/ I Glas zaveznikov Leto I - Št. 42 otrmacijski d n e d n i k A I. S. Cena 2 liri TRST, torek, 7. avgusta 1945 UREDNIŠTVO IN’ OPRAVA: VI* S. Pellico 8. . Telefon št »S854 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objava L- 9, finančni ln pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (fel.stnl oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unlone Pubbltelti Itallana S. A* Trst, via Silvio Pellico At. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. epohalen uspeh ANOEo-AMER/šKE zMNosT/pvapoveijnite gm maršala Alexandra DEMOKRATSKE Prva atomska bomba pri ionos^vanskih četah RF'F"F ponsbo ozemlje Predsednik Truman objavil iznajdbo revolucionarnega značaja Nadzorni odbor za izkoriščanje atomske sile v mirovni dobi Washington, 7. avgusta ) tToda zdaj »mo zmagali*, je Predsednik Truman je danes **javii predsednik. Potem je ie naznanil, da. je bila pred šestnajsti- dodal, da je količina, mi urami vrle na prva atomska bomhd, 'najmočnejša bomba na svetu, na japonsko vojaško opori-Sre TJiroiima, ki leži zahodno od ra-likega japonskega mesta Kobe. Bombo je odvrglo ameriško letalo. Bomba je močnejša, je dodal predsednik Truman, leot je dejstvo S0.000 ton. tritoluola. Njeno dejstvo je dvatisočkrat večje kot znane britanske desettisoč tonske bombe, ki je največ ja, katero so do,vdaj v tej vojni uporabili. . s katero je napolnjena atomska bomba, zelo majhna. Predsednik Truman je na-daijeval: * Nameravam zahtevati .im prej od oni■ riškega kongresa, da postavi poseben odbor, ki naj voz,ra izdelavo in uporabo atomske energije v Združenih državah. 191,» so poskusi ie tako daleč napredovali, da je bilo mogoče odobriti zgradbo posebnih tovarn. Izbrali so dve mesti v redko naseljenih predelih zvfzne -države Tennessee im posebni laboratorij so zgradili še v zahodnem delu zvezne države Nova Mehika. Tisoči delavcev so podvodstvom ameriških in angleških znanstvenikov delali na - ....... -............' - .v' n'h znansTventnov a-iati na krav tako nameravam predlagati najvažnejšem znanstvenem poskusu kongresu potrebne ukrepe, da ta ------• < ------- noro mogočno orožje koristi v čim Dve leli in pol poskusov večji mogoči meri za vzdrževanje miru na svetu*. Prcsednik je dalj; izjavil, da je bil namen zadnjega poziva na vdajo, ki so ga Velika Britanija, Združene države in Kitajska poslale Japonski, rešiti Japonsko pred popolnim, uničenjem, sPripravljeni smo — je dodal predsednik — popolnoma uničiti vsak proizvajalni vir, ki je na površini japonskih otokov. Uničilt bomo popolnoma vsako možnost, da Japonska vztra- Predsednik Truman je dodal: s Atomska bomba pomeni novo zvečanje uničevmlMh možnosti, ki nam. bo omogočilo izvršiti nalogo naših oboroženih sil. Vojaški pomen nove iznajdbe je prav revolucionarnega znava,ja. Takšne atomske, bom b. zdaj izdelujemo v ve- : ja v boju*, lihem številu, toda preučujemo te- • Predsednik Truman je nato go-delava bomb, ki bodo imele ie voril o popolni tajnosti, v kateri so vetje jsti n*. : vršili vse poizkuse za izdelavo Predsednik Truman je izjavil, bomb. Delavoi so vedeli so,mo toda so znanstveniki že pred 19.19 ; lika, kolikor je bilo najnujneje pomislili, da. je mogoče izkoriščati trebno za njihovo delo, tako da so atensko tn-rgijo, toda nihče ni ve- samo nekateri najvišji uradniki v zpodorini sveta. Atticejeva izjava Stimson. je tudi odkril, da so znanega danskega znanstvenika dr. Nei/sa Bohna iztihotapil\ izpod nemške oblasti no Danskem, da M pomagal pri poskusih. Tudi kanad-ki znastveniki so znatno prispevali k skupnemu delu. V začetku so raziskavanja vršili pod nadzorstvom ameriškega urada za znanstvena raziskovanja, kateremu je načeloval dr. Stimson bo zdaj imenoval odbor, ki bo obdeloval vprašanja, ki bodo nastala po sklenitvi miru v zvezi Vannevar Bush. j ampak viri za vsega človeštva». I Churchillova izjava potem opozarja na napade britanskih komandosov, ki so zahtevali velike žrtve. Cilji napadov so bila skladišča razstreliv na *Norveškem, kjer so skušali dobit t. zv.' ztežko vodo*, o kateri so mislili, da je nujno potrebna za izdelavo atomskih bomb. Dru.gt takšen napad je imel popoln uspeh. Britanska in ameriška znanost je na srečo človeštva zmagala nad nemško. Izjava bivšega mtnistraskega predsednika Churchilla končuje tako-lei zOdkritja tajnosti narave, ki so zaenkrat ie skrite človeškemu spoznanju, bi morale vzbuditi najgloblje odmeve v duševnosti in vesti vsakega posameznika, ki mu je narava dala potrebno mero razu mevanja za usodo človeštva. Upajmo, da bodo nove iznajdbe postale ne viri novih straš*\ik uničenj, stalna blaginjo WILLIAM F. HALSEY, poveljnik 3. pomorske skupine Prvi uspehi * to zelo \raino iznajdbo. ,, _.... . . Neki ameriihi strokovnjak za Angleški ministrski predsednik razstreliva je izjavi^ da more Attlee je objavil izjavo, katero je I atomska bomba uničiti vse na pripravil Churchill še pred volUva-; zemeljski površini v razdalji treh M, H Bi- 1 mi. Izjctva obravnava vlogo, ki jo \ mometrov. t: “%?.* sasstsst ssu. 'zztšlž. sm m - i ...................... uporabljali, je predsednik omenil *'f1* Churchill pravi; o jih poskusih niso uspeli. Preko lts.000 oseh je delalo na izdelavi n*omske bombe v tovarnah Združenih držav. Več kot en tisoč jih Se danes dela " različnih tovarnah. Mnogi se bavito s t-m d-Jorn že preko dve .1« pol Irta, Stroški za te poskuse so dosegli dvajset milijonov dolarjev, kar pomeni, da je to naj-drgžji znanstveni poskus, katere- za vojno je mesto, kjer je j . , ■.......— • ‘V ponuja* ztooscveit Leta itd. so izvršili v zgodovini znanstvo- je imenoval posebni odbor "Ih i ' *.........„ Samsonova izjava Tudi ameriški vojni minister Stimson je dal jzjavo o atomski bombi, ki je označil novo iznajdbb kot največji uspeh združenih, naporov znanosti, industrije in vojaškega vodstva. Stimson /e pristavil, da jh možnost izkoriščanja atomske energije za vojne namene predvideval žg pokojni Roosevelt leta 1919, ko za preu- , prvem letu vojne so univerze-v Ve-' u, \liki Britaniji, posebno v Ortordu, | . hi/n j Cambridgtv in Birminghamu pod 5kngp vodstvom ministrstva za \letalsko proizvodnjo in s pomočjo' znanih - ----- ----,— znanstvenikov izvršili prva ra. zije atomske bombe nam more dati Hskavanjo v tej smeri. Istočasno Skušnja pri eksploziji 1.000 ton so državne oblasti bile v tesni razstreliva na odprtem morju pri in prahu, da zaenkrat še mogoHg ugotoviti obsega Približna slika posledic ehsplo- E. LEMA V letalskega zbora SredEzeinlje predmet Meči razgovorov z Pogajanja med Turčijo in SZ prekinjena I prvotnih sporazumih bi »e aaveznd-| ki lahko posluževali prevozov na v — -------------— ' perzijskem ozemlju (n sicer 6 me- v Potsdamu razprav- ‘secev po koncu vojne z Nemčijo in Washiogton, 7. avgusta Po poročilu posebnega Reuter je-Ve*a dopisnika iz Washiingtona so a sestanku v Potsdamu razprav- v po Koncu vo. ^ati o treh varnih vpr^anjlh grtede njenimi zavezniki. Ker nd Japon-, V.i,v 'ki 89 tit,a reSltev so preložili na I - "”*■ T° bo rešil *vs» pinr*h vprašanj, ki ga Poročajo na,iZ'”’an’,lh ministrov-zveza, pestavn. * da J* Sovjetska j mambi dogovor^1113 *3nJe 0 Poglede pravice prehodi MontreauTCU nele. Kolikor je z,nsn0Sko,!l Dar(,a’ tonu. niso preučili do k ^a8h1n*:’ I Vpra 'anja, toda Sovjeti'>ntročila smrt 1500 ljudi in jih če 4000 ranila, medtem ko je uničeno ozemlje merilo 6 kvadr. km. Iz Slovenije Državna gradbena, kontrolirana podjetja izvršujejo sledeča dela v Sloveniji: železniški nadvoz v Kren ju, žel. progo Preserjc-Bo-rovnica, cestni nadvoz cez Gruberjev prekop; v Celju in Mariboru popravljajo razna poslopja, v tovarni aluminija v Stmisču pri Ptuju delajo razna zavarovalna dela, v Košakih popravljajo opekarno. na Mariborskem otoku izgotav-ljajo zavarovalna dela za hidrocen-tralo, cez Peanlco pa železniški most. v Novem mestu pripravljajo dviganje železniških in cestnega mostu v Metliki; v Duplici poplavljajo tovarno Rejne-o A Co., na Jesenicah pa lzgotavljajo tesarska dela bolnišnico. Do konca leta bo Slovenija predvidoma. izdelala 320.000 hlodov za žage, 25.C00 drogov ta pilotov, I 150.000 železniških pragov, 400 va Smrt ameriškega seniorja Johnsona NVashington, 7. avgusta Sanator Hiram Johnson, star izo-|'B0 00° pl?gov' 400 ?* , . , ... ’ . gonov oglja, 70.000 m3 tesanega le- oiomst, k je bil znan kot zagn- ' !at0 koIMno celuloznega lesa, zen nasprotnik Zveze narodov, je. S(,.ooo mS tanin lesa ta 60.000 m« danes po dolgi bolezni umrl v bol- ! jamskega lesa. niči Bothezda, Maryland. Preden I _ „ . ... . , , | Tovarn« mila »Zlatorog* v Ma- so ga prenosu v bolnico, je izjavil, > rlboru blla pri bombardlranju da bo glasoval proti odobritvi usta- | na1boij prizadeta. Zdaj jo marljivo novne listine Združenih narodov. | popravljajo. Mogočni zračni napadi na Japonska mesta Prvi napad z atomsko bombo * 14 mest na seznamu napadenih Nastop pevskega zbora »Srečko Kosovel" V nedeljo zvečer je v Opatjem selu pred poslušalstvom jugoslovanskih cet, ki so pod poveljstvom 13. armadnega zbora, ta domačim prebivalstvom iz tega področja nastopil jugoslovanski pevski zbor »Srečko Kosovel*. Zbor. ki je sestavljen iz 75 jugoslovanskih partizanov, je pel narodne jn partizanske pesmi. Poslušalstvo več sto ljudi je med predstavo dalj kot eno uro stalo na odprtem dvorišču in valclikalo pevcem. Poslušalci so po koncertu prisostvovali na bližnjem polju filmski predstavi na prostem In prtana-valno vzklikali anglo-ameriškemu dokumentarnemu filmu »Zmaga v Tunisu*. Pri jugoslovanskih v Kostanjevici Naš dopisnik »e je dva dni mudil pri jugoslovanskih edinicah, ki so pod poveljstvom 13. armadnega zbora. Edinlce štejejo 2.000 mož in so nameščene na področju okoli Kostanjevice med Trstom in Gorico. Edi niče imajo nekaj artilerije, deset britanskih lahkih tankov, precejšnje število zaseženih nemških pnško-mitraljezov, strojnic in brzostrelk. Veliko število vojakov je zelo mladih ali so stari nekaj nad dvajset let. Celo dečki po 15 ali 1« i norxatno‘ 44Mwi let so že več kot dve ta no. teti New York, 7. avgusta i Takaeaki na glavnem otoku Honšu Prvi cilj, na kateri so američka j v bližini Tokija. Nadalje poroča Iftala vrgla, prvo atomsko bombo, [ tokijska radijska postaja, da je na-najst.resnejše orožje te vojne, je j pad izvršilo večje število letečih mesto Hlrošima, važno pristanišče trdnjav. In Industrijsko središče na jugo-| Japon8ka obvc5t5valna agencija zahodnem delu otoka Honšu. Pred ppro&i da je prib!|*no 130 «Mu-vojno je Imelo 343.000 prebh-alcev. i stangov* z oper -"če na Iwojlmi na-Indusirije, ki so v mestu, so izdalo- .padlo severni del Tokija ln druge vale motorje Diesel, tkanine, el ek- ; objekte glavnega otoka Honšuja. tričnl material, ladje, stroje in • Napad je trajal eno uro. Večinoma orodje, vse važne predmete za voj- !-so bili zadeti vojaški in prevozni objekti, kakor tudi obnovljena področja nekaterih mest. 13. DAN RAZPRAVE PROTI PETAINU Presenelljii/o pismo obtoženca Hitlerju i’ Pariz, 7. avgust* Iradl ponovne organizacije fronco- Na zn 'otku razprave je državni ake vojske, ki je bila raspušTrna, t.ožllec prebial brzojavko, katero je ko je nemška armada po zavnzni-PMlal Pierre MeriHon, fra»-)0?fci | škem Izkrcanju * severni Afriki sa-Ohisgat na konferenci ^v San Fran- sedla še nezasedeni del Francije, clskir, v kateri potrjuje popoln pa- ! Petainovi zagovorniki so protesti- _ • a M e i I | |.g| | ^ nls.A K n i a /aWf .a ie''*" *n rpur'-'J°’ Pa ■ a°vjrtska zveza hotela ------------------ ^pdnj v Dardanelah, kot temelj med '>llriovb prijateljske pogodbe j obema deželama, ki je bila 1 Z hedavnim odpovedana. vprašanje, ki je ostaln ne-htj*”0’ ^ P°et*vll* Velika Brita-zlJik kl se nanaša na zahtevo per- ; iho7y.f*^v'n',e. da se umaknejo vse | - 8 e čete iz perzijskega ^riotlzenr, maršal« Petaina. rJ ',Sa taiiča je bil general Hen- Sr’1'1 je izJavil’ da je . pri m en 01618 ' ■H r>redsedn’k15^°.nem6klml. Ktr je da po ftanc^km ‘a opozCfil P1**0« sodišče Odkloni prekinlli pogajanja med Sovjetsko ; - —"»--naiUe, ki podlagi katerih Imela samo 460 tankov v j ščeni i men ta. niso bili predhodno obve-> obstoju takšnega doktf- ne smatra spor s pričevanje, če gV Predlog o degradaciji mariais Petaina Zemij Zdn,2*n^,ti ,V tem vpmšen ju •lr«n». k^d,*’ve osebno i Perziji, v!r 80 njihove čete IlUdi’ zmanjlaie o-nlso linte«'«- ppv v *’* 'd e,le nekoč več tisoč na par sto mož. Po umestno, je nastal ---- .Ivini v a ■=s da je sodišče ves dovolilo pričam, ki j*J gala obtožnica, govoriti hre/^kr Sne koli omejitve. kr' Na koncu razprave je povzrodli* veliko presenečenje pismo, katere- , ga je pisal maršal Petain HitJeriu p nl .. , Izjavil, da je popolnoma vseeno ih ga prosil, naj se vzpostavi stik latar®..« t , , . ... z maršalom von Rundstedtom za- ‘Zd"Jalca UflU'fllJ0 *“ P . * » J no vodstvo. Leteče velet.rdnjave ter druge skupine letal so izvršile močne zračne napade na važne japonske petrolejske vrelce ter napadla mnogo mest na japonskem ozemlju, ki so bila v seznamu napadenih me#. David Brown, posebni Reuterjev dopisnik v Guamu, je javil, da je več kot 580 letečifi veletrdnjav vrglo približno 3850 ton zažigalnlh In razstrelivnih bomb na važno industrijsko podjetje za suho destilacijo premoga v mestu Uba, kjer izdelujejo umetni bencin, ki je velike važnosti za Japonsko, posebno odkar je zavezniška zapora onemogočila dovoa. V juliju poročila, ki so dospela po zadnjem napadu, javljajo o velikih požarih, ki so nastali. Protiletalska obramba je biJa zelo slaba. Eno letalo s ) ni vrnilo. Težki bombniki so položili mine v japonskih Vodah. Med cilji drugih Kitajsko višje poveljstvo je danes izjavilo, da so kita jeke čete zavzele 20. julija Hanšati, kt Je važno izhodišče približno 80 km ju-go-zahodno od Nankinga. Kitajci so napredovali proti jugo-zahodu na cestah, ki vodijo v Llng-llng, ki je bivše ameriško zračno oporišče v hunanski pokrajini. Višje kitajsko poveljstvo je nadalje izjavilo, da so se v bližnji pokrajini Kiang-Sp japonske čete, ki napredujejo zahodno od Nanehan-ga ter vzhodno od Himna, verjetno združile. Naloga teh čet Je ščititi boke znatnih sovražnih sil, ki se umikajo severno od južnega Kiang-sija proti Nankangu. Trumanova izjava za iaponce Dana-nja Trumanova izjava bo poljiila’ današnjo in jutrišnjo ra- Letalonosilka pa je ostala nepoškodovana. Letalonosilka «Homet» s« je udeležila operacij na otokih Marianih, ki »o Jo privedle iz Guama na otoke Bonln ter ognjenik; udeležila s* Je tudi bojev v filipinskih, pa-ganslrih ta boninskih vodah. V^žno vlogo je igrala pti izkrcanju na Guam, V času teh opbracij, t. j. v dveh mesecih, je bila letalonosilka Izhodišče za več kot tri tisoč bojnih poletov. Pariz, 7. avgusta Pštainovi' CHrn°’ ^6 nastal Predsednik pariškega mestnega 45 (on bomb na glavno letališče na |e sodiiče v ^av?rn,kom. ' »fibora Andr6 le Troquer je pi-e- otoku Truk v Karolinih. Medtem ea »r«Ki« — dtegal naj se Petainu javno odvza- ' je druga edinica, priblnzno 100 «Mu-nre čin maršala v pariiSkem vrtu ^tangov* z oporišča Iwojima, na-«Champa Elya6es». To naj stori na- ^ padla letališča ter druge VAŽne napadov so bila mesta Nisinomlja, I rlijsko oddajo za japonske poslu-Mlkafe, Im bati, Saga in Maeblsl, , šalce nš Japonskem. Komaj je Trnki so jih predhodno obvestili, da 1 m®n podal svojo važno Izjavo, jo je bodo napadena. S tem je število j Urad za vojne informacije oddal v prizadetih mest, ki so jih pred- ! vseh svetovnih jezikih na valovnih hodno obvestili, doseglo 14. Manjše , dolžinah, ki jih uipotabljejo ame- edinice letečih veletrdnjav eo vrgle ! rl!Tke ,'adi'iske m sv°1» ^a’ 45 ton bomb na glavno letališče na 'I>onak6 poslusailce. Pozneje so sle ponske poslušalce. Pozneje so dlle še posebne oddaje v japonščini. vaden francoski vojak. Le Troquer, ki naziva ___p _______maršala lažn) zmagovalec pri Verdunu*, je objekte na področju Tokija. Dve bencinski skladišči sta »goreli. Po poročilih tokijske radijske postaje 'o Odlična «luiba letalonosilke “Kornet,, Ncw York, 7. avgusta Poročajo, da je japonsko letal- lonje, ki ga je imel pred dnevi membe. v trtaikem radia dr* Ivan ~ dr* Ivan Bal. H real j tv* prvim, potrebne aa prehrano rastlin, ao predvMm »Uri: vkiiik, Kotor, Kalij t» apnenec. Te mora Kmetovalec »talno dajati zemlji z gnojenjem, da • tem ohrani {odovltnoat aamlje. Dušik, fosfor, kalij in apnenec' predvsem pa prvi trije, »e ne nahajajo v zemlji v večjih količinah, ker se iz nje izčrpavajo: 1) Rasne vrste rastlin črpajo lz zemlje hranilne Snovi, ki so po-, treba« za tvorbo semen, trav Itd. 2) Zemljo izpira voda, ki odnafca s seboj mnogo hranilnih snovi, 3) Izgublja se dušik, ki povzroča pojav demitrlflkaclje. Zemlji Je torej potrebno te hranilne prvine povrniti, in sicer v primerni količini in prikladni obliki. To se ■vrši z gnojili. • Prvi namen gnojenja je, da obdržimo neispremenjeno rodovitnost zemlje. To doerežemo s tem, da ji čritoo a primernim gnojenjem hranljivih snovi.. Nekaterim sem-!j#m ie po naravi primanjkuj« m prehrano potrebnih snovi, ali pa jih ne vsebujejo v zadostni koll- ' čini, da bi nam dajale obilen pridelek; m tega Je razviden drugi namen gnojenja: obdržati naravno bogatatyo zemlje netzpremenjeno in ga tudi povedat, ako J« potrebno. Rastlina ee ne hrani samo z dušikom, s fosforjem ati kalijem, ampak potrebuje popolno hrano, ki izvira iz spojina vseh snovi, ki so potrebne za prehrano. Ako pa samo ena teh spojin manjka, ali Je nezadostna ali pa Je je preveč, bJ preobilna količina drugih spojin ostala v takem slučaju brez učinka. To Je Lieblgov zakon cmlnlma*. VlSlna pridelka Je v neposredni zvezi s prvino, le! se nahaja v zemlji v najmanjši količini Ako ja torej zemlja bogata na dušiku ali kaliju, ali pa ji primanjkuje fosforja, sposobna, da dvigne prh delek, leer rastline ne bodo mogl« izkoristiti vsega dušika ali kalija. To bo trajsto toliko časa, dokler kmetovalec a primernim gnojenjem ns bo dodal de fosforja. Is tega izhaja, da ne smemo nikoli gnoji* slučajno, enako aa vsake vrsto aemije m za vse rastline, marveč je potrebno: 1) poznati kemično sestavo aemije ali Vsaj njena potrebe, 3) poznati zahtev« rastlin, ki jih hočemo gojiti, 8) vzet* v počtev mesto tol ga zavzema dottčna rastlina v kolobarjenj«, 4) prilagoditi gnojila PO kakovosti In koMčitH gornjim po-go jam. Po kemični sestav* razlikujemo enostavna in kompleksna gnojila. Med slednja spada hlevski gnoj, o katerem as bomo danes nekoliko pogovorih. Najnavad nejde gnojilo, M Je f poljedelstvu velikega pomena, j« hlevski gnoj, sestavljen ia odipad-gov in gnojnice, pometen« a Mri jo. Njegova sestave, se selo spreminja, • osir je odvisna od virats divine (goveje, konj, praJičev ali ovc); od starosti, odi načina gnojenja, od vrste stelje, hi Jo uporabljamo, od gnojntka hk načina shranjevanja. . Konjski gnoj Je boljši od gnoja goveje živin«, boljfc gnoj ima tudi odrasla živina, hogatejdi pa je gnoj v pogledu hranilnih snoveh, čim r bolj so koncentrirana krmila. K«r ja gnojni«« na dudtkiu la kaliju bolj bogata lest so odpadki, ja treba paziti, da es ti dve prvini n« izgubljata. Stelja Je tem boljša, čimbolj ohranja vlago. Velike važnosti za shranjevanje gnoja Je gnojnlk, ki M ga morala imeti vsaka najmanJSs kmetija. Dober gnojnlk mora odgovarjati naslednjim pogojem: 1) preprečiti mora lagugljanj« gnojnice, ki ee mora zbirati v gnojnični jami; 2) pospeševati je treba pravilno in enakomerno dozorevanje gnoja; 3) preprečiti je treba na vsak način, da bi sonc« aM veter izsuševala gnoj, da bi ga izpirat de*; 4) imeti Je treba prdstor, ki Je sorazmeren e koli-čin o gnoja, ki ga daje hlev, da ni ‘ potrebno delati previsokih kupov ln da ee zrel ghoj ne meša s sve-lim; 3) nakladanje se mora vrfitl brez vsakih te*koč; 6) hiti mora na takšnem prostoru, da Je dostop do kleva primeren ln da ne čkodnjs obljudenemu kraju iz adravstvene- • ga stal tiča. IebMu gnojnlka ni tako lahka. Kakšne vret* gnojni kov imamo? S »ireho, brc« strehe, z enim ali večin« cementiranimi tlemi, kopane eh nadaemne, a gnojmlčno Jamo itd. Pokriti gftojntkt niso preveč pripročljlvi le saradl tega, ker eo predragi ih ker so previsoki tudi stroški vzdrievanja; v ostalem pa dobro varuj« pred Škodo, povzročeno po soncu (Izsuševanje). Pred vetrom obvarujemo gnojnlk, »ko posadimo okrog njega eenAno drevje, pred padavinami pa, ako ga pokrijemo s plastjo dohro. tlačene zemlje. Vkopani gnojniki Imajo • dobre lastnosti, so pa dragi in povzročajo težave Pri nakladanju. Vsiht skrben krhenlovalee »t lahko ■Jetvarl dobro gnojišče sam. Predvsem je potrebno, da napravi dobro, nepropustno dno, kar se da do-ssdl tadi s skromnimi strelki. Vze ms s* n. pr. dobro tlačena ilovica, obeMa pa a« ga s navadnim zidom, visokim SO do eo cm. Poglejmo, kaj e« sgodl pri dozorevanju gnoja. Pri dozorevanju bliža« 45 d» ---------- Mgm smohijakallčni onhki od 41 i, v prosti pa do 3l£ž); 3> du- ‘št membe; 1) precej se zmanjša prcstEStna organskih snovi (pribkžao 55% v enem letuj; 3fhi Mr (v do 14%, koncentracija hranljivih prvin: dušika, kalija in fosforne kislico; 4> visoka temperatura (70 do 50 gr) pokonča veliko število jajčk nuja* sa in odvzame klivno moč semenu mnogih škodljivih rastlin. 6a oetane gnoj vedho dobro ohranjen, se moramo držatl-friSled-njih navodil1: odpeljati moramb dnevno gnoj iz hleva ha griojnik, moramo ga poravnati nft določeni površini, z nogami Sli lopato ga potlačiti da na ta način Odsrtatil-imo čim večjo količino zraka, ker je zrak največji sovražnik gnoja. Vsak dan, ko pripeljemo gn; hitro Novo letalo gpneriške ■ mornarice SC-1 enosedežno opazovalno letalo, se dviga z mfirja. Letajo je zeAo pripravno za iskanje položajev sovražne mornarice ter sa reševanja nh mdr ju. zelo volno v zvezi » zgodnjim 1 ka. ifesle s teženjem jafcžtfe bi samo ena j itm dtugoAi A AsJIlstli lr/~\ In rt š i tl r\hi1 fl ' ~ i.. I. so več jajc , tretje leto nekatere četrtina ameriških kokoši dobila thyroprotein, bi znesle najmanj dve milijardi jajo več, kot prejšnje leto. 3j Thj/roproteln pospešuje rast mladih Uvali z najmanj 10 odstotkov ter pospeši njihovo rejo in godnost za trg in razv\np-Ževanje. . y -4 y f' ,,V^ i) Thgroprotctn povečuje razmnoževalne »posoonbstt Hvali. Dr Turner je delal poskuse pri bikih, kozlih, - ovnih m srnjakih. Manj poskusov so Utvtšili s sami- , dami, toda tkrjroprbi&n bi mogel biti pri njih prav tako učinkovit. ; Ti poskusi bi, mogli spremeniti marsikaj ■ pri ovčereji, Odkar pothni čtomtkt tod, so 1 se obet razmnoževale samo na jesen in v zgodnji zimi. Ce bi poskusi pri ovnih uspeli, bi mogli prav kma. lu imeti jagnjeta vse leto. Ameriške državne oblasti so odobrile uporabo thyroproteina zaenkrat samo v omejenem obsegu. Pred nedavnim so odobrile uporabo pri kokošjerejl. Preden pa bodo dale odobrenje za upora-m bo pri živini, zahtevajo dokaze, da ne bodo krave Izločale thyro-protein v mleko. Ce bi namreč krave izločale thproprotein v mleko, ki služi ljudem za hrano, bi thgroprotein pospcieval rast človeškega telesa, prav tako kot živalskega. Prav tako prenesetljiv učinek kot thproprotein je imela druga droga, thiuractl, samo u nasprotnem smislu, kor je zavirala delovanji thyroidnlh Žlez. Mogoče ameriško vojno proizvodnjo, •igrala tako pomembno vlogo pri uhičeujit nacističnega in fašistične! ga režima. V morje spuščajo »osvobodilne* ladje, letala in municija prihajajo iz tovarn, iz zemlje se 'dviga premog, na poljih žanjejo žito. Druga skupina slik prikazuje življenje na angleškem podeželju in v mestih .— v zaledju naroda, ki je bil mobliziran. za totalno vojno. Vsaka fotografija kaže del naroda, ki se je odločil, da bo premagal zle sile nacizma in fašizma — pa naj stane, kar hoče. Druge slike kažejo z vso prepričljivostjo grozotna dejtsva nacisti, čnih zverstev. Tu se odkriva življenje in smrt v nemških koncentracijskih taboriščih. Te fotografije množičnih zločinov so molčeče, ‘ svarilo, da Je treba ustvariti v sve-tu novo demokratično skupnost in I trajen mir. Množično trpljenje, ki je tu vidno, Je mogočen argument proti diktaturam, vojni in nasilnemu vladanju. | Slika se vrsti za sliko, Razstava dokumentira uničenje nemških armad v Sovjetski zvezi, ki je doseglo svoj višek z zavzetjem Berlina po Rdeči armadi. Italija med vojno j in njena sedanja obnovitvena aktivnost, Francija, Belgija, Holandska in druge dežele, ki so se teko žilavo borile za zmago, imajo tudi svoje mesto na razstavi Daši posamezne razstave slik le težko, prikažejo celotno zgodbo trpljenja, žrtev, poguma' in zmag v drugi svetovni vojni, nudi razstave. slik v Viale XX Settembre odličen pregled »Sest let vojne * _Xbor©v^iii®~ tržaških žena v V nedeljo zjutraj se Je začela v gledališču Nazionale II.(konferenca Mestnega odbora AFZ za Trst. Po I otvoritvi je predsednica Marina bo povzročila, da bo večina ope- j pozdravila zastopnike raznih obla. racij golše, da prepreč-ijo zadušitev,. postala nepotrebna. Dr. Turner j'e pdkrll, da pri živini prepreči rast in pospešuje dobe-lenje. Ge je dodajal samo eno desetino odstotka nove droge v hrano kokšim, jerugotovil, da so še leghornske kokoši v' dveh, tednih zredile za tolilco kot drugače v desetih tednih. Kot se naravnost fantastično slišt. bi mogel kmet pospeševati raft telet z do. datkom thgroproteiha hrani, nato pa vzeti thluracll, kt prepre-čuja rast In pozvroča debelenje. Tako bi mogel krojiti svojo živino po vsakokratnih zahtevah trga. Toda potrebno bo Se več preučevanj, tako pri Hvlni, kot pri ljudeh, preden se bo moglo novo, odkritje thyroprot,elna in thlura-čila uporabljati v večji meri. Predvsem pa bo potrebno, da državne oblasti dovolijo uporabo teh novih sredstev. Toda izgloda, da. so znanstveniki na^ sledi novega odkritja, ki bo tako važno v fiziološkem razvoju Hvali, kot je bilo odkritje vitaminov v življenju človeka. ~ stl, gg. Babiča, dr. Pogassija, Lau-rentija, Tončiča, Solerija in deleaa-tinje slovenskih žena ter drugih tržaških ustanov. Omenila je, da so bile na konferenco povabljene tudi,.,žena druglfc političnih' struj, ki se pa vabilu niso odzvale. P6 izvolitvi delovnega predsed st v a so gpstje ..pozdravili delegati; rije. Pozdrav antifašističnih žena iz Slovenije in Jugoslavije ■ je prinesla Mahnič Angela. Govorili sta tudi zestpnica la Vidma in kssaicje iz Istre. Na konferenci *o italijanske in slovenske žene izmenjale prapore s tržaškim grbom. Dopoldan je potekel v podajatiju^porooil in očvtiavanju smernic za bodoče delovanje. Delegatinjc so stavile mnogo predlogov. Po končanem dopoldanskem sporedu so se žene razvrstile v povorko, ki je s praporom na čelu odšla na trg Goldo. ni, kjer so žene pred uredništvom Lavoratore manifestirale. S konference so žene poslale pozdravne brzojavke maršalu Titu, ministrskemu predsedniku Attlee-Ju, predsedniku Trumanu, Toglia-tiju, slovenskim in Jugoslovanskim antifašistkam ter sovjetskim ženam. 'Dvoriščna baraka, kjer je bi; spravljen les in premog, se je vnela V nedeljo Francescu Seilerju. Gasilci so ogenj pogasili. Škoda znaša okoit 50.000 lir. Voani rad odhodov in prihodov vlakov na glavno poetajo: Odhodi proti Trstu: 6.46; 8 26 (delavski vlak); 14.02; 16.45 (delavski vlak); prihodi iz Trsta: 8.000 (delavski vlak); 11.00; 16.16 (delavski vlak); 18.08. 8KPRAL objavlja: počenšl z današnjim dnem se bo začelo izredno-razdeljevanja vina in »icer po pol litra za osebe, etaro nad .19 let to kasneje za potrošnike trdfclŠ skupine. Delitev se bo vršila proti predložitvi osebne živilsko nakaznice za raznovrstna živila XL izdaje in odrezkov 16,117 ter 18 nakaznice za nakup po izberi. Cena za potrošnike je 30 lir za liter. Pmvni oddelek Zavezniške *>oJn-ško upravo v Gorici javlja z ozirom na prošnje o dostavi splošnih odredb št. 7 in 8 ter razglasa št. 6. ki jih je prejel v zadnjem času, d« je odredbe mogoče nabaviti pri komisiji za čiščenje v sodni palači, kjer so ti plakati na razpolago vsem interesentom. Ustanovitev Goriškega Konzorcija Avtotransporfcov je bila odrejena z Okrožno odredbo št. H glavnega etana zavezniške vojaške uprave za goriško okrožje. Konzorcij je pooblaščen nadzorovati, urejevati in če potrebno, tudi izvrševati ves promet z motornimi vozili na področju goriškega okrožja. Vsa osebe v goriškem okrožju, ki upravljajo ali posedujejo motorna prevozna sredstva, jih morajo pri. Javiti konzorciju1 v teku 7 dni. Nobeno motorno sredstvo, ki ni prijavljeno, ne bo smelo prevažati blaga ali materiala v goriškem okrožju. Konzorcij bo posloval ko-posrednik. Določeval bo tudi cene prevozov. Razdeljevanje petroleja. Trgovska in Industrijska zbornica obvešča, da bodo tiste družine v go riški občini, ki bivajo v stanc vanjih, kjer ni električne napelje ■ve, v avgustu oobue no 1 liter petroleja. Petrolej je treba dvignil do 25. avgusta na tozadevni odre zek št. 6. Nesr-ča, ki se ,je zgodlila 26. julij v Ravnici, j« imela zdaj smrt'1 epilog. Kot smo poročali, je dobi’ takrat šofer Bruno Persol.ia iz ulice Don Bosco 33 v Gorici po nesreči,.strel,, kt mu je težko poškodoval trehumio votlih o ln čreva. Pcrso-lja je zdaj po daljšem trpljenju v bolnici umrli. ■±Sr RADIJSKI SPORED Torek, 7. avgusta 19 Potočila 19.15 obvestila svojcem; 19.30 slovenska mladinska ura; 20.15 poročila v slovenščini; 20,80 slovanska glasba (iploice); 21 «r,ajkiv»ki ln Nadeža* - predavanje; 21.30 komorna glasba; 21.45 radijska igrica; 22.30 operna glasba; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasba do 24. ure. DIREKTOR ' poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK nivo OROŽJE vodnjo uspela brez večjih težav. Strokovnjaki pravijo, da bo potrebno za obnovo Dunaja najmanj 20 let. Dunaj je bil pred vojno enp Izmed najbolj veselih evropskih mesu Slavni mostovi na DonMi-loie zlomjem m podrti' v vfcdi. og-n»Vitv#na dala so M s«er že za-j, cela, vehdaf n& aaerlkrat sovjetski Inženirji popravili samo železniški most, ki veže Dunaj Z evropskim vtriiodom. Vetidar bo poteklo flč precej čas«, preden brt začel fcto-met preko mosta v polnem obsegu. ker primanjkuje ident iških vozov in lokomotiv. Povrtjitvo ameriške vojne mnr- nertoa Je aahtovalč od to varite letal »Helldlver*, da za 30 odstotkov zveča proizvodnjo teh. bombnikov. .At ifjttyn<> { p; i Tako eem oalal nepremično na atolu več ur, »krajno vznemirjen, ve* potan ln prevzet zaradi velikega strahu. Zdelo »e ml je pametneje spraviti se v posteljo in zaspa-tlf Ležal »cm dolgo časa z zaprtimi orml in v duhu se ml Je prikazalo pro£ i D®M*nsko orod je, ki Je tičalo v mivki; zdelo se mi Je na videz neškodljivo, toda v resnici vsak hip pripravljeno, da se na najstrašnejši način razleti. O.util sem. da ne bom ih I nikoli kos bombama, lh d& m' te (vi | iru*n4kaio poguma, da«se jima po* g- UtMHm J>o rom. 80 lji)«|e, ki posta* MjJteJO ptod veliko‘no^RrfiostjO'mir-tofncjii lil odlotoetei. Toda, na žalost, se ne morem prištevati k taki • : - r !tyr.l< Skušal s^m ^e, prepričati, da bo Štuaft sam opravil delo ln se me ni ,spoloh n«; bp. treba vmeša vati. Tolažilna misel pa hiti ni hotela obtičati v glavi, v mislih sem bfl vedno pri bombi, ki J« poctoaOa na pesku tn čakala, U«me, ds je prebudim, i Vecjno bolj me je skrbelo, mučile I bo mc vedno 'Iste ihteli m me niso Cii Ji f £ : to/ - } :• Mlpb:..- dovedle do nobenega pametnega zaključka. Spanec me je premagoval, še preden sem mogel urediti svoje , misli V pametnem pravcu. Spominjam se, kako sem po dolgotrajnem ' razglabljanju o tem vprašanju nenadoma uvidel da ruti' Stuartova niti moja »mrt ne bo ata odpravili težavne naloge. Zato eem sklenil sprejeti, čemur se ni mogoče več izogniti, in izvesti delo tako, da bo nevarnost čim manjša. Zadnja misel, katere, se »e spo. minjam, Je bila nabaviti sl lesena privijala, kakršna uporabljajo v znanstvenih laboratorijih in očlr tal sem si, dR tega nisem svetoval tudi Stuavtu. potopljen v te misli sem zaspal in spal vso noč. Zbudil sem se zjutraj še vedno vznemirjen, vendar nekoliko manj in na drug način kot prejšnji večer To pa deloma zato, ker presojam stvari podnevi ydrugače kot ponoči, deloma pa, ker se ml stuartova usoda ni zdela več tako obupna. Neprestano sem imel občutek, da je zletel v zrak, toda v meni ni bilo . obrnil k Pearsonu: «V redu, son, hvala vam» Pearson .i*jia zdravil Im odšel. Sedla sv« in o je povzel: »So vas «e obve^ n«n-eči?» (Nadaljevanje prth1 J