Uredniški In upravnlškl prostori: 2657 South Lawndals A v«. Offic« of Publication: 2667 South Lawnda'- Ave. Telephone, Rockwell 4904 dan razen »obot, P* * ¡p piaznikov. , ^ daily «cepi Saturdays, and Hoüdays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ ^JAH XXXIV. Cena lirt« Je «6 00 i ntend M «t Chicago. Illinois. matter January 1«, im. «t Um post-oHic« th« Act oi Confr«M of March t. im. CHICAGO. ILL. TOREK. S. OKTOBRA (OCTOBER I). 1142 Subscription IC.00 Yearly STEV.—NUMBER ItT Acceptance ior mailing at special rate oi postage provided for fei section 1103, Act of Oct I, 101T, authorized on June 4, 1818. ve bitke na lomonovih otokih Ameriški pomorščaki odbili napade na svoje pozicije. Bombe poškodovale japonsko bojno lsdjo.—Rusi drže svoje postojanke na sta-lingrajski fronti kljub silnim napadom sovražnika. Nemška bojna črta pri Voronežu prebita.—Bombe razbile dve osiščni zalagal-ni ladji v zalivu Navarinu uhingion, D. C« 6. okt.— pomorščaki, ki so pred -i tedni okupirali del otoka lcanala v Solomonovi oto-grupi, so se zapletli v nove i Japonci. Mornarični de-nt pravi, da je bila japon-oborožena sila ojačana z iz--jem novih čet. Ameriški ^ki so odbili vse napade ivoje pozicije. ,;eilo dostavlja, da so se pričele pred štirimi dnevi, ¿ake podpirajo v operaci-proti Japoncem bojna letala ardiranjem sovražnih vo-koncentracij. Edenjapon-ilec je bil poškodovan v ¡ih iz zraka. pozicij ni nobene izbe," pravi mornarični ent. "Kljub bombardi-iz zraka so Japonci izkr-cete na otoku Guadalcanalu. padih v zraku so naši le-sestrelili deset japonskih letal." poročila je razvidho, da so letalci skušali bombar-pozicije ameriških pomor-a so bili razpršeni, pre- se približali cilju. a, 5. okt.—Ruski bram talingrada drže svoj« P9-ljub. ljutim napadom ka m prešli so celo v ofen-na severozapadni strani me-jer so okupirali več strate-točk v zadnjih dneh. Urad-unike pravi, da brambov-teh točk ogražajo levo krilo Le armade. nekem drugem sektorju rada so Rusi razbili več I ij. v katerih so se naha-t Nemci. Tri nemške pehotne ije so bile zdrobljene, kovska radiopostaja je na-la, da so sovjetske čete po-Nemce iz strategičnih kra-ironte na zapadni strani ivt in odbile pet napadov žmka. Več sto nemških vo-je bilo ubitih .in ranjenih, tega pa so Rusi razbili deli* nemških tankov. I so izvršili uspešen naval l^vni stan nemškega povelj-" pn Stalingradu in zasegli vtžnih militalističnih doku-¡ov. I fronti pri Voronežu, 300 i«evero/.apadno od Stalingra-■ Husi prebili nemško bojno lvvw krajih, okupirali nekaj Pj m ubili 1800 sovražnikov. se nadaljujejo na pški fronti. Sovjetske čete «bile šest nemških napadov P«* dnevu in prizadjale tež-P izgube M)viažniku.^MM| P t«dnu. ki se je končal 4. ok-fr*> sovjetski letalci sestre-S7 nemških bombnikov v v /raku, sami pa so f*'1 '37 bujnih letal. P»lial napadlo ameriške bombnike in slednji so štiri uničili, tri nemške in eno italijansko letalo. Na •nem ameriškem bombniku se je nahajal Edward Kennedy, dopisnik časnikarske agenture Associated Press. ■» Na egiptski fronti se položaj ni izpremenil. Poročilo omenja le praske med vojaškimi stražami. Melbourne. Avstralija. 5. okt— Avstralske cele prodirajo naprej na Novi Gvineji brez odpora s strani Japoncev. Prvi oddelki so dospeli do Bfogija, ki je oddaljen 40 milj ad Port Moresbyja, edine zavezniške mornarične baze ob obali Nove Gvineje. » . Poročila s fronte molče o japonskih aktivnostih. Močna japonska vojaška posadka se nahaja pri Buai na severnem obrežju otoka. Nekaj japonskih vojakov so avstralske čete našle severno od Menarije in jih pobile. Ankara. TurčUa. 5. okt.—Osiščni krogi pravijo, da bo Nemčija v smislu sklenjenega dogovora začela p6šiljati orožje Turčiji v meno za 45,000 ton kroma, ije bo prihajalo v Turčijo po progi skozi Bolgarijo. ewis se sestal z operatorji Vprašanje podaljšanja delovnih ur Washington. D. C* 5. okt.— John L." Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, se je sestal z operatorji na apel notra-. njega tajnika Harolda Ickesa, ki ; e tudi koordinator* olja in drugega kuriva. Predmet razprave e vprašanje podaljšanja delovnih ur v premogovnikih, da se poveča produkcija premoga. Pogodba men rudarsko unijo operatorji določa delovni teden 35 ur. Lewis ni hotel odgovoriti na vprašanje reporterjev, ali je za podaljšanje delovnega tedna. Dejal je le, da bo o tem odloČila konvencija njegove organizacije, ki se prične 6. okto->ra v Cincinnati ju, O. Lewis je zavzel stališče, da se morajo pogajanja glede podaljšanja delovnih ur pod vzeti na splošno, ne samo za nekatere spiosno, ne samo za neaaiere ^ kot poledic« mučenja in okraje. Industrija mehkega pre- gtradanja ^am0 v iidoviki če. trti v Varšavi Je ufirlo 50,000 lite v zadnjih o- moga se ne more razčleniti v smijsu sugestij operatorjev. Predsednik rudarske unije se je izrekel za separatna pogajanja s premogovnimi kompanijami na antracitu. Ickes je v svojem apelu nagla-sil, da «e tudi v premogovnikih kaže pomanjkanje delovne sile, kar pa je Lewis zanikal. Dejal e, da rudarji lahko zadoste več-, im zahtevam, če bodo operator-kooperirali z njimi. Notranji tajnik je rekel, da so trgovci s premogom in odjemalci nagrmadili 5,104,000 ton premoga v mesecu avgustu. V vseh skladiščih po deželi se nahaja naj manj 80,000,000 ton premoga. Dogovor določa, da mora Nemčija dostaviti orožje Turčiji preden dobi krom. To je kovina, ki se potrebujerpri izdelovanju tankov, topov, letal in drugega orožja. ■' kt —Vrhovno po- tWj puvi jkurp, trdnjav-- " ki Terek, Prvo progi že >onikidat. Nem-v^ važnih točk ■rjjj^^iel^ Kavkaza j. oktobra.—Dve ladji sta eks-psdle bombe, ka-eiiški bombniki, -jfli v zalivu Na--pfdns Grčija. ' to Pylos je Stalin pritiska na zaveznike Izpolnijo naj svoje obveznosti h Moskva. 5. okt. Premier Stalin e dejal, d* -vprašanje ustanovitve druge"fronte je najbolj važno v sedanji vojni situaciji, obenem pa je pozival zaveznike, na, izpolnijo svoje obveznosti napram Rusiji v polnem obsegu in v določenem času. Rusija se bo še nadalje borila proti Nemčiji n vsem ostalim silam, Hi skušajo dobiti domtnacijo nad vsem svetom. SUlin je rekel, da zavezniška pomoč Rusiji, če se jo primerja s sovjetskim prispevanjem stvari združenih narodov, Je malen-icostna in neučinkovita. Vse. kar Rusija zahteva od svojih zaveznikov, Je izpolnitev obligacij Stalinovo izjavo uključuje pi smo H. C. Cassidyju, dopisniku ameriške časnikarske agenture Associated Press. Ta je odgovor na stavljena vprašanja in prva kar jih je SUlin podkl dopisni ku zunanje časnikarske agentu re od začetka vojne. »Jilh letal je NAC1JSKA STRAHOVLADA V OKU- M i Čez milijoni Udov in Poljakov ustreljenih LIKV1DAC NIH OR ^CJJA GA^I London. 5. oktobia —Poročila o nacijskem terorju, na Poljskem in v drugih okupiranih deželah prihajajo v Londbn. Predstavnik poljske vlade V izgnanstvu je dejal, da se nalljska strahovlada ne more primerjati nobeni drugi v svetovni zgodovini. Kljub eksekucijant in reprisali-jam se odpor proti nacijem nadaljuje. Predstavnik je rakel, da so na-clji poklali 700,000 Židov in 400,-000 Poljakov, na tisoče pa jih je pomrlo v koncentracijskih tabo- TAJ. IZACIJ dov zaradi lakota V zadnjih smih mesecih. -j. Poljska vlada Je dobila poročila iz zanesljivih virov, da so se naciji odločili «a popolno u-ničenje Židov. Ta te podprta z dokumenti, ki ra^Mvajo naetj-skl program. ]J Helnrlch Himmler, načelnik Gestapa, nacljske tajne policije, je odredil likvldaatjo vseh poljskih tajnih organizacij, židovskih Četrti, katere so ustanovili naciji po okupaciji Poljike v septembru 1.1939, in nelagalne trgovine. __________ Nadaljnjih milijon poljskih de- anj 80,000,000 ton premoga. lavcev bo odvedenih v Nemčijo, mrioenje" Donald M. Nelson, načelnik kim bod« morali girati v vajaih S marea i odbofs za produkcijo, je poliva- industrijah, lil kooperacijo med rudarji in nacijskl operatorji. To » omogočili skup- ^ ^ ^ y ^ ££ Najbolj nullen dogo- Domače vesti Čtkaške vesti Chicago.—V sosednjem Ciceru Je 4. t. m. umrla Mary Novak, stara 52 let in doma od Križa na Krasu. 'Zapušča moža, sina in hčer.—Dalje je umrla Frances M. Senica, roj. Rupert, stara «7 let in bivajoča v Lyonsu. »Zapušča več sinov in hčera. ' Is Colorada Pueblo, Colo.—V zadnjih desetih dneh so tukaj umrli trije rojaki: Peter Čullg od nekod v Beli Krajini, Martin Vidrich Is Struške fare in Marko Okičlč is Žumberka. Dne 30. sept, je bila podpisana pogodba med tu kajšnjo jeklarno in unijo USA CIO. MUwauške novice Milwaukee.—Pred dnevi Ja v javni bolnišnici umrl Anton Sa latnik, star 52 let in doma o* Ptuja. V Ameriki ja bil 36 lat in tukaj zapušča ženo, sina (k* je pri vojakih) ln tri Callfornije Je prišla vest, tamkaj (Ball, Calif.) umrl Milwaučan Martin Sušnlk Is Rečice v Savinjski dolini, kt Je bil v Ameriki 35 let in v Call forni j l zapušča leno in sina, tu kaj pa tri sinove, dve hčeri in brata. Is Waukegana Waukegan, 111.—Pred kratkim je tukaj umrl Matevž Setnidar, star 65 let in rojen v Polhovem gradcu. V Ameriki je bil okrog 50 let in zapušča štiri sinove in dve hčeri. . H*nd*rsonov urad "%amr%ml99 stanarin« Washington, D. C., 5. bkt. — Leon Henderson, načelnik urada za kontrolo cen, Je odredil u«a-• na točki od Čez dvesto Hrvatov ubitih za enega Nemca ni odbori rudarjev in delodajal cev, ki funkcionirajo v 91 rudarskih okrajih. Skupni odbori so bili ustanovljeni v Pennsyl-vanljl, Wfst Virginiji, Illlnoisu in Alabaml. Deset ubitih v letalski nesreči New York, 5. okt. — Poveljstvo vzhodnega obrambnega di-strikts je naznanilo, da se je deset izmed 37 oseb ubilo, ko je letalo treščilo na morje v bližini Botwooda, Novafundlandlja. Naznanilo ne omenja vzroka nesreče. stanarine kucljah. dek se je nedsvno pripetil v Zgiercu po ustrelltvi dveh gesta-povcev. Naciji sp.polovili vse moške v okoliških vaseh, Jih ns-gnall na glavni trg ter postavili pred puške. Več sto Poljakov so ustrelili. Cez tisoč poljiklh rezervnih častnikov so naciji v zadnjih dneh aretirali in potem poslali v koncentracijska taborišča, da zaduše odjior. Voditelji podtalnega ta korak potem, ko je p nik Roosevelt ustanovil urad za stabilizacijo gospodarstva. Hišni posestniki, ki so zvišali stanarino, jo bodo morali gnlšatl. Angleška grupa Ma neodvisnost Indije London, 5. okt.-Orupa 56 pro-mlnentnih Angležev, med temi devet poslancev, se je izrekls zs neodvisnost Indije. V izjavi ns-glaša, da voditelji Indijskih poli tičnih strsnk žele ustanoviti ns rodno vlsdo, kt bo sodelovals pri ______________ gibanja1 obrambi Indije, če Jo bo Jspon- na Poljskem'so poslalT poslanico' sks napadla. generalu Vladislavu Slkorsklju, 1 — ' " predsedniku vlade, da naciji po- da grozijo z uničenjem poljske-bljsjo poljske intelektualce in ga naroda. Goering zagotavlja Nemce Prebivalci ne bodo stradali London. 5. okt.—Državni maršal Hermann Goering, Hitlerjeva desna roka, Je v svojem govoru po radiu dejal, da Nemci ne bodo stradali prihodnjo zimo, če nastane lakota v Evropi. "Pri pobijanju pomanjkanja bomo skrbeli, da bodo imeli Nemci dovolj živil," Je dejal. "Gledali bomo tudi, da prebivalci dežel, ki so prišle pod našo oblast ali so bile premagane, na bodo stradali, toda Nemci so prvi. Gotovo je to, da v Nemčiji ne bo lakote. Vsi oni, kt delajo za Nemčijo, bodo Imeli dovolj šlvll." Goering je govoril skoro dve uri in zagotavljal Nemce, da ne bodo stradali. Iz njegovega govora je bilo očitno, da so nen} šfci vojaški voditelji izgubili upa nje o porazu Rusija v bližnji bodočnosti. Hitlerjeva vojna ma Šina bo morala ostati nadaljnjo zimo v Rusiji, v tem času pa bo Nemčija izpostavljena letalskim napadom s zapada. Maršal je apeliral na svoja rojaka, naj potrpežljivo vidrže sa-vezntško bombardiranje is zraka, zaeno pa ja pristavil, da Ja nje-gova letalska središče ali shajališče. Velikofct papeževe "države" je ena šestnajstini kvadratne milje. Ima svoj brezžični brzojav, svojo radiopoatajo, požarno brambo, zaklonišče proti bombnim napadom in v desetih letih Je njegovo prebivalatvo na-raalo od 1025 do 4000 "duš". Tam je tudi švicarska papeževa gar da. In Uko gremo mi naprej. iUlljanl imajo že precej zaai gu ranega, kaj bo na mirovni konferenci. To je znano tudi pri naa v Ameriki» kjer so sedaj večinoma vsi lojalni Američani, d oči m so pred vojno pridno hva-Uli "dučejaV In Jugoalovanl? Poglejmo Srbe in Hrvate, ksko se ljubijo med seboj . .. Morali Grupe ruskih letalskih mehanikov v ozadju Ironie. so jih poklicati v Washington, kjer so jim povedali, naj nehajo Uko—ljubeznijo. ; Lahko bi še več napisal, ali ker smo v vojni, moramo delati in zjutraj zgodaj vsUjatl, ds odpeljemo na delo one, ki delajo v tovarnah za vojne potrebe. In gledati moramo, da pridego,. r>a delo ob pravem času. Frank Barbič. 53. Po alavnoeit SNPJ Detroit.—Dan SNPJ je za nami in osUl mi bo v spominu, čeprav sem ga samo eno tretjino uživala. Radi vojnega dela mojih sinov nisem bedela do zad njega dne, ali nam bo mogoče iti ali ne, zatp tudi nismo imeli nič preskrbljeno za prenočišče. Pa to nas ni skrbelo, ker v poletju, ali dokler ni mraz, človek prebije noč kjerkoli že. Od doma smo šli v soboto popoldne ob peti uri in prišli v Cleveland ravno pravočasno za ples. Ko stopimo v dvorano SND, Ukoj opazim našega prijatelja L. Zadela, ki mi prisrčno seže v roke in vprsšs, kje so sinovi, "mom". On me namreč U-ko kliče, ker, kadar pride v Detroit, sem jaz njegova "mama". Ko je br. Zadel dovršil svoje delo pri vratih, smo se zabavali " KOliko iebilaura ko Smo Šli spat, sem pozabila pogledat, vem pa, da petelina nisem slišala. V nedeljo po zajtrku smo šli vsi gledat Žogometno igro, v kateri so igrali tudi moji sinovi. No, igralci iz- Penne so pokazali, kaj znajo in obe skuffini sta se jim brezpogojno podali. Nazaj v Narodni dom smo prišli prepozno In tako smo kosilo zamudili. Dobili smo še vložke in kavo, kar je zadostovalo, da ee potolaži dikUtorski želodec. Potem smo se pozdravili z več poznanimi brati in sestrami. Ena mi pravi, da brez mene ničesar ne mine, dasi bi moraU biti doma pri druiini. Pa jo zavrneih, da prav zato so v dvorani štirje moji sinovi in dve sinahi; lahko pride pa v Detroit in ji bom pokazala še ofetalo družino. Ako pa gre v Florido na počitnice, bo Um v taborišču videla sina Alberta, ki je "seaman—second class". Tam je častnik tudi sin br. HudaleU. V prizidki^ je bilo neananje-no, da se je pričel program v dvorani. Vprašam sina, a k;ite Pa pravi svak: "No, u je Ä1 pa! Vse svoje življenje živim Clevelandu, pa prideš ti 12 troiU, da me predstaviš nai« županu . . ." 1 Letošnja tridnevna DrcMl» SNPJ Je bila kljub resnuT, som dobro obiakana Upajmo, se razmere spremene na bolje da bomo prihodnje leto prfl vali bolj bresskvbno. ?0zdn eni vsi. s katerimi sem so stala, posebno pa delavke w d avci, ki so nam stregli na p, sUvi. Upam,%da se zopet snk mo prihodnje leto. Mary Bernik. 121. Po petletnic! gpepodinj»keg» kluba i Importal Pa«—V dolžnost tejem, da se zahvalim v imei gospodinjskega kluba druit 106 SNPJ za tako veliko udel, Tx> na slsvnosti petletnice, kai ro smo praznovali 20. septemfc_ V prvi vrsti se iskreno zahvali aosetnikom, obenem jih pa pr sim, nsj nam oproste, če kdo bil Uko postrežen kot bi sam el. Zahvalim se številnim ateljem za čestitke gospodi skemu klubu k petletnici. Tudi gre priznanje članica (i so pokazale, da se ne ustril o težkega dela, ki smo ga ti epo izvršile. Za banketi pripravile 148 "spring chicken To se lahko ve, da je veliko dl s pripravo toliko perutnine. | ■Kaj se čuje glas, da imamo kaj v Imperialu močan gos dinjski klub, ki šteje 76 čla ob petletnici. Klub je Dil us no vi jen v prid društvu 106 PJ. Bilo je 16. septembra 19 ko smo se skupaj seile v nai društvenem domu in ustano\ gospodinjski odsek. Imena ua noviteljic so: Mary Polšak, M garet Jamnik, Elizabeth Au štin, Terezije Ulle, Anna Gori Alojzija Peper, Frances Trui vec in Josephine Virant. |V sredni Prosveti z dne 19. gusta sem pisala, da smo v nulih petih letih izgubile iz n srede dve članici, Terezijo l in Mary Tomšič. Blag jima : min, sorodnikom pa v imenu ših članic naše globoko soža Tisti dopis se je Uko cu glasil. Bila je tudi pomota imenu sestre Kerin, ki bi se 1 Pa ampak u u moke ne bo kruha ga nacisU Udelefttia m lik H t~U aalja skladiščnik tfelav rim sem se pripeljala, ali gremo k programu, toda dobim odgo-vor: 3 "Saj veš, - da moramo nazaj, ker moram na delo." (Oprav lja tako delo kot br. 6omrak in Jurca). Želi se še malo pogovoriti in potem gremo. Drugi sin pa pravi, da gresta z ženo P?nhsylvanijo in me povabi, naj grem z njima. TaU sem imela dv« poti tra izbiro, obe' sU kazali, da se moja proslava dneva SNPJ konča v nekaj minutah Rečem obema, da grem gledat program in bom pri vratih; ako gredo prej predne bo program končan, naj me pokličejo. Tako sem videl* prvi del programa. Bil je izbočen, zato m je bilo v resnici žšfl, ker nisem mogla osUti ves čas. Priprav ljalni odborniki in"' učitelji teh mladih Ulentov so lahko ponosni na svoje delo. Če se ne motim, je nekoč Joe Radel zapisal nsj gre starina z odra. Tako sem tudi jaz mislila, koJ sem opazovala program mUdih Ulentov na odru Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Tako vidite, br. Barbič, je tu di mene vojni bog kaznoval, da nisem videla vsega programa niti nisem mogla Beči. v roko vam in mrs. Barbič, kakor tud mnogim drugim ne, katere bi bi" la rada videla. ' Ste celo vrsto imen imam v mislih, katere oseb-f?"0 g1?1^ Ken?; no poznam, toda sem moraU oditi. > j Odločila sem se, da grem s si nom v Penno, ker Hr poletju rada vozim, doma iem pa iUk vsak dan. Kaj ga je gnalo Penno—ali je mislil,'da bo boljši igralec žoge, ali je bila želja njegove žene, da vidi 'svoj rojstn kraj—tega nisem vprašala V Penno smo dospeli okrog devetih zvečer. Z nami je bila tu di mrs. Žagar, čije rojstni kra, je tudi v Penni. Ustavili smo se v Burgettstownu pit domu moje sinahe, toda so že'spali. Šli smo naprej do doma, kier živi teU mrs. Zagarjeve, pri kateri je ona ostala, mi smo pa nadaljevali pot v Sygan, kjer živijo stari oče in mati—Mravljevi. Tudi Um bilo vse temno. Ker pa sinaha ve za vse vhode, smo hišo oku pirali brez vsakege dovoljenja Ker smo bili vsi zaspani, smo se podali kar v postelje. Zdaj lahko mislite presenečenje dru žine, ko so se vrnili domov. 1 m— r if®^ • V pondeljek so n#m postreg s kosilom, potem smo se pa podali nazaj proti domu. Naza grede smo obiskali jte očeta moje sinahe mr. Truanpviča v Bur-gettstovvnu. Ko pridemo tja, pravi, zakaj ga ni$mo prejšn večer poklicali, kajti moral ravno zaspati. Mi smo mislili, da so vsi v Slovenskem domu kčr smo bili utrujeni, se nismo Um usUvill. Rsds bi bila obiskala Sagareve (?), toda ni bilo časa. Oprostite! Mr. Trusnovič nas je obložil s hruškami in pa radižniki, mrs. Mravlje pa z ja bol ki. Hvala lepa vWm skupa Nazaj smo hiteli,' ker smo bali, da bodo ceste polne avtov bolj pozno zvečer. "Večnemu popotniku" Jankovic h u povem, da iM Je ial, ker nisem slišaU njih župana, in to še posebno, ker vem, da je dober govornik in razumen mož Mr. F. J. LauacheU sem pred par leti slišala v SND na St. Clairju in sem si zapomnila pri-godbo, ki jo je povedal -kriro Je soseda tožila vdovo. Tudi sin Leo mi je povedal»,d* ae je župan pogovarjal s nfim Mož ee »ovlelska BnsiJa. _ mu Je zelo dopadel in predsUvU' med sovjetl in Jsponc1 ga je svaku (on ni Slovenec), blrlje ao se obnovila s bomicah je bilo izpuščeno zapisnikarice. Da ne bo kdo sili, da pri našem klubu nima zapisnikarice, naj povem, da posel vodi sestra Elizabetha guštin. Meni se Uko vidi, d v Prosveti pomanjkanje pm ra, zato bo najbolje, da pit ham z dopisovanjem, urednii pa se lepo zahvalim za njih ti V minulih petih letih sem sala precej dopisov, s kater sem nadlegoval uredništvo, imam revno pisavo, kajti v rem kraju sem pasla živino mesto da bi v šolo hodila, goče enkrat opišem dogodke mojih pastirskih let Danes veliko čitamo v Pro« ti o starem kraju. Ker imam vsej Ameriki prijatelje in zn ce, naj povem, da sem se z Joevom Travnom iz Detro On se je nahajal pri sestri M Eržen v Imperialu. Prišel je, se poslovi od njenega sina torja, ki je odšel prostovoljni vojni mornarici. Joe mi je ročil pozdrave od Majka in R TraUr Iz DetroiU. Lepa Hv' za pozdrave, obenem pa tudi pozdravim TraUrjevo druži kakor tudi osUle dopisnike in Utelje Prosvete. Anaa Gorenc. 1 Spomin aa očala Ellsabeth, N. J,—Ravno dani 29. septembra, je 30 let. od« smo spremilf našega pokoju^ očeU k zadnjemu počitku žaloetni dan mi prihaja pred i vsako jesen, in to posebno, I dar vidim zrelo grozdje. (Dalja aa S. stranL) Pred dvajsetimi (Iz Proavete, 6. oktobra Desaaše vesli. Na Elyju. umrla 56-letna rojakinja tzjer. . Dala raka vesti. Um]» Jev se še vedno pogau mezde z lastniki rovov. ■ IsubimiI - Grki so p"dp» premirje s turškimi ~ vt' Podajal resti z jugoslovanske ■onte \ poročiJugudowwkega informacijskega centra in drugih virov poročila x ce» rscANJU kj^skih krajev \hb.» V**0" UT#d#nlh K ^«.nsklh oblatil t Dna 26. 10. 1941 so zažgali ¿UDI v vasi Sap, okraj Ljub- C^oiica: Marnu Francu ko-Edvojnik, Kračmanu Anto-fLolec dvojnik z vsemi pn-IJjfrontoju Francu kozolec Cjk z vsemi pridelki, Kadun-Aloiziju kozolec dvojnik z pndelki, Košaku Martina u Nacetu kozolec enoj-deloma s pridelki. Dne 26.10.1941 v vasi Raz-občina Šmarje-Saf, okraj Ijana okolica: Krištofu t hišo, hlev, skedenj, ko-Samcu Francu kozolec, LAni kozolec, Gačniku ko-skedenj in drvarnico. Dne 26.10. 1941 v vasi Tlaku občina: Tonetu Francu llec dvojnik, orodje in vozo-g Stranjnarju Antonu kozo-vojnik. Dne 27.10.1941 v vasi Mali ¡sta občina: Strešku kozol-ijnika in Praprotniku ter etu Alojziju hišo. V noči od 3. na 4. 1942 so ili pri Perovem pri Grosup- I kozolcev. Meseca marca 1942 v občini Iželimlje, okraj Ljubljana-i 168 hiâ in gospodarskih lij; 813 ljudi je ostalo brez Dne 21. in 22. 3. 1942 v ob-Velike Lašče in sicer v kra-ita, Krvava peč, Osredek, liče, Ravnik: 70 hiš in go- ih poslopij. Dne 21. in 24. 3. 1942 v Ma-■Velikem Lipoglavu, obči-ttrunje: 20 pdslopij (hiš, noma pogorelo (fant je odšel v hosto). 21. Istega dne v Mleščevem: gostilno Kos (sin pobegnil v hosto): vsa gospodarska poslopja sp zgorela, na Po domače: SpcMlarsko medtem ko poŠkodov Pri vseh kami 17. nar, živino, drugo. Lju kar so imeU pa (podstrešje, k: zgorelo go-pje in ena hiša, hiša gatala nf- enih pod števil-so vzeli vse: d%-ino, žito in vi je ostalo le to, sebi. Na ponovna posredovanja stiškega opata dr. KostaUca so nato vrnili živino, stroje in vozove, docim je od Žita do krompirja dobil nazaj vlak komaj V4, denarja in zlatnine pa niso dobili nazaj. 22. V mesecu aprilu 1942 so v Grosupljem zažgali Kosovo žago, vredno 1,000.000 L. | 23. V vasi Cesta pri Dobrepo-fljah dve hiši 24. Gorelo je tudi v občini SUH trg pri Rakeku. 25. Aprila 1942 v vasi Brezovo pri Višnji gori: štirim gospodarjem gospodarska poslopjs. 26. V neki vasi pri 2alni (v vasi Plešivca) gospodarska poslopja in komolci. 27. Meseca marca 1942 neko hišo v Trnovem. (To izvirno poročilo iz Ljubljane Jugoslovanskemu informacijskemu centru je datirano z dne 28. 4. 1942.) f Trpljenje in borbe v Sloveniji London, 23. septembra (AP)— Tukajšnji jugoslovanski krogi izjavljajo, da je bilo v zadnjih par tediffh ustreljenih preko*» 3000 Slovencev in zopet 58 vasi zažganih in razrušenih. Slovenski uporniki so z dina-mitom razrušili važne železniške in cestne prometne zveze, ter prekinili prevoz vojne opreme in hrane iz srednje v jugovzhodno Evropo. Poleg navedenih ubitih je bilo izgnanih v Nemčijo 165,-000 Slovencev, a najmanj 70,000 v Italijo: H Office of War Information, Washington, D. C. Podražanje življenskih stroškov ni še nikakor ustavljeno, dasi se začenja nov napad na to nevarnost. Smer tega novega napada je proti nekontroliranim farmskih cenajn in nepotrebnim poviškpm plač — in usUliti je treba tudi trgovske prosite. Mi sedaj vemo, če se energično zo-perstavimo temu sovražniku — draginji — ga lahko premagamo. In tudi znamo, da brez kontrole cen bi življenski stroški narasli kakor y zadnji vojni, ko so poskočili 63 odstotkov in so do leta 1920 narasli 100 odstotkov. Pod kontroJo cen so se cene oblačil, stanovanj, goriva in po- skednjev in kozolcev). % hlžtva 'znižale. ¿d meseca mahe 3., 4. in 8. 3. 1942 v Ko- ja do avgusta so cene hrane, ki ° ' ^ poslopij oslopu). Drv Samotorici: 10 gospodarskih poslopij «padata v občino Horjul. V vasi Zavrh, občina Bo-eno gospodarsko po- Približno v istem času so nekaj poslopij v Zg. Sliv-Podgorici, občina Šmarje [jubljani. V krajih Osredek in Be-i v logaškem okraju so za-nekaj gospodarskih posloviš. (Na Osredku pri pr- jfpožigu pet hiš z gospodar-poslopji.) * 5 4. 1942 (Velika nedelja) *?ali hišo posestniku Hude-Trebnjem. Gospodar je *>r ga niso pustili iz hiše. »ki vojak ga je udaril s kopitom po glavi, da » ubežal skozi okno. |Vsoboto, dne 4. 4. 1942 so neko vas pri Št. Petru in domačinov, ker so četniki ■ laškega častnika in pod- ika. V mesecu aprilu 1942 so f v' Žužemberku gostilno v n°či od 10. na 11. april ¡J1 migali v Trebelnem, ob-M*belno, okraj Krško, zdaj "*sto, eno hišo, v kateri je ■ gospodinja in še nekaj (hiia in pet zidanic). B Dne 20. 4 1942 na Prtoteri f""' dv»' g"spodaraki po- F S;i Voiiki Dobravi pri Stič-Podobnika, po do-'^karp ^r »o trije J ««sli v go/.dove, ko so jih !•■ hiša, ki so jo C1'" k, r " Italijani kmalu ko so d;sk- Poslopja zgorela, v fJr « v Stični posest-P',ndsrska po-JL, s'n Jože je že od "/,lov,h in ievod- < na Viru pri Stič-fc ^h«. P- 5 Skrb- P-^tvo. Po ocen, ob-n 1 ^ /naša škoda !,r;^tu Edvardu, ^podaratoa po-»nventar so po-"če Rta pobeg-"če je star r'"-ttvo, imeno-je popol- so pod kontrolo, postale malo manjše, cene one hrane pa, ki niso pod kontrolo, so poskočile skoraj 10 odstotkov. V avgustu smo plačevali 26 odstotkov več za jajca kot meseca julija, 18 od-sto več za salato, 16 odsto več za kokoši in zeleni fižol, 14 odsto več za sladki krompir in višje cene za maslo, ribe, moko, sir in druge hranilne potrebščine — živež, ki tvori približno dve petini naših jedi. Na vsak dolar, ki smo ga potrošili za hrano v poletju 1939, plačujemo sedaj $1.35. Da se ustav| to podraževanje živil, je predsednik pozval kongres, naj mu pomaga kontrolirati neupravičene porastke v cenah poljedelskih pridelkov. Seznam šare American Industries Salvage Committee je sestavil seznam več kot 100 gospodinjskih in farmskih predmetov, ki vsebujejo nujno potrebne snovi za vojno produkcijo. Seznam kliče gospodinje, naj zabeležijo vsak predmet, ki ga imajo doma na razpolago in naj tudi zabeležijo" kak drUgl odpa dek, na katerega bi jih U seznam opozoril. Nadaljnja navodila jim pravijo, kako naj sistematično preiščejo, kje je kaj stare šare, začenši od podstrešja pa do kleti, po vsej hiši, garaži, vrtu in izven hiše in naj nagrmadijo vso to Šaro na en kupček, da se lahko odnese. "Zapomnite ai,H pravijo nada lje navodila, "da kot Amčrikan-ke imate dolžnost paziti na to, da U šara pojde zares v porsbo, zato jo spravite do najbližjega nabirališča. Ako takega ni v bližini, ne čakajte, dokler se vam pove, kaj naj storite. Pokličite svoj odbor za nabiranje šare (salvage committee), da boste prav sigurni, da vaša šara pojde v porabo." Predmeti, navedeni v seznamu I pepel, stari šivalni stroji, stari Čebri, stare pipe, farmskč vrtnarsko in avtomobilsko orodje, stari kotli, stare otroške drsan-ke, stara kovinska ograja, stare žice, stare ponve in lonci. Stare velike in majhne škarje, stari avtomobilski deli in orodje, stari električni motorji, stari električni ventilatorji, stara korita za pranje, stare kovinske o-mare, stari pokrovi žar, rftlre farmske priprave, stare okenske mreže, stare ure, stare baterije, stare svetilne priprave, stara re-Šeta za peči, žarnice, stare pri-prave za ognjišče, stare kovinske golfne palice, stara cvetlična stojala, stari pralni plohi, stari kovinski obešalniki. Pasovi, pršne kape, gumijeve rokavice, stari obodi in cevi, stare gume za bicikel, stare gumijeve škornje, stare galoše, gu mijeve otroške hlačk* gumijevi zamaSki, gumijevi cueljl, gumijeve preproge na podu, gumijeve gobe, gumijevi predpasniki, gumijeve podveze, gumijeve igrače, gumijeve pršne zavese, stari gumijevi obročki, gumijeva pluta, s gumi jem prevlečene Žice, gumijeve blazine za sedala. Gumijevi podplati in pete, gumijevi dežni plašči, gumijevi glavniki, gumijevi traki, gumice za svinčnike, stare vrtne cevi za zalivanje, steklenice za toplo vodo, gumijeve žoge, gumijeve kopalne obleke, gumijeve plavalne kape, gumijeve matrace, gumijeve rjuhe, stari teniški čevlji, gumijeve kopalne preproge, stari obročki za posode. Tkanine Stare vreče za zelenjavo, bombažne spodnje obleke, volnene spodnje obleke, stare rjuhe, stara pokrivala za blazine, stare posteljne odeje, stare brisače, stare brisačke za lice, stare rutice, stari prti, stare moške srajce, stare bombažne ženske obleke, stare bombažne zavese, stare volnene ženska obleke, stare moške obleke, stari plašči, cunje za brisanje, draperije. Lan Stare vrvi, stare vrvi za obešanje perila, stare zavesne vrvi ce, stare lahke vrvice, stare la nene preproge, stare prevleke za sedala, stare vreče. Več kokoši KokoŠjereja postane letos važna obrt za farmarje, ki se odzovejo pozivu Strica Sama za 200,000,000 več kokoši v jesen skih in zimskih mesecih, da ae od pomore pomanjkljivi zalogi mesa. Poljedelski department želi, da se to število kdkošl producira in razpečava v takozvani mrtvi sezonf, tako da morejo kokšje-rejci in farmarji posvetiti svojo polno pozornost produkciji jajec in perutnine, potrebno leta 1043. Vremenski ura4 potrebuje ženske pilotke Vremenski urad je izdal poziv za 75 ženskih pilotlnj, ki bi vzele tečaje vremenoslovja, ki se za čnejo meseca januarja v Massachusetts Institute of Technology, University ef {Jhicsgo, California Institute pf Technology in University of California. Prijave naj se pošljejo na U. S. Wea-ther Bureau, Washington, D. C. Treba je še vedno bolničark Administrator MfctfOtt )* izjavil, da pomanjkanji* ženske sile "je akutno in resno na polju bolničarstva bolj kot v katerem drugem pogledu vojnega napo- re". Rekel je, da "bolnlčaffttv* ni le velikega splošnega pomena, ampak njegova važnost v vfem zavezniškem vojnem naporu se ne more preceniti. Program boi-ničarske oskrbe v Združenih državah je ozko spojen s onim Združenih narodov." Lokalni u-radi Rdečega križa, armade in mornarice morejo dati nadaljnje informacije. , Prošnje za vstop v ienskf mornarično rezervo Tiskovine za vstop V ženafeo mornariško rezervo se pošlje vsem prosilkam, ki jih zahtevajo. Ženske, ki bi se rade vpiaale, naj pišejo ha Naval Officer Procurement Office v najbližjem Dia-trict Naval Headquarters in naj navedejo starost, vzgojo, stan in ako so poročene, poklic moža in itarost otrok. Mornarica naznanja nove tečaje Navy department je objavil ustanovitev novega tečaja aa specialiste, Specialist (S) (Shore Patrol). Ta tečaj velja za pr*{-Šnje redarje, ki so se prijavili za obrežno patrolo. Prošnje naj se pošljejo na Navy Recruiting Station v dotičnem kraju in prošnji naj ae priloži priporočilno pismo s strani sedanjega delodajalca oziroma s strani šefov policije. Čim dalje večji poklic v vojake Armada stalno zahteva vač mož in v prihodnjih mesecih bo nabor brezdvomno glavni čini-telj, ki bo dal občutiti smeri škim družinam, kaj pravzaprav vojna pomeni. RacioniranjJ, določanje stalnih cen ln postopno pogrešat^ razkošnln bo sili)o mnogo ljudi, da nekoliko spremenijo *vp)? vsakdanje navade, premeščenje pa mnogih milijonov civilistov U civilnega življenja v vojaščino bo nedvomno globlje vplivalo na družinske kroge Amerikancev. Ko drug za drugim odhajajo v armado obvezno ali prostovolj* no, se približujemo cilju ameri; Ških vojaških strategov— jI armadi, mornarici ln sili nasvetu, fttrvllo mo* fta nega razreda 1-A Je v nekaterih okraiih že izčrpano. D« oni naborni okraji, ki nimajo vač l«m-cev na razpolago, ne bodo takoj » Klio , a»ii (lII i v Kovine Kovinske posteljne vzmeti, stara žekznioa. stare peči na dr-va ali premog, verige za avtomobilska kolesa, stare kopalne banje, stroj za košnjo trave, stari kovinski hladilnik, stari radiator, stari stnaj za pranje, stari kuhinjski lijak, stare posode za poklicali mol, ki imajo odvisne ljudi ali ki so poročeni, je major general Lewis B. Herschey, ravnatelj naborne oJ>lasti„zapovedal državnim nabornim oblastem, da tako porazdelijo državno kvoto poklicanih novakov, da pade večje breme kvote na one okraje, ki imajo Še precej samskih na razpolago. Naročil je,tudi okrajnim nabornim oblastem, naj dovršijo svoje klasifikacije do 16. oktobra. Ko se to igodi, bo vlada prvič doznqla za natančno število razpoložljivih borilnih iil. Imela bo seznam vseh moških v starostih od 21. do 45. leta s ozirom na njihovo razpoložljivost za vojaško službo. Kma|u bo vlada tudi znala, koliko mladeniČev v starostih 18, 19 in 20 let je na razpolago za vojaško službo. Zakonske osnove so bile še predlagane v kon gresu ta vpoklio teh mladeničev. Dasi ae o Teh predlogih ne bo razpravljalo pred novembrski mi volitvami, je precej gotovo, d» bodo ti predlogi sprejeti. Vojaške oblasti smatrajo, da število moških V starosti med 18. in 45. letom znaša okroglo 28, 000,000. Na podlagi doaedanjih Zdravniških pregledov, ki so do sedaj potrdili tri do štiri milijone moš za vojaško slušbo, obla sti mislijo, d« približno 18,000, 000 mož more odgovarjati zdravniškim zahtevam. V tem Številu Eft so tudi poročeni moški s otro- i in izurjen!} delavci, katerih delo je nujno potrebno za vojno Industrijo. Vendarle so mnenj«, da ae more iz tega Števila dobiti največje število mož za armado, mornarico ln zračno silo, ki ss sedaj ceni na 11,000,000 mož. li> maksimalno Število se osnuje na pričakovanju, da bo vojna trajala dve aH tri leti dalj. Da se doeeže to maksimalno število bojavnlltov, predvideva jo vojaške oblasti vpoklic vseh samskih brez odvisnih sorodnikov, ki so telesno sposobni ln niso nujno potrebni za vojno ln dustrljo. Vidijo preoejšnjl vpoklic Iz vrste onih, ki so sedaj klaslficlranl kot moški, imajoči drugovrstne odvisne sorodnlkt— starše, dede, brate in sastra—in iz vrste onih, ki so poročeni in brez otrok* V teh klasifikacijah js nekoliko milijonov moš in ni pričakovati, da l>odo poročeni mošje s otroki vpoklicani, dokler zgornje klasifikacija ne bo-do ijm!»!*jmih®• ¿AM, ^cc^ bo ar-mada pripravljena sprejemati poročene može z otroki, bi morali imeti približno 9,000,000 v svojih vrstah. Treba pa bo ano leto in še vač, predno bo toliko mož vpoklicanih, izvežbanih in opremljenih. Samski pa z odvisnimi tyudml ln poročeni mošje brez otrok utegnejo biti vpokliesni precej kmalu. V nekaterih okrajih, kjer je bila kvota samskih brez odvisnih ljudi že izčrpana, ie vpoklic že začel. Odkar Ja vlada začela plačevati podpore za odvisne ljudi, bo Itevilo mož, ki imajo odvisne ljudi, čim dalj naraščalo med vojaki. Lokalni "draft boards" bodo strožje preiskovali vsa izjeme onih, ki so baje nujno potrebni za vojno delo. Ako doticnik more biti nadomeščen po starejšem možu nad naborno starostjo ali po ženski, se more zgoditi, da bo dotlčnik reklasifteirsn In postav- 1 jen v razred 1-A za takojšnji vpoklic v vojake. Predno se začne leto 1948, bo čim dalj manj moških v civilnih oblekah in proti koncu 1. 1943 bo malo družin brez kakega vojaka v boju proti osišČu. Dreša Mlbajlovtč. poveljnik f JugosUviJL lica je bila presenečena, kako hitro sp. umrli Žuglov oče. OČa so bili poznani daleč n#-okoli. Niso hodili na tuje, ^laf-več so ostali vse svoje življenje na rodni grudi in "cimprair. Predelavah so lepe hraste in df-bele smreke za stavbe: delali hiše, pode ln kozolce. Delali so tudi deske ln jih lahko prodali. Najlepše hraste so obdržali in naša hosta je bila najboljša. Raje so obdelovali polje, redili ovce, živino in svinje, samo da bi jim ne bilo treba prodajati lesa. Hrastove deske in sode so prodajali v Metliko in Radovico. Izdelana sode so vozili tudi z vol-mi na semenj. Sploh je bilo še vse naročeno. Trgovci, gostilničarji lfi vinogradniki so jih poznali daleč naokrog. Zdravnik Albin Welbl je rekel, da mu je žal ob izgubi očeta. Pri njih sem najdalj ostala jaz, ker sem se odpravljala v Ameriko. Stregla sem jim in jim čitala pisma, kajti meni ao vse zaupali, dasi sem bila najmlajša v družini. Ostala sem do zadnjega Izdiha pri njih. S težkimi beaadaml so ae od nas poslovili in nam govorili: "Otroci moji, bodita složni med seboj. Skrbite drug ta drugega .. .*' Res smo držali prijateljstvo, se ljubili in si tudi dopisavsli, dokler smo vedeli drug aa drugega, to je, dokler naa ni raztrgala sovražna roka. Od očetove smrti smo sedaj že drugič raztrgani. Vsi želimo, da ae še srečamo ln upamo, da ao naši bratje in «««tre še živi. Ali Je tako kot Ja rekel pesnik: "Dežela ljubo, kje ležiš, kjer Jezik moj ml govoriš; ali znanci moji Še šive, prijatelji moji v, grobu spe .. Agnea Paaarlck. • Glagovi h nagglbin (Nsšsljevsajs s f, sUaal.) Tlelo leto—1912—smo pri naa imeli bogat vinski pridelek. Bila je ravno vinska trgatev, ko ao nam oče zboleli, a mi nismo mogli grozdje obirati. Imeli smo delavce, ki so noeiii polne bren-te in škafe sladkegs grozdja v zidanico in ga preželi, V gor njem nadstropju zidanice je bil mlin za groadje, kuhinja ln spal-na soba. Od preše ao bile napeljane cevi, da je tekel mošt v pripravljene sode. Oče so zboleli ta pljučnico Vsi •mu bili v skrbeh In poklicali zdravnika dr. Weibla iz Metlike On nam pravi, da so ole hudo prehiajeni in naj skrbimo, da ostanejo Prišel je zopet drugi dan, a bile je prepozno. Ole | umrli 27. septembre in vaa oko- Novica s Neilaa Neffs, O*—Tudi jat nimam veselih novic o4 tu, ali ko vidim dopis br. Joevs Snoyja, se moram tudi jat malo oglaaiti. Bil tem pobit v rovu 11. avgusta, potem pa ae je pri meni oglaall še U delavski prijatelj revmati-tem. Sedaj sem še aedem tednov doma in ne vem, kdaj grem ao-pat na delo. Bil bi ae Še prej oglaall, ali niaem mogel Bedeti in tako se je zavleklo. ' P« našem društvu 4 SNPJ amo izgubili brata Antona Ro» getioskija, po narodnosti Poljaka, ki je umrl 18. aaptembra. Bil je dolgoletni član našega društva. Drušini naše aošalje! Jože Snoy piše, koliko ao že nabrali v Bridgcpnrtu ta pomoč Jugoslaviji. BU sem navzoč na tisti seji v Bridgeportu, ko aa ja ustanovtls postojanka JPO-8S. Meni je bilo naloženo, da grem pobirat prispevke m to akcijo v naši naselbini, ali radi boletni mi ni bilo mogoče iti okoli. Zato Ji prevzela to nalogo se-staa Helena Merkon, kateri šalim mnogo uspeha pri zbiranju darov, da se pomaga, kadar bo Čaa, ubogim revežem preko morja. Toda ako ja raanioa, da Jih teko pobijajo in požigajo vaat kot čitemo v listih, ne bo kam poala-ti, ker bo ;rasna zemlja ostala. Čital sem tudi, da je nekdo priporočal, da bi se naložil aaaa-ment ta podporo Jugoslaviji. Bil sem telo preaenečer«, kajti prlta-deti bi bili vil člani. Ampak ml moramo vedeti, da imamo doati starih članov, ki nimajo nobenega dela in plačujejo asesment, ako imajo kaj prihranjenega. Jat mislim, da so ta teko stvar najbolj priporočljivi prostovoljni nrlspevkl, ne pa prtetljent. Cltamo, kako Italijani pobijajo in požigajo po Sloveniji in dru-g<><< po Jugoeieviji. Ali Jat al ne morem predate vi jati to, kajti polenta rji imajo svetega očete. Kot je razvidno, on nič ne reče, ker njegov narod dela teko v nebo vpiJim/, zverinstva. Ravno danes, ko to pišem, sem tudi Jat dobil ono vprašatno po-lo od Draft Boerda, da jo itpol-nim. Ampsk kaj nočejo t menoj? Bem rudar po poklicu ša SO let In ne mislim, da bi me mo- tli sedaj kaj drugega naučiti, ajtl starega konja je težko kaj novega navada ti. In tako bi bilo tudi s mano. Pa kaj bodo naa stare klicali, saj je še doetl mladih in aa makih fantov, ki nimajo nikogar sa preživljati kot le sami sebe. Čudno as mi adi, da oni naborni gospodje dajejo mladim odpust od vojaščine. Menda rajši garajo sa premogovne kom-panij* kot bi šil r vojno ln tekih )e veliko tukaj veeh narod-Florjan Plaket. 4 MALI LJUDJE MILAN PUOKU VRANE (Se nadaljuj«.) Vrane so se prebudile zgodaj. Samec in samica sta stresala svoje perja in ga poravnavala s kljunom, beli mlajiič je spal zelo razšopirjen tako dolgo, dokler ga ni predramil samec, ki mu je izpulil iz perutnice dolgo pero. Mladič se je stresel, plaho je dvignil glavo in se stisnil v tesno kepo, s samica je vzele samcu iz kljuna belo pero in se kazali^ kakor bi hotele braniti. Skočila je med samca in mladiča, a samec je kljuval preko nje po mladičevem belem perju in se vmes tiho, nekako jeznogrgra-joče oglašal. Samica je branila resnično, pre-strezavala samčev kljun, in ko je zadel samec mladiča enkrat vprav nad kljunom, da se je pokazala živordeča kri, se je nenadoma razlju-tila. Razprostrla je peruti, zakrakela je dvakrat, trikrat naglas, odprla nekoliko kljun in se zagnala v samca. Kljuvala ga je po glavi in po hrbtu, njegovo črno, v modro kovinsko barvo se izpreminjajoče perje se je lovilo po listju in vejah niije »podaj, s samec se nI branil. Miroval je, zatisnil parkrat oči, ko ga je izkljuvala bel po temenu, naposled se podari dvignil na vejo, ki je rastls višje, zakrakal S ¿Isto vsakdanjih odurnim glasom in odletei Vzpel se je visoko v zrak, letel enkrat, dvakrat v krogu nad tistim krajem, neto se obrnil naravnost proti goram in odletei v visoki ravni črti. Samica ni gledala za njim. Mladiču je poravnavala perje, skušala mu odstraniti kri, ki se je bila zbrala v 'šivordeči kaplji na njegovem kljunu, in končno je odletela z njim v polje. Tam mu je poiskala hrane, sema mu polagala v kljun In ga branila pred vranami, ki so se zaletavale vanj. In hodila je od tistih časov vedno z njim. Skupej sta spala na hrastu tik gnezds, zjutrsj sta skupaj letela na kraj, kjer sta bila sama in sta lahko nemoteno iskala hrane, v popoldanski vročini sta čepela v gostem grmičevju ob samotnem potoku in na večer, ko so se ie vsi gozdni prebivalci pomirili, sta letela večinoma na skrivej in nizko ob robu gozds proti hrsstu, kjer sta prenočevala. Beli mladič Je rastel neglo in je bil ie skoro prsv tako velik kakor samica. Ali čez prsi je bil drobnejši, njegova glava je bila manjša, kljun krajši in ožji ln skoro sličen golobjemu, noge tanjše in slabše, e njegove rdeče, velike oči so bile še daleč bolj plašne in nezaupljive kakor aamičino črnosive, neprijazne in neverne oči. On se ni bal samo ljudi, ampak tudi vsakega ptiče, ki je bil vsej njegove velikosti. In nekoč se je celo dogodilo, da je bežal pred vrabci. Za hip je bil sam na njivi, priletela Je jata vrabcev, sedla krog njega, kričala vanj, šopirila se in zaletavala proti njemu, a on se Je preplašil nenadoma in zletel. Tiho je letel, ne visoko nad zemljo, kakor tat Je bežal skrivoma ob meji in ae naglo skril v gostem grmičevju. Tam je dihal ves zasopljen, spustil peruti do tal ln se tresel po svojem belem slsbotnem telesu. • Samec se ni vrnil nikoli več. Mogoče je, da se je samica kdaj spominjala nanj, takrat morda da so ga iskale njene nikomur zaupajoče oči, ko se je dvignila včaai ob jutrih nenadno viao-ko nad gozdom kvišku, letala tam semintjs v dolgih vijugastih črtah, obstala za hip na mestu, trpela naglo s perutnicami in strmele tja nekam daleč proti goram. Nekoč je tudi odletela v tisto-stran zjutraj navsezgodaj in vrni- la se je Šele takrat, ko Je bilo zašlo solnce in se je po naravi polagoma mračilo. Beli mladič je bil prepuščen tisti dan čisto samemu sebi. Zjutraj se je spustil vsmo po hrastovem vejevju do zadnjih vej in zletel od tam na tla. In ko je takp iskal ob robu gozda hrane, mu je udaril mahoma na uho silen pok, vse krog njega so se zarila v zemljo majhna svetle zrna, drobci prsti so odleteli v zrak, rjav pes je letel preko polja proti njemu in tam daleč je vpil visok, bradat človek: "Bela vrana, bela vrana!" V hipnem in silnem strahu se je dvignil v zrak, visoko se je vzpel in letel tje proti drevesu. ki je stalo globoko v dolini. Počilo je vno-viš in čisto mimo njegovih oči je zletela množice drobnih svetlih zrn, ki so se zasvetila v solnčnih žarkih kakor rosa. In tako vdrugič prestrašen je letel ne vso moč v vijugasti črti dalje in dalje. Čez dolino, čez holm, čez novo dolino, čez nov holm In ustavil se je šele takrat, ko je bil tako truden, de je pedel čisto brez moči ne zemljo. Na solnčnem, visokem kraju je bilo to, solnce je upiralo tjs na vso moč svoje žarke, pripekalo je in žgalo, a on je ležal tam na goli zemlji s široko razprostrtimi belimi perutnicami, z odprtim kljunom, težko sopeč in z napolzastrtimi trudnomeglenimi očmi. Ure so tekle, s mladič Je ležal razprostrt na vroči zemlji. Čez dolgo naposled se je oprl ne noge in šel opoteka je in kakor slep zdaj naravnost dalje, zdaj na desno in zdaj aa levo. Razpete peruti so se vlekle po zemlji za njim, rep se je drsel zedsj po tleh, trepalnice so postajale težje in težje, dvigal jih je šiloma in z naporom in strmel v nedoločeno daljo z rdečimi motnimi in zmešanimi oči. Suhi kljun bi bil rad kje omočil, nečess hladnega bi bil rad, opotekal se je dalje ln obležal zopet na planoti. In ko je teko vnovič miroval, je padla nanj kakor kamen težka ptica. Oprijele ga je z ostrimi kremplji, ki so se zapičili globoko v njegovo meso, izkljuvala je v hipu blodne oči, vso glavo je razklju-vala in srebela z željno strastjo njegove bele vodene možgane. In raztrgala je vsega, vsega razklju vala in požrla. Nato se je dvignila v skoro navpični črti v višave, zazibala ae visoko v zraku kakor Čoln na viharnih valovih in izginila v daljavi - Ko se je delal mrak, se je vrnila na hrast samotna samica. Gledala je, iskala po vejah, spustila se v zrak, ozirala se po daljavi in krakala, ali oglašale ao se tuje, neznsne vrane. Priletele so bliže, odletele so zopet in se razgubile med mračnimi gozdnimi vrhovi. Belega mladiča ni bilo, samica ae je vrnila v hrast ln tisto noč prenočevala prvikrat sama po silno dolgem, dolgem čssu. In tako je bilo potem vso vrsto noči. , A nekoč, ko je bile že pozne jesen, ko so pota Še pomrzovala in je bila slana že davno zamorila vse rože, ae je njeno življenje mahoma izteklo. Ponoči, ko je spala, se je neenkrst prebudila, v njeni notrlni se je nekaj stiskslo in krčilo, zakrakela je enkrat, dvakrat od hipne bolečine, Izgublja na veji ravnotežje in se prevrnile tako vznak, da je viaele ne nogah. In tudi iz prstov je odhajala moč. Popuščali so drug za drugml, peruti so visele od nje, pričela je padati od veje do veje in neposled je obležala mrtva na vlažnih gozdplh tleh. Hladna noč je bila takrat ln prvi led ae je delal po gozdnih lužah. Tiho je bilo vse, samo hladen dih je M preko dalje, neka neznana mrzla moč, ki je umorila zadnje zelenje. . (Dalje prihodnjič.) Zanimiv nemški dokument «ITI««*«' SERVICE com COUNCIL Črtice o burji Dr. Hlnko Dolenec (Nadaljevanje.) To se je dogodilo na Goriški cesti in ugibali smo še tisti večer In drugi dan, da bomo kaj enakega, ako ne hujšege, čull a Tržaške ceste. In nismo se motili. Revež, ki se je še v novejšem cssu po nslašč napravljenem vozičku votli po Ljubljani In kazal dobrosrčnim ljudem le ostanke rok in nog, je tiato noč obtičal ns Škrlevcah v snegu s vosom in konji. Peljal je v Trst prašiče na prodaj, v mraku ga je nazaj Kredočega na Oabrku zasačilo nevreme in nI mogel zmagati do Senožeč. Nezavestnega so drugi dsn našli pod snegom In ga prinesli v Muštčev hlev v Senoiečsh ter ga tam za grebli do glave v gnoj. življenje no mu sicer rešili, ob noge in roke pa je bil lep, krepki mia denic I>a, prijatelj, večkrat ae prtgo-di. da burja zavrsšči kar nenadoma in jame »netiti is temnih oblakov, ki jih podi s seboj, ln ako te zasači le noč, lahko je po tebi. ako te to doleti na ikrlev-cah in na Gsbiku In vendar ga nI bilo in ga ni zavetišče na vse) tej progi, ko so vendar drugod po evetu že od nekdaj savetišča ln hospid za potnike, ki jih zasači nevreme. Zelo se baha človekoljubnost, a za nas Slovence nI dosti storila!— ' S tem bodi najin zimski izlet končan. Mogoče, da te povabim na burno potovanje še v Vipavsko dolino. V. Nobena letna doba ni brez burje. Prav huda in obenem mrzle Je pa le pozimi. Nevarna je pa tudi v jesenski in pomlad* nji dobi. Najbolj opaana je od aprila do konca septembra, kajti takrat škoduje poljskim pridelkom in sadnemu drevju. Da bruhne med svet. ko je trta pognala, ko že rodi In ko grozdje dozoreva, tekret je uaodna. Ko nastopi v poletni dobi, takrat spremeni rodovitna tle v bojno polje. Vsaj meni ae je teko videlo, ko sem pohajal po Vipavski dolini v poletni dobi po hudi burji. Kar cele vrste koruznih stebel Je potlsčenUl do tal. To so mrtveci. Dosti jih je upognjenih, to ao ranjenci, in le malo Jih še stoji po koncu Um, kjer so krogle priranašle, toda stebla so vendar pot lun jena drugo k drugemu, prsv kakor bi se bila,stiskala in upogibala. da so krogle frčale čet nje Trte so pomendrane, mnoge tudi odtrgane od svojih opor, kakor bi bili vojščeki mimo njih plszill In potikali ali po njih drevtlt ko- Tudi drevju si pozna vojska Mledovje je potrgeno in leži po tleh ali pa v|ai z uvelim listjem na drevesu.. Koder ao drevile topovske krogle, ao tudi vrhovi odbiti in v zrak strme odlomljens veje. Da je grosdje že omehčano, roaijo plemenite kapljice nljo. Ko je še listje ns drev Ju, Je vse bolj podvrženo oškodovanju, ker Ime burja več opore, nego če plš ker sika skozi vejevje, ki je že okrepčsno po rešči. pod hribom. In zakaj to? Zato, ker mrzli arak pade v gorko dolino, in kekor hitro se tem pomeša in kolikor toliko zenači z dolinskim zrakom, ni več v njem tiste sile, s katero si nasprotujete mraz in gorkota. / V Vipavski dolini je burja najbolj silovita med Šentvidom in Vipavo, in sicer na Izarcah in na Ravni eesti, ampak prilično le do iste, naprej proti Podragi, Mančam, Ložam in Slapu že od-nehuje, kar dokazuje mojo trditev, da je le padec silovit in da sila odneha, kakor hitro se različna zrakova, gorki in mrzli, ze-načita. - - '-'¿«¿k-', Rekel sem že, da je burja naj-silovltejša v zimskem času in tudi največ traja v zimski dobi. Pomnim zimo, v kateri je burja vihrala štirinajst dni zaporedoma. Navadno poneha, kadar se zjasni nebo. Najbolj pa udriha takrat, kadar se preganjata z jugom. Ko jug napenja in se burje nasproti zaganja, takrat ni varen ne človek ne drugo bitje po mestih, ki so burji nejbolj izpostavljena^ Burja buči po zraku, kakor bi celo nebo donelo. Da se to čtlje v temni noči, je človeka kar groza. Jug jo odvrača in ne more prav do tal Kadar pa še bolj zabobni v nano-Škem skalovju in proti tebi dre-vi tanki pil in trenutek potem pa'zavreščf<4n zabobni okoli tebe, in da s* nisi poprijel kamna obcestnlka ob kraju ceste ali kakega dreviesa, in ako ni druge pomoči, legel na tla, pobere te silna moč s ceste kakor smet in srsčen si, ako te le zmete v cestni jsrek ln te ne butne v kak kamen Mfcli kak rob. Ako se taki siloviti udarci po-gostoma ponavljajo, takrat bur ja zmaguje; nasprotno je misliti, de jug prevladuje, ako so sunki le bolj redki. Seveda so to le bolj navadni ugibi. Sploh pa nima burja določenih znakov, kdaj prične vihrati in ne za svojo vztrajnost. Najbolj gotovo znamenje za pričetek burje je oblačno nebo z meglami po vr hih hribovja in da obenem toplomer jame padati Megle se pomičejo proti jugo-zapadu in postajsjo čimdalje bolj svetle in redke, in kadar se poprimejo le najvišjih vrhov in ae iz njih trgajo, kakor bi cunje odletavale, takrat ao pravi znaki za hudo burja. Meglenim kapam po vrhih, ki se vedno trgsjo, ps so zmerom enake, se pravi zastava. Brez aastavc ni prav hu de burje, in ko se že zastava pogubi in postanejo vrhovi jasni, takrst odneha silovitost burje, traja pa nadplje, ako še pri jasnem nebu in brez zastave venomer piha. (Dalje prihodnjič.) (Iz neuradnega vira.) Konec. # Privatna poročila trdijo, da so takoj po prihodu Nemci zelo redi videli komuniste in komunisti so se brstili z Nemci. Niso pa bili med tem "komunisti" zgolj Slovenci in tudi niso bili vsi res tudi komunisti. Da so se N/emci takrat pajdašili s komunisti, se razlaga s tem, da tedaj še ni bilo napada pa Rusijo in je še veljal pakt med Hitlerjem to Stalinpm. Nekatera poročila naravnost obtožujejo komuniste, da so pomagali loviti slovenske inteligente jg^j. na~svqfoW Znaki in so mislili, da bodo imeli pod ^ ^ reči tudi Nemci zelo veliko besedo ne de okupiram slovenski zemlji. j Kar M tiče Slovenije, pa naj Toda prišlo je drugače. Hit- brž tudi drugih krajev, so goto-ler je napadel Rusijo dne 22. Ju-' vo najVeč krivi Italijani in Nem-nija. Komunisti so izgubili v Ci sami, da se "partizani" kot ta-nemških očeh vso veljavo in se- te" pod vodstvom komunistov ali vssj njihovih simpatičarjev. Zopet pe ne smemo misliti, da je med "partizani" in četniki (Miha j lovičevimi vojaki) tudi poeebna vojna. Morda tu pa tam, v splošnem pa ne. Oboji se zavedajo, da jim gre za tisti končni cilj—za osvoboditev domovine. Vendar se v tako stvar radi vpletejo razni zasebni motivi, strankarske malenkosti in take reči. Četniki in "partizani" so se marsikje med seboj lepo sporazumeli, pa je kdaj pa kdaj spet prišlo do nesporazuma in veda tudi narobe. Komunisti in "komunisti" so začeli bežati v gore in se pridružili prejšnjim beguncem. Deloma so bežali tudi preko meje na ozemlje po Italijanih okupirane Slo.venije. Tam se seveda tudi niso smeli prosto gibati in so šli rtied "šu-marje". (Tako baje Slovenci imenujejo domače "geriloe" brez razlike političnih tendenc.) V gore je odhajalo več in več Slovencev na obeh straneh "državne" meje in vsi taki so dobili pri Nemcih in Italijanih eno samo ime: komunisti. Vsi "šumar-ji" in vsi talci na Gorenjskem, ki so že lani poleti prišli pred nemške puške, so umrli kot "komunisti". Isto se je vršilo pozneje in se še vrli pod Italijo in Nemčijo. Vsa Slovenija od Drave do Soče je polna "komunizma"—kdor verjame Resnica je, da so marsikje pravi komunisti vzeli v roke vodstvo domačega oboroženega odpora. Imeli so pač največ iniciativnosti ih smisla za organizacijo. To jim je treba priznati. Ostali "šumarji" so radi ali neradi šli z njimi, ker druge poti skoraj nI bilo. Marsikje so pa nastale med raznimi strujami šu-marjev ali gozdovnikov tudi prav resna trenja. Ko je prihajalo več ki več ubežnikov v gore in je bilo že splošno znano tudi Mihajlovičevo gibanje, bi se bila velika večina rada takoj podredila Dražinemu vodstvu. Toda na eni strani ni bilo tako lahko najti z njim hitrih stikov in zvez, na drugi strani je pa komunistično vodstvo hotelo v okvirju "osvobodilne fronte" nadaljevati oborožen odpor na svojo roko. "Partizani" so bili jako delavni tudi na jugu, zlasti menda v hrvatskem Primorju in Črni gori, ki sta tudi pod Italijo. S temi je bilo lažje dobiti stike ko z Dražem. Tako se je "partizansko" gibanje v Sloveniji že okrepilo in Slovenci kot odločni Jugoslovani so prišli med dvojni ogenj. Na eni strani so jih pritiskali okupatorji, na drugi pa po veliki večini niso odobravali odpora pod vodstvom "partizanov", ker so vedeli, da je Mihajlovičeva armade pred jugoslovansko vlado uradno priznana ln je DraŽa postal general ter vojni minister. Hbteli bi enoten odpor v imenu Jugoslavije. Zdaj bo marsikaj razumljivo. V poročilih iz domovine, tudi v privatnih pismih, ki so tu pa. tam bila priobčena v naših časopisih, je bil govor o "partizanih", pa naši ljudje niao vedeli, kam bi jih djali. To ao, z drugo besedo, člani "osvobodilne fron- da paktira a "partizani" m vem, kaj še. Nekateri so no tega opazili, da ni nič Z šati o Mihajlovičevih četS nastopih, ampak samo še J stopih "partizanov Vse to je nov dokaz za J trditev, da je vse preveč meznih interesov in teženj I med seboj križajo in ustviu nesporazume. MihajlovičM vseh poročilih močno trudi bi spravil vse v eno smer, če se mu še ni posrečilo,! njegova krivda. Menda'H ko predstavljamo, v kakšnih žavah je sam. S tem pa nijj| no, da se stvari ne izboljša' in ne urejujejo. Nasprotno I mnogo upanja je, da hodo v] trenja Še pravočasno® le ... P. Razume se pa, da vsaj moški nimajo (»osebnega veselja čakati doma, ampak beže v gore. Če prej ne, ubeže vsaj tisti hip, ko je vas že zapisana svoji žalostni usodi. Skrajni jad in globok obup gre s takimi v gore in v takem razpoloženju kaj malo sprašujejo, kdo je pri vodstvu oboroženega odpora. Najbližje vprašanje jim je: Kako se morem čim prej maščevati? Tega tudi nam ni težko razumeti. Iz tega razloga tudi čutijo domači uporniki, da je dolžnost vseh Slovencev—pridružiti L se Upornikom. Agitacije ne manjka, pride pa tudi do nasilnih "naborov". Nekateri nočejo zraven, ker čakajo, da se domači odpor podredi Mihajloviču, kar pa še vedno ni izvedeno v večji meri, tako je podobno. Na ta način pride tudi do medaebojnih trenj, kar pa znajo okupatorji kar najbolje izrabiti. Zato toliko vpitja s strani osišča o—slovenskih komunistih. Zares, težke razmere! Vse preveč zasebnih, osebnih in najbrž celo sebičnih interesov, namesto da bi se vse usmerilo v eno samo strugo, v veletok Mihajlovi-čevega četništva. Pa saj so se pojavile celo trditve, da Mihajlovič že davno ni več na pravem stališču. Bil je obtožen, da je izdajalec, da se je pridružil Nediču in take reči. Obtoževali so ga, da noče imeti nobene zveze z vlado v Londonu, Kdor je videl Vipavsko dolino V njeni krasoti južnega podnebja in v bujni majniški rasluftno-stl, temu se ni čuditi, eko začu-Je le prav pogostoms vzdihljsj: "Da bi le burje po dolini ne imeli!" in eko tudi on izusti ta vsdihljaj, ko ae nameri v dobi cvetja in bujne raati na dan po hudi burji. Kdor pa pa tega ne ve In ne veruje, kar sem omenil Ae v uvodu, da v nižini burja kar pada, temu se moro čudno videti, da dolina Um več trpi od burja, ker Je ožje. in kjer Je štrje le bolj po tiatem delu. ki Je blile gorovja m ki Je torej proti severu bolj sevarovan. Vasi Podraga, Slap sta nastavljen« proti burji, in vendar jima burja toliko ne škoduje kakor Utkam in Šentvidu, ki sta prav TISKARNA S.N.P.J. v tiiharško obrt »padajoča dela Tiska vabila se veselice in ahode, vizitnicc, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA IVA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . . . . Vaa pojasnila daje vodstvo tiskerne Cene saserne. unljtko delo prve vrele • . • • Pišite po Hformecije ne naslov: SNPJ PRINTERY MS?* S. Lawndale Avenue . TIL ROCKWELL Naj že enkrat končamo, mimogrede poglejmo še ena na zapisnik gestapovskega ga zvezka. Dvojega smo se iz njega čili, kako so se Nemci že na temeljito pripravili za svoje janje nad ubogimi Slovenci, le mesece naprej so imeli lane načrte, kako bodo izpra brežiški ln krški okraj. Naj neje v maju je bilo že vse na pirju, kar se je zgodilo v bru in novembru. Brez dv bi zvedeli še marsikaj, če bi mesto samo dveh listov več takegp blaga. Pa so še vedno med nami dje, ki pravijo: Saj to ni m če, saj vsa tista poročila resnična, saj je vmes nad 5( stotkov propagande . .. Drugič nam je dal ta zapi možnost, da marsikatero c poročilo iz domovine bolje memo. Ne samo, da ga razi mo, dal nam je ta zapisnik priliko, da smo marsikaj dali, kar ni bilo vsakemu no .... Ni vselej na mestu, da s< pove. Marsikatero poročil« ga ta ali oni dobile samo bi zelo zanimivo in bi ga nost z zanimanjem čitala. ni vse primerno za katei čas. Ko pa nanese pritožne |>a prav, da se objavi. Tako Iožnost nam je dal ta gesta ski zapisnik in v zvezi z smo povedali, kolikor smo mogli stvari povesti in naj šem spoznanju raztolmačiti PO našem najboljšem uvid nju je resnica taka, kot < špisu očrtana. Pregovor Lagati nikoli ne smeš, r pa takrat povej, kadar uvii je na mestu. Neki radk gram, ki nosi naslov: "Ou cret weapon," ima za geslo: niča je najboljše orožje. K temu naj po svoje prip< re tudi ta naša razlaga—Poi po uredifištvu Glasa Narod SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDHOTA isdaja svoje publikacij* la U ne Ust Prooveta sa koristi, • trebno agitacijo svojih drui* članstva in sa propagando $i idej. Nikakor pa ne ss prope drugih podpornih organiiacij. ka otganisadja Ima običajno glasilo. Torej agitatoriini dpOrnlh orj sad) in njih društev asj m m I Dalo listu Is a "foreign" name a handicap in your profession or business? m- READ MEDICINE? . . . LAW? . . . SPORTS?... THE ARTS? . . . TEACHING? . . . SCIENCE? . . . RANKING? . . . BIG BUSINESS? . . . THE ARMY AND NAVY? CIVIL SERVICE? . .. POLITICS? . . . WHAT'S YOUR NAME1 Louis Adamic's latest book (Aaiograpked)—Pričo S2-50 Other Books by Lome Adamic Two-Way Passsge 9tS0 from Many Leade........ MO My America____3.75 Cradle of Llle...........2-50 2 JO ORDER FROM PROLETAREC 2901 S. Lawndale Avenue Ckkafo m.