„ZA 1OOO ŠILINGOV MORJA Sio venski vestnik vabi na tridnevni iziet na Jadran R.zpi,.hi.v.i.n,.n,,tr7 VESTNTK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Rb. b. LETN!K XH. CELOVEC, PETEK, 8. AVGUST 1986 ŠTEV. 32 (2288) Tovariško srečanje pri Peršmanu: Skupno proti točitvi in neonacirmu! „Skupno se moramo postaviti proti oživijanju nacizma. Ta naš odpor pa mora postati še močnejši, se pravi, da moramo vkiueiti v boj proti neonacizmu predvsem tudi miajšo generacijo. Le če nam bo to uspeio, bomo iahko zagotoviti razvoj in napredek na Koroškem" - tako je povedat predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc v pozdravnem nagovoru udetežencem tovariškega srečanja pri Peršmanu zadnjo nedetjo. Sptoh je bito naraščanje neonacizma ena izmed tem, ki so se ji posvetiti govorniki pri tem srečanju. Tako je to nujo podkrepit tudi vodja štajerske borčevske skupine Max Mu- chitsch, ki je pozvat mtadino, da se zoperstavi temu oživtjanju. Spomnit je na propagando ob pri-tiki votitev državnega predsednika, navezat pa tudi na "dediščino" Haiderja na Rutah nad Bistrico: ,,Prej je bit to grof Thurn, danes pa je to novi grof, ki se zaganja proti pravicam koroških Stovencev. V tem smistu pozivam vse, da se uprejo tem tendencam. Smrt fašizmu!" Tajnik Zveze koroških partizanov dr. Marjan Sturm je po kratkem orisu skupnega boja proti Hitter-jevemu fašizmu izpostavit detež koroških Stovencev in ugotovit, da so se prav v tem boju koroški Stovenci afimirati v osveščeno in samozavestno potitično skupino, hkrati pa je poudarit, daje prav v zadnjih tetih uspeio razširiti krog antifašistov tudi med nemškogo-vorečimi sodežetani - in to, čeprav voditni koroški potitiki naprimer nastopajo pri neonacističnih srečanjih ipd. Sturm pa se je osredotočit na vprašanje dvojezičnega šotstva na Koroškem in ugotovit, da tudi v tem vprašanju vedno več sit podpira boj koroških Stovencev (,,Univerza v Cetovcu, KPA, mtadi sociatisti in še druge site odtočno zahtevajo izbotjšanje današnje ureditve in odktanjajo vsakršno obtiko segregacije!"). Jasno je zabetežit, da mode! dežetne pedagoške komisije siedi točitvenim zahtevam, in da sta SPO in OVP pri sestavtjanju modeta očitno prevzeti zahteve najmanjšega „partnerja" FP. Ugotovit je, da se zvezne stranke še niso izjasnite, kaj menijo o modetu, poudarit pa, da bomo morati izpričati našo živtjenjsko votjo in naš skupen in dosteden odpor proti točitvi dijakov v šotah po kriteriju prijavtjenosti ati neprijavtjenosti k dvojezičnemu pouku. "Puntarski duh je ostat živ v srcih koroških Stovencev. Preživet je tud: dobo fašizma. Izpričajmo ga rudi danes in pokažimo ga tudi v današnji situaciji. Mednarodna javnost ve za naše probteme. Toda tudi sami jo bomo morati še naprej z demonstrativnimi akcijami opozarjati na nevarnost točitve in jo tako pridobiti za zaveznico v našem boju." Kutturni spored tovariškega srečanja sta obtikovata pevski zbor domačega prosvetnega društva ,,Zarja" in godba na pihata s Prevatj. Po uradnem detu srečanja so se udeteženci zabavati ob dobri jedi in pijači, izmenjati pa so tudi izkušnje iz antifašističnega boja in razpravtjati o današnjih probtemih. t,;UDS*Op G!eda!iška predstava na prostem o s!ovenskih kmečkih uporih H"". 4*"' ' ' <. Marijan Srienc Predstave: 10., 14., 15., 16. avgusta 1986 20.00 Spodnje Vinare pri Šentprimožu v Podjuni Avstrija- ^ Bre:pose!aost: ruščitnica južnih Tiroicev Tene lapostavijene Avstrijski zunanji minister Janko- Sociatni minister Aifred Dattinger witsch priganja Itatijane k hitri uredi- je v ministrskem svetu povedat tvi odprtih točk takoimenovanega Juž- aktuatno število brezposelnih. V pri- notirolskega paketa. V Sotnogradu je Jankowitsch pred nekaj dnevi med drugim dejat, da bo Avstrija tudi vnaprej odigrata vtogo zaščitnice južnih Tirotcev. Poudarit je, da je Avstrija četo pripravijena iti z vprašanjem južnega Tirotskega pred mednarodne forume, če bodo v Rimu še datj časa zavtačevati pogajanja. Tak angažma s strani zunanjega ministrstva bi si seveda žeteti tudi Stovenci na Koroškem - in ostate manjšine v Avstriji -, ki že več kot 30 tet čakamo na zadovotjivo izpotnitev čtena 7 državne pogodbe. merjavi z jutijem tanskega teta je šte-vito brezposelnih narasto tetos za 11 440. Brez deta je bito 108 456 oseb. Vznemirtjivo je pri tem ztasti še dejstvo, da nadpovprečno narašča šte-vito brezposetnih žensk: pri dekticah med 15. in 18. letom je narasto števito v enem mesecu za cetih 67 odstotkov. Precej pa narašča tudi števito mladostnikov, ki iščejo zaposlitev. Konec jutija je bito javljenih na detov-nih uradih 33 693 brezposetnih v starosti med 15. in 24. tetom. To pa jih je kar za 5037 več, kot jutija tanskega teta. PBEBEBtTE rta strani 2 !zg!edi za detovna mesta v Borovijah 2 Ločitev otrok je napad na avstrijsko šoistvo 3 V pogovoru s SV: ,,Matija Gubec" -Miha Kap 4 Spominski pohod na Obir 6 Predsednik AiDLCM Costa i Roča: ,,Č!en 7 ni izpoinjen!" 8 Nogometno prvenstvo: SAK pribori) prvo točko V času, ko bi se čtovek v potetni vročini raje oddahnil, nas kar naprej zasledujejo dogodki, ki so tako ali drugače povezani z našim narodnim in kulturnim življenjem. Kljub številnemu in raznovrstnemu obsegu kulturnega dela smo se odločili še za realizacijo velike kulturne akcije na Koroškem, za uprizoritev Kreftove ,,Velike puntarije" na prostem. Odločitev za to veliko gledališko predstavo smo pravzaprav povezali s pomembnimi zgodovinskimi dogodki iz slovenske zgodovine: 400-letnica smrti Primoža Trubarja je povod za razmišljanje, kako elementarno sta povezani od vseh začetkov naprej slovenska narodna in demokratična misel - slovenska knjiga in kmečki punt - z nastajanjem in razvojem slovenskega naroda. Odločitev za,,Veliko puntari-jo" je bila odločitev za uveljavljanje dobrih gledaliških uprizoritev na Koroškem. Naša narodna preteklost je nekaterim bolj, drugim manj v zavesti, toda neglede na to gre za spoznavanje in približevanje nečesa, čemur pravimo naša slovenska zgodovina, gre za spoznavanje našega obraza in naših duhovnih vrlin v preteklosti. Gre pa tudi za to, da dandanes našo kulturo napolnimo in osmislimo z vzornimi dejanji iz naše narodne preteklosti. To pionirsko narodno-vzgojno vlogo je gledališče imelo že od nekdaj med Slovenci. N a Koroškem pa so ti poskusi bili še posebno vzpodbudni; pomislimo na Drabosnjakov pasijon, na Miklovo Zalo in nenazadnje tudi in predvsem na Prežihove Samorastnike, uspešno uprizorjene leta 1978 v Spodnjih Vinarah na prostem, kjer bo 9. avgusta doživela tudi "Velika puntarija" svojo koroško premiero. Društva, ki se ukvarjajo z odrskim delom, so v zadnjih letih kakovostno dvignila raven uprizorjenih iger in odločala so se tudi za sorazmerno dobre, spo-i ročilne gledališke tekste. Dober izbor teksta, dramaturška kakovost in jezikovna lepota, to so kriteriji za ustrezno in primerno gledališko vzgojo. Tudi iz tega vidika smo se letos odločili za ,,Veliko punta-rijo" in upamo, da bomo z dobro voljo igralcev in s strokovno pomočjo našega domačega režiserja dali našim gledališkim naporom spet nekaj novih, obetavnih impulzov. Naša pričakovanja, da bo ,,Velika puntarija" dobro uspela, so optimistična. V tem nas potrjuje predvsem zagnano in vztrajno delo igralcev, ljubiteljev gledališkega dela, ki kljub poklicnim in drugim obveznostim redno hodijo na številne, ob koncih tedna kar celodnevne vaje. V tem nas pa potrjuje tudi to, da so trije izurjeni igralci iz Slovenije priskočili na pomoč in da bo tehnična izvedba predstav izpeljana s profesionalno in strokovno režijo iz Ljubljane. Prepričani smo, da bo s tem predstava samo pridobila na kvaliteti. Prav tako pa bo to živo sodelovanje koroških Slovencev z osrednjim slovenskim prostorom živ in prepričljiv odraz povezanosti slovenske kulture v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Če pomislimo, da se je nao 30 igralcev in nad 50 statistov vključilo v priprave za uprizoritev ,,Velike puntarije", postaja jasno, da je njihov trud vreden priznanja in dobrega plačila. To bomo storili s številnim obiskom. Na prireditev pa bomo povabili tudi nemškogovoreče prijatelje in turiste v naši deželi, ki jim bomo še s posebnimi - v nemškem jeziku - objavljenimi informacijami približali del naše slovenske in koroške kulture. Janko Ma))e, tajnik Stovenske prosvetne zveze Vetih gtedoMštd dogodek: Vetikn puntarija OVP: Moik namesto Smoiniga Napovedujejo, da ho na seji strankarskega predsedstva OVP 14. avgusta imenovan za novega sekretarja dosedanji postovodja strankinega giasiia „Neue Votkszeitung" Hannes Moik. Zamenjava sekretarjev zgieda, da ni samo organizatoričnega pomena, gre tudi za ideološka vprašanja, saj je dosedanji tajnik dr. Smolnig napovedoval v družbenih vprašanjih močnejšo uveljavitev strokovnjakov in akademikov. To stališče se v stranki ni uveljavilo. Hannes Moik je bil pred kratkim imenovan tudi za vodjo delovne skupnosti, ki obdeluje pro-gramatična in načelna vprašanja stranke. Artukovičeva obsodba potrjena Vrhovno sodišče Hrvaške je potrdilo obsodbo, okrožnega sodišča v Zagrebu, daje smrtna kazen za Artu-koviča edina pravična obsodba, balkanski Himmler" in ideolog hrvaških ustašev, katerega so ZDA pred dobrim letom končno izročile jugoslovanskim sodiščem, je kot notranji minister „Neodvisne države Hrvaške" v tesnem sodelovanju z italijanskimi in Hitlerjevimi fašisti soodgovoren za več kot 900 000 umorjenih Srbov, Židov in ciganov, pa tudi drugih antifašistov za časa narodnoosvobodilnega boja. Izg!edi za deiovna mesta v Borovljah Jeseni začne obratovati Giock, 1987 tudi Unior? Za namestnika dežetnega glavarja Erwina Fruhbauerja je „probiem Boroveij" praktično že rešen. To je Fruhbauer izjavit v torek na posebni tiskovni konferenci. Po nemškem podjetju ki proizvaja nas kompjuterjem usmerjenih strojih ^precizne kovinske izdeike", bo meseca septembra nižjeavs-trijsko podjetje G/ock začeto s pripravami za izdetavo vojaških pištot, bojnih nožev, topat in drugih proizvodov. To avstrijsko podjetje bo začeto z 18 detavci, za jesen 1987 pa obtjubtja razširitev števita delavcev na pribtižno 50. Fruhbauer je mnenja, da bodo do konca teta zaktjučena tudi pogajanja za detovanje sto-venskega podjetja t/mor, ki hoče s pribtižno 50 detavci proizvajati vijake in drugo kvatitetno orodje iz jekta, katero proizvaja VOEST. Nižjeavstrijsko podjetje Giock je prvotno načrtovalo postaviti podjetje v Vrbi. Zaradi problemov z dovajanjem vode in odvajanjem odplak in iz drugih komercialnih vzrokov se je vodstvo podjetja (glavnina proizvodnje je v Deutsch-Wagramu) odločila, da namesti novo tovarno v Borovljah. V ta namen so te dni podpisali pogodbo za nakup 23 000 nE površine na bivšem tovarniškem področju boroveljske žičarne. Direktor tovarne Gaston Giock pri razgovoru z novinarji ni bil pripravljen povedati koliko je plačal za areal, na katerem stoji tudi modernejša hala s številnimi stroji za precizno proizvodnjo. Fruhbauer pa je dejal, da bo dežela podprla nakup s sredstvi v takšnem obsegu, „kot jih predvidevajo predpisi". Direktor Giock je izjavil, da bodo v Borovljah proizvajali dele za pištole na najmodernejših strojih, da pa bodo dokončno montažo še naprej izvajali v Deutsch-Wagramu. Delovna mesta bodo v tem podjetju Gospodarski razvoj v Avstriji: Amahkospetupamoi dobili nekateri strokovni delavci, verjetno pa več pomožnih delavcev, kot je^ot^j direkfpr podjetja. Unior bo predioži) potrebe Minuli petek je bil tudi razgovor med predstavniki podjetja Unior in Erwinom Fruhbauerjem, na katerem so se zmenili, da slovensko podjetje v pismeni obliki sedanjim posestnikom predloži svoje podrobne potrebe. Izrecno pa je Fruhbauer pred novinarji poudaril, da bodo pogajanja s podjetjem zaključena verjetno do konca letošnjega leta. Se pravi, da bi Unior bilo tretje podjetje, ki bi na novo začelo s proizvodnjo. Nato je dodal, da bi to pomenilo, da je problem Borovlje" s tem rešen. Kajti po njegovih informacijah po ustanovitvi in izgrajenem obratovanju teh podjetij ne bi smelo biti več brezposelnih delavcev. Vprašanje novinarjev, če ta nova podjetja niso v močnem konkurenčnem razmerju, je Fruhbauer zanikal in poudaril, daje nasprotno dobro, če podjetja ne proizvajajo popolnoma istih produktov. S to mnogoličnostjo v proizvodni paleti bi delovna mesta po njegovem bila manj ogrožena. *** V četrte/c preteUega ted/m je Mo v jinančnem wM.srr.srvM predstavljeno na^novej.še poroer/o OECD o gospodarskem razvojrr rn po/ožajrr v Av-strrjr. V prrmerjavr z drttgrmr deže/amr-č/aMtcamt OECD, tako /a/rko beremo v poroedrr, je Avstrija odrezala kar dobro.* za letošnje leto prrčakrrje OECD v Avstriji realno gospodarsko rast za skoraj tri odstotke; brezposelnost naj bi se trsfaiiia pri približno petib odstotkih, obrok injlacije pa naj letos ne bi znašal več kot 7,5 odstotka. Glede na javno zadolžitev, kr leži vsekakor še pod povprečjem drrrgib članic OECD, pa je Avstrija morala vtakniti v žep tudi nekaj kritike.* v zadnjih letih je zadolženost Avsfrrje tradpovprečno narasla. Posebno pa menda obremenjujeta avstrijsko gospodarstvo državna podpora pokojninskega sistema in podržavljena industrija. Finančni minister dipl. trgovec Ferdinand Eacina je ob tej priložnosti -kot priden šolarček in obenem strog učitelj? - poudaril, da pričakuje od svojih koiegov-minisfrov ..anjvišjo disciplino" pri proračunskih pogaja- njih za naslednje leto. Varčevalo pa naj bi se kar povsod. Povsod?" bi lahko vprašal kritičen bralec. Kako bo izgledalo to varčevanje v praksi, glede na izkušnje, ki smo jih na tem področju delali v preteklosti, seveda ni težko uganiti.* Krajšanja bodo spet enkrat v prvi vrsti prizadela tiste, ki že stojijo „ob robu". Prizadela bodo brezposelne in tiste, ki žive v ..kriznih" območjih, ki morajo trepetati za delovna mesta. (Na južnem Koroškem poznamo nešteto primerov, najbolj aktualen. Borovlje). Ukrepi pa, kot na primer znižanje dohodnine (Einkommensteuer and Eohnsteuerj - Eacina pri tem argumentira z poživitvijo porabe, potrošniku bo ostalo več denarja, ki ga bo lahko porabil, to pa bo ugodno vplivalo na gospodarsko rast - konec koncev najbolj koristijo tistim, ki imajo itak že vsega dosti jvelepodjet-nikom ipd.) /sto velja tudi za znižanje luksuznega davka, ukrep, ki ga /inančni eksperti že diskutirajo. Delavec, ki je brezposeln, ker so ga odpustili zaradi nerentabiinosti podjetja, zaradi racionalizacije ipd. pač tudi v bodoče -kljub znižanemu kiuksuznemu davku - ne bo mogel podariti ženi za božič briljantov in krzna, ji za rojstni dan služiti s sektom in kavijarjem za zajtrk, ali pa si kupiti nov mercedes, ki si ga bi morda želel. Nasprotno.* zaradi njegove brezposelnosti bo cela družina trpela, in to ne samo na gmotni ravni. /n še eno kritično pripombo si bom dovolila glede na brezposelnost, ki naj bi se ustalila pri petih odstotkih. Kako sporni so takšni statistični podatki nam kaže primer mladinske brezposelnosti na štajerskem. Od /6.695 brezposelnih, ki so bili javljeni na delovnih uradih sredi julija torej v sezonskem času, ko je delež zaposlitve še najvišji - je bilo kar 39 odstotkov mladostnikov. 7a primer pa spet potrjuje, da je brezposelnost velik problem zlasti v kriznih in obrobnih predelih Avstrije; v prizadetih krajih se giblje odstotek brezposelnosti dostikrat okoli deset odstotkov, /z tega vidika pa ostane (za prizadete na gospodarsko brez dvoma zapostavljenem južnem Koroškem) odgovor na vprašanje* ..Ali lahko spet upamo?", še odprt. -števa Boroveljska železarska industrija je v minuiih obdobjih zaposlovala deiavce iz Boroveij in tudi iz širše okolice: od Apač do Šentjakoba, od Se! do Gur. Meseca junija pa je v samem mestu Borovlje bilo še brezposelnih nad 130 ijudi, tudi v sosednjih občinah še nimajo vsi dela. Je „probiem Borovelj" res že zadovoljivo rešen? Brez dvoma so sedaj po napovedih Erwina Fruhbauerja sedaj izgiedi, da bi v enem ali več letih dobil zaposlitev večji del boroveljskih deiavcev. Seveda bi morale biti uresničene vse sedanje napovedi: poieg podjetja Haaf, v katerem je že zaposlenih nekaj pokiicno kvalificiranih bivših žičarjev, se bi moraio razviti tudi še podjetje Giock in še slovensko podjetje Unior. In kljub temu se moramo vprašati, ali ne bo nekaj delavcev še vedno ostalo brezposelnih v Borovljah in njeni okolici... Dobro je, da je mogoče ob gospodarsko obrobnem področju zakrpati največje luknje, ki jih je povzročila kriza in nesposobni menedžmenti. Toda prebivalstvo tega področja upa, da to ne bodo samo začasne, temveč trajne rešitve. OBČINSKE SEJE Kotmara vas Ureditev prostora pred kotmirško mrtvašnico bo stala brez električnih naprav nekaj več kot okrogei mitijon šiiingov. Ureditev bo izvršila firma AG fiir Bauwesen, ki bo večji dei prostora (približno 600 kvadratnih metrov) tiakovaia - to je skleni) kot-mirški občinski svet pri svoji zadnji seji. Določen pa je bi) tudi termin, do katerega naj bi bi)a de)a končana. In sicer naj bo ureditev izvršena do konca avgusta, torej še pred kotmir-škim sejmom. Nada)je je občinski svet na svoji zadnji seji v torek, 29. ju)ija 1986, potrdi) občinsko porotniško komisijo (SPO: Raimund Mike), OVP: mag. Leopo)d Leutschacher, EL: Joži Pack, FP: Florian Jakopitsch), razpravlja) o prostorskem načrtu ter odredi) vknjižitev dveh poti na Ročici oz. na Prebljah. Ura za občinskega delavca bo sta)a zdaj 190 šihngov, ura za občinsko vozilo pa 400 šilingov. Občina bo izvedla tudi potrebna dela za odvodni kana) med Tahrjem in Kotmaro vasjo. Finančno pa se bo občina udeležila s 40 odstotki, se pravi, da bo prevzeta približno 200 000 šilingov v svoj proračun. Ker je Werner Grudnig (OVP) odstopil, je postal Valentin Jakopitsch novi redni član občinskega sveta. Borovlje Pri zadnji občinski seji so - kakor smo poročali - sklenili občinski odborniki delitev ljudske šole 1 na dve šoli (opozorili smo tudi že na nevarnost segregacije pri zadnjih vratih). Sicer pa je pri zadnji seji poročal župan Krainer o najnovejših številkah brezposelnih v Borovljah samih. Povedal je, da jih je bilo konec meseca junija tega leta vsega 131 brez zaposlitve, od teh pa kar 37 mladincev, starih manj kot 25 let. Škoda, da v bistvu temu ni imel kaj pripomniti, da ni vedel ponuditi alternative, kako bi se to neugodno stanje dalo spremeniti. Pa tudi citiranje pisma VOEST, ki je obljubila, da bo investirala v orodjarno 55 milijonov šilingov, v bistvu komaj še koga pomiri, saj je VOEST investirala tudi v Austria Draht 350 milijonov, niti dve leti kasneje pa jo kljub temu zaprla. Pri občinski seji so sklenili tudi, da se bo povišal prispevek za otroški vrtec od 450 na 500 šilingov mesečno, sklenili so dodatni proračun občine ter povišanje izdatkov za sanacijo Čepe na 3,1 milijona šilingov. NAČRTI ZA DVOJEZIČNO ŠOLSTVO NA KOROŠKEM Deželna pedagoška komisija je svoje delo opravila. „Dobro" ga je opravila, saj drugače ne bi bila deležna pohvale in priznanja vseh treh deželnozborskih strank. Sicer se niso vse tri stranke z istim navdušenjem in isto zavzetostjo izrekle za opravljeno delo. Pa vendar, tri je več kot dva ali celo samo ena. In to že nekaj pomeni. Troedinostna soglasnost, doslej še bolj edinstven znak za enotno postopanje deželnozborskih strank proti interesom slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je tokrat zajela in navdihovala tudi delo takozvane pedagoške komisije. Kot dokazujejo protokoli časovno bornih treh sej, so se trostrankarski pedagogi kaj kmalu prikopali do sporazuma. Sicer pa o sporazumu med svetov-nonazorno in partijsko različnimi člani komisije ni bili kaj dvomiti, končno je šlo za „koroške interese". Vrhu tega so se vrhovi treh strank že prej zbližali in bili s tem komisiji vzor sloge. Pokazali so pot, katere se je bilo treba držati. Delo komisije je bilo samo še ali-bijsko, obvezna vaja, ki je brez večjih diferenc izzvenela v soglasno sprejetem modelu ločitve. S svojim modelom so odobrili politično zahtevo. Tudi ni bilo nobenega med njimi, ki bi se spun-tal. Tako so delo „dobro" opravili, ker so pridno ravnali po smernicah, ki so jih določile vse tri stranke. Navsezadnje so s svojim opravljenim delom odpravili tudi zadnje preostanke skupnega pouka prijavljenih in neprijavljenih otrok. Premalo je, če model pedagoške komisije odklanjajo samo tisti, proti katerim je naperjen, torej koroški Slovenci in starši, ki želijo za svoje otroke dvojezičen pouk. Predlog ločitve je v vsakem oziru v nasprotju z intencijami in funkcijami avstrijske ljudske šole. Avstrijska ljudska šola je po svojem ustroju edina šola, ki skrbi za skupen pouk vseh otrok. Ravno novi učni načrt, ki so ga v zadnjih letih predelali, reformirati in pre- verili s številnimi šolskimi poskusi, izhaja iz načela, da naj ljudska šola na prvih štirih stopnjah posreduje vsem otrokom skupno elementarno vzgojo. Ta princip skupnega osnovnega pouka ni izoliran, temveč je vdelan v vrsto drugih podobnih smotrov; tako npr. naj bi učne snovi ne razdelili na posamezne učne predmete, ker to nasprotuje bistvu skupnega pouka. Kdor vidi učni načrt kot celoto, ne bo zagovarjal konceptov, ki rušijo skupno elementarno vzgojo vseh otrok. Elementarna vzgoja pa je vsekakor več kot samo glavne kulturne tehnike - pisanje, branje in računanje. K njej prištevamo kulturne dobrine, posebno pa še družbene norme in vrednote, po katerih naj bi šola vzgajala otroke. Bistven del elementarne vzgoje avstrijske ljudske šole je ravno socialno učenje, ki navaja vse učence na medsebojno sprejemanje in podpiranje, ter na spoštovanje soljudi, ki drugače govorijo in mislijo. Skratka: elementarna vzgoja v ljudski šoli ne more mimo vzgoje k strpnosti in razumevanju drugega. Pomembnost vsega, česar se otroci v šoli učijo in kar doživijo, ne more biti bolj jasno dokumentirana kot s trditvijo, „da šolsko življenja* zdaleka presega pouk." Socialno zadržanje otrok v iz-venšolskih situacijah je v veliki meri odvisno od tega, kako šolski pogoji sami zavirjao oz. podpirajo skupnost otrok. Ce ta splošna razmotrivanja prenesemo na model ločevanja, lahko ugotovimo, da se morajo člani pedagoške komisije zavedati tudi negativnih socialnih posledic, ki jih z ločevanjem otrok pospešujejo. Kako naj bi sc prijavljeni in neprijavljeni, slovensko- in nem- škogovoreči otroci tudi v bodoče razumeli, če jim je pa po modelu pedagoške komisije onemogočeno zbližanje, spoznavanje in razumevanje? Kako naj bi bil neprijavljen otrok izven šole strpen do slovenskogovorečega, če pa mu šolske strukture absolutno ga-rantirjao, da ne čuje več slovenske besede? Po konceptu pedagoške komisije bi ljudska šola na dvojezičnem ozemlju ne bi bila več integra-tivna, marveč v skarjni meri iz-klučevalna. S tem pa bi tudi jasno odstopala od izobraževalnih ciljev avstrijske ljudske šole, ki slej ko prej slonijo na strpnosti, sožitju, razumevanju in sprejemanju. Šola more vršiti svojo pedagoško nalogo le tedaj, če jo strukture in organizatorični ukrepi pri tem delu podpirajo. Vsi modeli pa, ki predvidevajo ločitev, se že po svojih zunanjih znakih vidno distancirajo od skupne elementarne vzgoje vseh otrok. Predpogoj za občutek skupnosti in za skupno vzgojo sta skupen razred in skupen pouk. dr. Vladimir Wakounig Ločitev otrok je napad na avstrijsko šoio Oder na impozantnem prizorišču „Veiike puntanje" v Spodnjih Vinarah že stoji, igraici in igraike pa vsak dan vadijo, kajti v soboto bo premiera, za premiero pa 10., 14., 15. in 16. avgusta ponovitve predstave, na katere so vabijeni vsi, ki hočejo zvedeti kaj več o siovenskih kmečkih uporih, hkrati pa doživeti tudi imenitno giedaiiško predstavo na prostem. Toda „Ve!ika puntanja" ni ie dramatiziran opis zgodovinskega dogajanja, ni ie pretekiost Slovencev, je tudi iahko navo-diio za puntarijo današnjih dni, kakor je povedai igraiec giavne vioge (poveijnik upornih kmetov Matija Gubec) Miha Kap v razgovoru s Siovenskim vestnikom. Pogovor z njim objavljamo hkrati tudi v spodbudo vsem našim braikam in braicem, da se ob živem angažmaju Mihe Kapa za stvar odtočijo za obisk ene izmed predstav „Veiike puntanje" v Spodnjih Vinarah pri Šentprimo-žu. Igraš voditelja upornih kmetov, Matija Gubca. Šptoh je „Veiika puntanja" zgodovinsko de!o, ki predstavna voijo do puntarstva siovenske kmečke gmajne. Koiiko je tebi samemu vsebina biizu, koiiko pa si se je morda tudi ti še ob deiu za preo-stavo nauči!? /Vo/pre) mor::/;; reč;. Ja me najBo/; /ascemrajo //;:J/'e, /c; s; /ot//o p;'.s:;:;)a ^a/re zgoJovm^Be sO'::r;. TaBo, kaBor se ye pač Bra&o Nre/; /oj/ te „ Ve/;Are paatari/e". Be.seJ;7o Bot ta/ršao y'e ie Jane.s ra sv; o /:;Bo ve//avao za ^/eAer-aega ma/ega Vrneta, pa ta a'; za aaio ma:p's7:;o, Aot /e ve//'aven taJ; za ča.s prej več sto/etp, Bo .so .se pač Bmet/e paata/;. /a ae morem JragačepoveJa-t;.' te/s.st je eao.stavao geaia/ea. 7a veJao Bo//' ažtvaai aa tem, Ja je Bratko A*rejt ;a:e/ to v o/jo, Ja je sp;.sa/ ta BomaJ, B; ga zJaj /grarao ... Pa tvoj pristop do vioge Matija Gubca? VeJao prav/at, Ja je Za Bo )/.s::B, B; v aa.s"; JražB; /raj a.stvarja, B; je Je/avea, veJao v BoajZ/Bta z go.spo.sBo, pa aaj bo to po.svetaa a/; pa JaBovaa. /a še ea&rat rečem, Ja azZvara aa tea:, Ja se aajJejo /jaJje, B; pišejo ta/te te/c.ste. Saj to je aa.š v.sa/cJaa, Za ta opZ.s večao ve/javea. Prav tabo je taJZ .strera/jeaje aebaterZb /jaJZ, Ja B; /me/; boataaJo, Ja bt' po.sta/Z aaJ/jaJje, aebaj večaega; saj to ta JZ Jaaes Jož;'v//amo. Gospo Jye pač potrebajejo potem /jaJZ, B; Miha Kap igra Matija Gubca zaaje Je/ajo - Za to Jaae.s ravao tabo, BaBorpreJmaog;m;/et;, Ja, ce/opreJ .sto/etjZ. Se pravi, da besediio o kmečkem uporu iahko razumemo tudi kot navodiio za puntarijo v današnjih dneh? Na v.sab aačZa, saj je v oza Jja veJao ZzborZ.s'čaaye. /7oJiti aa t/abo, aa JaZao ZtJ. - to je bZ/o .svojča.s. Prav tabo so prej p/ačeva/Z JesefZae,... Naj pa se Jaaes Joga/a? Daaes pa a;'mamo več JesetZae, zato pa p/ača-/erao žepetZao v ob/ZbZ Javbov,... Po /e taoJerao ;'zBor;žčaa/'e,... T^/.stea;;; pač atoreš baj vzet;', bZ ta JZ baj astvar-/a, b; Je/a, b; Jaje aa razpo/ago svojo Je/ovao moč. GospoJa pa veJao -torej taJZ Jaaes - /;oče obJržatZ aaJ-taoč. /a prav to je taJZ Jaaes mogoče preprečZtZ /e s paataajea;... Pri uprizoritvi sodeiujejo tudi trije igraici iz Siovenije. Kako pa ocenjuješ ta poskus skupnega deia? Je vreden posnemanja? V^eBaBor^em za to soJe/ovaaje, saj e/eJam aa to stvar bot ce/oto. Gre za t e/otai ba/tara; prostor. Po pa je treba vsebabor bo/j jbrsZratZ. Po je s/ovea-sba stvar, to je aasa stvar, Za m/JZm, Ja je treba pač poJbrepZtZ, Ja taJZ jažaa Norošba soJZ v ta vses/oveasbZ ba/tara;' prostor. A7ea:'m taJZ, Ja je to ta JZ aasa a?ora/aa Jo/žaost, Ja to tabo v/J/mo, sZ tabo pr;B/;čemo v zavest Za JoprZaašarao b atrjevaaja te sBapao-stZ. „Veiika puntanja" je za Samorastniki" - pa morda še kako igro dejavnost, ki izstopa iz tradicionai-nega okvira deiovanja siovenskih prosvetnih odrov na podežeiju. Je igra s konkretnim zgodovinskim ozadjem, oprijema se s probiemati-ko, in kmečkega živijenja ne idiiizira pa tudi ne poneumija, kakor je to navada v prenekateri kmečki komediji, ki jo igrajo pač tudi siovenska društva. Kako pa ocenjuješ taie razvoj oz. kaj bi sam žeiei? ZNČc/cA; -MMo MNrc^/// ^ y V/MNrN/i „^NM7orNy/M/Ar/". To /?//(7 McArN/ ČM^O^//CgN. /n cc/o /z Z^czMc rc/7M/7//A:c /VcTMČ^c /n A7zozcMMA:c, Ar/ ,s/oucM jArcgN ycz/ArN rNZMTMc//, /70 /7rc^/NUN^ ^ Ar^ /NArcgN ^ M^o Joz/^c// /M u/č/c//. „ Vf//Art7 pNM/Nr/yN" yc z&/y JrNgN M^r/zcr/Zcv MN /cw /7roy/orN - /n .?NM?o zc/c/ /7/, č/č? ,sc /70 oArc/7//N zNrc^/, ^N /N /g^N o A:M:cčA://z M/7or//? ne ^Mic Zč7 J- M/?nzon;^v ^ v zzz /o, ^ ;# Arrčz/ zzz?//zo M/?r/zoni& z% ZzzArzz; /7% ne? Če /More oM-rzMZ/ Mpr. ^ ^M/z/7MrgM „tS7e/zerM;A;" /e/o za /e/oMz zzzArM; ne /?/ MZOg// /M<7; MN, Ar/ M/^MZO MN MN/M/z// A:M//NrM/ ^/o^7My/, ArN; /NAregN /zve.sM... ? ^ev^e^N ^7N /?/ /zvJ/ ze/e/, č/N Z?/ /M?e/o /o MNie č/e/o j „/7NM/Nn)o" /N/7/ ^voje poz/M^Me /7o,s7e<7/č'e pr/ je/o^NM/M pro- ^^e/M//? č/rM^/e^ MN /oA:N/M/ rNv^M/, N// pN, z/N /7/ z/N/o ^Ny jpod/7M&7, č/N /7/ ^e /Nč// /NMi /o//// več/7/z proyeA:/o^. Kaj pa meniš o strokovnih kadrih med koroškimi Siovenci-seveda, kar se tiče odrske dejavnosti? Po ^NMiorNA/M/ArZ/t" me je /70/e/o srce, <7N M/smo (M/so) Mspe/Z o/7jrzN// m/N^/egN sposo/?MegN rez/se7yN, /NAro JN /7/ /7// OS/N/ pr/ MNS /M Je/N/s s/oveM- * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * G!eda!iška predstava na prostem o s!ovenskih kmečkih uporih Predstave: 9., 10., 14., 15., 16. ava. 1986 - 20.00 Spodnje Vinare pri Sentprimožu v Podjuni Siovenska prosvetna zveza bo za predstavi „Ve!ike puntanje", dne 9. in 10. avgusta 1986 urediia na sedežu v Ceiovcu (teiefonska števiika: 0 42 22/51 43 00 - 20) žurnaino siužbo od 14. do 20. ure. Pod to števiiko iahko vsak izve vse o predstavi, v primeru siabega vremena pa tudi, aii bo zvečer v Spodnjih Vinarah predstava, aii pa bo moraia odpasti. Posiužite se tega servisa SPZ! * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * sbw:: oJr; na Noro^bew, Ja b; /a/; bo v/ožt/ .svoje sposobnost; v Jornačen: braja. Po Jrag; stran; pa je treba seveJa tnJ; agotov/t/, Ja je ^ .svoj;'r;; Je/on; - tabo rež;j.sb:a;, babor taJ; :grabb:n: - v /aoze/TMtva pr;Job;7 aaiogo /zbašenj, b; j;b worJa na Norošbern n;'bo/; ne b; b;7 rnoge/ pr;-Job;'t;'. ^ ten; se je san; ie Jo Jatno bva-/;j;c;ra/, pr/Job;/ na bvabtet; - /n to opažamo taJ; zJaj, bo nas pr:'prav/ja na „Ve/;'bo pantar;jo". Za zakijuček pa še osebno vabiio ,,Matija Gubca" Miha Kapa na predstavo „Veiike puntarije"? DoJatno b; rebe/ san;o ie to. Pr;'J;'-te, ;'n v;'Je/; bo.ste, Ja n; tabo, bottrJ;jo nemibonae;'ona/ne .s;7e pa taJ; neba-ter; po/;t;'b;, čei Ja .srno .S/ovenc; pač brez zgoJov;'ne. V;'Je/; bo.ste, Ja .srno taJ; v prejinj/b .sto/etj;7; b;7; že ravno tabo prt.sotn; ;'n Ja sn;o taJ; teJaj pr;'-speva/; .svoj Je/ za nai obstoj, pa ta J; za obstoj v.se/; Je/ovn;7; /jaJ;'/ ose^"' .6-'" Letno poročito: Nova tehnotogija osvaja dijake Dijaki zvezne gimnazije za Slovence že uživajo zaslužene - ali nezaslužene? - počitnice in tudi problemi staršev s svojimi otroci - šolarji so že oddaljeni... Čas dopusta pa bo vendarle marsikomu dovolil, da se poglobi v „letno poročilo 1985-86." Odločitev Vam bomo skušali s kratkim povzetkom vsebine letošnjega poročila: Poleg že obveznih statističnih podatkov o številu dijakov (446), preglednice razredov, naslovov šolskih nalog, so v letnem poročilu zabeleženi in dokumentirani tudi vsi važni dogodki preteklega šolskega leta (matura, šolska akademija, obiski in šolanja, športna dogajanja ipd.) S posebnim zanimanjem sem prebrala prispevek: „Učni projekt video- clip". Projektni pouk po eni strani motivira učence k sodelovanju, po drugi strani pa ta oblika poučevanja/ učenja posreduje tudi znanje in spretnosti pri delu z moderno tehnologijo (snemanje...) Isto velja za „Prvo leto informatike", kajti uporaba in obvladanje računalnikov bosta v naslednjih letih predpogoj za vstop v poklicno življenje. Tudi če Vas zanima, kaj študirajo absolventi zvezne gimnazije za Slovence na avstrijskih univerzah, boste našli odgovor v letnem poročilu. Na žalost se absolventi še vedno odločajo v velikem številu za tradicionalne študijske smeri (slavistika, pravo, medicina ...), ki jim bodo brez dvoma otež-kočile najti primerno zaposlitev. Skupni siovenski kuiturni prostor O po/;?;b; s b;;/;negt: .s/over;.s beg^ b;:/t;:;v:eg:: prodora /e b;7o že ve/;'bo razprav /abo v .S7over;;p' bo/ /aJ/ v zaraep sfvn. V zaJa/err; časa .so .se .s po/;7;bo .sbapaega .s/o ver;-sbega ba//araega pro.s/ora ab varja/; /aJ; v voJ.stvera/; /orarra/; .S7over;;)'e - oJ ,SXD/, prebo P/eaaraa ba/rarra/; Je/avcev OF Jo pr;'.stop;;7; orgaaov repab/;'.šbe .sbapžč/ae S7ČS'. /Va poJ/ag; terr;e//;7e razprave je preJseJ.s/vo Fepa-^b/;šbe boajereace .SZDL .S/ovea/je z Ja j sp reje/o G.sraer;'-/ve pr; /zvajaaja po/;7;'be sbapaega s/ovea.sbega ba//ar-aega pro.s/ora, „b; .so o.saova za aaJa/jajo brepJev vez; /a a.stvarja/a;7; raoč; v.se/; .S7over;eev, ae g/eJe aa /o, bje ž;'v;jo /a Je/ajo." Ner je /a Jobaraea/ Brez Jvoraa poraeraBea za aaj,š;'r.šo s/overrsbo javao.s/, ga Borao v ce/o/; objav;/; /aJ; v aažera Uredništvo Pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora smo v SR Sloveniji opredeljevali na obširnih in poglobljenih razpravah: v organih RK SZDL (Svet za kulturo, Svet za mednarodne odnose, Komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja), v Republiškem družbenem svetu za mednarodne odnose in v Komisiji za mednarodne odnose Skupščine SR Slovenije ter v okviru Plenuma kulturnih delavcev OF. Načelo skupnega slovenskega prostora za svojo osnovo jemlje duhovno in kulturno združenost in sožitje vseh delov in vseh pripadnikov svojega naroda, ne glede na to, kje žive in delajo, hkrati s tem pa naklonjeno odprtost do kultur, ki se z njimi srečuje in prepleta. Gre torej za bistveno sestavino policentričnega kulturnega razvoja, ki naj zagotavlja čimbolj enake možnosti dostopa k dosežkom slovenske, pa tudi ostalih jugoslovanskih in drugih kultur vsem prebivalcem SR Slovenije ter pripadnikom slovenskega naroda. Tak koncept v ničemer ne krši nedotakljivosti meja, podpirajo pa ga vse progresivne sile, saj temelji na uveljavitvi nacionalnih in drugih človeških pravic, opredeljenih v temeljnih dokumentih OZN in Helsinške listine. Poglavitno oporo zanj predstavljajo temeljna načela jugoslovanske politike neuvrščenosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav ter opredelitev Ustave SFRJ. ki določata, da mora Jugoslavija skrbeti za dele jugoslovanskih narodov, ki živijo zunaj matične domovine. Podobno opredeljuje obvezno skrb za dele slovenskega naroda, ki živijo zunaj SR Slovenije, tudi slovenska ustava. Enako, kot podpiramo in zahtevamo uveljavljanje tega načela za slovenski narod, se strinjamo in podpiramo uveljavitev tega tudi za druge narode, saj v tem vidimo zagotovilo za duhovno povezavo Evrope in sveta, ki bo presegla državne meje, bloke in tvorbe, grajene na principu sile in prisile. V tem smislu pojmujemo tudi vlogo obeh narodnih skupnosti, Madžarov in Italijanov - ki sta konstitutivni del kulturnega prostora naše republike, hkrati pa del kulture svojih matičnih narodov v Italiji in na Madžarskem. Dosegli smo že pomembne uspehe. Slovenski kulturni prostor pojmujemo tudi kot vključevanje in spodbujanje kulturnega življenja delavcev iz drugih republik, ki žive in delajo v SR Sloveniji ter povezovanje s kulturami drugih narodov in narodnosti in za njihov neoviran pretok v odviru SFRJ. Izvajanje načel skupnega slovenskega kulturnega prostor je postalo že stalna in dobro usklajena aktivnost velikega števila orgnizi-ranih nosilcev v naši družbi, pri čemer so bili doseženi pomembni uspehi. Pomembno je k temu prispevalo dejstvo, da smo v Sloveniji ob izvajanju načel jugoslovanske politike neuvrščenosti in miroljubnega sožitja pri naših sosedih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem naleteli na razmeroma dobro sodelovanje in razumevanje, zaradi cesarje lahko odprtost meje in obmejno sodelovanje zgled za vse druge naše sosede, ki take stopnje medsebojnega razumevanja niso znali ali mogli doseči, hkrati pa korist za ljudi z obeh strani meje. Prav skupni slovenski kulturni prostorje kot ideja in praksa eden od glavnih zagotovil uresničevanja politike neuvrščenosti, dobrososedskih odnosov SFRJ s sosedi na mejah s SR Slovenijo. To pa omogočajo edinole na široko odprte meje, svoboden pretok duhovnih in materialnih dobrin, kar pomeni tudi obratno, da je sleherno zapiranje meje največja grožnja skupnemu kulturnemu prostoru, ki je zagotovo tudi nepogrešljiva osnova našega družbenega življenja. V tem smislu podpiramo vse upravičene in logične zahteve, ki bi jugoslovanskim narodom in njihovim sosedom omogočile podobno medsebojno povezanost, hkrati pa tudi dejavno sožitje različnih kultur. f .se naJa/jM/e) Rekordno števito pohodnikov na Obirju Stovensko prosvetno društvo „Va-ientin Poianšek" na Obirskem (prej se je društvo imenovato „Obir") je v nedetjo vabito na 11. pohod na Obir, v spomin Hermanu Veliku in lansko leto umrlemu Valentinu Polanšku. Oba sta bila velika ljubitelja Obirja, zato se ju naši društveniki spominjajo v obliki pohodov na Obir. Letošnji 11. pohod na Obir nam bo ostal v nepozabnem spominu, saj se ga je udeležilo skoro 200 ljudi. Predsednik SPD „Valentin Polanšek" na Obirskem dr. Avgust Brumnik je z velikim veseljem pozdravil to ogromno množico pohodnikov, med njimi še prav posebno družinske člane obeh pokojnih mož, predsednika Slovenske prosvetne zveze Tomaža Ogrisa, tajnika SPZ dr. Janka V nedeljo je v Sele-Kotu obhajala Marta Velik, vdova po sel-skem županu in zaslužnemu narodnopolitičnemu delavcu Hermanu Veliku, svoj 60. življenjski jubilej. Kakor je bil med svojimi občani priljubljen Herman Velik, prav tako pa je priljubljena in spoštovana njegova žena Marta. Njen dom v ljudski šoli v Zgornjem Kotu je kulturni center tega območja Sel, kjer se odvijajo razne kulturne prireditve. V domačem Slovenskem prosvetnem društvu „Herman Velik" je odbornica v funkciji knjižničarke. To njej zaupano in odgovorno delo izpolnjuje z velikim veseljem in predanostjo, ker se zaveda, kaj vse pomeni knjiga našemu človeku. Ona je tudi mentorka za Malleja, predsednika SPD „Hcrman Velik" iz Sele-Kota Jurija Maka, predsednika Slovenskega planinskega društva Francija Kropivnika, bivšega predsednika Lubota Urbajsa in še prav posebno vdovo po Hermanu Veliku, Marto, ki je prav v nedeljo obhajala svojo 60-letnico. Predsednik je na kratko orisal življenjsko pot obeh izredno zaslužnih koroških Slovencev, ki sta se razdajala in izgorevala za koristi naše narodne skupnosti na Koroškem. Spominsko prireditev na vrhu Obirja so popestrili še pevci moškega okteta iz Žirovnice, ki so tudi zvesti spremljevalci pohodov na Obir in članice Obirskega ženskega okteta, ki ga je nekoč vodil Valentin Polanšek. Lepo sončno vreme, hladen ve- bralne značke, ki jih je pred kratkim v imenu Slovenske študijske knjižnice podelila selskim otrokom v Kotu. Naša jubilantka torej igra zelo pomembno vlogo pri vzgoji naše mladine, za kar smo ji koroški Slovenci zelo hvaležni. Marta predstavlja lik človeka, ki ga je treba posnemati. Njena veličina je v skromnosti in razdajanju za druge, skratka značilen primer idealista. Teh pa je v današnjem času hektike in borbe za boljše položaje izredno malo. Ena redkih izjem je Velikova Marta. Jubilantki ob njenem prazniku iskreno čestitamo z najboljšimi željami. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. trič in lepo petje so bili povod za splošno navdušenje nad potekom pohoda, katerega so se poleg domačinov iz selške doline in kapelskih grap udeležili tudi planinci iz Podjune in Roža ter Slovenije. Nekateri tujci, ki so bili tudi na vrhu Obirja, in so slišali to lepo petje, so z navdušenjem spremljali njihova izvajanja in izjavljali, da nekaj tako lepega v gorah še niso doživeli, ter da bodo še prišli in se udeležili tega tako privlačnega pohoda. Kdo bi si mislil, da bodo ti pohodi postali še turistična atrakcija, kar seveda zelo pozdravljamo. Na povratku z vrha Obirja (Ojstrca) je bil kratek postanek v Kapelski koči / Eisenkappler Hutte, nato pa nekoliko nižje na Marufu piknik, ki so ga izredno lepo pripravili obirski prosvetaši. Prof. France Gorše umrt V soboto 2. avgusta je na Golniku v Sloveniji v 89. letu starosti umrl znani akademski kipar France Gorše iz Sveč. Rodil se je leta 1897 v Sodražici v Sloveniji. Bil je učenec znamenitega hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča. Do leta 1946 je deloval v Sloveniji, nato odšel v Ameriko. Leta 1973 se je naselil v Svečah, uredil svoj atelje in lastno galerijo. Profesor France Gorše je bil nemiren duh, vendar prežet z mislijo ustvarjanja. Njegove številne razstave so bile kar na treh kontinentih. Prvo pomembno delo po naročilu iz Slovenije je dobil leta 1971 - križev pot v novi cerkvi v Poljani v Poljanski dolini. Prav tako je oblikoval križev pot v Teznem pri Mariboru. Nekako Frnce Gorše spominja na našega koroškega rojaka Petra Markoviča, ki je mnogo cerkva restavriral v Sloveniji in na Hrvaškem in se tudi ukvarjal s kiparstvom. Čeprav je Gorše po rodu iz Slovenije, si ga koroški Slovenci lastimo, saj je zadnja leta ustvarjal predvsem za Koroško. V tej zvezi je še posebno znana aleja koroških umetnikov. Pogreb tega velikega umetnika bo v soboto 9. avgusta ob 16. uri na pokopališču v Svečah. Živtjenjski praznik Marte Veiik Prireditve Stovensko prosvetno društvo „Borovtie" vabi na PETJE NA VAS! v nedetjo )7. 8. 1986 ob 20.00 uri v gostitni Antonitsch-Petritsch v dinjah Poje moški pevski zbor SPD ..Borovtje". SVETO MESTO SREČANJE V1ŽARJEV v nedetjo 10. 8.1986 ob 14. uri pri Škofu na Svetem mestu. OTVOR!TEV GAEERME TINJE v ponedeljek 18. 8. 1986 ob 20.00 uri v Kat. domu prosvete v Tinjah Svoja dela razstavtja KURT ZISLER Stovensko planinsko društvo Cetovec vabi na 4. POHOD NAJEPO v spomin na Jozeja Miklavčiča v nedetjo 10. 8. !986 Zbirališče na vrhu Jepe oh H. uri Oh !4. uri gorska maša pri sto-venski koči na Bleščeči. ZttJSKA BtSTRtGA RAZSTAVA JURSKIH GROBOV* v Posojitniei v Zitjski Bistrici je odprta do konca avgusta od 8. do 12. in od t3. do 16.30 ure. GALERIJA ROŽEK RAZSTAVA POKRAJINSKIH SLIK Gisetberta Hokeja je odprta do )7. 8. t986, od torka do nedetje med 16. in 19. uro. HODIŠE POLETNA NOČ v soboto 16. 8. 1986 ob 20. uri pri Č1M-ŽARJU v Dvorcu Prireditetj: Stovensko prosvetno društvo „Zvezda" v Hodišah. Stikarska razstava DRAGA !)R! ŠKOVtČA je odprta do 3t. avgusta v prostorih Poso-jitnicevBilčovsu. SELE BOROVNtCA PRAZNIK POŽARNE BRAMBE v nedetjo 17. 8. 1986 ob 12.00 uri v gostitni priTrktu ' Za ptes igra ansambet KAJŽARJt Za jedi na žaru je poskrbtjeno. ŽITARA VAS VEČER SLOVENSKE PESMI !N FOLKLORE v nedetjo 17. 8. 1986 ob 20.00 uri v tjudski šotivŽitarivasi Sodetujejo: MePZ^Srce" iz Dobrte vast, MGV Sittersdorf/Zitara vas, ansambet Korenika. MoPZ in Gtasbena šota SPD „Trta" Žitara vas. VS1VL1BUČE-NA1. L!BU$KO ŽEGNANJE v soboto 23. 8. 1986 ob 20. uri in v nedetjo 24. 8. od 11. ure naprej Prireditev bo v šotoru Pričakujejo vas domače kulturne skupine in znana ansambta iz Slovenije Vabi Vas MoPZ ..Kratj Matjaž". OBVESTILO Zveze sovenskih izseljencev Letos obhaja zveza siovenskih izseijencev 40-ietnico svojega obstoja. Temu jubiieju bo posvečen tudi ietošnji zbor, povezan s pestrim kuiturnim sporedom, ki bo v nedeijo 21. septembra 1986 s pričetkom ob 14. uri v Kuiturnem domu „Danica" v Šentprimo-žu. Vse bivše izseijenske družine in njihove čiane prisrčno vabimo, da se s svojimi prijateiji in znanci udeiežijo našega tradicionalnega srečanja. Zveza siovenskih izseijencev Jutri otvoritev 53. celovškega sejma Jutri bo zvezni predsednik dr. Kurt Waldheim otvoril 35. lesni in 53. celovški sejem. Lesni sejem bo trajal do 13., celovški sejem pa do 17. avgusta. Na letošnji sejemski prireditvi v Celovcu bo razstavljalo okoli 1500 domačih in inozemskih podjetij. Poleg Avstrije so najbolj zastopane Nemčija, Italija, Švica, ZDA ... Jugoslavija bo letos prvič zastopana z vsemi jugoslovanskimi republikami, njeno težišče pa bodo proizvodni artikli najrazličnejših stolov. Jugoslovanski obiskovalci sejma bodo lahko vstopnice plačali v dinarjih. Lesni sejem v Celovcu pomeni kraj srečanja lesnega in gozdnega gospodarstva. Poleg vseh mogočih strojev za lesno proizvodnjo in gozdarstvo, so na programu sejemsko mizarstvo in sejemska žaga, ki bosta demonstrirala naj- sodobnejše delo s tema strojema,ter mednarodna strokovna zasedanja. Čeprav v okviru sejma opravljata svojo funkcijo dve sejemski prireditvi - lesni in celovški sejem, je strokovna razdelitev po panogah kljub temu dobro ločena, tako da so očitki, češ da gre na tej koroški sejemski prireditvi za neko zmešnjavo „ze-lja in repe", neutemeljeni. Kljub temu pa se vodstvo sejemskih prireditev v Celovcu ukvarja z mislijo, da bi morda že prihodnje leto oba sejma časovno delili. Celovški sejem in lesni sejem v Celovcu se torej predstavljata s široko paleto proizvodov, postopkov in idej ter tako koristno vplivata na nadaljnji gospodarski razvoj. Obisk te enkratne sejemske prireditve v Celovcu toplo priporočamo, v prepričanju, da pride vsak obiskovalec na svoj račun. Obirsko Pri razstreljevanju bazaltne kamenine na Obirskem je prišlo do prave katastrofe, v okviru katere so bazaltne mase zasule cesto v soteski, ki vodi iz Železne Kaple skozi sotesko na Obirsko. Podjetje Ruhdorfer iz Velikovca oziroma odgovorni za miniranje, so se po vsej verjetnosti zakalkulirali in premočno dozirali strelivo, tako da je 40 000 kubičneh metrov skalovja zgrmelo 30 metrov navzdol in pri tem poškodovalo skladišče podjetja, zasulo deželno cesto ter pri tem odtrgalo 15 metrov ograje. Cesta je spet prevozna. Delovna akcija pri Krnskih jezerih V nedeljo so se naši planinci udeležiti delovne akcije pri gradnji četrtega objekta znane planinske postojanke pri Krnskih jezerih v Julijskih Alpah. To planinsko postojanko sestavlja več manjših objektov, ki so med seboj funkcionalno povezani. Pred dvema letoma je bila otvoritev treh objektov, sedaj pa je v gradnji zadnji, četrti. Graditelj tega mogočnega planinskega doma je Planinsko društvo Nova Gorica. Čeprav planinska postojanka pri Krnskih jezerih še ni dokončno zgrajena, že zelo koristno služi številnim planincem v tem izredno privlačnem naravnem predelu ob Krnskih jezerih. ŽELEZNA KAPLA/ŠENTLENART ZEGNANJE V ŠENTLENAR TU v nedetjo 10. 8. 1986 ob t ]. uri maša nato pranganje. OTOK Na praznik Marijinega vnebovzetja t5 avgusta je na Otoku ob 9.00 uri maša v sto venskem jeziku Lepo vabtjeni! Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza vabita na DNEVE PETJA za moške od četrtka, 28. do sobote 3(1. avgusta 1986 v Mladinskem centru na Rebrci Vabimo vse člane moških zborov ali moške pevce mešanih zborov, zborovodje in glasbeno zainteresirane, da pridejo na Rebrco, kjer bodo sledeči glasbeni strokovnjaki predvajali zborovsko literaturo za # renesanzo - prof. Franz-Xaver Meyer z Dunaja za # zborovsko literaturo 20. stol.-prof. Lojze Lebič iz Ljubljane Poleg te ponudbe pa bo imel vsak pevec možnost za eno uro solo-petja na dan. Na razpolago bodo: # Rosemarie Schmid - profesorica na graški glasbeni akademiji # Tomaž Faganel-zborovodja APZ „France Prešeren" v Kranju # Janez Kampuš - profesor za solopetje na konzervatoriju v Celovcu Fonetične vaje bo vodila Ana Mlakarjeva - profesorica na Akademiji za gledališče in film. Število udeležencev je omejeno - upošteval se bo datum prijave. Smiselna je udeležba za vse tri dni. Stroški za bivanje in polni penzion znašajo 360 šil. (skupno za vse tri dni). Prijave na: KKZ - Bertej Logar 0 42 22 / 51 25 28 *23 *24 SPZ - Roman Verdel 0 42 22 / 51 43 00 *20 *21 Novosti iz Podjune Vogrče Pred kratkim je direktor naše šoie Jožko praznovat svoj 50. življenjski jubitej. Jubitanta ne poznamo samo kot dobrega vzgojitelja naše mtadine, temveč tudi kot vnetega prosvetaša, pevca in zadružnika. Jožko Koncilja je eden tistih naših učiteljev, ki se zaveda, da ne stori samo to, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Teh Župančičevih besed se zaveda v polni meri. On vadi pevce doma in tudi izven domačega območja; poje z njimi in s tem širi kulturo in slovensko pesem. Svoje sposobnosti pa vlaga tudi v zadružno delo. Že preko 10 let je odbornik naše Posojilnice. Posebno skrb pa posveča mladini, da bi tudi ta varčevala in se zadružno izživljala. Ko so direktorju Koncilji najožji sorodniki, prijatelji in znanci iskreno čestitali za njegov jubilej, so se tem čestitkam pridružili tudi odborniki obeh odborov Posojilnice. Ob tej priložnosti so mu izrekli zahvalo za njegov doprinos za našo skupno stvar. Jubilantu ob njegovem prazniku želimo, da bi tudi v prihodnjih petdesetih letih vršil svoje plemenito delo s takšno vnemo in sposobnostjo kot do sedaj. Še enkrat za vse Tvoje delo z željo po nadaljnjih zdravih srečnih in zadovoljnih letih. Vse to Ti želimo tvoji sodelavci, ki te spoštujemo in ceni- Podkraj - Suha Že dolgo smo opažali, da je pogled Jankota Igerca iz Podkraja mnogokrat uprl na Komelj in pri tem ugotovili, da zahaja k svoji izvoljenki Hilde Stofelc pd. Kulmičevi na Beznici. No in pred kratkim je bila „ovset". Roko z obljubo po večni zvestobi sta si podala sin Pece in Kralja Matjaža ter hčerka upornega Komlja. Bila je svatba, ki nam bo ostala v nepozabnem spominu. Na Suhi v farni cerkvi se je zbralo veliko svatov , ki so prisostvovali temu velikemu dogodku. Ženinov stric in župnik na Suhi, Matej Igerc je opravil cerkveni obred; v okviru katerega so zapeli sinovi naše Pece „Matjaževci". Po poročnem obredu so se svatje podali na veselo ojset k Obnarju v Žvabek, kjer je bilo veselo in prijetno, kot že dolgo ne. To znano gostilno, ki s svojimi uslugami slovi daleč naokoli, je prevzelo pravo praznično razpoloženje, tako se je marsikateri gost tako zamudil, da se je že delal beli dan. Svatje, kakor tudi gostilni- čar so bili mnenja, da tako prijetne ojseti že dolgo ni bilo, ko se je ženil „ta mladi" Udrant (vulgo-ime Igerče-vih). Mlademu poročnemu paru želimo zdravja in družinske sreče. Prepričani smo, da bosta hodila pot svojih prednikov in da bosta svoje potomce vzgajala v zveste člane naše narodne skupnosti - Matjaže in Alenčice! Zgornje Libuče - Blato Še ni dolgo tega ko je bilo pri nas veselo in praznično razpoloženje, za katerega je bil povod poroka Sonje Handlove z Mihaelom Kreucem z Blata pri Pliberku. V naši cerkvici pri sv. Jurju sta stopila dva mlada človeka naše narodne skupnosti v zakonski stan. Po „šranganju" in cerkvenih obredih so se veseli svatje in mlada poročenca podali v Globasnico k Šoštarju, da tam nadaljujejo poročno slavje. Poznano in priznano gostišče pri Šoštarju je svatom nudilo prijetno in odlično razpoloženje, za kar sta skrbela dobra kuhinja in postrežba. Za pravo domačo „ojset" pa ima predvsem zaslugo moški pevski zbor Kralj Matjaž, ki je s svojimi ubranimi pesmimi prepeval najprej v cerkvi in pa na slavju pri Šoštarju. Vse prehitro je minila noč. Sicer bi ..Matjaževci" še peli, če jim ne bi bilo treba spet na žegnanje na Peci, da tudi tam zapojejo v pozdrav našo domačo slovensko pesem. Vsi smo bili odlične volje, pa čepravje godba, ki smo jo spoznali po svoji dobri kvaliteti v Borovljah ob 40-letnici obstoja Slovenskega vestnika, rabila do nas dalj kot iz 12. nadstropja (ansambel 12. NADSTROPJE). Pa vseeno so potem tako lepo zaigrali, da se je vse vrtelo ter da so bile srajce mokre in podplati segreti. Vračali smo se veseli in zadovoljni domov, v želji da bi bila novoporo-čenca srečna in zadovoljna in da bi na njunem domu vedno bival naš rod. Čestitamo in želimo vso srečo. Peca nas je ponovno vabila Izredno lepo vreme in čudovit razgled sta privabila veliko ljubiteljev lepe narave, da smo se odzvali vabilu Pece, na njeno žegnanje ob prazniku Ane in Jakoba. Razumljivo je, da so se najbolj srčni planinci povzpeli na vrh Matjaževe gore. Vendar tudi pod vrhom Pece pri kapelici, kjer so bili cerkveni obredi, je bilo lepo. Opravili so jih v obeh deželnih jezikih škof dr. Kapellari, mestni župnik Kulmež iz Pliberka in župnik Jože Lodrant iz Mežice. Kot že omenjeno je lepo vreme vplivalo na vse kot najboljše zdravilo, tako da se je žegnanje spremenilo v slavje vseh tistih, ki tu živimo že nad tisoč let, kar sta dokazala tudi pozdrav in obred v obeh jezikih. Veseli smo bili, da so nas s pesmijo na Matjaževi gori pozdravili pevci, ki so nosilci imena Kralj Matjaž. Njihova pesem se je razlegala daleč naokoli po planinah in pečeh Pece in nas bodrila da vzdržimo v boju za naš narodni obstoj. Res lepo je uživati planinsko naravo, kjer še vladata strpnost in plemenita načela medsebojnega razumevanja in s tem spoštovanja obeh jezikov v deželi. Vsekakor pa je zgrešeno mnenje nekaterih, ki pravijo, danes pa ne grem na Peco, ker so tam sami „klobučarji". Mi pa bomo še naprej hodili na žegnanje na Peco, na goro, ki nas druži in ne razdvaja. To žegnanje je eno teh srečnj, ki služi medsebojnemu razumevanju in s tem pravičnejši in srečnejši bodočnosti prebivalstva južne Koroške. Slovenska prosvetna zveza organizira od četrtka 14. do nedelje 17. avgusta v Kulturnem domu v Šentprimožu z gradiščansko skupino BRUJ1 „ Glasbeno delavnico" Bruji so se razvijali v okviru takšnih Glasbenih delavnic in imajo zato na tem področju zelo bogate in pozitivne izkušnje Interesenti, ki bi radi sodelovali v tej DELAVNICI naj se javijo najkasneje do konca julija pri Slovenski prosvetni zvezi, tel.: 0 42 22/51 43 00-20, da organizira prenočišča in vse potrebno. Stroške za prenočišče in hrano krije Slovenska prosvetna zveza. V nedeljo 17. avgusta 1986 bo ob 10.30 uri glasbena matineja pred Kulturnim domom v Šentprimožu, kjer bodo sodelujoči predstavili rezultate te „G!asbene delavnice." Škofiče ob Vrbskem jezeru Slovensko prosvetno društvo „Edinost" Škofiče je spet vabilo na koroški večer, tokrat v soboto 26. julija k Anderwaldu pd. Oželnu na Suho pri Škofičah. Ti kulturni večeri so v glavnem namenjeni tujim gostom, ki letujejo v Škofičah ob Vrbskem jezeru in njegovi okolici. Tokrat so kulturni spored oblikovali domači mešani pevski zbor SPD „Edinost", pod vodstvom Simone Rovšek, mešani pevski zbor „Mojcej" iz Šentilja, ki ga vodi Miro Kernjak in selska dekleta, pod vodstvom Pavlija Olipa. V veznem tekstu je profesorica Magda Errens nakazala kulturnopolitično situacijo koroških Slovencev. Čeprav je bil pevski koncert v glavnim namenjen tujim gostom, smo z veseljem lahko ugotovili, da je med obiskovalci bilo zelo mnogo domačinov. Izvajanja nastopajočih pevskih skupin so zlasti pri tujih gostih izzvala nav- dušen aplavz, kar je bila seveda najboljša nagrada za nastopajoče zbore. Po zaključnem kulturnem večeru se je razvila prijetna družabnost nastopajočih zborov, ki so se po opravljenem delu pošteno sprostili in še peli do jutranjih ur. Veliko je k tej družabnosti prispeval tudi Pavli Kernjak, ki je iz svoje harmonike izvabljal tako lepe melodije, da bi jih kar naprej poslušal. Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Škofičah je že mnogo prispevalo k popularizaciji našega avtohtonega ljudstva, ki je dolga stoletja bilo v senci velikega soseda. Zzato smo društvu zelo hvaležni in mu želimo nadaljnjih uspehov na tem področju. S tem hočemo tudi povedati, da se med našim ljudstvom vedno bolj utrjuje samozavest, ki je neob-hodno potrebna za nadaljnji uspešni razvoj naše narodne skupnosti. AH pomenijo carinske zaostritve konec matih ugodnost: za prebivaice obmejnih krajev? Že vrsto let uživamo prebivalci ob meji nekatere ugodnosti, ki so bile sklenjene v obliki pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Vsak obmejni prebivalec južne Koroške je lahko v enem mesecu uvozil blaga - sedaj za 1200 šilingov - brez da bi plačal carino. Seveda so bile pri tem uvoženem blagu izvzete cigarete, žganje, vino, meso..., druge reči, kot na primer, hišna oprema, sladkor, gnojila, disel in še razne druge potrebščine, pa si lahko za lastno potrebo uvozil v zgoraj omenjeni višini, brez carine. Kar naenkrat pa je teh ugodnosti konec in obmejni organi zahtevajo carino, kot za ostale Avstrijce, ki niso v obmejnem pasu. Upravičeno se sprašujemo, ali bo ta novi ukrep res rešil našo finančno krizo. Mislimo, da je ta dobiček iz maloobmejnega prometa res samo kaplja v morje ob vseh dru- gih izgubah, ki večajo naš dolg in da ta ukrep še zdaleka ne bo rešil praznih malh zveznega finančnega ministrstva. Vsekakor smo prebivalci ob meji prizadeti in se upravičeno sprašujemo ali bo ta novi ukrep res komu kaj koristil. Nasprotno smo mnenja, da bo ta ukrep pomenil jača-nje železne zavese, da prebivalci obmejnih občin ne bi hodili kupovat blaga za lastne potrebe pač tja, kjer je ceneje oziroma po zakonu dovoljenem sporazumu. Pa še nekaj, ali so carinske oblasti res mislile, daje maloobmejni promet za uvoz samo enosmernica. Avstrijci bi pač radi, da bi samo izvažali, uvozili pa nič. Ali so kaj pomislili, če se Jugoslovani spomnijo podobnih ukrepov in zaračunajo vsem carino, ki so v jugoslovanskem obmejnem pasu in drugim; kakšen bo potem rezultat - sigurno 20 proti 80 v avstrijsko škodo. S tem bi bil konec maloobmejnega prometa in velika škoda za marsikaterega trgovca v obmejnem kraju. Ali je to res potrebno in prav? ikej Dr. Tone Jelen Po severni Dalmaciji Ko so Bizantinci premagali Ostro gote po 150 letih, je Dalmacija pripadla njim in so jo vzeli kot posebno provinco v svoj državni sklop. Glavno mesto je bila Jadera, današnji Zadar. V sedmem stoletju so vdrli v Dalmacijo Obri in Slovani, porušili številna mesta, med njimi takratno glavno mesto južne Dalmacije Solin. Zadra niso mogli zavzeti, ker je bil močno utrjen in z vseh strani obdan z morjem. Zadar je takrat bil še na otoku, ki so ga še mnogo pozneje povezali s celino. Ko se je začela frankovska država širiti po Evropi, sta si skočila v lase tudi Karel Veliki in bizantinski car. V Aachenskem premirju leta 812 je pripadla Hrvatska Frankom, Dalmacija pa Bizancu. Po smrti Karla Velikega so Hrvaški knezi izkoristili razmere okoli razprtij med Karlovimi nasledniki in dosegli neodvisnost, ter ustanovili pod kraljem Tomislavom svoje neodvisno kraljestvo, ki ga je tudi papež priznal s tem, da je v Splitu leta 925 kronal Tomislava. Od tega časa je vladal v Dalmaciji relativen mir. Prebivalstvo, ki je bilo mešano s potomci Grkov, Rimljanov, Ilirov in Hrvatov, je živelo v miru, v mestih je imelo še od časa do časa rimske uprave, „pax romana" svojo patricijsko upravo, v katero so se vključili tudi Hrvati. Toda čas teče kakor voda in grebe nove jarke. Benetke so kot srednjeveško italijansko mesto postajale najmočnejša sila na jadranskem ozemlju in jih je vedno bolj skominalo po Dalmaciji. V 12. stoletju so se pričele križarske vojske za osvoboditev Svete dežele izpod krivoverskega jar-jpa. Organizator teh vojsk so bile -predvsem Benetke, ki so seveda pri tem prištele največ koristi sebi. Ko je leta 1002 beneški dož Dondolo pozval vse bogaboječe viteze srednje in zapadne Evrope na četrto križarsko vojsko, in ker ti niso mogli plačati potnih stroškov v sveto deželo na beneških ladjah, jim je ukazal, naj najprej zavzamejo Zadar, ga oropajo in s plenom plačajo prevoz. To se je zgodilo in sveta vojska je razen cerkva porušila mesto do tal in ga oropala vseh dragocenosti. Isto se je zgodilo tudi Carigradu. Številne na ta način naropane umetnine in dragocenosti še danes prištevamo k bogastvu Benetk. Ko je koncem 11. stoletja s kraljem Zvonimirom izumrla hrvatska kraljevska rodbina, je po mnogih razprtijah dosegel madžarski kralj Koloman, da so ga hrvatski velikaši izvolili za svojega kralja in ga kronali leta 1102 v Biogradu na moru. Med člani madžarsko-hrvatske kraljevske dinastije so izbruhnili prepiri zaradi dalmatinske posesti. Med prepire kralja Sigismunda in njegovega pro-tivnika Ladislava Napolskega je bilo še posebno vmešano mesto Zadar s svojimi posestvi na otoku Pagu in okolišem. Kot smejoči se tretji so stale ob strani Benetke in čakale na izid. Ko je Ladislav Napolski uvidel, da ne bo prodrl proti Sigismundu, je leta 1409 prodal svojo posest, mesto Zadar, otok Pag in zadarsko zaledje Benetkam za 100 000 dukatov, istoča- jadranske obale do Dubrovnika. Ko je Napoleon ukinil beneško republiko, je padla Dalmacija pod Avstrijo in ostala pod njo do konca prve svetovne vojne, ko je postala del novoustanovljene Jugoslavije. Vendar pa je pripadel Zadar po pohlepu Italije in politični logiki zaveznikov Italiji. Šele po drugi svetovni vojni in v veliki meri po zaslugi dalmatinskih borcev za svobodo, se je v polni meri Zadar sno pa se odpovedal vsaki pravici do Dalmacije. Tako so se Benetke usidrale v Dalmaciji in postopoma v neprenehnih borbah iztrgale celo pokrajino iz madžarsko-hrvatske posesti ter tako do leta 1797 postale izključni gospodar vse vzhodne vklučil v Hrvatsko narodno republiko, kakor z njim vsa Dalmacija. To je v kratkem povedana usoda Dalmacije in Zadra skozi tri tisočletja. Priče in znamenja te poti bomo poskusili poiskati na licu mesta, kamor nas vodi pot. Mimo Paklenice smo dospeli do morske ožine pri Maslenici, kjer smo premostili morsko ožino med Novskim morjem in odprtim Jadranom, „Ždrilo", in se spustili v rodovitni predel zadarskega zaledja, takoime-novane Ravne Kotare. Zaradi rodovitnosti jih imenujejo tudi Dalmatinski Banat. Vendar smo ob cvetočih in zelenih vrtovih videli tudi mnogo neobdelane zemlje, česar vzrok ni takoj razviden. Zadar: Mesto, ki je bilo med drugo vojno kar sedemdesetkrat bombardirano in večjidel porušeno, posreduje s svojimi na novo zgrajenimi celinskimi predeli vtis modernega velemesta, čeprav šteje le kakih 80 000 prebivalcev. Poleg gospodarskih objektov je seveda cilj letoviščarjev in njihov glavni interes staro mesto, ležeče na polotoku v obliki velikanske ladje ali trajekta. Vtis imaš, da bo vsakčas odplula v morje. Nekoč je bila današnja ribiška luka povezana z glavno luko in je stalo mesto na otoku. Šele v poznejši dobi so ozki kanal pri Kop-nenih vratih zasuli. Avtobus, ki pripelje s celine, ima samo eno pot na izbiro - ob obali luke kakor po krovu ladje do konca mesta, po ulici Borisa Kidriča, mimo hotela Zagreb, kjer smo se nastanili, do univerze in po ulici Narodne Milicije do Kopnenih vrat - in že je zopet iz starega mesta. /sc uri&r/jMjc) Predsednik A!DLCM Costa i Roča: ,,Č!en 7 državne pogodbe rti uresničen!" Udeleženci 11. kongresa AIDLCM so pri votitvah novega predsedstva sogtasno potrditi predsednika: Jordi Costa i Roča. pripadnik katatanske manjšine, ki živi znotraj meja Francije, bo tudi v nastednji postovni periodi ostat najvišji funkcionar AIDLCM. Njemu ob strani pa bo stat tudi dr. Franci Zwitter, ki ga je kongres prav tako sogtasno izvotit za podpredsednika. O načrtih AIDLCM za nastednji teti, o ozadjih Zwittrove izvotitve ter o situaciji Katatancev v Franciji pa se je pogovarjat Andrej Mohar s predsednikom AIDLCM Jordi Costa i Roco. Na kogresu AIDLCM ste razpravljati od de)u v nasiednjih letih. Katera težišča ste si zastavili? /Važc Je/ovanje smo začrta// s .sprc/ehm; reso/uG/am; m ^pre/c-tim c/c/ovn/m načrtom. Dc/ovne kom/.s/je .so zasct/a/e, sprejc/c .so .svoje re.so/ac/je m prer/stav/// svoje načrte. O te/t načrt;/; .srno v p/e-nnmn 0 O > (D O (C E o *+— c Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a): (ime in priimek) (naslov) (pošta) Drucksache Tiskovina P. n. VESTNIK Postfach/poštni predal 408 9021 Kiagenfurt/Ceiovec Težko priborjena točka! Brežani ostajajo neprijeten nasprotnik za SAK Start v Korošk' !igi Boc.scn; nepnčaAouano A c /g zače/o AoroiBo nogoznelno pruen-/Wč/