-kavemu slugi: „Prinesi pred prodajalni' kakšno kišto in dva stola!" Hkrati je agilni in brzi možiček — liki dunajski točaj — prinesel zahtevano mizo, jo pre-grnil z elegantnim prtom (se solno vrečo), poleg nje pa postavil seveda i moderna stolčka dva. Dobro! Hajd! sedaj pa vina. Brzo sta izpraznjevala steklenico za steklenico blažene in segrevajoče rujne kap ljice. Med zbadljivim pogovorom povspel i sta se v višje sfere. Pravo trenotje je sedaj napočilo. Dala sta do viška vskipeči jezi svoj odpor. Grbec, nahujskan od načelnika „koruznikov", jel je razbijati, kričati in preklinjati, da je daleko odmevalo. Nebi izpraznjenih steklenic drvil je preko deželne ceste, napram županovi hiši, kjer na deskah ob vrtni ograji sedeli štir,e z darski delavci. Čudom — čuda — da se ni pripetila nobena nesreča! Okolu polu 6. uri pridruži se jima s Hriba že malo vinjen mladenič. Bili so torej trije. Ponudivša mu kozarec za kozarcem vroče kapljice — nasrkal se je je po žvinsk* Kmalu se je vnel med njim in Grbcem razpor. Prvi zgrabi stol — ter ga telebi o!j tla — pomikajoč se proti glavarju „koru/. nikov". Ta ga sune z levico v hrbet s take silo, da se zvrne nezavesten na zobe. Za četrt ure dvigne se, a mahoma omahni vznak čez oporni zid na deželno cesto Glasno krohotajoč se — ga sodruga ž pošteno opsujeta. Vspenši se z vsem na porom — krene jo, močno opotekajoč a* proti domu. Moči ga zapuščajo. Za nek liko korakov štrbunkne v cestni jarek ti koma mesnice. Domneval sem, tu je prejel zasluženo plačilo. A varal sem se! Polagoma se vzdigne ter dospe do ograje kmv tijskega vrta. Ta mu je močna opora. Pri tričetrturnem opotekanju in padanju pri krevsal je v dva streljaja oddaljeno „Mici kino hišo", kjer so ga sprejeli. Nastopil je mrak. Oče „svederc" in Grbec napotita se proti Hribu, a ne domov, ampak hajd! zabavljat v gostilno gospe Ivane Bartol. Tu je bila stoprav pravcata „ špansko američanska bitka". Razbijala sta po mi zah, tolkla s stoli, psovala žensko osobje z raznimi pogrdami ter drobila steklenice Gospa, zahtevaje povrnitev prouzročene škode, dobila je od Grbca krepko zaušnico in brco za plačilo. Dvakrat so že orožniki ovadili politični oblasti to novo konsumno društvo. In kaj se je zgodilo? Nič! Usojam si v imenu zavednih Potočanov vprašati. „Kdaj bode vlada posegla s svojo mogočno pestjo v to podivjano druhal?" — Klub slovanskih biclklistov „Ljubljana" priredi svojo prihodnjo dirko dne 24 septembra. — Radi odstopa dveh odbornikov, sklenil je odbor kluba, da skliče izvanredni občni zbor dne 1. septembra, častiti členi so naprošeni, da se kolikor mogoče v velikem številu udeleže" tega obč. zbora. — Povodom otvoritvene slavnosti, katero priredi konjiška čitalnica 15. t. m. napravi klub društveni izlet v Konjice, in bilo bi želeti, da bi se kaj več členov tega izleta udeležilo. Jedna partija se odpelje 14. 0b 2. uri popoludne s kolesi v Celje, kjer prenoči, druga pa se pelje 15. zjutraj z vlakom do Celja, kjer se obe partiji združita in se potem skupno peljeta do Konjic. — Gasilno društvo v Starem trgu pri Ložu praznovalo bode, kakor smo že naznanili, dne 12. in 13. t. m. svojo desetletnico. Udeležbo je oglasilo že mnogo gasilnih društev. Tista društva, ki se še niso oglasila, naj to čim prej store, da bo možno vse poskrbeti, kar treba. — Iz narodne strasti proti Lahom so izvirali lani tisti velikanski izgredi v Batujah. Tako je rekel — piše „Pr.tt — sam g. namestnik, ko ga je interpeloval g. župan Bolko, naj se kaj stori v prilog obsojenim. Namestnik je takega mnenja, da le iz narodne strasti so se vršili znani izgredi ter da isti ne stoje v nikaki zvezi z umorom cesarice. Potem seveda se ni čuditi, da so diktovali z Dunaja „strenge Bestrafung!" Iz narodne strasti! Hm, kako slabo nas sodijo, ker hočejo nas slabo so ditil Pri Slovencu v Primorju pač ne moremo govoiiti o narodni strasti, temveč le o neskončni potrpežljivosti proti razdiv-janim v narodnostnem pogledu strastnim Italijanom. Gosp. namestnik tam je strast doma, pri nas je ni! — Drugi shod slovanskih časnikarjev vršil se bo, kakor je sedaj končno določeno, dne 23., 24. in 25. septembra v Krakovem. Udeležiti se ga morejo samo slovanski časnikarji, živeči v Avstro-Ogrski. Udeležniki naj se oglase najkasneje do 1. septembra. Naslov: Komitet II. zjazdu dziennikarzv slowiaiiskich \v Krako\vie, ul. šv. Marka 35. — Učiteljske premembe na Štajerskem. Na mestni nemški šoli v Ptuju je imenovan stalnim podučiteljem g. Miihl-bauer; podučiteljski suplent pri Sv. Vidu pri Šmarju g. Martin K r a j n č i č je imenovan stalnim podučiteljem; v Remšniku pri Marbregu je imenovan stalnim podučiteljem g. Ig. Kaffu; podučitelj gospod F. Zinnauer je premeščen od Zg. Sv. Kunigunde k Sv. Jakobu v Slov. gorice. — Obsodba. Impertinentni Detterjev mehanik H a r b i c h in klepar Jainschegg, ki sta se drznila češke visokošolce insulti-rati v „Narodni kavarni", sta bila obsojena vsak na globo 5 gld. — C. kr. plačilni deželni urad v Ljubljani na Cesarja Josipa trgu bo dne 17., 18. in 19. avgusta t. 1. zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt. — Trgovino s prašiči iz Štajerskega na Kranjsko je deželna vlada v Ljubljani z odlokom štev. 11.499 od 29. p. m. zopet dovolila. Mej tem ko je deželna vlada v Pragi že 7. p. m. naznanila, da je Štajerska prosta svinjske kuge, je blizu jeden mesec potekel, predno je kranjska vlada zaprtijo odstranila. Stražniki in orožniki so v tem Času tihotapce po celi meji Idvili in jim dosti škode naredili, katere bi po pravici ne bilo treba, ako bi, kakor smo že neka-terekrati priporočali, deželne vlade jednotno postopale. Trgovini gotovo ni koristno, ako se brez potrebe tihotapstvo na tak način množi Zdaj pa vprašamo: Kdaj bodo druge deželne vlade jednaka razglasila razposlala? Samovladarstvo pojedinih deželnih vlad je preškodljivo. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 30. julija do 5. avgusta kaže, da je bilo novorojencev 23 (=3415%o)i umrlih 20 (= 2970°/00), mej njimi so umrli: za ošpicami 1, za jetiko 1, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 16. Mej njimi so bili tujci 4 (=20%), iz zavodov 4 (=20°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 4, za škarla-tico 1, za grižo 1, za vratico 1 oseba. — Razpisane službe. Pri okr. sodišču v Novem mestu služba kanclijskega nad-predstojnika s sistem, plačo IX. čin. razreda. Prošnje do 16. avgusta predsedstvu okrožnega sodišča v Novem mesta — Pri okrajnem sodišču v Ljubnu ali drugej mesto kanclijskega oficiala ali kanclista. Prošnje do 29. avgusta predsedstva okr. sodišča v Ljubnu. — Pri okr. sodišča v Fehringu mesto kanclijskega oficiala ali kanclista. Prošnje do 2. septembra predsedstva dež. sodišča v Gradcu. — Mesto učitelja voditelja na enorazrednici v Zalogu. Prošnje do 16. avgusta okrajnemu šolskemu sveta v Kamniku. — Mesto učitelja-voditelja na enorazrednici v Ljubnu. Prošnje do 16. avgusta okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici. — Mesto učitelja-voditelja na enorazrednici v Banjaloki. Prošnje do 31. avgusta okrajnemu šolskemu svetu v Kočevju. — Mesto učitelja-voditelja na enorazrednici v Gor. Žicah. Prošnje do 20. avgusta okrajnemu šolskemu svetu v Novem mestu. * Papež zopet obolel. Iz Rima poročajo, da vlada ondi taka vročina, da se je papež večkrat onesvestil in da je obolel. Papežev osebni zdravnik, dr. Lapponi, ki j e odšel na deželo na počitnice, se je zopet vrnil v Rim, da zdravi papeža. * Nagla smrt Milanovega sluge. Pred nekoliko dnevi so našli v srbskem kraljevskem dvoru mrtveca. Bil je Kari, najzve-stejši sluga Milana, ki je vedno spremljal svojega gospodarja, in ki je vedel za vse Milanove skrivnosti. Pravi se, da so v dvorani razkralja Milana pred nekaj dnevi gorele svetiljke vso noč, da ne bi vedel nihče, kdaj leže kralj spat. Neko noč je pozvonil Milan svojemu slugi, kateri pa ni prišel. Nato je pozvonil Milan svojemu krilnemu pobočniku ter mu zapovedal, naj pokliče Karla. Pobočnik pa se je vrnil k Milanu brez sluge, rekoč: „Veličanstvo, Kari 1 eži mrtev v svoji sobi !a Dvorni zdravnik je konštatoval, da je slugo zadel mrtvoud. Karla so pokopali, po Srbiji se pa govori, Karla ni zadela kap, in da ni umrl naravne smrti. * Pokojni ruski carjevič — oče družine. Listi so pisali o nedavno umrlem ruskemu carjeviču, da je bil neoženjen. A na Ruskem je baje javna tajnost, da je bil carjevič ne samo ože njen, temveč tudi oče t reh otrok. Carjevič se je zaljubil v hčerko kavkaškega vazala, katera deklica je bila siromašna ter je bila v brzojavni službi. Ljubezen se je začela v Ahas Tumanu, kjer je carjevič večkrat stanoval. Tu je bila ona premeščena k glavni brzojavni postaji. Car Aleksander III. se ni proti vil tej ženitvi. Baje podeli ruski car svojim nečakom naslov kneza. * Boj orožnika s tatom. V nedeljo zvečer je šel orožnik Stocker iz Greifen-burga ob južni železnici lovit nekega tata, ki je ukradel v ondotni tvornici več jermenov. Ker se orožnik ni več vrnil, so ga šli vojaki iskat. Na Kreuzbergu so našli mrtvega orožnika in mrtvega tata. Orožnik je imel več smrtonosnih ran na glavi, tat pa prestreljen vrat. Boj orožnika s tatom se je končal torej s smrtjo obeh. * Za vročino — mraz. Na Dunaju so imeli še te dni silno vročino. Mnogo ljudi se je na cesti onesvestilo. Imeli so pač 28° R. Vsled zadnjega dežja pa se je vzduh tako zelo ohladil, da imajo sedaj le 13° R, in da nosi vse vrhnje suknje ter plašče. * Pvromanija. V Hajdu-Bosz6rmenyju se je pripetilo v poslednjem času izredno mncgo požarov. Pri zadnjem požaru pa so končno zalotili požigalca, lGletnega Josi pa Kerekgvarta. Množica je vlekla fanta k ognju, ga strašno pretepala ter ga hotela vreči v gorečo hišo. Far t pa se je začel blazno krohotati ter je vriskal kakor bi bil sila vesel. Ljudje so ga izpustili, fant pa je skakal okoli ognja, mahal z rokami ter je divjal tako, da so ga jedva ukrotili. Požigalca, ki trpi na pvromaniji, so izročili blaznici. * Borba med sinom in očetom. Iz Šopronja se javlja: V Janoski sta se stepla sin in oče Josip in Aleksander Molnar, ter si zadala tako velike rane, da sta še isti dan umrla. * Počilo srce. Nedavno tega se je poročil v Kelenfoldu neki železniški uslužbenec s svojo zaročenko. Bila sta jako srečna v zakonskem stanu. Nakrat je zbolela mlada žena ter kmalu umrla. Niti jedne solze ni potočil njen mož. Vse se je vršilo mirno. Drugi dan po pogreba je šel zopet na svoje delo, katero je žalostni mož le mehanično izvrševal. Nakrat se je spomnil svoje žene ter je padel na tla. Poklicani zdravnik je konstatiraj le smrt. Počilo ma je srce. * Ljubavna drama. V soboto zvečer so našli na Kraljevskem jezera na Solno-graškem mlad par s prestreljenimi senci. V moža so spoznali poročnika Gabrijela Penscha, v deklici pa hčerko nekega živi-nozdravnika. Vzrok samomoru je bržčas zopet nesrečna ljubezen. Poročnik je pred svojo smrtjo brzojavno naznanil svojo smrt na poveljništvo takole: Javljam, da sem se usmrtil na Kraljevskem jezeru. Poročnik Pensch. * Usmrtila ga je muha. Dne 3. t. m. je umrl v Weidenau-u (Šlezija) tamošnji gimnazialni profesor Emil Skomal v 46 letu svoje starosti Pred nekaj dnevi pičila ga je muha, zaradi česar je bil profesor večkrat operiran, a vedno je šlo na slabeje, dokler je n azadnje umil. Skomal je bil nedavno tega premeščen iz VVaidenaua v Gradec. * Tri ženske so zgorele. V kraju Farkase (nitranska županija) je zgorelo dne 7. t. m. 20 hiš popolnoma do tal. Tri ženske so našle svojo smrt v plamenu. * Solnčarica vzrok smrti. Minuli ponedeljek so odkorakali iz Pečuha vojaki pešpolka štev. 44 na vaje v Kapošvar. Že zjutraj, ko so vojaki odišli iz Pečuha, je bila neznosna vročina. Jedva so prišli iz mesta, je padel najedenkrat poročnik Ed. Šohaj na tla ter radi solnčarice umrl. Književnost. — ..Slovanski Svet". Štev. 13. ima tole vsebino: Milanove podlosti. — Slabljenje Slovanov v cerkvi. — Poročila. — Ruskija neposredstvenija natury. — Krovca svjate Save. — Primorje i Trst. — Iz no-vin. — Ruske drobtine. — Drobtine. — Dijaštvo. — Zmes. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost. — Inserati. Telefonična in brzojavna poročila. Celje 11. avgusta. Celjsko nem-čurstvo je sinoči s pomočjo najetih, iz Gradca poklicanih buršev in svojih plačanih barab napravilo revolto. Na stotine ljudi je pridrlo pred dr. Sernca hišo. Fakinaža je hišo dobre četrt ure s kamni bombardirala. Razbila je vsa okna. Kamenje je kakor toča padalo v stanovanje. Redarji so bili navzočni in so vse to videli. Množica, ki je v tem močno narasla, je tulila: „Smrt Slovencem", „Pobijte slovenske pse" ter prepevaj e „\Vacht am Rhein" in „Bismarcklied" drla proti „Narod-nemu domu". Tudi tu je druhal pobila šipe in poskušala u lomiti v poslopje, da je demolira. Re-darji so bili navzočni. Pred glavarstvom je druhal kričala: „Pereat Oe........"in „Heil Alldeutsch- 1 a n d". Pri opatu so puntarji razbili vsa okna in poskušali ulomiti vhišo. Bombardirali so tudivi-karjevo stanovanje s kamni, druhal je bila oborožena s poleni in z noži. Noben Slo venec ni varen življenja. Nobeden se ne upa na cesto, ker grozijo Nemci, da vsakega pobijejo, ki stopi iz hiše. Svojo sinočno revolto, pri kateri ni bil nihče aretovan, so zaključili s pangermansko demonstracijo pred mestno hišo, kjer so vpili: „Nieder mit H...." in prepevali „Die Wacht am Rhsin". Slovenci so oblastva pravočasno opozorili, kaj se pripravlja, in prosili varstva......Danes popoldne hočejo Nemci po javnem koncertu zopet naskočiti slovenske hiše Pojavljajo se že znani razgrajači in delajo priprave. Trst 11. avgusta. Laška druhal je poskušala posnemati celjsko svojat. Lahi so včeraj došle visokošolce insul-tirali na raznih krajih. Zvečer so se Cehi odpeljali s parobrodom „Nadvoj-dinja Charlotta" v Benetke. Ko so se od svojih tovarišev in od tržaških Cehov in Slovencev poslavljali z „Na zdar"-klici, so Lahoni začeli žvižgati in jih psovati, toda policija je ener- gično nastopila in kmalu napravila red in mir. Praga 11. avgusta. „Politik* pravi, da bodo imeli celjski izgredi dve dobri posledici: da utrde češko-slovensko vzajemnost in da pridobe za desnico tudi tiste, ki se zdaj zavzemajo za ločitev slovenske delegacije od nje. „Nar Listy" pravijo, da so celjske dogodbe dokaz fanatične nemške gospodstvaželjnosti. To strupeno drevo se mora s koreninami izruvati in se-žgati. Le tako je možno rešiti monarhijo in dinastijo. Dunaj 11. avgusta. „S1 o vence v o" poročilo, da odstopi dalmatinski namestnik fcm. David, se oficiozno proglaša kot popolnoma neutemeljeno in izmišljeno. Beligrad 11. avgusta. Ministra Andorovič in Bosanovič sta odstopila. Milan nagovarja Ribarca in Avakumo-vića, da bi stopila v ministrstvo. Rim 11. avgusta. Lapponi demen-tuje vest, da bi bil papež bolan. Papež je vsled vročine nekoliko oslabljen, sicer pa se dobro počuti. Rennes 11. avgusta. Pregledovanje tajnih dokumentov je bilo danes dopoludne končano. Jutri se začne zopet javna obravnava proti Drevfusu. London 11. avgusta. „Times" prijavlja senzacionalen članek o Drevfus-sovi zadevi. V njem pripoveduje, da je Esterhazv nad sto velevažnih dokumentov, mej drugimi tudi občni mobilizacijski načrt izdal nemškemu atašeju Schvvarzkoppenu, in to kot pooblaščenec Henrvja, s katerim sta si dobljeno plačilo delila. Sodi se, da je „Times" informoval sam Schvvarz-koppen. Gulnara. Stepska pripovedka. Prevel Savo S a vid. (Dalje.) II. Teče dan za dnevom; mnogo jih je že minulo — a o Prokopu ni glasu. Široko je stepsko morje. Kdor se poda nanj, lahko splava v večnost. Morebiti tudi kozak počiva nekje v gomili? Težka zemlja je morebiti pokrila mlada prsa in jasno oko je izjedel otroven črv? Stari Damjan ne dela druzega kakor moli; a krasotica Ulana vprašuje stepske vetrove po usodi dražega, — a veter jo tolaži s pesmico, noseč jej poročila o mladem Prokopu. „Živi! Živi ... On ni poginil!. .. Vrnil se bode!" Mlado srce se ne vara; in ono pravi Ulani, da dragi še živi. Istino je govorilo devojkino srce. Da Prokop živi, znajo v Siči; znajo na Limanju in na obali Črnega morja — 0 kozaku znajo tudi na Krimu. Ni se vse to naenkrat zgodilo; a kako se je zgodilo, ni dolga povest. Ko je kozak zapustil Ulano in Damjana, hitel je naprej. Črne misli so s« mu vlegle na dušo, kakor črn oblak. A ima mu tudi mlado čelo biti za kaj zamišljeno! Tatarska ni majhna — Fazila ne čuvajo sa mo jedna vrata — a kozak sam, samcat. Tudi vranec tuguje z gospodarjem: ne stresa grive, ne vriska radostno, le včasih zahrže, in s stepe odmeva njegov glas. Globoko zamišljen je prijezdil kozak do polkovnišča. Pozdravil ga je Ilko, tovariš in pobratim njegov. Ilko je bil kozak; starejši od Prokopa, mu je bil vodnik in zaščitnik. Ni mu težko razumeti Prokopove ža- 1 osti. Dasi mu je v boju srce otrpnilo, ga vendar peče tovariševa usoda. (Daije prih). Darila. IV. izkaz daril za „Vodnikov dom". Darovali so: Gosp. Šumi Josip v Ljubljani, 2 gld.; gosp. Malenšek Srečko, učitelj v Zgor. Tuhinju, 1 gld.; gosp. Smolnikar Josip, župan v Zgor. Tuhinju, 1 gld.: gosp. Novak Jož., župnisče v Poviru pri Sežani, 10 gld.; gosp. Štele Jan. v Zalogu, 50 kr.; gosp. Notar Anton, Plavlje pri Trstu, 2 gld.; gosp. Gruden Jak, vpokojeni župnik v LeoniSču, 1 gld.; gospodična Baudek Helena, posestnica v Vodmatu, 1 gld. — Prisrčno se zahvaljuje vsim vele čas ti tim dobrotnikom in priporoča — odbor. Uredništvu naSega lista soposlali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: GdCna Iv. Hr.t pri svatbi v Šenčur j i nabrala 7 K. — Živela rodoljubna nabiralka in vsi darovalci! Za Prešernov spomenik: Gg. debaterji pri „belem volku" 2 K. — Živeli darovalci! Slovenci in Slovenke I Ne zšbite družbe sv. Cirila in Metoda I Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo = za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (20—32) deželni lekarni „pn Mariii Pomagaj" M. Lcustek-a \ IJubijani. Umrli so v Ljubljani: V hiralnici: Dne 9. avgusta: Marija Jerman, vrtnarjeva žena, 53 let, črevesni katar. Dne 7. avgusta: Marija Sluga, gostija, 70 let, kron. vnetica možganske mrene. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem Soe-2 tri. Srednji muni tlak 736-0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. II Vetrovi Nebo II i si 10. j 9. zvečer 11. j7.sjatraj , j 2. popol. 737*7 162 sr.svzhod 738 3 737 0 106 si. ivzhod 218 si. jvzhod jasno jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 171°, nor-male: 193°. ZD-ianaJslsra. "borza, dne" 11. avgusta Skupni državni dolg v notah 1899. . 100 . 100 . 118 99 . 118 . 96 . 906 Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/0. Ogerska zlata renta 4'/„. , . Ogerska kronska renta 4°/0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice.......391 London vista . ......120 Neruski drž. bankovci za 100 mark 68 20 mark..........11 20 frankov......... 9 Italijanski bankovci.....44 C kr. cekini........ 5 gld. 15 10 60 95 60 40 65 90 77 55V. 477, 66 kr. JfcS" Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. z dobrimi šolskimi spričevali sprejme .A., ^arabou (1466—i) špecerijska trgovina v Ljubljani. Na Dreotaffl Trta se bode (1470) v nedeljo, dne 13. avgusta pekel janjček. Lepo in ceno stanovanje s 3 sobami in pritiklinami se odda s 1. listopadom t. I. v III. nadstropji hiše št. 45 na Tržaški cesti. Vpraša se pri: F. Supančič-u, Rimska cesta št. 16. (1456—2) Ces. kr. avstrijske jjfe državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1899. leta. Odhod ls LJubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Ausse. IS1, Solnograd; čez Klein-Reinin^ t Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frau-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, cez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Ceiovec, L;ubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 nri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob B. nri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga ls Trblta. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Ioomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob «. uri 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod ls Zrahljane d. k. v Kamnih. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. ls »fcni«ifca Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslecmji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) Učenca iz dobre hiše sprejmem v prodaj alnico mešanega blaga. (1453—2) Marija Sbil v Mokronogu. Učenca 14 let starega sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom (1459 —2) Janko Puhek v Črnomlji. Popolnoma izurjeno štacunsko dekle ne preveč mlado, zmožno nemškega in slovenskega jezika, vsprejmeta v trgovino z mešanim blagom (1448—2) Lebinger & Bergmann v Litiji. Firm. 179. Ges.. II. 24 Bekanntniachung. Beim k. k. Landea als Handelsgerichta Lai-bach wurde infolge Auflosung dar Gesellschaft und erfolgter Auseinandersetzung der Gesellschafter o'ine weitere Liquidation die Loschung der im Handelsregister fiir Gesellschaftstirmen eingetra-genen Firma „Th. Frohlich & Carl Hollerl sen. Ziegel-brennerei in Oberlaibach", vollzogen. K. k. Landesgericht Laibach Abth. III, am 7. Avgust 1899. (1454) (Razglas. — Pri c. kr. dež. kot trg. sodišču v Ljubljani se je vsled razdružitve družbe ter sporazumljenja družabnikov brez nadaljne likvidacije izbrisala v trgovinskem registru za družabne firme vpisana firma „Th. Frohlich & Carl Hollerl sen. opekarna na Vrhniki. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. avg. 1899.) Štedljiva gospodinja katera hoče davek pri sladkorju prihraniti naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega čaja: Doktor pL Tink6czy-ja kakao sladni čaj. 1 zavoj */« kilo vsebine 20 kr, 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja z obratno pošto, tudi samo 1 zavoj: Lekarna Trnk6czy (134 l ci l S y -vrelec j Rogarec-Slahna. Sv^ovno^n - 1 Odnio pi islnjćčje 3J * »ecicsr. Jr..h veij.:..Jt j vzg^no na zamaŠNu: Sl.LandschdfH.Rohiischir [ Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo lip NollL Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".