**!Z£r   LrtO 1X1. flev. 4B.
V umnom, v lone&lieB Zl [ttronrla 1928.
Cena Din r

*    ^ {         Izbaja   vsak   daD   popoldae,   izvzemši oedelje   is    praznike.    —    fn*»er»ti    do   S*> petit  & 2—  Din. do  HM)  vrat 2.50 Din.  v#*čji  inserati   p#*tit   vrsta   4.—   Dio.   Popust   po dogovoru.   In^eratni   davek   fH»***bej.
»Slovenski   Narod«  veija  letno v Jugoslaviji 240.—   Din,   xa   inozemstvo   420.—   Din.
Cpravništvo: Knaflova ulica St S, pritličje. — Telefon 2.104.        «~»r«i    •      ....                         *                  •     .  ., t   ,                                  Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telelon 2fl;*4.
lija izziva wkmk kitile
Stališče naše države v italijansko-avstrijskem sporu
Italija se poslužuje trikov, da prepreci za njo neugodno razpra-vo pred Društvom narodov. — Naši interesi se v tem primeru
krijejo z avstrijskimi.
Bograd, 21. februarja. Konflikt Italije z Avstrijo, ki je nastal radi znane^a govora avstrijskega kanclerja dr. Sci-pela, sprerrtljajo beograjski diplomatski in politični krogi z največjo pozor-nostjo. Cctudi tvori ta spor posebno •poglavje y italijanski zunanji politiki. se v tukajšnjih krojjih smatra, da je v neposredni zvezi z se nerešenim jugo-slovensko-itaiijanskim sporom. Demonstrativni odpoklic dunajskega italijan-skega poslanika presojajo tukaj kot prozoren manever italijanske diplomacije, brez resnejšega ozadja. V resirci gre le za star trik ita'ijanske dip'oma-cije, da z novo afero zakriie drugo, prav tako aktualno in za halijo mučno zadevo.
Tokrat je čutila Italija potrebo, da v času, ko se Društvo narodov bavi z «uničenjem» monoštrskih strojnUi pušk. izzove novo afero, to-krat z Avstrijo, ker so bile monoštrske mitraljeze itali-janskega porekla, določene za Madžarsko, in ker je afero odkrila Avstrija. Ta najtioveiši konflikt Italije pa dokazuje pravilnost jugosiovenske teze. da je baš Italija ona država, ki namenoma iz-živa mednarodne konflikte, zanašajoč razdor med male države srednje in južne Evrope, da bi na ta način izigrala eno proti drugi in tem potom ojačiia svoj vpliv.
Slične taktike se j-e poslužila Italija tud; lansko i>oletje. ko je dosege! jugo-slovensko-italijanski spor kulminacijo, ko je bila vsa evropska javnost na strani Jugoslavije in ko bi morala pod pritiskom velesil pristati na direktna pokajanja med Beogradom in Rimom. Da napravi zmedo in da odgodi pričetek pogajanj za njo v skrajno neugodnem času, je italijanska diplomacija takrat inscenirala znano Gjuraškovićevo afero in prelom diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo. Ravno tako je tuđi sedaj izzvala konflikt z Avstrijo Tadi nedolžnega govora avstrijskega kancelarja, da prikrije afero itaMiansko-madžarskega tihotapstva orož.ia. Zato tukajšnji politični in diplomatski krogi s tem večjirn zanimanjem spremljajo razvoj najnovejšega konflikta Italije z najbolj lojalno evropsko državo. Treba pa je tuđi povdariti simpatije celokupne jugosiovenske javnosti za malo. slabo in razoroženo Avstrijo, ki jo caka v bo-dočnosti enaka us-oda, kakor Jugosla-viio: napad od fašistične Italije.
Merodajni viadni krogi zavzemajo v tem konfliktu rezervirano stališče in imirno, toda budno zasledujeio razvoj dogodkov. V neuradnih političnih kro-gh pa naglašajo, da je avstrijsko - ita-lijanski konflikt najbrutalnejši dokai-ment italijanske imperijaLstione politike napram onim sosednim državam, ki se ne pokore vsem žcljam Italije in ki nocejo puštati člen v verigi, s katero hoče Italija zadaviti Jugoslavijo. Z mi-rovnimi pogodbami sta prišli Jugoslavija in Avstrija napram  Italiji v enak
položaj: mirovne pogodbe ne prizna-vajo v Italiji mgoslovensk'e in nemškp narodne manjšine. Obe imata le pravi-njaki, ki jih je Italija oropala vseh pra-co, da soću^tvujeta s svojimi sonaiuu-vic.
To postopanje napram Avstriji pa Je najboljša propaganda za prikliučitev Avstrije k Neničiju ki je itak neizbežna, ker predstavlja Avstrija v svojih seda-nj'.h mejah ne-n.aravno celoto. Italijanska agresivna politika bc imela za po-sledico. da bi prišlo pri prvern oboro-ženem k'onfliktu do spojitve obeh nem-ških držav. To je nevarnost, ki lahko vpliva na položaj, ki je bil ustvarjen z mirovnimi pogodbami. V tem leži nevarnost, ki je pa ni izzvala Avstriia, niarveč Italija s svojo agresivno^tjo napram slabi Avstriji. S stališča intere-sov Jugoslavije priključitev Avstrije k Nemčiji, kadar priđe in kakorkoli priđe do tega Jugoslaviji samo konvlnira že zato. ker bo imela potem na svoji severni meji velikega prijateljsko raz-položenega soseda. Drugo vprašanje je seveda, ali bi konveniralo tuđi Italiji, če dobi velika država skupno mejo s fa-šistično Italijo.
Auriti v Rimu
—   Dunaj,   27.   februarja.   Na   poziv svoje   vlade   je   italijan^ki   poslanik   na Dunaju  g.   Auriti   včeraj  odpotoval  v Rim, da poroča vladi o dogodkih in de-batah v dunajskem parlamentu. Odhod italijanskega   poslanika   ni   istoveten   z oc'-poklicem   in   prelomom   diplomatskih odnošajev.
Klussolini popušča
Berlin, 21. febr. Današnja «Tagl1che Ruiidschau» poroča iz Pariza, da je Mussolini v očigled deistva, da vsa evropska iavnost obsoia brutalen nastop faš'stične Italije napram mali Avstriji, spremenil svojo taktiko in zavzet novo pomlrljivejse stališče. Zato bržkone tuđi še ne bo ta teden odgovori! na interpelacijo slede konflikta z Avstrijo. mar-več bo skušal konflikt resiti mirnim potom.
Italijani še vedno hujskajo
—  Rioi, 21. februana. Italijanski tisk še vedno ljuto napada Avstrijo in grozi   z   najstrožjimi   represalijami,   če   bi Avstrija še nadalje zahtevala, da Italija  spremeni   svoje  postopanje  napram svojim lastnim državljanom. »Tribuna« povdarja. da je Italija prožila Avstriji vsestransko podporo, dočim  se je Avstriia izkazala skrajno nehvaležno. Pogreška, ki jo je napravil avstrijski kancelar, mora biti takoj popravljena, ako se   Avstrija   noče  izpostaviti  najhujšim razočaranjem   Enkrat za  vselej  pa  si mora zapomniti, da v Italiji ne obstoja manjšinsko vprašanje.
Zaprisega na hodniku
— Beograd, 27. februarja. Zadnja številka pašičevcev >Oslobodjenje< prinaša daljši čla-nek pod naslovom >Zaprisega na hodniku«, t katerem med drugim naglaša: Keobič«jua Priza se je neobičajno razvila in zato še bolj Deobičajno končala. Doslej je vlada še vse-Ipj zaprise^la na dvoru, tokrat pa se je ta akt prvic vrsil v vladnem predsedstvu. Da to dej-Btvo, ki se je v politični javaosti zelo razno-vrstno in za vlado nić ka i laskavo komentiralo, vsaj nekoliko zabrišejo, širijo vladinov-ci vesti, da so za zaprisego prinesli križ, evangelij itd. z dvora ter da je zaprisego izvršil dvorni prota. Zaprisega se je torej tokrat izvršila tako rekoč na hodniku, ce pa bo g. Vukičević nadaljeval tako, kot je za-čel, bo njegova prihodnja vlada prisegala že y veži.
PLES KOLA SRBSKIH SESTER
__ Beograd,  27.  februarja.   Snoči   se  je
vrši! v oficirskom domu tradiciionalni narodni ples, ki ga prireja vsako leto Kolo srbskih sester. Plesa se ie udeležil princ Pavle kot zastopnik kralja. Na olesu so pre-vladovale razkošne narodne nose vseh s!o-vanskih narodov. zlasti slikovite so bile slovenske narodne nnSe v dveh skupinah Iz Ljubljane in Kamnika.
»Mednarodni program" komunistične intemacijonale
Moskva, 36. febr.      Plenarno  zasedanje
eksekut'vne komunistične intemacijonale je bilo po 16dnevnem posvetovaniu zaključeno. V sprejeti resoluciji se Dredlaga fran-coskim in angleškim komunistom, nai na-stopiio pr» parlamentarnih volitvah s samo-stoinimi kandidaturami. Resoluciia poziva kiraisko komunistično stranko, nai se konsolidira in nai zlasti v provinci razširi svoje oiganizacije da bo pripravljena za nove borbe. Program komun'stičneea svetovne-Ka kongresa ki se bo vršil pozno poleti, bo vseboval naslednje točke: 1.) poročilo o de-lcvaniu eksekutive: 2.) sklepi o progTamu komunistične internacivonale: 3.) borba proti nevarnosti irrDerijalistične voine: 4.) revolucionarno sribanie v koloniiah; 5.) po-ložai sovjetske unne; 6.) volitev eksekutive. V svojem zakliučnem seovoru je po-udarjal Buharin, da se mora v vseh komu-nistrčnih strankah inozemstva absohrtno doseći edinstvo.
VOJNI MINISTER V AVDI-JENCI
— Beograd, 27. februarja. Danes opoldnc je bil sprejet od kralia v avdijenci voim minister general  Hadžić.
Vlada ima za gladujoče samo posojilo
Gladnfoce prebivalstvo dobi posojilo, ki ga bo moralo v petih letih vrniti, — Priprave za akcijo hegemonistov proti demokra-.    cijL — Borba za južno Srbijo*
—  Beograd. 21. februarja. Danes ni bilo nobenih posebnih političnih dogodkov. Predsednik vlade Velja Vufcičevič je bil včeraj ves dan na lovu ter se je danes vrnil v Beograd, kjer je v pred-sedništvu vlade ime! ver resornih kon-ferenc  z  ministri.  Poles  drugh  je  bil pri   VukiČeviču   delj   Časa   tuđi   notra-nji minister dr. Korošec   Zanimive  so govorice. ki krožijo v političnih krogih, da je Ljuba Davidovič zahteval, naj se oba velika župana v Južni Srbiji, aktivna   oficirja   EMniitrijevič   in   Naumovič, odstavita   in   mesto  njih   imenujeta  ci-vilr»a velika župana, da pa je s to svojo zahtevo propadel, ker radikali  Južne Srbije n-ikakor nočeio dati iz rok.
—   Beograd.  21.  februarja.   Za  danes popoldne je napovedana seja šefov vladnih   sk'upin   gg.   Vukičevlča.   Ljube Davidoviča, dr. Spaha in  dr. Korošca. To je prva- seja tega odbora. Kakor se doznava, se bo bavila pred vsem  z  iz-premembo   skupščinskega   poslovnika, da bi se g. Vukičevič na ta način izog-nil  kritiki   svojega   delovanja  s strani opozicije.
Beograd, 21. februarja. Za popoldne je napovedana seja ministrskega sveta, na kateri se bo definitivno odo»bnl in pripravil za Narodno skupščino zakonski predlog o podpori krajem, kjer vla-
da lakota. Kakor se je dokazalo, viadni nacrt tesa vprašanta ne rešuie. Minister za socijalno politiko Čeda Radović je o tem podal novinarjem v Kragujevcu, kjer se mudi, naslednjo izjavo:
Vlada te določila v svojem nacrtu 150 milijonov Din kot posojilo za prehrano stradajočega prebivalstva. Poso-jilo se bo dajalo v hrani in v denarju. Pri ministrstvu socijalne politike se bo ustanovi] v to svrho poseben odbor, v katerem so poleg zastopnikov ministr-stva socijalne politike, ministrstva za šume in rudnike, ministrstva za agrarno reformo, še predsednik Rdečega križa, predsednik g'avne kontrole, predsednik glavnega zadružnega saveza in zastopnik uprave Državne hipotekarne banke Po-dpora se bo dajala potom obstoiečih organizacij in na račun oblasti. Pre-kmniki so dolžni vrniti posojila v 5 ietih.
Bremen za prehrano pasivnih krajev torej ne bo nosila država, ampak ob-lastne samouprave, ki so večinoma brez vsakih finančnih sredstev. 2e iz tega je razvidno, da je viadni nacrt za prehrano pasivnih krajev samo nava-den bluff. ker vlada v to svrho noče iz lastnih sredstev ničesar dati, temveč prelaga vsa bremena na druge ustanove.
Velik požar na Kodeljevem
Danes r zgodnjih jutranjih orah so pogorela gospodarska po-slopja  posestnika  Plećka  na   Kodeljevem.   —   Škoda   znaša
60.000 Din.
Ljubljana, 27.  februarja.
Danes zjutraj okoli 2.30 sta dva topov. ska strela na Gradu naznanla, da je v me* stu izbruhnil požar. Strela, ki sta gromko odjeknila v noć, sta zbudila većino prebi* valstva iz spanja, * zakasne li noćni gostje, ki so še poredali po kavarnah, so p« bežj*i na ulice, da poizvedo, kje gori. Opazili so, da nebo na vzhodni strani Ljubljane moćno žari, in sicer v smeri proti štepanji vn.. Kmalu nato se je tuđi raznesla vest, c!a gori na Kodeljevem. O požaru smo tetom današnjega dne zvedeli sledeče podroono* »ti:
Ko se je vračal magistratni u radnik Jo* sip Podobnik ponoći o4coli 2. ure zjiitraj proti domu, je opazil, da se iz gospodar* sktga poslopja posestnika Martina Plećka vali gost dim, obenem so pa že švigali ogromni ognjeni zublji proti nebu. Podob* nik je takoj obvesti! o požaru policijsko stražnico v Vodmatu, ta p« rešilno postajo a se popreje je gasilce o požaru obvestil dežurni uradnik na glavnem kolodvoru. Ogenj, ki je naše! v šupi in gospodarskom poslopju dovolj kmie, kajti notri je bilo večinoma seno, krma, premog in drva, se je med tem širil s strahovito nagli-co in je zavzel velikanske dimenzije. Gospodarsko poslopje je bilo hipoma v plamen ih, ogro* men ognjend zubelj je dalec naokoli raz* svetljeval obzorje. Družina Pleekovih j« bila v globokem spanju, zrbudil jo je hlapec Martin IC ki je prišel baš usodno uro do* mov in je opaziti ogenj. Hlapec je prićel klicati na pomoć, obenem pa je sam hitel reševati vse, kar se je dalo resiti. Gospo* dar Plećko fn njegovi domaći so n-ato po« hiteH v sam em spodnjem perihj iz hiše in se lotili reševalne akcije. Mnogo se pa ni dalo resiti, pać pa je Plećku uspelo, da je spravil iz šupe konje in voz in rešH enega praši ča. Na kraj požara so nato prispeli tuđi obveSčeni gasile i. Stopili sa sicer takoj v akcijo, toda pomoć ie bili skoraj že pre* pozna, kajti vse gospodarsko poslopje je že objel plamen m ga doceia uniciL
Zgorelo je vse gospodarsko poslopje. šupa m drvarnica, ©n voz sena, približno 400 kg !ame. 3000 kg ptemoga,'mnogo drv, in s4amoreznica. Sklopna škoda znaj« 60.000 cKnarev, dočim je Plećko zavtrovan samo za 10.000 Din.
VZROK PO2ARA.
Vzrok požara je povsem neznan. Kakor že onveiiieno, so PleĆkovi med tem, ko je izbruhnil ogenj, spaK. doćrm je bil hlapec Martfn K. pokoncL Ni rekljuficTKV da je ogenj zanetrl kateri hJapcev, ki je neprevkk no vTgel ogorek cigarete v *upoi kjeT se je vneJo seno. Ni p iridručeno, da je bil ogenj amenoma po<ftaknjen in da gre za požig. V 7ve»i s tem je policiia aretirata «1ugo Anđreit U, Jri je bU pri Plećku usHiž« beo. Gospodar Da mti je s 25. t. m. odpo*
vedal službo in mu rekel, d-a lahko pobere šila in kopita. Potek preiskave bo pokazal, kako je nastal požar, zaenkrat pa policija zaslršuje slugo m hlape a  Martina K.
Hlapec pravi, da je prišel okoli 2. ure zjutraj domov i-n da je opazil, da se iz šu* pe vali dim. Ko je odprl vrata je nastal hud prepih in plamen je hipoma švignil iz šupe. Pograbi! je v blizini ležeći škaf in skušal ogenj pogasiti, toda to mu ni uspelo. Nato je klical na pomoć, kasneje pa je gospodar* ju pomagal reševati živino m vozove iz go* spodarskega poslopja. Pri tem je doceia po* zabil na svoje imetje, ki se je nahajalo v šupi, tako mu je zgorela hranilna knjižica z vlogo 650 Din, dulje kolo, već perila in obleke  v  skupni  vrednosti  4.000  Din,
Iz ljubljanske kronike
Včera-j je na policiji prijavil mesar Ivan Ke-ber, da mu je rz njezove mesn-ice na Selu neznan uzmovič med delom izmaknil suJcojič, vre-den okoli 300 Din. No, mesarja je poliona kmaju potolaiila. kajtd uzmović >i je priiel &e tekom včerajšnjega dn« v roke, pri njeon je dobila že siikn-jić in še već drugih stvrau
Gre za brezposelnega delavca Antooa Grošlja. Mož ie bM pred dobrim mestcem deležen amnestije m Lzpustili so ga. Tone ie odšel najprej domov, ker ga pa tam nišo marali. se je klatil in potikal v lojtaški i-n vrhniški okolici, preiivljajoč se deloma z beračenjem, tu pa tam je pa prijel tiKri za kako delo, če pa ni bilo drugare, je tud: rad zatnertjal  tujo tastmtto za  svojo.
Končno se je naveličal potikanja tn te dtri ga \t zaneslo v Ljubfcjano. Spal je večitioma po ko-rolcih in se prežwljal z beračenjem. Veikrat se ga je tuđi kaj prijeJo, dasi i« na po ličiti svezano zatrjeval, da ni LrvrSU i>obene druge tatvkie, ra-len one, pri kateri so za zatotili. Včeraj ziittraj ic pohajkoval po Selu in suknja mesarja Kebra mu je u-gajala tako, da jo je vzel kar s seboj. PapoWme pa je Sel v Stepanjo vas. Gleda! je, katko v sostalm pri Anžicu gosti^e balinajo, nato pa se je zazledai v zavoj, kj je leža! v blizini. Previdno sa je otipa! in zdeto se mu je, da je notri perilo. Se pogled akoU sebe — m zavod je bil pod nje&ovo pazdubo. Urnih krač jo je ruto ubral  tja  doti proti  Štepanji   vas-i.
Lastnik zavoja je bil sicer silno zatop-lien v balinanje, vendar se ie pa tu in tam ozri tuđi na zavoj. Nenadoma se ie instinktivno obrnil in viđeč, da zavoia ni več, je planil na ulico, še predno se je Tone zave-del, je bil lastnik zavoja Janko Bajt pri njem, z bliskovito naglico rmi ie prisolil par gorkih, nu odvzel zavoj in za nato iz-roćil bližnjemu stražniku. Tone ie motal na kriminalni urad, odkoder so sa zopet poslali na ričet...
V petek popoldne je pri podiraniu bivše zasilne cerkve v šiški pomagala tuđi delav-Čeva žena Neža Kavčič. V cerkvi Ie pobi-rala odpadke, med delom jo ie pa nenado-rna oplazil težak hlod, ki se ie utrgal raz stropa, po glavi. Kavčičeva je fmela se *o-liko mo5i, da je zapustila prostor nato ^e je pa nezavestna zitrudila na tla. Prcpel*sii so jo z rešilnitn vozom v bolnico.
Akademski klub za Društvo narodov
priredi   danes,   v   ponedcljck,   ob   IS,   uri   t vcitki  dvorani   «L'niona»   javno  predavanja
g. STJEPAN RADIĆ «0 položaju v Podonavju, Evropi in po svetu*.
Drugo kolo pckalnih tekem
Ilirija, Primorje in Hermes pri-dejo v finale.
Včeraj se j«j ori igralo Hrugo kolo pokalnih trkem LNl'. Kakor je biln pričakovati, *o zruajjali favoriti, in sicer Ilirija, Primorje in Hermes. Docira sta Ilirija in Hermes uvo-jt«a nasprntnika odprav la ^e precej ubd-ko in sigurno, se je moralo Primorje že pre-rej napeti, res pti je, da si» aka^emiki nasto-pili s svojo ojačeno dru^o »arnituro. Tekuie so  se  odigrale   tako-le:
Hermes — Reka 6 : 2 (2 : 0)
Zaslužena zniaga Hermesa, ki je pokaz.il prav prijetno, za oko «istetir*no in efoklno kombina<ij«ko icio. tlasi je tuđi Reka nudila jrav dober nosomet. Dočim je bil včeraj pri Hermesu najbolji de! moštva na|iadalni kvintet, je bi!a Reka boljka v obrambi. Igrala se je obojp^transko zelo živahno in ▼ ostrem tempu, vendar fair. Sodil je zadovolji vo  £.   VodiŠek.
Ilirija — Jadran 4 : 0 (2 : 0).
Manj zudovoljiva je bila drupa tekma, kjer je Ilirija sicer odpravila svojega na-sprotnika s jtrecej visokim rezultatom, ni pa pokazala iiire. ki bi bila dostojna prvaka LNP. Mislimo namreč na njen sfil, ki ni bil bogvekaj klasioen. Tako igračem tlirije kakor Jadrana se je poznalo, da jim zimpko pavziranje Wži še kolikor toliko v kosteh in da še nišo zadostno viprani. Ilirija je v osta-k*m zmago zaslužila, dasi je r^zult^t previsoko izražen in je bil Jadran v druijem polčasu ćelo v delni premoći, na žalost se pa njegov napad ni znal kretati pred polom Tekmo ]e scviil g. DerLij, ki nam ni po pol n oma uei-jal. Je premalo energicen in bi moral pr^-prečiti mesToma preostro isro Jadrana, na druq[i strani pa je bila limotrovka diktirana proti  Jadranu   prehuda   kazati.
Primorje — Slovan 3 • 2 [2 : 0).
Primorje, ki jp nastopilo n svojo drugo garnituro, bi kmalu izgubilo tekmo. Slovna mu je bil prav resen nasprotnik in je bil ćelo se ie oboiestransko zelo živahno in v znal izkorUtiti. Vobfe pa tekma ni u:*ajalaf ker se je obojestransko icrrnlo prevei oštro in surovo. Mnenja smo, da je treba ta pojav zadužiti že v začetku sezone ne notem, ko bo že prepozno. V tom oziru ima besedo pod-savez! Tekmo je sodil g. Schn^ller, ki je sr-ter kaznoval vse faule. zdi se nam pa, da je le preveč toleriral igralce, zlasti Slovanovce, ki   so  v  pogrledu   robustnosti   prednjačili.
— Sportna predavanja LXP. LNP otvori te dni ciklus poljudnih propagandnih preda-vanj o sportu. Prvo predavanje «e trži danea. v ponedeljek, ob 20. uri v dvorani Kmetijske družbe na Turjaškem trgu št. 3. Predava prof. dr. Ant. Bajc. Predavanje je pristopno širši publiki, zlasti pa je važno za aktivno članstvo naših sportnih klubov. Vstopnine ni.
Grozna tragedija v Zidanem mostu
Današnji >Ponedeljek< poroca o pretrefu ljivi tragediji, ki se je odigrala danes ponoči na progi med Hrastnikom in Zidanim mostom. Osebni vlak. ki odhaja ob 17.4O is Ljubljane proti Mariboru, je na progi pcm>-zil nekega moskega in neko žensko. Razme-sarjeni truph so kasneje našli železniski uslužbenci na progi Dosedaj se ni ugotovlje-uo, ali gre za samomor ali sta se morda oba ponesreeila. Orožniki z Zidanega mostu so danes uvedli ob5irno preiskavo, vendar t^-kom dopoldneva ie nismo mogli zvedeti nobenih podrobnosti o njenem rezultatu. PaS pa so orožniki že ugotovili identiteto moške-ga Ore za nekega Tazb'n^ka, doma haje iz Hrastnika. O tragediji borno še porocali.
Borzna porodila
LJUBLJANSKA BORZA.
Deriie. Amsterdam 0—22.89, Berlin 13.5> —13.60 (13.585), Bruselj 0—7.924, Budimpešta 0—9 94, Curih 1094.5 — 1096.5 (1095) Dunaj 7.9985 — 8.0385 (8.135), London 277.14 —277.04 (27754), Newyork 56.77 — 56.97 (56.87), Pariz 222.82 — 224.82 (223.82), Pra* ga 168.28 — 169.08 (168.68), Milan 3U0.2 ^ 302.2  (301.2).
Efekti : Celjska 164 — 0. Liub. lcred. 135 — 0, Praštediona 880 — 0. Kred. zavod 165 — 0. Vevče 135 — 0, Kr. ind. dr. 320, Ruše 2bo — 280, Stavtma 56, Šešir  125.
Lesni trg.: Tendenca nespremenjena. Zaključeno 1 vas:, s-nrekovih desk, 1.. II., od 17 cm naprej, media 24. fco. vag. meja po 600.
Dežclni pr!delki: Tendenca čvr* sta. Zakljihčkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 801.35. Berlin 13.58S>-London 277.54. Pariz 223.82. Milan 301.30, Curih  J0.95. Newyork  56.87.  Praga  168.68.
Stran 2.
•SCOVENSKT   M AR OD» «ae 27. feb'ruarja 1928.
*t*.   48
Klerikalni denuncijanti na delu
Klerikalci hujskajo delavstvo proti tocijaUitičiiim zastopoikotn, na drugi strani pa državno oblast nad občtarid svet ljubljanski, češ da je pod komanističnim TpliTOcn.
Pri konstituira«] u odseJiov so na petkovi seji obćmskeza sveta volili zastopn-iki obeh so* ciialističnih skupin za načelnike in podnačclnike člane napredne vezane. To ic bilo povsem naravnu, ker je tuđi napredna većim na tvojih listali odstopila gotovo itevllo meit zastopnikon so-C'jalistlčiuh skupin, kakor so jih kler&alci na evojih   zastopnikoma   radikalne   stranke.
Pred volitvijo načelnikov m podnačelniko* odsekov je v imenu obeh soctjalističnih skupin P'>dal Lnž Gustinčič naslednjo izjavo: »Nam sta obe meščanski stranki enako pri arcii in če bi ne bila situacija taka, da slučajno mi odlučujemo, bi se v te volrtve sploh ne vmeSavali. Si-cer pa principijelno sploh ne morerao volUI stranke, kl Je v vladi, ki Ima v rokah flavnjačo. Glasovali pa bomo za SDS, ker je vendarle ona prva skupina, kl Je »prele I a nafc predlof, na] tt tuđi manlšini omogoći zastopstvo v odsekih. Pri <cm tuđi nismo pozabili, kdo je na Zaloški cesti pustil  stresati  na   de!:rvce.«
Še prej pa je izjavi! dr. Lemež: »Oospodje od SLS kolportirajo nekako tezo, da ob&toja ne-kak pakt med nami in SDS. Tuđi SLS ie dosti-fcrat glasovala za naše predl«jje m kadar se je od nje kaj pametnega predlagalo, smo elasova]J K..n:e. Iz tega pa še ne sledi obstoj kakega pakta Slučajno se $edaj str inja nas« staliiče s SDS, ki je glasovala za avtonomijo. Će zo&poda iz SLS sedaj aludira na razne pretekle stvari, po* <cm naglašam, da ne vodimo ose-bne politike, anrpak principijelno. Ce se zgodi, da se ena ali druga meščanska stranka str inja z našimi pred-1 Si, je to le slučaj. Uzotavljam, da smo zato, da ta zbornica dela, čeprav se ništa obe me-ićanski stranki sporazumeli. Predlog, ki ste sa vi stavili, je tmel namen cmemogočiti v odsekih nianjšinsko zastopstvo, in ker m bil sprejet, s-te se tuđi zadnjič odstranili. Naš prcdlog je bil, da naj se mesta razdele po proporcu in prizna tuđi fiuinlšinsko zastopstvo. Ce je ta predlog osvojila napredna veiina, to še ni noben dokaz, da ob-•toja   kak   pakt.«
Navajamo vse to, ker piše seda-j »Slovence« o »demo-komands-tvčnem režimu« na mest-nem magistratu, da stoji Ljubljana pod »orjuna-žko-*komunističn.im režimam«, da tvoriio »komunisti in socijalisti večinsko stranko s SDS«, ker z^s-topni-ki socijalistienih skupin nišo voli-H za načelnike v odsekih klerlkalcev, ki so jim hoteli ortemogočiti   v   njih   zastopstvo.
»Slovenec« vpiie. da imamo v Ljubljafii ►demoburžujsko-socjjalistično-koniunisticiio većino«, ter laže. da se je izvršilo Ie to. kar »je bilo Že poprej v posodbi SDS s komunisti in socijalisti dogovorjeno* Vse marksistiono delavstvo v Ljubljani ie izroeeno SDS buržuaziji, kriči klerikalno   glasilo.
Namen klerikalcev s tem v bistvu zelo smes1-tiim križanjem je očividen. Na eni strani bi radi n ihujskali delavstvo proti socijalističnim voditeljem, na drugi strani pa hočeio na ui način denuncirati   napredno   većino   državni   oblasti*   češ.
da stoji pod k»nwa*»Hčariai vpOrmm. kar n&alcor ni v skladu z zakonom za zalSito države in kar na) bo povod, da po$eie vmta državna oblast kl razpusti ljubljanski občinski svet t«r postavi na čelo obćmske uprave klerikalne ta gerenta. Klerikalci bi radi ubili aa ta način dve muhi na en  mah.
Scveđa. če bi komunisti in socijalisti volili za načelnike odsekov klenkalce, potem bi ko-munistićne nevarnosti ne bilo, po tem bi bilo vse v   redu.
Kar se odgovornosti za»topn*kov obeh socija-Hstićnih skupin napram volilcem tiče, mislimo, da bodo svoje postupanje lažje opravičili, kakor pa bi druženje s klerikalci, katerih delo obstoj a prcdvsem v sabotiranju dela občinskefa sveta in ubijanju občinske avtonomije. Glede prikrife-ea klerikalneza namena. denuncirati napredno većino kot komunistično, pa smo mucala, da ne bodo našli človeka, kl bt v resolcl varJcU 4a J« Ljubljana zaradi dveb konanlstlčnik zastop*ikov v občinskem sveta v nevarnosti.
Mogoće, da kltrikalci računajo na po* moć notranjef&a ninittra, ki je svoječasno kot prometni minister že pokazal svoje spo« **ibnosti napram delavstvu, toda motijo *e, če manijo, da bodo na ta način zbudili za se med ljubljanskim prebivalstvom posebne simpatije.
V občinskem svetu ne gre za reševanje visokih političnih vprasanj, ampaU za re* ševanje gospodarskih in socijalnih vpraianj, za pošteno občinsko gospodarstvo, za po* kritje milijon»kih dolgov. ki jih je zapusti! vladr.i komisar, za izvedbo komunalne »ta« novanjske akcije m za neSteto vprašanj, ki so v zvezi z gospodarskim napredkom Ljubljane Pri reševanju teh vprašanj je potrebno sodelovanje vsakogar, tudt %oc\» ialistov in komunistov, in prav tako drugih strank. Če se socijafi*tični skupini tzjavs I-ata za to delo, za delazmožnost občinske* ga sveta, ni prav nobenega vzroka, da bi ;ih napredna večina izktjučev&tm. ker ne gre tu za interese posameznih strank, ampak za interese vse LJubtjane in vsega njenega prebivafstva.
SLS je od občinskih volitcv žc ponovno dovulj jasno pokazala, da ji ni za redno delo občinskega sveta, njeni nameni so tuđi sedaj dovolj jasni, ko skuša denuncirati na spodaj  in   na   zgoraj.
Njena igra je postala že preveč prozor* na, da bi je ljubljanska javnost ne mogla presoditi po zaslugi in zato bo tuđi naj no* vejši naskok klerikalnega glasila na dela* zmožnost Ijubljanskega občinskega sveta našel  med  njo pravično obsodbo.
Protest naših rezervnih častnikov proti vmešavanju v politiko
Občni zbor ljubljanskega pododbora URO. — Soglasna obsodba politiziranja središnje uprave. — Nova uprava pododbora« —
V sobo-to zvečer se je vršil v prostorih restavracije «Zvezda» IV. icdr.i občni zbor Ijubljanskega pododbora Udruženja rezerva ii h častniikov. 2Sbor je otvoril predsednik pododbobra g. ing. Ladislav B e v c. ki se je spomnil štirih med letom umrHh članov, nato je pa podal abširno poročilo o dclo* vanju uprave v preteklem letu. Omenjal je mučno napetost in spore, ki s) nastali zadnje čaše med pododbori in središnjo upravo, kateri ocividno ni ležcče na tem cLi ostane organizacija rezervnih č^strikov strogo stanovskji, patrijotična m nepolv« tična ustanova. V pravilih uruženii ie bi tlen, ki je delil elane v dve kategoriji, v Srbijance in dobrovoljce na cm in v pre« č-Anske rezervne častnike na drugi strani Da se ta odijozna delitev odnravi. je po« krcnil lani ljubljanski pododbor spora/um* no z mariborskim in zagrebškim akci:rv, da bi se dotični člen črtal. Vrsi] se je scsHnek v Krškcm. za katerga je pa zved-cla \ro čihU r h potih središnja uprava, ki je ohdolžila ljubljanski pododbor plemcnske^a in ccL> verskega separatizma. Na lanski glavni skupščina je morala SU te smešne očitke pismeno preklicati.
Predscdnikovemu porooVlu je sledilo taj« n'.^ko poročilo, ki ga je prečital v zist-ip* stvu tajnika član uprave g. .Tanušič. I/ ro» ročila sledi, da je uprava pododbora tuđi v preteklem letu vzorno poslovala in dl ie tuđi v tem pogledu ljubljanski pododho? lahko ponosen na svoje delo. Po n*>-o."ilib blagajnika ter zastopnika celjske in trbo* vcljske sekcije, je podal pred^ednH; nid* mrnega odbora g. Riko Jug poroči-'o nau? z' rnega odbora in predlagal, naj občrii zbor izreče upravi za njeno vzorno poslovanje1 pohvalo, kar ie bilo z odobravanjem spre* •jeto. Nato je prečital predsednik p,fzcrravr no brzojavko kralju Aleksandru ir vojne* mu ministru generalu Hadžiču. kar j^ občni zbor z odobravanjem vzel na znanie. Ko* mundantu dravske divizije, generalu Krila* fatoviću je bil poslan z občnega zhrra pi* snieni  pozdrav.
Sledla je razprava o napetosti med |)c dodborm in središnio upravo, ki postala cd dne do dne večia. Prcdsednik je pred-očil odboru pravo ozadje mučnih inciden-tov s redi^njo upravo. Izjavi! je, da je stala uprava pododbora vedno odločno na stali-Šču. da mora biti or^anizacDa rezervnih častn'knv strojto nepolitlčna, stanovskn in patrijotična. SO se žal tega principa ne dr* ži Z znanim nastoDom proti Svetozarju Pri-bičeviću ie izvršila političen čin in prisilila rezervne častnike, da zavzamejo svoje sta-ližće glede vmešavanja njihove organizacije v politične spore. Ljubljanski pododbor se je pn tem dobro zavedal. da dela strogo v duhu pravil- ki jasno določaio, da je udruženje rezervnih častnikov nepolitična organizacija. Ko je SO zvedela. da na-ne-rava ljubljanski pododbor    nastopiti   proti
nienemu neumestnemu politiziranju je poslala vsem pododborom okrožnico v kateri zahteva. nai odobre njeno siališče. Ko je uprava [jubljanskesa pododbora soglasno obsodila početie SO, je slednja naslovila na tiio dopis, v katerem zahteva. naj se ji nemudoma predloži prepis zapisnika z ime-ni vseh. ki so posegli povodom razprave o političnem činu SO v debato. Med ten je izšd v »Slovenskem Narodu« članek, ki je £ovoril o razpoloženju med ćlani Ijubliiin-skega pododbora. Ta članak ie nckdo izreza! in poslal anonimno središnji upravi s pripombo, da je tr«ba v njenih vrstan počistiti, češ. da smrdi samo tam. Središnja uprava je reagirala na anonimno pismo z dopisom, v kateSeii na nečuven način žali slovenske rezervne ćastidke In In podtHta, da je izšlo anonimno pismo ic njihovih vrst. V žaljlvem in inkvizitorskem tonu je p'san tuđi tretii dopis SO. Na vse te dopise je uprava liubljan pododbora poslala SO pri* meren odgovor, v katerem energično od-klanja in si prepoveduje vsako insinuacijo da bi mogla pastf na slovenske rezervne častnike le senca kakejra separatizma. Na-i\ rezervni častniki stoje slejkoorej trdno na statiku pooolnesa narodoesa edinstva in enakopravnosti vseb Jugoslovenov.
Kako prav le i-nela uprava pododbora, da je temeljito zavrnila neumestne očitke tn zlobna podtikavanja SO, priča dsjstvo, da so ćlani na občnem zboru z vi harni™ odobravanjem in brez najmanjšega ugovora odobrili nieno stališče. Na&el se je samo en član, ki si ni upal na občni zbor in je pismeni/n potom izpodbijal stališče uprave ni odobraval vmešavanje udruženia v dnevno politiko. Zdi se nan, da lahko liubljanski pododbor dotičnega člana brez najmanjse škode posije tja, kamor po svoji mentaliteti spada. V zvezi s predsednikovim poročilom o konfliktu s SU je bil soglasno sprejet predlog, da uprava pododbora pod nobenim Dogojem ne srne izdati imen poedinih članov, proti katerim bi SU inkvizitorsko po-stopala. Ce bi pa SU po drugih potih zvedela za ta imena, je uprava poblaščena do skrainosti braniti vsakega poedlnega Člana tn riskirati v skrajne-n slučaju tuđi razpad udruženja, kajt! ne srne se zgoditi, da bi SU po svojih policijskih metodfth pregania-la slovenske rezervne Častnike ki Hm glede patrijotizma in priznavanja pravil ne more ničesar očitati.
Škoda, da nimamo na razpokgo kore-spondence med srediink) upravo in upravo pododbora, ki kaže v pravi luči početje ne-katerih gospodov v središnji upravi, katerim še vedno ne grc v glavo, da imajo vsi državljani enake pravice in doUnosti. 2e-leli bi. da nam da uprava lrubljanskega pododbora na razpolafo te dokuiiente. da bo naša javnost vedela, na čegavi strani je pravica. To bi bHo y interesu javnosti
sploh, pa tuđi onih članov, ki se občnega zbora nišo-mogli ndeležiti.
Končno so se vriile volltve nove uprave So glasno je bila odobrena nastopna lista: člani upravnega odbora gg. France Ahčhu ing. Ladislav Btvc, -Vladimir Jm* Uč, Janko ijarec, dr. Veliko Jedić, Ale-ksander IMarič, Mihael Ma|cen. Vekoslav Mlekaž, ing. Ciril P|rc. Ru4olf PtesfcoTič, Milan Sterifkar. Jernel VMfist, dr. Leo-pold Vićar, Josip 2m**&& in dr. Janko 2irovHft; namestnfkl: dr. Julii Feltaclier, Matko Jaanil?, ing. Ciril J«Taau dr. Ivan PIntar. Adolf Sadar m Ctbin D#iek. Nadzorni odbor člani: Makso Defttefc. Riko J»t% ing. Leo Mtnclncer, Avgust Perto« m dr. Rudolf Sa^oTtc; namesrniki: Veliko Ormimm, dr.  Rudolf K«prHr«c in dr. Stanko Novak.
Jubilej slovanskega patrijarha
Danes obhaja 75 Jetnico rojstva hrom .slovartfkega sveta znani in prilhiMjetii če* 5ki pisatelj, publicist in novinar .losip Ho* Icček. 2ivljenjski jubilej tega sivolasega pU jonirja slovaneke vstjemnosti je za nas Ju* goslovene in Slovence še posebej tem več' jega pomena, ker je Holeček kot kulturni delavec in zaaebmk med brati Cehi edrn uajvečjih naših prijateljev. Slovenski B«I« kan mu j« že od nefcdaj zek> pri srcu. Čim so se dvignili balkanski Slovani proti tur» skemu trinogu, je prihitel Hoiećek med nje, kjer je proučeval njihove razroere in napi* :*l1 već temeljitih studij o življenju, značaju in običajih slovanskega žrvlja na Balkanu. Poleg tega je mnogo prevajal iz ju* g< slovenske literature, zlasti narodne epi* kc. guslarske juna&ke pesmi, »rbske naroda ne epike, narodne epike bosanskih moha* medsncev srbske narodnosti itd.
Holećkov duh se pa ni omejil samo na Čehe in JugosJovcne. mar\eč je objd tuđi Rus«. Bolgare, Poljake. Slovake in Luiiške Srbe. Nj-egovi zbrani spvsd, v katerih je po[? no modrosti in Ijubezni do Slovanov, obse* gajo 30 debelih knjig. Jubilant se je udele* ževal vseh slovanskih kongresov, sodcloval ie pri vseh akcijah za zbližanje slo\anskih narodov in bil je vedno med prvimi. ki so budili med Siovani narodno zavest. Znano je njegovo srečanje s pokojnim kraljem Pe» trom povodom slovanskega kongresa 1. 1911. v Beogradu. Kralj Peter je prišcl na kon* gres, stopil j« k Holečku, mu stisnil prija* telj-sko roko in se mu zahvali! za pozdrav. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da zborujejo slovanski novinarji v prestolici Srbije in da jih more pozdraviti kot predstavnik srh* skega naroda. Končno je lastnoročno pripel Holečku na prsa  red Sv. Save.
Ogromno HoJečkovo delo za boljio bo* dočnost slovanskih naiodov, njegovo pio* doposno udejst\x)vanje na novinarskem. pu« blicističnem m organizatoričnem polju pred« stavlja neizčrpen narodni zaklad, ki je last vseh Slovanov in ki uvrsti Hoiefikovo ime med najvecje junake, bojevnike in tvorce slovpnskega sveta.
Sovenijo ima Holeček še posebno rad. Že opetovano se je mudil med nami; na* vdušen >e zlasti za naše prirodne krasote, za Bled in druge slovenske kraje. Zato je dolžnost Slovencev, cU se pridružimo ne* štetim Hole&kovim čestilcem in da mu želi* mo ob 75Ietnici še mnogo let plodonosnoga in za Slovanstvo tako pomembnega življe« nj a.
Prosveta
LjuUjanska drama
Vermuti   Loais:   Scstrl^aa   iz   Varlavt.
Čhsto ja^no je. dn tuđi eledališče ne more fciveti zcol] cd boiie b«edc. nejo mu ie treba tuđi tečnega kruha. Nušc narodno i« reprezentativno kulturno otnjBščc ne more vrški »vojefa namcfia i B'ssoai, Kadelburgi, Walter - SteitM ki podobnimi tvrdkanri, toda potrebni so mu bili za blagajno, kakor so mu danes ptrtrebtii Noel CowarJ. Loals Verneui! in ostali zabavni pli&ei! današnjega dramskega repertoarja Razloček pa ie med prvim? tu drujtimi vendarle velik: o«i % bili humornejii. Cednei« ali, Ce hoćete, na-ivnejli; ti pa so ctmčm. moralno visoko izpc-drecani in humor no ubožnti^. Med n*jmoint ">e predstavnike modne dramatične trjovsie -re s<pada Verneuil, čigar tehnično silno spretne fa-brfrat"   igrajo   đni;jrj<i^»  PJ   /sem  sveta.
N.'egova »Sestrična tz VarJave« po svoK vse-bim mi značajih ni prav »W origmalm m takb zakonskih rotatcev. paras«<ov in razbrrdanih žensk smo videM v railičnih vartja«iah ta per-muUCrjab ž« dolio \rs.to. Le avtorjeva smeJ >it te vciia. njegova Šonja Varilovna in Luctja frs-drmeiii bre2 sramu » soprof §e večji tepec. ka^oT smo jih vajeni; v vsei burki pi prav krepko pozvanjaio zvončki frivolaj-stt. L]u4ie ?e »mej'cio rn iaba^-a5o. seveda ne ysi- Zaka] f^ede bumornost?  so  oknM  zelo  raz!l2n4.
Ura prioaša ]t Jtki osebe m pre<Ist»va bi nti bila nekak ijraliki komorni kvartet. Mno*o iar-ma. tleganec in iinese ie treba, da se popolnoma uveljavi uk komad — pri izbirtnežih; masa pa se seveda dilektira na smeUb situacrjah in končno ji zadoiča že prizor, ko nastopi lepa, pikantna Šonja  v kra-tki  sraj5kt  ...
To Šonjo, ki mfnja svoje ljubimce *m mofe tako hvtro. kakor svo»e perik>, predstavila jicer mnoso premalo zaposlena fa. Niblocki iz-, vrsino: v tretltm d Jani«, ko te poslavlja. kna naibbljJo jceno, a )e intob re^pitoo v vsakem pogledu najbolj posrcien«. Pray dubra ie tuđi Lučila lepo se razvijaj^če %di. Hl i r e Danilo-v e. Maaje sta ustrezab ma5ka. 51*ar Hubert Je bil t. Rotot: b?v5i bančni ravnatelj In s*da-njf romanop«ec .Bnref 9» Je sKk«« kot t»ko otro-men bedak, da 'ma »ti (. Li vi r ni mogtl podati  videza  veiMetnosti.
Igro Je prav okusno postavi! 1n reikal g. ravnatelj P. Gol i a.
Mislim pa. da v đoM ina«8»« krke za t»ke burice ni modro, tratiti dtaa* za aovt kulkt, dasi so bile lepe, ker bi $e moral đenar oporavljati za nuiiKjle m koristoe^e wd*Ae. Kulaše ne re-5ti}eio predstav, a r vsoto. ki se lahko prihrani pri takihle burkah. bf se plafial rsa] en fffa&bcnttc ve£ u na* sk¥a>]tK) bomo zasedeai operei er-liester.                                            •
Gledal&če }e Mio pH prenrftri te pri reprtai t« banke slabo rpro4«no.                             Tr* CL
V poodeljek, dne 5. Bira, te *rti ▼ oni-onski dvorani koncert Ijuhljanike Giasbeae
Matice t todeloranjea Orkeetralnega dru-i*Ta, pomDo4§a«g» z godbeniki Mmik« dravske div. oblasti in pevtkega zbora Glatbene Matk». Poleg tega todaluje na tem koncertu pianist profesor Anton Troat z Uunaja. ki igra Rahaianiaov Klavirski koncert • sprem-ljevanjem orkettra. Orketter Orkestralnoga druitvt dirigira g. Em. Adamič, Matični pev* ski zbor pa ravnatelj Mat ej Hubad. Pred-prodaja  Tstopnic  ▼   Nfaticni   knjiga mi.
Praae««}*: GabriH Faure, Deodat de Severac, Chabrier, Maurire Ravel in Alb^nii 90 laaiopani ■ tvoj i mi skladba-ni na klavir-skem koncerta, ki gm priredi ▼ četrtek, dne
1. mare« t. 1. ▼ Filharmonifni <i to ran i pfi-nittka Jadviga PoieneloTa. Prvi <iabriel Faur^, ki je umri 1924. l«ta, je udcrifc »iav-nega komponista Saint. Sa&o*a. Prosia\il s« je prav posebno s telo vr*io iz vratnih kUv irskih kompozicij. Njegova znafilnotn je t me-lorfifno-harmoni?n*»m znać*;j napisanih del. Franoor.i ga ptiStevajo med woje kla»ik<»f kajti ton njegove povorice je ir Inn tmer*»n, bre« po^ebnrpa podcrtava nj.i pofameznih ffla«ov. Vendar pa »o njegove skladbe ixr*d-no £iv# in unoine v>eh ftnes. Pr^l^rodaja v stopu ic za ta koncert v Matieni knjigarni. Cene običajne koncertne.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Velik požar t Zagreba. — Prvi let na progi Zatfrcb-Beotfrad t
filmu. — Z reTohrerjem na stražnika. — Epilog krvave vaske
bitke. — Lažni pisar srezkega poglavarstva.
Včcraj dopoldne so trobni znaki ga-srlskih avtomobilov opozorili zagreb-ško prebivalstvo. da je nekje v mestu nastal požar. Radoveđnežt $o tekli za avtom in znjim dospeli v Vlaško u'ico štev. 7. k>er se je vnela trgovina ma-nufaktumega in pletenega blaga Josipa Rothmallerja. Trgovino vodi sedaj njegova vdova Pma Rothmiiller. Iz trgovine se je valil gost dim, ki je pričah da je v notranjosti nastal velik požar. V prvem nadstropju hiše ie nasta'a panika. Stanovalci so opazili, da so tla nenavadno topla. Hitri pomoći gasilcev je pripisati, da se požar ni razširil in so ga kmalu udušili.
Požar je prvi opazil mesarski pomoćnik Markovića. ki ima svoj lokal nasproti trgovine, Takoj je alarmiral sosede in pozval teiefonićno gasilce. Najprvo so gasilci odprli vrata, ker je med tem prišla lastnica in ni bilo potrebno vrat razbijati. Ogenj je tedaj vzplamtel in po polurnem gašenju je bila večja nevarnost, da bi se požar ši-ril. odstranjena. Preiskava je ugotovila, da je požar povzro^il kratek stik. ker je Ugorelo vse olio4i električne nape-Ijave. Škoda je znatna, vendar je bila trgovina zavarovana pro-ti požaru, tako. da je škoda pokrita z zavarovalnino. Pred trgovino so stražniki komaj vzdr-ževali red. Radovedneži so se razšli sele, ko so gasilci že končali svoje delo.
Kakor smo že poro^ali je filmsko podjetje Stella Y\\m snemalo prvi let zagrebških novinarjev v potniške?n avijonu iz Zagreba v Beograd. Snimanje se je posrećilo in so slike precej jasne. Podjetje Stella je postavilo na Jelačićevem trgu. kjer ima svoje poslovne prostore, velik lesen zastor, kjer prikazuje pubiiki ražen drugih fil-nwv in reklam tuđi prvi zračni promet med Zagrebom m Beogradom. Ražen tega prikazuje firm nekatere zanimive prizore na zagrebških ulicah. Tako Korzo na Zrinjevcu, pečenje kostanjev M. Po Šesti uri, ko se zmrači, se na Jelačićevem trgu vsak dan zbere već sto radovednežev, ki gledajo brezplać-no filmsko predstavo. Podjetje Stella Film je tuđi razglasilo, da za majhno odškodnino filma posamezne privatne osebe. Ti filmi so 100 do 150 m dolgi in prrkazujejo posamezniko.n. kako se drži, kako hodi itd.                          ^
V Zagrebu se zadnje čaše množe napadi na s4užbujoče stražnike. Napa-dalcev nikakor ne morejo izsleditL zdi se pa, da so to amnestirani kaznjenci, ki se hočejo sedaj maščevati. V so-boto so zagrebški časopisi obširno po-ročali o napadu na stražnika. ki se je pripetil na Selski cesti. V nedeljo zgo-daj zjutraj je bil pa zopet izvršen na-
pad na stražnika. Stražnik Je sial pri ilički mitnici kraj kupa kamenja. Nena-doma je neznanec oddal nanj pet za-porednih strebv. K sreči ni noben strel stražnika zadel. Vseh pet krogel je pa padlo v neposredno stražnikovo blizino, kar dokazuje, da je napadalec do-ber strelec. Stražnik je pred nar>adoTn opari štiri moške. ki so se vraćali iz ffostilne proti Kusto§i)i. Ker prostor okoli mitnice ni dobro razsvetljen, jih ni mogel spoznati. Vest o novem napadu ie med prebivalci in na stražnkrali povzročila veliko rarburjenost. Policija je uvedla strogo zasledovanje zli-kovcev. ki ogrožajo življenje zagreb* ikih stražnikov.
¥
PoroČali smo ?.e o krvavi bitki med scljaki vaši Klisevo iit Gromače pri Dubrovniku, ki je končala s smrt.io se-liaka Gjure Batinića in s številnimi lahko in tezko ranjenimi. Po na'ogu držav-nega pravdnika so oblasti odredile sirogo preiskavo na kraju, kjer se .ie vršila krvava borba. Zasli&ani so biii tuđi vsi ranjeni seljaki. (ijure Batinič je pa pred smrtjo v bolnici pred priča-mi izpovedal. kdo ga je udaril z moti-ko po glavi. Predsnoćnjim je preisko-valni sodnik zaključil preiskovanje in dal aretirati še 14 seljakov, ki so ob-dolženi sokrivde v krvavem spopadu. Vse aretirance so poslali v zapore du* brovniškega sodišča. Predsnočnjini st> bili odposlani zadnji, tako da se nahaia sedaj v zaporih 40 aretiranih seljakov, ki jyo v zvezi s krvavo maikarado.
Stevo Medaković. rojen 1. 1880. v Petrinji, pbar brez službe, ie izvabil od Iv. Raso lov a v Zagrebu 527 Din pod pretvezo. da mu bo za ta denar priskr-bel obrtni list za trgovino s perutnino. Po prejemu denarja je Medaković seveda iz£inil. Nato je Medaković prosil nekega Omera ^ahbegovića, naj gre z njim v neko točilnico na Savski cesti in naj reče. da je pisar srezkega poglavarstva in nabavlja potne liste za Ame-riko. Policija je zvedela o lažnem pi-sarju in ga je aretirala. Medakovič je izpovedal, da se je v neki gostilni na Savski cesti seznanil z neznancem, ki jja je prosil za potni list za Ameriko. Dogovorila sta se. da se drugi dan se-staneta v nekem bifeju na Savski cesti. Neznanec je dal Medakovi^u dve sliki in pogodila sta se za potni list za vsoto 2000 Din. Medaković je pa međtetn zvedel, da ga je Šahbegovic naznanil policiji in zato ni prišel na dogovorjeni sestanek. Medaković je policiji že dol-go znan selpar. Bil je že kaznovan s težko ječo zaradi prevar in je izgnan iz Zagreba. Policja sedaj preiskuje vsa Medakovićeve novejše sleparije.
Občni zbor Sokolske župe Ljubljana
VčeraJ 26- t. m. se ]e vrš:! ob pol 10. dopol-đn« na Taboru ?0. redai obim zb r Sokolske iupe Lii*bl.-ana, ki je po itev-i!u drultev m članstva naivewja iup* J5S. Občneza zboru se je iKleleiilo 58 delesatov. lu so zastopali »8 v iup: včla«;eaih edinic. Stareiinstvo JSS ie tustopal brat f. Juvanec.
2upni starosta brat N. Marolt je otvoril obini zbor, ujotovil je sklepčnost in imenoval z^ ia-pisnVkaria brata Verhovca in Jereba. ra overo-vatelta pa brata dr. Krevelfla in dr. Pw»totiiAa. V svojem skrbno sest3vVenem in jako dobrem poročilu Je omenll. da se je v župi sokolsko de-lovanje privelo boljšat:. kar je posebno pokazal na&top ob prijeki otvortve tokolskeja doma na Taboru lan&ko leto. Pri tej priKIti je povdarja! požrtvovalnost COS. kt je ve<lno ki rade volje pripravljena prUkočiti n«tn na pomoć v vsaJtem oziru. Zahvat se i« čUrvvtvu tupneta »tareiio-stva in vsemu ostalemu članstvu za pomoč v preteMem poslornem tetu. Spon»il se je r brat-sltimi besedami vseh JattaAto leto v zapi umrfch bratov in šeste* Ui aavzo^i tborovald so počastili n>ibov »pomni s tem. da so se *viz»Hi s se-deiev n >kn vxkWc»ili: Slava jim! Na koncu svoitia poroCila ie a^eHral bra< starosta na v^e navroče, da ie naia dolžnost nabirati od člana do Elana prispevke za Sra-te ki sesire v mostar-*i Jum. ki fUdubio. Top!« se ]e Jthvaltl bratom, ki v novem poslovnem leta tapuičajo župno stareiiostvo.
V imenu »tartimttvt JSS le potdravil oWoi ibor br. f. Jitvanec.
Sledila 90 po vrsti porobila poedinih žirpmh fw*oiiOBar!ev. Ta*»*c« poroč'io Je podat nc-ononi brat Hetar. naČ«#iJko hr. Jes«i. bUfai-ntifco br. Joifco Mciek. protvelno br. Svafear, r«4aarwlko br. Dr«t»*. Vsa te#n^li*<a poroč^a, is kalerih Jt tvott i>o«iv po le i»te«Mvn#iem s<*oWk«ni deU v tupi. so bila soflaioo m 1 odobrarvnale«! fprejrta. Tu<H poroi* ileck fetinh nastopov m proračuna ki predio« rledt poreza za tekove leto 90 br!i od občnesa zbora brez ugovora »pre»ir4d. — Zupao »t*retwHvo k pre-itk>  nato od aav»o&h deiejMov  »fla«no  abae-
\Mtorii-
Pri »*to sledeC* votkvah )e biJa spreieU »-glasao Uata. ki )* bila a«*tftvtjeiia cd kaftdkUcii-skeca <m*s«*a pod preseoKIhroai fcopoe^a pod-starostt brata M>lk© Krapela, dne 17. t. m. Noni fajcmi odbor tvorvo siede&i bratje ki ses<re: »fa-rotti Marok Naode. I. nam. »taroat« Ferdo  Ju-
vanec, II. nam. staroste Jofe Me«ec. III. nam. staroste dr. J. Oraien; načelnik VrMco Ku4ceca njmes4ntk Stane Trček. nn^ek»^a Marija RvfKt, numevtnica Ajigcla Preskar; prosv«ter Ivun f\o-$enc, t^inik Sune Fleg^r, blaja.ni Jodko Me« Itk. z*i>iin»kdr in &ta:k»ućar Fr-*n.o Jereb. manj-iwiar Ivan Me*ek, nadzornik Borja« Drectk, od-bormka dr. ViJ!em Kr©tft in dr. Trince Lokar, njihova namesiiuka Lev Franke »n Tone PetTov-Ćič. revizorli Luče StrauM, Jane« Li/zej in Lip« Scver.
Pri sVučakK>*t>h ie oroem! dekfaf »oko4*ke»a (Jruitva na Vrhnja 20-l«n*co ob&totja. ki k> pr*x-nu]e to druiJvo letos. Ta pros!ar\a bo združena, t veSritn telovadtMm nastooom. — S tem je bil dnevni red rzčrpan m sta-rosta bra< N. Maro-k <• takljuoil   lepo   uspeli   20.   redni   otofcm   tbor   forp«
Lj u.bl i 40a-
Brat;e in sestre, upo&tevaHe pri delu v svojih druitvih vse Ie>pe besede. ki »te >ih toli na ob* Čnem zboru. Vsak oboni zbor nam boda nova vapodbuda ta vel>ko, neseb*čn^. kdeakio sokolsko stvar. Nova desntletndca obstoja naia drla« ve, v katero stopimo kmalu, bodi nam v»ern, v katerih bi>e resmčno soko-tiko srce, doba novega. najkrejpieišeaa  sokolskega   razmaha!   —   Zdravo!
^Betezmca
KOLEDAR.
Danes: PondeMek, 21. fetumarit 19?*: katolićani: Aleksander; pravoslavni: 14, tebruaria, Mfsltv.
Jutri: Torek, 28. februari* 192*; Vatoli-čani: Lcandcr; pravoslavni; 15. febmarja« Baldoniir.
DANAŠNJE PRIREDITVE, Drama:  »Idealni  sopros«. Đ. Opera: Zaprto.
Khio Dvor: »V mestu ljubavi ln pe«wi.< Ki»o Matica: »Trije polteni lopovi.« Pr#davao|a Stjopana Radića v »Unionu« ob 1S. uri.
DEŽURNE LEKARNE.
Dan#f: Piccoli, Dunajt>ka cesta in Ba< karčič, Sv. Jakoba trg.
Dimite n tponcuik kralja Petra Otrobotteljtt!
Stev. 4£
SSrCTVEfTS^I'T7AROD» dne 27. TcFruIiJTlMi
Sfrtn J.
Dnevne vesti.
—  Imenovanja   pri    •blastn«m lj«bljaa* •kem odberu. SvojeĆasno je ljubljanski odbor razpisal već uradniškib mest pravniike, finančne, administrativne  in   telioične ttroke. Bilo je vloienih okoli 1000 pro&enj. Oblaatni odbor je definitivno  imenovat za direktorja oblastnih  uradov  vlad. svet.  Frana  Logarja, ki je že doslej vodil vse urade, za leta ob-lastne finančne uprave fin. komisarja Igna* čija Sirca, za konceptna uradnika dr. Ste faca Skubica, pravnega referenta pri gradbeni direkciji, in dr. Amana Sraja, viadnega ko-misarja.  Dalje so imenovani za    konceptne pripravnike: dr. Joško Dolinar, vladni komi-sar pri vel. županu, dr. Martin  Pavlič, urednik generalne direkcije carin v Beogradu in France  Dornik,  absolvirani   pravnik iz Trii-2a. Za  računske uradnike oblastnega odbora so bili   imenovani:  Jernej  Erman, Fran Se-lao, Jože Pire, Fran Poženel, Valentin Poga-e"ar, Jože Mavrič, Ignac Brandstaetter in Stanko  Rotar, vsi  doslej  dodeljeni   računskemu oddelku  finančne  delegacije  v Ljubljani.
—  Imenovanja ▼ OliZD.    Na sobotni seji predsedstva OUZD je bil imenovan nameMo pokojnega dr. Demetra Bleiweisa-Trsteniške-pa za Sef-zdravnika OUZD g. dr. Tvan  Zajec starejši. Ob enem je bilo okoli 17 uradnikov imenovanih   definitivnim   odnosno   na   novo. So po večini pristaši SLS.
—  li državne službe. V viijo skupino 80 pomaknjeni finanrni tajnik! dr. Bogomil Pav-lič  in Ivan  Volcič  pri  okrožnem  finančnem ravnateljstvu v Mariboru in Ignacij Sirca pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani, dalje finančni kanclist pri davčni administraciji   v   Ljubljani    Konrad    Skollek,   arhiv^Jci uradnik   okrajnega   finanČnega   ravnateljstva v Ljubljani Anton Del-Cot, arhivski uradnik pri delegaciji ministrslva financ v Ljubljani Anton Bazaric in član Narodnoga gledališta v Ljubljani Ivan Cesar; za Sefa davrne administracije v Ljubljani je imenovan finančni Bvetnik in dosedanji namestnik šefa dr. Karei Novotnv.
—   li eođne službe. Upokojen je visji pi-»arniški  oficijal pri dei.  sodisču v  Ljubljani Anton KerŽan.
—   ČeŠkosloTaŠka skupina la    neparlamentarno unijo Ceškoslovaške in Jugoslavije je  imela   v   četrtek   popoldne  pod   predped-stvom poslanca dr. Uhlifa sejo, katere eta se tideležila tuđi  naf poslanik v Pragi  Lazare-vić  in  generalni   konzu!   Cvetiša.     Posl.    dr. Uhlif je   podal   najprej  pregled     dosedanjib priprav za konferenco v Beogradu, za kate-ro so poedini eeškoslovaŠki delegati ie predložili svoje referate o konkretnih vpraŠanjih pospodarske  in  kulturne  vzajemnosti.  Senator Slržil je poroial o veterinarski  konvenciji., ki se pa more definitivno skleniti sele po merlnarodnih normah, o katerih bosta raz-rravljali  konferenci strokovnjakov v  Parizu in v Zenevi v maju  in juniju tekočega leta. Penator   Karaš  je   v   svojem   porocilu   nagla-Pal, da je freba unificirati in poenostaviH vse prometne in carinske formalnosti  ter odpra-viti potni vizum med CeSkoslovaško in Jugo-flavijo, da bi se potniški promet povečal. Po-Fianec dr. Uhlif je porota! o medsebojnem zbližanju  na   prosvetnem   polju  in  naglaSal potrebo,  da   se  najdejo  v  proračunih    obeh držav đe»narna  sredstva,  ki  bi  omogočala 5o-Jam vršiti to važno misijo. Bes je, da konkurira jo  v  šolah  slovanskim   jezikom   zapadnoevropski, toda  prosvetne oblasti  obeh držav rnorajo skrbeti, da se s poučevnnjem jezika, tomljepisa    in   zgodovine    poglobe kulturni Rtlki med obema narodoma. Senator Panek je poročal o poštnih, brzojavnih in telefonskih  Ftikih, ki  pričajo o uspehu akcije    za zbližanje   med   obema   državama.     Prihodnja seja se bo vršila v Četrtek popoldne.
—   Iz  policijske     službe.     Napredovali   *o r.vanicniki: pol. agent Ivan Lovi&ček ljubljanske pol. direkcije, pol   agent SreČko Saksi* da v Mariboru in okol. nadzornik pol. agen-!ov Valetin Makole v Ptuju v 3. skupino III. kategorije.
—   Nalezlji*«1 boleini t mariber<ki oblasti, V mariborski oblasti je bilo od 1. do 7. t. m. 13 slučajev tifuznih bolesni, 21 škrlatin-)<e, 22 davice, 6 ošpir, 3 grize, 13 šena in 1 krčevite odrevenelosti.
—   ^iralske  kužne  boleini  ▼  1juhljan«ki In  mariborski   obla*ti.  V  Ljubljanski  oblasti fo bili od  13. do 19. t. m. 4 slučaji svinjske kiiEje  in   4   svinjske   rdečire.     V   mariborski oblasti  je bilo 20 t. m. 8 slučajev    svinjske kuge in  1  svinjske rdecice.
—  Iz ođvetnišk« službe. Odvelnik ▼ Rib-n'ui dr. Josip Lavrič  in odvetnik v Muraki Soboti dr. Ferdo Cerne se preselita v tren mpsecih s svojima  pisarnama  v Slovenjgra-dec,
__ li >Uradneff* li«fa«.    >Uraini list< »t.
10 z dne 25. t. m. objavlja pravilnik o des-infekcij?ki službi.
—  Potjski dom na Jadranu.    Kakor srao le porocali, se je ustanovilo koncem lanske-p:i leta v VarSavi društvo, ki namerava zgra-c'iti  poljski  dom  na Jadranu.  Dom  bo zera-jpn  v blizini  Splita ali    Dubrovnika.    Clanl društva so lahko poedinri, pa tuđi ustanove. <lruMva in samoupravna teleM, ki omopočajo g tem svojini članom bivanje na našem Jadranu.  Poljski dom ne bo služil samo za odpo-filek in tečenje, marveC tuđi znanstvenim in uinetniškirn ciljem. Ustanovitelji im) si žarni-Flili dom kot novo vez med stvernimi in juž-nimi Slovani. DruStvo se je obrnilo ledaj na poljsko  javnost  s   prošnjo,  naj     podpre     to akcijo.
—  Smrtna koaa. Umrla je včeraj ^ospa Fran<a Cerne, bivša kramarica. Posreb se vrši  v  torek ob o. uri  pop. iz  hiše žalosti, Morijanska ulica 38. N. v m. P-!
—   Not na«in p«na.rejania    norJanie.    Fi-nan^no  ministrstvo objavlja,  da je Narodna banka  ugotovila   pri    preštevanju     svežnjev novčanic po 100 Din nov način ponarejanja. Kna lOOdinarska novfonfca predvojne misi]© je bila pretrgana    na    dve    enaki polovici. Vsaki   polovici   je   bila   prilepljena   polovica lOdinarske     novfanic«     predvojne     emisije, da   bi   veljala   v     BveSnju     za     lOOdinarskO
novčanico. Pri hitrem štetju ie ta manipula-
cija ne opazi. Finančao ministntro opovarja javoott, naj bo pri prettevanju novčaoic previdna.
—   Lovftka  draiba,    V   petek,  dne   30. n'arca 1927 ob 9. uri se odda pri sreskem poglavarju  za  ljubljansko okolico  na  javni dražbi v zakup občinski lov obeine Dobro-vi za dobo 5 let, to je za čas od 1. aprila 1928 do 1. Tiarca 193. Draibeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri podpi-sanem oblastvu.
—  K poročilu o predavasja g. Ins. Sbri-zaja. G. ing.  Sbrizaj  nam   piše:  V  Vašem porocilu  o mojem predavanju  »Resul. veČ-j;h  vodotokov  Slovenije  itd.c   so   nekatere pomote,  katere   prosim    v   interesu   stvari popraviti. PriČetek u>ra\tiavc Mure je leto I8f74.   ne   pa   konec  pretckl.   stoletja.  Ing. \Veber je  napravil    projekt    za uravnavo Drave ne pa Mure. Veržcj sploh nima elek-trarne, apaški kanal se zliva v Muro nekaj km  nad  Gornio  Radgono, ne  gre  zato  do Veržeja. Leta  1907 se je pričela  sitematič-na uravnava Save v progi Brezice - Jese-nice, toda do danes Se ni dovršena. Druge proge Save so se pričele uravnavatf veliko prej, n. pr. Tacen - Crnuče od leta 1804 — 1898, Krško - Brezice pa že sredi pretek-lega stoletia.
—  Ffrod it  Akad*nil|o zaaaosti !■ «a«t«ostl ia   zs   Narodao   galarijo.   11.   lzkax   pritpcvk«v. I.  U>.:ancrvnik:   G.  Robert  Kollmami,   veletri«c  v L'ubljanU  d^roval ob jubileju  svojemu  4Gletnefa de!a, diic ^3. jan. 19?S, Din 100.000. — II. Darovatelji:  po  2000 Din:   Mestna   oblina  Kamnik;   po 1000 Din:  Gradbeno   j>odjetje  int-  Dakiđ  in  druj v  Ljubi? .»*!; dr. Gvidun Sernec odvetnik v C«lju; oo 500 Din: Mestna občina Do Ini na LenUava; dr Milan   Korun,   ođvttnik    v   Ljubljani;    dr.   Drago Marušič,     odv&tn-ik   v   Ljubljani;     dr.   A.   Lavrič.
zJravnik v Rozaškd Slatini; po 300 Dm dr. Franc Minafik. lekarnar v Mariboru; po 250 Din: ob-činu TurniSJe; po 200 Din: občina Tr-ta p. Gorenja vas; obiina Doknji Lofatec; občkia Loka pri Zidanom mostu; dr. Pranc Župane, odvetntk v Ljubljani; Henri<k Franzi. v Ljubljani; dr. Bogdan DerS, rdravnik v Ljubljani; dr. Viktor Vovk. odv«tnik v Ljubila ni; po 150 Din: primari! Ivan Jenko, v Ljubljana; po 100 Dan: občinu Ljuto-mer; občtna sv. Tama! pri Ljutomeru; obćina Roga^ka Slatina: dr. Josip Dcbevec. profesor v Ljubljani, dr Jože Ravni-k odvetnik v Beogradu; Ivan Braun v Mariboru; to var na Dolničar in Richter v Ljubljani; občina Dobrna; obi ina Rateče-Planina; notar H. Požun v Gornji Rfd-goni; družba »Union« v Mariboru; Ing. V. Re-rnec, .' Ljubljani; Dražica Mirnikova v Zagrebu; dr. Joiip Turk, docen* v Ljubljan.:: občtna Smartno »^ Paki; Jože Schweiger, profesor v Ljubliani; dr. Anton Debeljak, pro-f. v Ljubljani; dr. Ciril Ažman, r>rof. v Novem mestu Anton Ko-ritnik, ravnateV] v St. Vidu; Osrednja vinarska zadruga ra Jusroslavijo v Ljubljani; notar Kazimir Bratkovič v Ptu-ju; prof. Ivan Dolcnec v Ljub!ja>rti. Ostali darovatelji bodo objavljeni v prrb dajem izkazu. Narodna ealerfja. ki uT>rav*ja Fond za Akademijo in Galerijo, izreka vsem da-rovalcem toplo zahvalo za podpiranje najvišjih slovenskih   prosvetnih   zavodov.
I? Ljubljane
—lj OscmdesetletDir« rojstra praznuje danes na Karlovci cesti St. 22 ga. Jerica Suhadoluik, vđova po policijskem nadzorniku. Ga. jubilantka je se krepka in vedra ter svesto prebira »Slov. Narode. SpoStovana je od vseh, priljubljena zlasti pri mladini, katd-ro si je osvojila a pripovedovanjem prelepih in tuđi >resničuih< pravljic. Gospej Jeriri iskreno želimo, da bi se Še dolgo zrirava in M^lovoljna solncila in senCila v svoji kosta-Djevi vaši — v Zvezdi — in ji kličemo: >Na mnoga leta U
—lj Pemladansko Treme. Že tretji te<len traja oepretrgoma lepo, pravo pomladansko vrome, samo da je bilo precej hladno. Trume veme, samo da je bilo precej hladno. Trume izletaikov to romale na bližnje hribe in v okolico. Na Šmarni gori je bilo nad 1000 ii-letnikov. Nekateri so vzeli i seboj harmonike, drugi vijoline in tamburice ter so okoli cerkve priredili pravo zabavo v naravi. Včeraj zjutraj je kazal barometer 780, dočim je tacel proti poldnevu polagoma padati in je danes ob 7. zjutraj kazal 775. Kljub padanju barometra pa vremenski preroki priČaku-jejo, da bo lepo vreme trajalo Se dlje časa.
—Ij Petindvajtetletiiira smrti Frana 2e-leznikarja. Sotijalistične organizacije so v so-boto in včeraj na svečan način proslavile 25letnico smrti prvega organizatorja socija-tietifne stranke in nje dolgoletnega voditelja v Ljubljani Franceta Zeleznikarja, ki je po-krenil delavsko gibanje v osemde*etih letih preteklega etoletja po slovenskih krajih, zla-sli v Ljubljani. Fran ieleznikar je bil rojen 1. decembra 1843 v Ljubljani. Kot izučen krojaiki pomoćnik je prepotoval mnogo sveta in se je otebno ude leže val v Parizu bojev pariške komune 1. 1871. Ko se je nato vrnil v Ljubijano. je posta 1 kmalu samostojen kro-jaski mojster ter je ustanovil i svojimi to-variši Delavsko izobrafcevalno druitvo. Teda-nji avstrijski režim je skuSal v kali uduliti delavski pokret. Zato so kmalu naprtili te-leznikarju in njegovim tovarišem velik po-litičen proces. Karakteristično za takratne razmere je, da Železnikar ni prišel pred ro-diSce v Ljubljani, marvefc so ga pod močno eskorto in vklenjenega odvedli v Celovec, kjer ga j« tamošnje sodilče obsodilo na 10 let rezke je?e. Prestal |ih je v Subenu 8 let, a 2 leti so mu od pusi i li. Duševno potrt se je vrnil v Ljubljano. Sel je 2S. februarja 1. 1903 prostovoljno v smrt V prostorih restavracij« >Lloyd< se je vrSil v soboto komemoracijski v^Čer pod predsedstvom ravnatelja DZ g. Josipa Kopala. Prisotni so bili mnogi pokojni* kovi prijatelji in med njimi njegovi tovarila, ki »ta bila sojena ▼ celovikem procesu «ev-Ijarska mojstra Hoenigman in Dhii. V pri-srčnih govor ih bo se pokojnika spominjali $ Kopač, g. Mihevc in Z- J Mlinar. VČeraj ob 10. d opol dne je krenil izpred sedeia Stro-kovne komisije v Selenburgovi ulici plav-nostni sprevod z ielezničarsko godbo >Slo-ge< na čelu in z zastavaml na pokopali&če k Sv. Kriiu« kjer je govor&l g. Josip Kopač. Sprevoda se j« udeletilo nad B00 os^K, v#-finoma organiziranih delaveev !b delsvk, Vm probu «o delavd-pevci zapeli veS ialoitlnk in roarseljt&a
—lj OMni sb«r ffrtmija trg^vrcv Lj«bl|a*
■a. Kakor nam poročajo, s« občni zbor gr*-ciija trgovcev za Ljubljano ne vrli v Mali, raarveč v beli dvorani hotela Union. Ker je računati, da občni lbor ob napovedani uri, ob 7n Se ne bo sklepčen, se vrši nato ob 8. v smislu pravil ob vsaki udeležbi. Za ta občni zbor vlada med ljubljanskimi trgovci veliko zanimanjem ker pridejo na dnevni rod razna aktualna gospodarska in stanovtka vpraianja. Tudi^za volitev novega odbora vlada veliko zanimanje.
__lj lUnte CarU oitvel. Z ozirom na lepo
vreme je tuđi sloviti tirolski Moate Carlo ie predčasno oživel." Člani Monte Carla se &ha-jajo popoldne le zta kratke sestanke in prid-no tolčejo >marjai< in druge igre. Sezona je bila ie na predpustno soboto otvor je na ob mnogoštevilnr ugeleibi. Nasade v Monte Carlo so olepSali in nasadili nove smreke.
—Ij V druitvii >S*fec je preda val 25. t. m. g. dr. Trtnik, zdravnik higijeničnega zavoda, o angleski bolezni >Rahituie<, katera je osobito v Sloveniji zelo razširjena. To bo-lezen, ki se izraza pri otrocih v raznih abnormalnih kosteh rok, nog, glave, hrbtenice, povzročijo slabe stanovanjske razmere, nepravilna prehrana in pomanjkanje gibanja in solnčnih iarkov v čistem zraku proste prirode. G. predavatelj je predočil postanek in razvoj rahitide s skioptifnimi slikami, da je lahko vsakdo navzočib spozna! v podrobnosti to bolezen. G. Sfiligoj se je g. predavatelju iskreno zahvalil za poljudno in strokovno predavanje. Z veliko radovednostjo pa je ob-činstvo prifakovalo prvi nastop novega dru-Stvenega pevskega zbora. Res, pričakovanje ni bito zaman! Zadoneli so čisti, ubran! glasovi ,polni harmonije napevov, ki so si takoj prisvojili srca in naklonjenost prisotnega ob-Činstva. Ponoviti so morali već pesmi in fle« dili so navduseni aplavzi pevskemu zboru, osobito požrtvovalnemu in izkušenemu pevo-vodji g. Venturiniju, ki je v zelo kratkera času dovedel mladi mesa ni zbor na tako visino pevske umetnostL G. Sancin, podpred-sednik društva, se mu je prisrcuo zahvalil in vzpodbudil pevke in pevce k nadaljnemu vztrajnemu delti.
—lj Nenađna smrt Med dijaki in nasimi lovci priljubljeni iolski ?luga realne gimnazije na Poljanah Ivan R o z m a n je včeraj ob 10. dopoldne v kuhinji svojega stanovanja cmenjene gimnazije nenadoma preminul v 59 letu starosti. Postalo mu je slabo ter se je zgrudil na tla. Na pomoČ poklicana zdravnika gg. dr. Rue in dr. Krajc sta mogla konstatirati le nastop smrti. Ivana Rozmana je zade-la kap in je bil na mestu rartev. Pokojnik je bil »plodno znan med lovci po širni Gorenjski in Dolenjski ter je bil vedno iskren lovski družabnik. Mnogo let je bil odbornik in gospodar Slovenskega lovskega društva in je s^oje odborniške funkcije prav vestno oprav-Ijal. Lovci spremijo svojega tovarila v večna lovila jutri 28 t. m. ob 15.90 izpred hiŠe Žalosti Strossmaverjeva ulica št. 1 na pokopali-Sce pri £v. Križu.
—lj Nesreća pri deln. V pivovarni Union za posle nega delavca Franceta Cankarja so pripeljali v javno bolnico, ker mu je pri de-lu padla na desno roko sesalka ter mu iraeč-kala sredinec.
1} Gremij trgrovcev v Ljubljani ima svoj ohčni zbor v ponde!jek, dne 27. februaria 1928 ob 7. uri zveČer v mali dvorani hotela »Union« s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav načelstva: 2. Odobritev zapisnika zadnjeza občnega zbora: 3. Poročilo tajnika; 4. Računski zaključek za leto 19^7; 5. Poročilo preglednikov računov; 6. Odobritev proračuna za leto 1928; 7. Samostojni predlcffi; 8. Volitev odbora, Ker ie izklju-čeno, da bi bila ob 7. uri polnoStevilna ude-ležba v s-nislu paragrafa 13 društevnih pravit, se vrši občni zbor točno ob 8. uri zve-čer. Vabiio se vsi člani. da se o4>čnc2a zbora polnoštevilno udeleže. Načelstvo.
Kristotič-BuCar: Blurc, otroSkt obleket
^-li \. Redni občni zbor »Organizacije praktičnih elektro- in strojnih totanikov« se
vr5i dne 25. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije pri Levu z običaini-n dnevnim redom. Opozarjamo vse člane, da se Isteca pozitivno udeleže. Odbor. 197-n —li Nova moda so eravirane damske ure v izložbi F. Ctiden, Prešernova -. 32-T
Iz Celja
—c Raistava kuharskih in iivalnili UđeK kov gejenk fcoiip«diaj»ke|Ea teeaja, ki «e vrli na okoliSki deškt osnovni Soli v Celju, bo od-prta ob priliki sklepa tega tečaja v nedeljo, dne 4. marca od 8. ure dalje v konferenčni sobi v prvera nadstropju.
—c Raistava o negovanjo đ«|«B?k«v je od prta na deški okoliški osnovni loli vsak dan od 14. do 16. ure, v nedeljo pa od 8. do 12. ure. Ob enem *e tuđi vrš« dntvno ob istem fesu predavanja o negi in vxgoji do-jenfka. 2eleti je, da se Ipnstro, zltsti matere, pridno udeležujejo predavanj in »i ogledajo zanimivo razstavo.
—<r RaisUra vajemikik isdelkav se bo letos vršila ob priliki vseobrtniškega zleta v Celje o Binkoštih. Za zJet kakor tuđi za rai-stavo se vrše ie priprave.
Iz Maribora
V remeni oostitcn času. — Ncdeflsko rarvedrflo Marlborčanov v  okolici  in na Pohnrlu.
.   Maribor. 36  februarja.
Letos je cek> starodavni sv. Mati ja me. tval svoj pro«ram. Ni razbija! ledu. pa tti-d> đetal za ni. Držal se k srednje I mije.
Sobotni sbeharski trt i« tri kljub !et>emu vremenu za potovico slabSi od preišnih. Tuđi cene so znatno popustile. BiK> \t opaziti več tujih kiawev ter so cdo Iz Ljubljane in Celja ooslaH nakupovalce v Maribor. V »plolftem iva se ihe dalo jasno u?:otoviti, <Ja šino v reknem postnem času.
Tr» se ie viđelo tuđi v soboto zvečke, ko ni   bilo   nobeirh   posebnih   furireditev   vcč.
Zvecer so odšli oni sportniki. ki Ikn ni za-dosti dolinskejra karnevala, na > Pohotie k Mariborski koči Ker na planini creha ni. se tam ti) niC km po»ebaesa rrodilo. Vevc-Ije oa ie monopol vseh onih. ki so v svoji žalosti potrebni razvedrila. Tiho le minula noC od sobo** na .iicđeljo.
Danainla nedelia je bMa skora! pomla-dairska, Dopaklanska promenada ie bila mnogo bolj sveza hi živahna, kakor v po kvarjenem pfcdpustncm  času.
PoooCdn« so romale po trd-ih zmrzlih ce-stan crte trume Mariborćan-ov v idiiično okolico. Polee a\tobusoy in tvtotaks so bili v živahni akerji ćudi izvosčki. Avtobu. si so darves dob"li tuđi velike š^evilke svoje prose na zadnji strani, tako da človeku ni trd>a več na vse strani izpra$eva;i in poizveikjvati, da najd« pravi avtobus. Ob-činstvo je praktično uvedbo z zadovolj* 9tvom pozdravljalo.
Neobičajna pnstna sala
Na pustm torek je prejcit neka gospo* dična v Fircnii pripnročeno pivno od sv* • K21 r«ro£enca Arduma, ki ji je sporočil, da mora izvršiti samomor. Dekle je izro« dilo pismo policiji, ki ni mog'a najti ni» kjer ncsrečnegja z«ročcTica. Mcdtem ko v> policijski agenti poirvedovali po njem, pa jt neka tvrdka tdefonično naznanila rc* darst\u. da je njen uradnik Arduirni rbe* žal iz Firence in da je odnesel s se boj 25 hsoč lir tvrdkine£a  denarja.
Kralj žrtev svojega pokliča
Trpljenje pokojnega romunskega kralja Ferdinanda. — Vse je
žrtroral za stojo državo.
Biti kralj že davno ni več tako pri-jclno, kakor je bilo v starih Časih. Živimo v dobi demokracije, ki je znatno omajala monarhizem in odzela vladar-jem velik del njihove moči. Zdaj ni na svetu nobenega vladarja. ki bi si ne za-varoval hrbet za slučaj, da bo moral neke?a lepega dne prostovofcino a ti proti volji od*toi>iti. So pa med kralji tuđi mučeniki, ki trpe zato, ker so faktično že prenehali biti kralji, a so §e vedno na prestolu Tak kralj je bil nedavno umrli Ferdinand rumunski.
Knezinja Bibesco, pofraneožena Ru-munka, ki uživa velik sloves kot pisa-teljica, opisuje Ferdrnandovo trpljenje v brošuri »Kraljevska žrtev: Ferdinand rurmmski«. Ferdinandov značaj je bil v vsakem pogledu po-polno nasprotje onega, kar mora bfti kraljevski značaj glede na vladarske dolžnosti, če noče biti kralj v svoji deželi najnesrečnejši državijan.
FerdinarKl je bil do skrajnosti skru-pulozen, skromen in plah, ljubil je sa-mato in žrvel je ve^inoma samo za ožji krog svoje rodbine. Prvotno za I ralja ni bL doolčen in zato so ga tu Ji vzgajali ne kot bodočega kralja, mar-več kot mladeniča, ki naj bi se udej-stvoval na ^oliu znanosti. Toda usoda je hotela drugače in 20-letni mladenič je bil določen za prestolonaslednika v tuji državi. Moral se je odreci osebno-sti, ki mu je bila prirojena in se pripraviti za vladarski poklič, za katerega ni imel nobenega razumevanja, pa tuđi nobene teoretične naobrazbe.
Ferdinand je bil srečen samo pri svojih knjigah, bil je tako plah, da je vsled tega fizično trpel in moral st je privaditi načinu življenja, ki mu je na-lagal dolžnosti, o katerih se mu v mladosti niti sanjalo ni. Bil je vajen dajati svojim gosto-m prednost toliki meri, da njega niti opazili nišo, a se je moral ukloniti obredom, ki so mu nalagali vodano vlogo. Moral je trpeti, da so mu ženske poljubljalc roko, da so mu po-stregli za mizo vedno prvemu itd. V dvomem miljeju, za katerega ni imel nobenega razumevanja, je moral živeti tako, kakor da mu je na intrigah, brez-delju, razkošju tn zapravljivosti največ
ležeče. V krogu ljud!. s katerimi it mora! občevati. ni bilo skoraj nikogar, s katerim bi lahko iskreno govoril. O Ferdinandu so se širile govorice, da ni bil posebno inteligemen. To pa ne drži. kajti pokojni rumunski kralj je znal šest tujih jeziikov, bil je izvrsten botanik, rečal se je z grškimi in hebrejs-kimi napisi i<n sploh se je uspesno udejstvoval na znanstvene;n polju. Ker je preziral dvorno življenje, je poenostavil svoje olKevanje z dvornimi krogi na ta način, da je rt« «ino ponavlja! zadnjo bc-sedo, ki jo je .zgovoril oni, s katerim se je  baš  pogovarjal.
Ferdinand je bil vnet katolfčan ,pa se je moral v državnih interesih poručiti s prJnceso protestantske vere. Cer-ke^' je privolila v ta zakon pod pogo-jem. da se bo deca vzgajala v katoliški veri. Rodil se je prvi sin, ki so ga pa zopet v državnem mteresu krstili pravoslavno. Rim je to pot Še molčal. Kn se je pa rodil Ferdinandu druiri sin, ki so ga hoteli krstiti pravoslavno, je Rim izjavil, da je krivoprisežnik izobčen. In ta drama se je ponovila šestkrat, ker je rmel Ferdinand šest otrok. Njegova deca se je odtujila očetovi domovini Nemčiji in zato tuđi očeta ni mogla ra-zumeti.
Svetovna vojna je tragedijo Ferdi-nandovega življenja in vesti še pogla-bila. Ta flohenzollern, ki je kot castnik pruske garde prisegcl nemškemu ce-sarju zvestobo, je moral v interesu Ru-munije prLsego prelomiti. Kneginja Bibesco trdi, da se je Ferdinand brez oklevanja uklonil državnim interesom in ravnal kot rumunski kralj povsem lojalno, toda kot človek se je zavedal, da mora potegniti meč proti lastni domovini. Pojneje se je moral ločiti od svojega sina Karla, ki ga je zeto ljubil. Kljub svoji požrtvovalnosti ni uživa 1 v rumunski javnosti onega ugleda iu spoštovanja, ki mu je po pravici šio. Sele po njegovi smrti so se začeli v Rumunrji zavedati, kako tragično je bilo Ferdinandovo življenje, koliko je moral žrtvovati za svoj poklič in kak ) kruto ga je preganjala usoda. 5ele zdaj ga smatrajo za mučenika, ki zasluži glu-boko spoštovanje.
Nov Haarman
Zadnja leta je imela Evropa mir pred raznimi sadističnimi morilci, tipi a la Haarman in Landru. Toda v Berlinu je bil te dni prijet mesarski pomoćnik Henrick Ncckerman. ki je vreden na-slednik proslulega Haarmana, le da so njegove žrtve ženske.
Neckerman je na bestijalen način umori! neko 71etno deklico. Ko so ga aretirali, je hotel izvršiti samomor, a so mu to preprečili. Policija je nato preiskala njegovo sobo m je odkrila. da ima opraviti s sadističmm morilcem žensk. V stanovanju je policija naletela na več robeev. večje stevilo damskih čevljev in damskega perila. Večina teli predmetov je bila okrvavljena in policija sumi, da so tast umorjenih žensk. V sobi je bila tuđi nalepljena slika pro-slulega poštnega roparja Heina, katerp je Neckermann izrezal iz časopisa in preko nje napisal: Osveta za Heina.
Zopet katastrofa na morju
Italijanska trgovinska mornica res nšma sreče. Od katastrofe »Principesse Mafaldec je minulo jedva par mesecev, pa je Že Havane doletela druga katastrofa. V bližmi avstralske obale se je potopvla v soboto italrjanslka ladja »Al-cantara«, ki se je zaletela v ruski par-nik »Tovariš«. O tej nesreći porocajo iz Londona:
V soboto zvečer je angle^k: parnik »MoMavia«, ki je plul v blizini visine pri Dungenessu, prejel signale na po-moč. Na4 morjem je ležala gosta, ne-prodtma megla, vendar je parrrik takoj ođplul v simeri od kodtr so prihajali signali. Na odprtem morju je pamik na-letel na ruski pamik »Tovariš«, ki je bil precej teiko poškodovan, ker se je zaletel v italijans«u pamrk »AUcan-tara«, ki st je takoj potopi-1. Kljub megli so ruski mornarji skušali resiti italijansko posadko, vendar jrm to ni uspelo. An-gleški parnifc je reiil samo enega mor-narja, ki je pa ka«neje umri.
»MoMaviac je o nezgodi takoj brez-zu^Sno obvestSIa vse obrežne postaje in zaproeiU za poinoč. U Dovra so še tekom večera odpluli  vlaiilci na pomoč.
Ruski  parnik  ni  bil  v  nevartiosti  in  je baje  že   dosegel  Southampton.
Vsa poizvedovanja za pogresano posadko »Alcantare« so ostala brez-uspesna. Usoda nionarjev, ražen enega, ki so ga reiili, je povsein neznana ii zdi se, da so se potopili s parnikoin vred. Kdo je kriv nesreče, zaenkrat še ni znano, zdi se pa, da je bila ghvni vzrok katastrofe gosta, ne,..L>d;n.3 megla.
Šminkanje je nevarno
Šminkanje je nevarno! O tem prica-ta dva smrtna primera, ki sta se nedavno pripetila in sicer eden v Budimpešti, drugi v Konstanci. V Budimpešti si je neka mladenka z rdečilorn namazala ust-nice. ki so bile od mraza nekoliko raz-nokane. Nastala je infekcija in zastrup-ljenje. Dekle ie umrlo v groznih mukali.
O drugem tragičnem dorodku poročajo i'Z Konstance. Mlada, jedva lc>-letna mladenka Anita Titulescu si je, preden je šla v gledališče. na-maza a. ustnice z rdečilom. Drugo jutro je imela ves obraz otekel. Dasi je pohite a takoj k zdravniku. je bila vsaka pomoČ prepozna. Nesrečna mladenka je čez dva dni podlegla poikodbam. Preiska-va je dognala, da je imela mladenka nekoliko ranjene ustnice in da je bilo rdc-čilp strupeno. Oba dva primera torej pričata. da moramo biti pri šminkanju zek) previdni.
Skrivnostna nočna gosta
PariSka i>o1iciia ie aretirala brata Petra in R.nilija Coubert, ki sta se bavila z nena-v.dnim nočnim delom. Obiskovala sta nam« reč nočne lokale, kicr sta iskala Dremožnc Kfupode. ki hi bili iz kattreeako!i rizlosa. pripravlieni Izvršiti samomor. V zadnjili dneh »ta se Dribliževala tihii ženskam. katerim sta t>ripovedovala. da imata sredstvo, po katere.Tt umre Človek brer vsake hole-čme in zavesti. Ženske so običaino zeovor-vt in tako se ie zgodilo, da ie zvedela tuđi policija za skrivnostna nočna cesta. Po aretaciii sta iziav'la. da sta ukradla svoii stari materi Čudodelcn ind'j. strup. ki sa ie dobila pred 50 Teti od nekeza of drla. ki je potoval oo Indiii. Kemična Dre'skava struna je dosrnala. da ere v resn'ci za avterufčfti indijski stnio. ki ie ohranil Je oo 50 Itiit1 Vi« kvojt smrtonosne  oosleti.ee.
Strm 4.
•SLOVENSKI   NAROD, dne 27. februarja 1928.
Stev. 43
Petr Solfjurg:                           ^
žBoljševiški vohun
Roman
In tedRaj se Georg ni mosel več pre-magovati. Dvomov in pomislekov je bilo mahoma konec. Naenkrat je postal z&ovoren. Georg je moral nek*>mu po-tožiti svojo nesrećo in povedati, kako neizmer:ia je njegova l.ubezen. Neka nepremagljiva sila ga k gnala, da od-krije svoie krvaveče srce. In ker si ni znal sam pomagati, je moral najti nekoga ki bi mu dal dober nasvet.
Pripovedoval je sicer zelo zmedeno, vendar je pa pa povedal vse in čim delj je govoril, s tem večjirn zan'ma-niem ga je Mac Lean poslušal. Ko je pa Georg končal svoje pripovedovanje, ni kazal Mac Lean toliko zanimanja za miss Luho. kolikor za bankirja King-hcada in njegovo soprogo.
—  Dejali  ste. da je gospa Kinghe-adova n'ena maćeha. Ali vam nišo znane kake podrobnosti o nji, — je vprašal Mac Lean, — iz katerih bi se dalo sklepati, zakcij jo sovraži?
—  Zalibojr ne vem o Luisini maćehi ničesar, ker je tujka. Prišla ie iz Evrope s svojim bratom, grofom Engelman-nom...
Te besede so vplivale na detektiva, kakor strela iz jasnega. Planil je po-konci in vzkliknil:
—   Z   grofom   Engelmannom,   Evge-nom Engelmannom?
—   Nu  da. Grof zelo  rad  potuje in se udeležuje nevarnih  lovov... je od-govoril  Georg  in  se začuđeno ozrl  na Mac Leana.
—  Imcnitno! Da, rad potuje in n*e-govi lovi so res nevarni, —   je trium-firal  Mac  Lean.  — In veste, kje se ta znameniti grof mudi?
—  Včasi   se   mudi   po   ćele mesece v Colorado City, o njegovih potovanjih pa  nimam poima. — je odgovoril Ge-©rg.
—  Hvala  za informacije,  dragi go-spod. Obljubim vam. da bom pazil na rniss Lui.^o tako, d<a ste lahko brez škrti. Iz vsega, k'ar ste mi povedali, sem fo^nel,  da   morate   zapustiti   ta  kraj. Svetuiem vam pa, da odpotujete samo do Puebla. ker ni izkliučeno, da  mi bo potrebna   vaša   pomoč.   Ali   imate   kak nacrt?
—  Paziti hočem na miss Luiso. — je odgovoril Georg. — seveda  v kolikor mi   ttovoli'o  moji  prihranki.     Ker imam malo denarja, si bom moral po-iskati kako službo.
—  Za enkrnt si s tem ni treba beliti glave.   Odpotujte   še   danes  v   Pueblo, kjer    je    \"d7.no     železmško    križišče. Nastanite  se  v  hotelu   »Concordia«   in počakajte me tam,    je deial Mac Lean. —   Prinesem   vam   vesti   o   miss   Luisi Kingheadovi.
Mladtnića sta vstala in si gledala nekaj časa iz oči v oči. Nato sta si segla v roke in se ločila kot stara prijatelja.
Georg je odsel v hotel, da se pripravi na pot, Mac Lean se je pa napo-til dalje v park, da bi vse dobro pre-iiiislil.
Mac Leanov duh je kombinirah Dr. Ibrahim Mordet zahaja v bankirjev dom tajno. dr. Mordet je dobro znan z gospo Kingheadovo. Miss Luisa ima veliko pm maženje, ki bi pripadlo po njeni smrti njenemu očetu, bankirju Samueiu K'ngheadu. Gospa Kinghea-dova je ali prava sestra barona En-geimanna, ali pa samo njegova pomoćnica. Če bi se imetje bankirja Kinghe-ada povećalo, bi imela od tega korist gospa Kinglieadova. Ali more biti povod za zločin? Je miss Luisa banknr-jevi ženi pri tem v napotje? Grof En-gdmann ima s\o;e račune. Mac Lean ga že c^olgo zasleduie kot pustolovca posebne vrste. Grof Engelmann je bogataš, lovec, velik prijatelj nežnega spola  in vrtet  sportnik,  toda  grof En-
gelmann je obenem poglavar sumljivih elementov, ki se potikaio po velikih industrijskih krajih. Ti elementi oz-nanjajo teorije, ki se praktično uve-ljavljajo v Rusiji in so pravi vzrok1 nezadovoljstva med delavstvom. Njihov vpliv sicer še ni posebno velik, pač" pa lahko postane nevaren, čim ostane a-meriško delavstvo brez zasluika in dela.
Engelmannovi agenti pa delujejo tuđi med srednjimi sloji in sejejo razdor. Ti huiskači napenjajo vse sile, da bi zanet li razredno borbo. Njihov cilj je nahujskati en stan proti driigemu tako, da bi se začeli ljud>e med seboj pobijati. Kar se je posrećilo v Rusiji, se mora posrećiti po vsem svetu. Ves svet naj postane igrača v rokah ljudskih komisarjev.
Mac Lean zasleduie grofa Engel-manna, ki se mu izmika preoblečen zdaj v odHčnega gospoda, zdaj v de-lavca, sportnik«a ali potujočega pridi-garja. Mac Lean Je poznal lastnika za-kotnega cirka. učitelja glasbe in na-takarja v hotelu, a vendar je bil to ved-no gror Engelmann. Spoznal ga je žal vedno prepozno in koncem koncev ni imel v rokah nobertih dokazov proti premetenemu pustolovcu. Zdaj je pa dobil Mac Lean zelo važne informacije. Grof Engelmann je v zvezi z gospo Kingheadovo. Morda se bo pa dalo s te strani odkriti njegovo tajnost.
Georg CIo\vy je pripovedoval, da ima miss Luisa vedno pri sebi lepo ko-mornico Betsy. Zato je Mac Lean skle-nil ogledati si bankirievo vilo. Pri tem naj bi mu pomagala gospodtična Betsy, kajti Mac Lean je bil podjeten dečko in je dobro vedel, od katere strani je treba potipati brhka dekleta, da posta-nejo  krotka  in  zaupljiva.
£e pred večerom je pozvonil na vratih v ograji vile, v kateri je stano-val dr. Pratt, zelo prikupljiv mladenič, ki je prosil, naj mu dovolijo vstop v vilo.
Vrrnar je odpiral nerad, ko mu je pa elegantno oblečeni gospod povedal, da gre za kupčijo, mu je odprl vrata. Gospod z veliko ćulo pod pazduho se je naporii naravnost v vilo.
Na stopnišču je srečal tujec mlado in brhko devojk«o, ki io je zelo uljudno pozdravil in prosil, da bi smel gospo-dinji ponuditi najnovejše in najlepše vzorce svile.
—  Gospodinje nimamo, — je odgovorila  gospodična Betsy. — Moja  gospodarica je bolna in ne hrepeni po vaših vzorcih.
—   Lepa   gospodična,   vaše   besede so krute, — je odgovoril tu'ec in po-gledal gospodično Betsy tako prijazno, da se ni mogla več ježiti. — Upal sem. da se me sreća vsaj zvečer usmili. Sai
mi ie ves* dan obračala firbet. Upal sem tem bolj, tcer se mi je ztielo, da mi pri-haja po stopnicah napreti, zdaj pa vidim, da sem se zopet zmotil. Vas smem pros-iti, da sami pogledate vzorce? Saj so za vas prav tako, ka kor za bolno miss, kajti namenjeni so lepoti.
V ustih starega ali grđega kroš-njara bi zvenele te besede neprijetno, toda iz ust postavnega lepega mlade-niča so se čule kakor najslajša pesem. A kaj sele te oči, Tuđi oči so prosile. Ubogi k*rošnjar morda ves dan ni nič prodal in vendar živi samo od skromne provizije.                  >
Gospodična Betsy je imela dobro srce. Zato je povabila lepega krošnjar-ja v paviljon in ni ji bilo žal, kajti vi-dela je res lepe vzorce svile in slišala še lepše komplimente.
Krošn;ar ji je pripovedoval, da stanuje v hotelu, da ima krasne vzorce etamma, zefiria, krepa, satena in spioh vseh vrst finega blaga in da je pripravljen prlnesti vse, da jih bo lepa gospodična občudovala.
Gospodična Betsy se pa ni zanimala samo za vzorce. marveč tuđi za krošnja rja, In to zanimanje se je še pove-čalo. ko je zvedela, da gospod Karei Jackson ne misli več dolgo krošnjariti, marveč da se namerava naseliti v ka-kem manjšem kraju in ustanoviti last-no trgovino.
Gospod Jakson je izrazil sicer ob-žalovan;e, da ne more pokazati svojih vzorccv go^podinii, toda pripomnil je takoj, da se je končal dan zanj srecno, kajti spoznal je divno bitie, ki kaže toliko okusa in razumevanja za lepo blago...
Miss Betsy j<e požugala lepemu krošnjarju. češ, da dobro ve, da je to trgovski trik in da se ji samo prilizif e. Pač bi pa rada pogledala cenejše vzorce, če jih ima.
— Za vas, gospodična, je še brokat preslab, — je dejal in ji pogledal v oči. — Če pa želite, vam prinesem jutri cenejše vzorce na ogled.
Mac Lean je odhajal zadovoljen iz paviljona. Dosegel je, kar je hotel. Seznanil se je s komomieo miss Luise in si ug-ladil pot v vilo. Pri vratih v ograji se ie ustavil in ozrl. Betsv je gledala za njim. AmeriČani sicer nima-jo navade pozdravljati, toda Mac Lean je napravil izjemo. Odkril se je in prijazno pozdravil gospodično Betsv, ki je še dolgo stala pred vilo in se czi-rala za n;im.
XIII.   ~~:
Samuel Kinghead je bil mož blage-ga srca. Razjezil se je sicer hitro, toda njegova ieza ni nikoli dolgo držala. Vzkipel je za vsako malenkost, pa se je kmam pomiril.
Georg ga je razdražil posebno hu-do, kajti Kinghead ni mogel trpeti laži in hinavščine. Zato je Georga udaril. Sicer pa to ni tako hudo, kajti v Ame-riki spada k bontonu poravnati spor na ta način, da se nasprotnika kresne in zbije  z  nog.  To  je najkraiša  in  naju-
činkovitejša debata. Ko je sedel bankir za belo pogmjeno in bogato obloženo mizo, ga je jeza minila. Vse bi bilo dobro, da ga ni Georg tako razžalil s tem, da mu je vmil denar. Tega mu pa ni mogel odpustiti.
Će bi bil dr. Pratt naklonjen Geor-gu in če bi bil Ie mimogrede prosil bankirja, naj mu odpusti. bi bilo vse dobro. Kinghead bi še isti večer poklical nečaka, da bi sknjpaj večerjali. Toda strogi zdravnik se je jezil na Georga bolj nego Luisin oce, ker se je bal za svojo pacijentko. Po konfliktu z neča-kom Kinghead ni imel več obstanka v zakotnem letovisču. Začel se ie pripravljati na odhod. Georga je spod 1, Luisa je bila izven nevarnosti in tako res ni bilo pravega povoda, da bi se mudil v lerovišču in zapravljal drago-ceni čas. Lu:?o je imel sicer rad. toda še bolj mu je bilo pri srcu podjetie, pri katerem je pomenila vsaka ura njegove odsotnosti škodo. Da ni šio za hčerki-no zdravje, bi sploh ne odpotoval iz Colorada. Zdaj je vse v redu in zato se lahko vrne domov, kier ga caka toliko d-ela.
Toda dr. Pratt se je odločno t'prl.
—  Saj ste komaj prišli, pa se hečete že vrniti, — je prigovarjal bankirju. — Ne. danes se še ne smete vrniti. Kaj co-reko vaši prijatelji? Bolno hčerko imate tu. pa niti en dan nočete ostati pri nji. Vsi lx>do mislHi. da ie nimate radi. Poleg tega morava privošciti miss Luisi po današnjem burnem prizoru ma'o miru, a vam bi priporočal, da se pobo-tate z njo. Miss Luisa mora biti prepričana,  da  jo  ljubite.  To  je  v   interesu njenega zdravja. Ko poneha popoldan-ska  vročina,  se  odpeljeva  s kočijo  v bližnjo okolico. Ta kraj je zelo lep in ne bo vam žal, če si ga ogledate. Jutri dopoldne se pa  lahko  od-peljete.
Kinghead je priz-nal, da ima dr. Pratt prav.
Miss Luisa se ?'e zaklenila v svojo sobo in ko so jo poklicali k popoldan-ski zakuski, je odgovorila, da jo boli glava.
Na glavobo-1 se izgovariala tuđi po zakuski. Sele ko je prišel k nji dr. Pratt in nastopil po vseh pravi] ih zdravniške strogosti, se je udala in privolila, da se odpelje na izprehod.
Oče in hž\ sta znova sreč-ala. Oče je ta čas že pozabil na svojo jezo, toda hčerka se je še vedno ježila. Pustila se je poljubiti in potrpežljivo ie poslušala laskave očetove besede, toda sedela je kraj njega molče in na vsa očetova vp rasan ja je odgo var jala samo z da ali ne.
Bankir je postaial nestrpen. Nekaj časa se je premagoval slednjič pa ni mogel več krotiti dive jeze.
—  Draga hčerka. zdi se mi, da me hočeš kaznovati, dasi bi bi moral kaz-novati jaz tebe.
—   Mene,   papa?   Zaka?   neki?  Nu, seveda, vzroka n-i treba, saj si tuđi Georga  tako loruto kaznoval brez pravega povoda.
—   Tega  lažni:vcaf   tega . sleparja? Brez povoda, praviš?
Gospodarstvo
Naša trgovina s Češkoslcvaško
Prejeli smo <Mesecni pretrl^d zunanje trgovine OeškoslovaSke republike za decem-ber 19*27-, ir kntero^a po^n^manio statistič-ne p<>«1atke o eeškosioviiSkem uvozu iz Jugoslavije  in  izvozu  v Jugoslavije.
V decembru je zna^al češkoslov^^ki uvob iz Jugoslavije 22.810 ton in 14.643 komadov v vretlnosti 58,tN)1.0O0 K?. CM 1. januarja do 31. derembra j<* uvc*zila Ce^koslov^ška iz Jugoslavije 374 $?A ton in 115,676 koma-rJov v vrednosti 5S5.x9">.il'OO Kf. V decembru je uvozila iz na5e dri;4ve n«jvei žive in zaklane živine in sicer za 17,000.000 Kč. Na driiizeni mestu je si'die, zelenjava in industrijske r;i>t!ine z 9,9»>».(>no, na tr^tjem žito, mast, strofMp, moka in riž z K.fllO.OOO, na retrteni živnlski pr^lukti s 7.477.<MXl. na petom pijace z 2.28fi.O0f>, na 5estem instrumenti in ure z l,^rn.C!O»\ na sedmem mineralija z   UJ49.0O0 it«l.
Izvoz Č*eškoslov.nske v Jucros^Mviio ift zna^il v decembru 20S^8 ton in 7").7o2 ko* m?nov v vre<!no>ti 9-j,24o.O(K) Kč. Od 1. ja-nunrja do 31. decembra pa 1^.305 ton m 449f)03 komade v vrednosti «W.307.000 Ke. Naj več je izvršila Ceškos^ovaška v ilpccin« Vtu v na5o dmvo bombaževine in bomba« ževinastih izdelkov in si«-er za 3*2,0^0.000. Na dni^em mestu je zeleno in želoznina z 11.7)s9.f»O(>. na trptjera volna in volneni ix-<\e\k\ z S.3<>t.(>r>0. na eetrtom stroji in so* slavni deli s (>.O16.000. na petem vozila 9 5.23l.*)00. na s>*tem steklo in stekleni iz-delki   s 3,Sr>4.000  itd.
Zopet vidimo, da coško>lova5ki izvoz v Junosbvijo znatno \ečji, neao uvoz iz naše driavp. To se pomvljn mecor za mesecern in bo trnjalo vse dotl^j. dokler ne bo skle-nj#na med obenn drž.»v;ima timovinska po-gcnlba, ki bi odprla našim pridelkom široko pot   na   če^koslovaški   trg.
—g Urodnt tečnji đin?r]a v mvrcu. Fi* nančno ministrstvr* je d kočilo za mare sle* deče  urLidnc  tećaje  dinarja:   1   n-ipoleonđ^r
—   21^.70.  1  tnKka  J-ra — 247.15.  1   ana^« ški f'jnt — 277.20. 1 dolar — 3^.S5. 1 kanad« ski dolar — 56.55,  1  zlata nem>ka marka — 13.57,  1  polj-ki  /lot — 6.37.  1  avstrijski ši« ling — 8.   1   belgijski  Kelg — 7.P2.   1   perco)
—   9.04.   100   franc.   frinkov   _   223.50.   100 š\\c. frankov — JC94.50 100 ital. lir — 301, 100 hr>Jandsk:h n(Jd:nariev — 22^0. 100 hul« fjarsVih   levsn-   —   41.   100   rumimskih   lejcv
—  35.   10<> danskih   kmn  —   1522.   l'H)  U'cH< skih   kron  —   1S13,   100 pc/et  — °^>2,   100 drahem   —  75.30,   100  češ'koslovaških   kroa
—   168.5O. — Ti tečaj i  veljajo od   I. do 31. marca.  Po njih  se  plačujejo  tuđi  pristani* ške  takse.
—i? Vršaeko rino. Po lanski trgatvi so popisali vse vino v VrVu in u^otovili. da je Še 414 vagonov stirecra vina, dočim je znašnl lnn«ki pridelek 1#>."7 vacjonov, tako da so imeli v Vršcu 1771 v;i£onov vina. l>o 31. janunrja so prodali f>09 v.-»?onov, novo vino pnviajajo po 3.50 do 4.50 Din liter. Staro vino bolfši'i   vr^t   ie  seveda  draž'e.
—z Poštna bran"lnica *h> odslei daja'a lombarJna posr.jila nn tHvdlajr najmani 50 koniadov cbvcznic 21**/« ratne ^t-te. !*• državn-ega investiciKkesa posojila in 4fl'» abvcznic za iikvidacij-o as:rarn h odnojlaicv v B^cni in Hercegeviir. vse:n oseham in ustanovam brez razlike. Ni en-o obveznico 2!*% ratne štete v nr>m nr^ni vrednosti Dia lfV>0 da prutna hranMnica 30:1 Din. na 1 obveznico 7% irrvesiio jske^a po«oj:.la v nominalni vrednosti Din 100 da D:n 70. a r% 4% obveznico za Tkvidacjo agrarnih od-nošajev D.n 30 'ombardne^a p^soiila Ob-restna mera znaša letno 7%. Poleg obrtsci, ki se plačujejo za 3 mesece v nap-rej. se računa še za vsako tromesečie provizia V*%. Posolilo ie kratkoročno, d >voliuie «e Ie za 3 mesece. lahko i>a se vsake 3 mesece poda 1 i sa
—z Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. marca jx>nudbe glede dffaave 265<) komadov kaučuk za-gostk; do 8- marca pa K'ede dobave raznih cun-j in snažiIrte paste »Olchus«. Predmetni posoli so na vpogled pri mašnskem odcle-niu te direkcije. Dn-e 8. marca s« bo vršila pri dravski stalni voini bohrei v Ljubitani ofertalna licitacija elede ckbave živd (moka, riž, suhe slive. zdrt^b. fižol. testenine, Čaj, sladkor, olje itd.). Dne 13 marca pri direkciLj dr/avnih železnic v Zagrebu ilede dobave 4000 komadov hrastovih pragov. Predmetm oslasi z na-tančnejšimi padatki so v pisarni Zh^rnice za trgovino, rbrt in indusirijo v Ljubl]an.i interesentom na vpo-s led.
'         George G'Brien '    [;
znani junak iz filma   »Ob zori«   v   svoiem nainovejšem pustolovnem filmu
Triie pošteni lopovi
.   ., , ,.     Predstave ob 4., H 6^ K' S. in 9.     ; .il(1 M ELITNI KINO MATICA I t-f     '      Telefon 2124.
"ŠUđ

= z
najboljše, najtrajnejše zato oaiceoejšel
LIPSKI
A PĐMLADfll VELESEJEM
111, _„.   -...............
1928
Splošni   Telesejem.......   4-—10. mare«
Tekstilni, eevljarski in asnjarski relesejem   4,— 7. mare*
Tehnični   in   stavbeni   Telesejem   .     .      .   4.—14. marca
Prvi  mednarodni  ve!esejem aTtomobiloT .   4.—14. marca.
NAJUGODNEJSI KUPCIJSKI TRG IN NAJVEO VELESEJEM V EVROPI
Z nizane vozne eene. breiplaćni Tiiura. — Pojasnila dl je:
CASTNO ZASTOPSTVO
STEGU    -   LJUBLJANA
GLEDALISKA ULICA 8
Kupim jedilnico
Ponudbe  pod  «Kompletna/360» na upravo «Slov. Naroda*.
LJihoš
U8BUIM ■Esnnnsis
pnptrtta nije zaitsi ithi-Iti ti nlBti1-kl? tir spn-Nahiih palic
Pnraila izvrSiini \tim ii stTtoi
Naprodaj postelja
m noćna omara (dobro ohra* njena). — Naslov v upravi Slov.  Naroda*.
Gospodična
stara 18 let išče službo vzgo* jiteljice k eaemu otroku. Zmožna slov. in nemškega je« zika. Nastopi lahko takoj. Dopisi na upravo lista pod •Zanesljrva   331».                 331
Enonadstropna hiša
z dvoriščein v TopKcah pri Novem mestu — naprodaj, oz. se zamenja za majhno prijazno hiso za eno družino v večjem mestu. Hiša se nahaja v nepo* sredni blizini kopališoa in je v zelo dobrem stanju. Parketi in vodovod. — Priporočene po* nudbe na naslov: Ptaček, To* pliće pri Novem mestu §t. 3°.
358
Veliko, solnčno, lepo
opremljeno sobo
v sredini mesta za 1 ali 2 osebi oddam s 1. marcem. Na željo tuđi prazno, oziroma s prehra* no. — Naslov pove uprava «51 Naroda».
Izurfen šofer
se išče za par dni. — Pismene ponudbe, če mogoče še danes, na upravo «Slov. Naroda* pi)d «Mathis 362».
Stanovanje 1—2 sob
s kuhinjo išče drž. uradnik za takoj ali s 1. majem. — Po= nudbe pod Mirna stranka 364 na upravo «tSIf>v. Naroda».
Inkasant
vesten m zanesljiv, položi lah» ko rudi kavcijo — išče službo, event. gre tuđi za vratarja ali nočnega ćuvaja. — Dopise na upravo «Slov. Naroda*, pod «Zanesljiv/365».
Odbor Slovenskega lovskega društva Ljubljana javlja, da se je dolgoletni odbornik*gospodar, gospod
Ivan Rozman
sluga II. drž. realne gimnazije
dne 26. februarja 1928 — zadet od kapi — preselil v večna lovišča.
Pogreb bo v torek dne 28. februarja t. 1. ob V2 16. uri iz Strossmayerjcve ulice št 1 na pokopališče k Sv. Križu.
V  Ljubljani, dne  26.  februarja   192».
Trbov. premog, drva.
POGACNIK, Ljubljana, Boho, ričeva ulica 5. — Telefon 2050.
361
Trg. pomoćnik
izurjen v mešani stroki — išče službo na deieli kot poskivod* ja. — Ponudbe pod »Večletna praksa 363» na upravo »Slov. Naroda«.
Teod. Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec, stavbni. galaMerijski trt okrusni kiepar, instal.ciie vodovodov. \ a prava itrelovv qov. kopališke in klesetne na* prave — Izdelovanje posad \z pločevine za firnež, barvo, Ulc in med vsake velikosti. kakor tuđi posod (škatle za kon^er« ve) ter litografija.    22/T
Št. 7554/28. ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje od-dajo vodovodne instalacije v palači «Delavske zbornice» na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe počenši s 27. februarjem 1927 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2 II.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 6. marca 1928 do 11. ure dopoldne pri imenovanem tiradu«
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. februarja 1928.
Urcjujc: Josip Zupančifi. - Za «N*iodao tiskamo.: JFraa Jezeriek. - Za upwo in inaerstoi dcl 4i*ta; Oton Chnatot — Vii ^r Ljubljani.