Po pošti prejeman:
za
ttlo leto naprej 26 K — h 50
v
pol leta , "13,-
<«lrt » . «, . mesec , 2,20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta Mrt , •r.esec
10,
C "	"
1,70,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in interite .•prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, uefrackovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-nigkih ulicah St. 2. I„ 17
Izhaja vsak dan, izvzemaj nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 195.
V Ljubljani, v ponedeljek 27. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Dr. Susteršič in posl. Višnikar na shodu v Ribnici.
(Izv. poročilo.)
Na dr. Šusteršičev govor v Kamniku dvorni svetnik Šuklje ni molčal. Imel ni s seboj usmiljenja in napisal je tri dolge članke kot »Recontra« ne v »Edinost«, ampak v tisti list »inteligence«, katerega je obsodil sam, v — »Slov. Narod«. Zato je včeraj dobil zaslužen odgovor v svojem volilnem okraju, v Ribnici. »Slov. katoliško politično društvo« je sklicalo včeraj v Ribnico shod, katerega se je udeležilo okolu 800 samih zavednih mož. Petorica navzoč-nih liberalcev je morala ob tem velikem pojavu politične zavednosti obmolkniti in lepo mirno poslušati krepak govor dr. Šusteršičev.
Dr. Šusteršič je včeraj izborno odgovoril »Vaterlandu«, svetniku Šukljeju in »Narodu« pa je na včerajšnjem shodu na »Recontra« dal »Hirš« ! Dr. Šusteršič je najprvo izborno okrcal »Slov. Narod«, ker je ta list v svoji politični vsegavednosti zapisal, da je dr. Šusteršičev govor v Kamniku »prememba klerikalnega programa«. Dr. Šusteršič je dokazal, da je bila katoliško - narodna stranka že davno prej za isto premembo volilne reforme in da je on sam ob desetletnici »Slovenskega katoliškega političnega društva« govoril v istem smislu, kakor v Kamniku. Zavrnil je »Narod«, ki se je izpodtikal, da v besedilu njegovega govora ni bil pristavek o tajnosti volilne pravice, ter je dejal, da je samo ob sebi umevno, da volilna pravi ca m o r a b i t i t a j n a, ker je to po-šteno, pametno in jedino pravo, ker je le potem svobodna volitev, ako je volilna pravica tajna, ker le potem morejo volilci voliti po svojem prepričanju. In da volijo ljudje po prepričanju, to si želi katol.-narodna stranka! Splošne, direktne in tajne volilne pravice se morajo bati le liberalci.
Razvijal je dr. Šusteršič nadalje misli, katere je podal na kamniškem shodu in re-agoval pri tej priliki tudi na dotične opombe dunajskega »Vaterlanda«. Izjavil je, da so
L i S T E Kr
Damijan Cuk.
Spisal Jaro. Dem.
Damijanu Čuku so jeli nenavadno zgodaj izpadati lasje. Ni bil še prekoračil tridesetega leta, in vendar je že kazala prednja polovica temena veliko svetlo plešo. In tega ni bil Damijan prav nič vesel; včasih se je sicer tolažil s tem, da se mu potem ne bode treba striči, kadar naraste pleša črez celo glavo, in si bode lahko prihranil tiste groše — Damijan je bil namreč prav skop človek — to je treba vedeti in tudi vpožte-vati, saj spada to vendar k njegovemu značaju, in tega je treba v prvi vrsti dobro poznati. In Damijan Čuk je gojil že dolgo časa željo, vročo željo, — ej, ne prestrašite se, — poiskati si družico na trnjevi stezi življenja.
In to je treba tudi vedeti, da je imel že izbrano izvoljenko svojega srca, izbrano in določeno že kaka tri leta sem, a Damijan je vendar še vedno odlašal, ker njegova izvoljenka je bila Se mlada in vrhu tega tudi bogata, zato pa tudi on ni hotel stopiti prednjo s praznimi rokami, temveč je zato čakal, štedil in spravljal denarčke na kup. Ali to
»Vaterlandove« opombe popolnoma neopravičene. Mnenja »Vaterlandovega«, da je njegov kamniški govor spravil v nevarnost nadaljni obstoj »zveze desnice«, ne more govornik razumeti, tem manj se s tem strinjati. V Kamniku je program desniške zveze popolnoma odobraval. Razširjenje deželne avtonomije je itak v tistem programu navezano na pogoj, da se morajo pred vsem narodne manjšine v posameznih deželah v svoji samostalnosti popolnoma zavarovati. O ohranitvi privilegovane volilne pravice ni v onem programu govora. Govornik se torej drži strogo v okvirju onega programa, če vidi korektiv napram razširjenju deželne avtonomije v splošni volilni pravici. Da se more princip splošne volilne pravice združiti tudi s konservativnimi načeli, dokazuje vzgled nemškega centruma in pa volilni preosnovni predlog najkonservativnejšega grofa Ilohen-warta iz leta 1893, kjer je načelo splošne volilne pravice v mnogo širši meri obseženo, nego v poznejši Badenijevi volilni reformi. Ce je nadalje v svojih kamniških izvajanjih govoril o privilegovani volilni pravici, ni menil samo volilne pravice velepo-sestva, temveč sploh volilne pravice po razredih, koje produkt je današnji parlament. Govornik v Kamniku ni nič druzega rekel, nego to, kar se je izrazilo v opetovanih sklepih in manifestacijah katoliško - narodne stranke, o katerih je tudi »Vaterland« brez komentara poročal. Ravno tiste nazore izrazil je govornik tudi v jednem najkritičnej-sih trenotkov zadnjih let, v parlamentarni komisiji desnice. Načela katoliško - narodne stranke, katera je govornik v Kamniku iz-nova razvil, so bila torej že dolgo znana, predno je še »zveza desnice« stopila v življenje, ni torej razumeti, zakaj bi se sedaj zveza radi tega omajala, ker je govornik strankina načela iznova razvil Poleg tega je ta zveza produkt parlamentarne taktike, ki je izključno stvar poslancev, v katerih ogromno večino ima katol. - narodna stranka popolno zaupanje.
Omenjal je govornik, da je »Vaterland« v svoji polemiki trdil dve dejanski neresnici.
je šlo počasi, silno počasi, in zato je imel Damijan izbrano svojo izvoljenko že tri ltta, ne da bi bil govoril ž njo, se manj pa ž njenimi roditelji. A dobro je vedel, da ima gospod Zelen, njen papa, lepo hišo in lepo premoženje, in vse to je njega silno mikalo.
Bil pa je Damijan Čuk uradnik, to se pravi c. kr. uradnik, in služil je vsak mesec svojih petdeset goldinarjev; tudi to je treba znati, zakaj to spada k financijelnim okol-nostim našega ženitvenega kandidata, in to je vsekakor važen činitelj v stvareh, ki se tičejo ženitve, prosim, da to vpoštevate!
A seaaj se je večala pleša, ta nesrečna plesa dan na dan ; vsako jutro je vzel Damijan mej glasnim vtripanjem srca glavnik v roko, in potem je z drhtečimi prsti in polahko, silno polahko vodil glavnik po glavi gori in doli; ko se jo počesal, je vedno skrbno pregledal, koliko las je ostalo mej glavnikovimi zobmi, in preštel jih je skrbno, vse od prvega do zadnje, kolikor se je dalo natančno. Ali kaj, to preštevanje ni prav nič pomagalo, in lasje so izpadali, izpadali, kakor listje raz drevja, kadar potegne v jeseni veter med vejevjem. — In pri vsem tem je bilo to najhujše, ker Damijan ni znal vzroka, zakaj da mu izpadajo lasje; da, ako bi znal vzrok, no, potem bi bila stvar lahka: odstranil bi vzrok in lasje ne
Prva neresnica je, da Šuklje v svojem novomeškem govoru ni govoril o izpremembi ustave po § 14, dočim je v resnici z jasnimi besedami tako govoril. Druga neresnica je, da «e je Suklje v svojem novomeškem govoru gibal v okrožju programa desniške zveze. Temu nasproti konstatuje govornik, da je Suklje v svojem novomeškem govoru izrečno slavo pel politični svobodomiselnosti in liberalizmu, sči-mur je prišel v kontradaktorično nasprotje s programom »desniške zveze«. V dokaz temu skliceval se je govornik na besedilo Sukljejevega govora, objavljenega v »Slov. Narodu dne 6. in 7. avg., noče pa govornik »Vaterlanda« radi teh neresnic napadati, ker je imel ta list samo zelo pomankljiv izvodek Sukljejevega govora v rokah, vsekako pa zahteva previdnost, da se resni list, predno se spušča v tako polemiko, kakor v tem slučaju, preje o stvari natančno informuje. Če bi bil »Vaterland« to v tem slučaju storil, ne bi bili videli žalostnega prizora, da naši liberalci citirajo katoliški »Vaterland« proti katoliškonarodni stvari. Sicer pa konstatuje govornik z zadovoljstvom, da je konservativni politik v »Vaterlandu« že popravil re-dakcijonalno napako in izrečno povdarjal, da desniška zveza ni radi kamniškega govora v nobeni nevarnosti.
Govornik je vnovič kazal na nevarnost, ki bi utegnila nastati za pokrajinske Slovence, ako bi se upoštevali Šukljejevi nauki, sosebno na opasnost Šukljejeve opazke, da za razširjenje avtonomije ni potreba niti ustavne izpremembe. Kazal je govornik na krivično razdelitev poslancev mej veleposestvom in kmetiškim prebivalstvom, in kazal na nena-ravnost tega, da mora Ribnica voliti skupno s Kočevjem, Krškim itd., dočim ima pač več skupnih interesov z okolico. Poslušalci so gromovito pritrjevali govornikovim izvaja njem o volilni preosnovi, ki se krijejo z njegovimi kamniškimi izvajanji. Značilne opazke so se slišale iz ust volilcev, ko je dr. Šusteršič kazal na Šukljejev odpor proti razširjenju volilne pravice. Tako je n. pr. zaklical mej splošno veselostjo nek volilec : »Če bi Šuklje
imel take jasli, kakor mi, bi si tudi žele premembo volilnega reda« 1 Govornik je dokazoval, da je načelo splošne, direktne in tajne volilne pravice rešitev za obmejne Slovence.
Dr. Susteršič je navajal Šukljejeve osebne napade, ki so taki, da niso posebno dostojni za c. kr. dvornega svetnika, ter je reagoval na Šukljejevo očitanje, zakaj ga ni povabil na kamniški shod. Dejal je dr. Šusteršič, da ne polaga važnosti na dopisovanje z dvornim svetnikom Šukljejem in da se bodeta imela še vedno priliko razgovorih, n. pr. prihodnje leto v dež. zboru. Govornik je slikal Šukljejevo zagato, ker mu je dokazal, da § 14 ne pozna. Šuklje, kateremu je sedaj § 14 postal nakrat »zloglasen«, se izgovarja sedaj s tem, da je bil od kluba poslan za odpravo § 14 in da je celo govoril o § 14, torej je moral § 14 poznati. (Klic: Kolikokrat se komu primeri, da je 14 dni pri kak[ stvari, pa še ne ve zakaj! Bučen smeh). Šuklje sedaj reterira in pravi, da ni mislil ustavne izpremembe potom § 14, ampak daje mislil, naj se jezikovni zakon uredi po § 14. V »Narodu« pa stoji drugače in govornik navaja one dele Šuklje-jevega govora, ki črno na belem dokazujejo, da je dvorni svetnik govoril o ustavni pre-membi s pomočjo § 14, ki izključuje svojo porabo za ustavne izpremembe.
Dvorni svetnik Šuklje ^ je radoveden, kako hoče uživotvoriti dr. Šusteršič nazore za red v državi, ker v drž. zboru ni dobiti za njegove predloge večine. Govornik je mnenja, da je več država, nego ustava, in ker so sedaj take parlamentarne razmere, katerih ozdraviti ni mogoče, zato država s takim parlamentom ne more živeti in ima pravico poslužiti se s i 1 o b r a n a. Drž. zbornaj s e r a z p u s t i i n n a j v i š j a državna oblast naj pozove zveste ji narode, da narede redna podlagi splošnevolilne pravice! (Burno, dolgotrajno odobravanje)
Dr; Susteršič je na to po zasluženju okrcal Šukljejev stavek: »Žalibog je tekom zadnjih let preminula našemu političnemu
bi več izpadali. Kupil bi si kakšno zdravilo, ali lekarnarji so tako strahovito dragi, in vrhu tega kdo mu more jamčiti, da bode zdravilo tudi pomagalo? In ako bi vkljub temu lasje se vedno izpadali, potem bi oni denar zalegel toliko, kot da ga je vrgel črez streho, nič več in nič manj! In Damijan je vendar štedil, tako neusmiljeno štedil, da si opoludne niti čaše vina ni privoščil, niti ob nedeljah ne.
No, sicer pa se vkljub pleši lahko oženim, je mislil včasih Damijan, vkljub pleši lahko dobim Mančiko. Zdi se mi celo, da sem bolj interesanten, ako se tako-le malo svetli na glavi. Če nimam las, imam pa zato lepo brado, dolgo in rdečo, ta mora vendar vsakomur imponirati. Kakor vidite, je znal biti Damijan včasih tudi prav duhovit in ljubeznjivo šegav, — vsekakor lepe in vsega priporočila vredne lastnosti.
In razmišljal je dalje: Vrhu tega ima moj kolega Peterlin tudi plešo, morebiti malo manjšo kot je moja, in vendar se je oženil, — kedar se je Damijan tega spomnil, Be je čutil vedno silno potolaženega — moj šef je tudi plešast, in soproga ga ima vkljub temu baje jako rada. In zakaj bi ee torej jaz ne mogel oženiti, — sicer bi bilo Beveda najbolje, da se ni nikdar naselila pleša na moji glavi, — ali vendar !
Kolega Peterlin mi je zadnjič svetoval, naj si dam lase cepiti, da je to popolnoma gotovo sredstvo proti izpadanju las. Ali vrag vedi zopet, kakšno je to cepljenje, to vem, da se cepijo otrokom koze na rokah, to vem, ali lase cepiti, tega še nisem čul! In zakaj si jih Peterlin ne da sam cepiti, saj mu tudi izpadajo, — stvar je najbrže predraga !
In tako se je zgodilo, da Damijan ni kupil nikdar nikakšnih zdravil zoper izpadanje las, četudi je že včasih postajal pred lckarnico ter mislil vstopiti in povprašati seveda najprej po ceni takšnih zdravil, niti si ni dal cepiti las, kakor mu je bil nasve-toval prijatelj. In to je bilo gotovo pametno in vsekakor najbolj dostojno njega samega in njegove časti.
Nekaj pa si je omislil Damijan, nekaj, o čemur je bil prepričan, da gotovo ne more škoditi lasem, ako že ne bo koristilo, in ki vrh tega tudi ni bilo drago. Prišel je do prepričanja. da lasem gotovo ni v korist nadležna jesenska megla in veter, ki sta ga napadla vselej, kadar je šel v pisarno ali iž nje. Imel je sicer na glavi cilinder, ali prosim vas, — visoki, trdi cilinder, ki se glavi niti dobro prilegal ni — in megla je vkljub temu lahko prišla do las, veter pa še lažje, in zato je sklenil Damijan nositi — rdeči,
razvoju na Kranjskem prepotrebna katol.-konservativna stranka ter da se pri Šuster-šičevem in njegovih samopašnih satelitov oblastnem vodstvu na njenem mestu šopiri radikalno demagagoiška frakcija«. Liberalcem je takoj demagogiško tisto gibanje, ki postaja nevarno njihovi oblasti in žepom. Tako je bilo na Dunaji, tako je pri nas, ker liberalec je in ostane najhujši nasprotnik ljudstva, kar priča zgodovina, kar priča krivični volilni red, katerega so skovali liberalci. Svojo dušo Šuklje odkrije s trditvijo, da »Vzdržujoči živelj zastopa dandanes na Kranjskem zgolj tolikrat ovajeno in očrnjeno narodnjaštvo«. Torej stranka, katere list proti cerkvi in duhovnikom piše najpodlejše, je na Kranjskem »vzdržujoči živelj !« Ce gre za to, vzdržati krivični volilni red če gre za to, vzdržati nesramno hišo, nemško gledališče, če gre, da se vzdrže krivice ljudstvu, potem je naprednjaštvo res »vzdržujoči živelj«, a kat.-narodna stranka hoče te krivice podreti in v tem obstoji zmagujoča sila naše stranke.
Tudi svojo trditev, da je peta kurija poslala same duhovnike v drž. zbor, hoče sedaj Šuklje odvrniti od sebe in pravi, da je rekel na Slovenskem. V »Narodovem« besedilu tega ni, zato naj prime Šuklje »Narod«, ne pa mene.
Govornik je povedal, da Šuklje obljubuje tožiti na Dunaju slovenske zadruge, kar je vzbudilo občno ogorčenje, dasi je to dvornega svetnika Sukljeja vredno početje. Šuklje nekaj obljubuje, kar brez vspeha že davno dela.
Osvetlil je dr. Šusteršič še Šukljejev napad na »Vzajemno zavarovalnico« in Šuk ljejeve napade na čistost dr. SusteršiČevega prepričanja, in je dejal, da če Šuklje tudi pravi, da je sedaj postal veren katoličan, da ni to njegova zasluga, ampak dolžnost, da uredi svoje razmere napram Bogu, če pa Šuklje v javnem življenju brani liberalstvo in napada kat.-narodno stvar, potem tudi kot »veren katoličan« dela za brezverstvo. Dr. Šusteršič izjavlja, da rad odstopa Šuk-ljeju svoje mesto, ako hoče g. dvorni svet. tudi v javnem življenju delati odločno kat. politiko! S pozivom na zborovalce, naj se v obilnem številu udeleže II. katol. shoda, končal je govornik svoja dveurna izvajanja, katera priobčimo po zapisniku našega poročevalca dobesedno. Zborovalci so dr. Šu-steršiču priredili veliko ovacijo.
Po dr. Šusteršičevem govoru prišlo je dogromovite obsodbe nemško-slovenske zveze. Povod je dal posl. Višnikar, ki je prosil za besedo, da odgovori na interpelacijo posestnika Mateta, kje je ostal lovski zakon, a se je zadiral v druge stvari. Najprej je povedal, da ni mogel dr. Susteršičevemu govoru slediti. (Oho! klici.) Pravil je, da v narodni stranki ni samopaš-nosti, da si nje priBtaši ne polnijo žepov, da vsaj on podpira razna društva in da verjame dr. Šusteršiču, da ima zgubo s politiko, ker zgubo ima vsak, ki se s politiko
turški les, seveda le pod cilindrom. Potem bi bil dobro zavarovan pred meglo, zakaj le3 se je kaj dobro oprijemal glave, ker ga je nosil že poprej v pisarni in tudi doma.
In Damijan je bil vesel te iznajdbe, fes pa mu je tičal odslej na glavi od ranega jutra do poznega večera. Sicer mu je to delalo mnogo preglavice in skrbi. Pomislite, prosim vas, kolikokrat je treba na ulici koga pozdraviti, in Damijan je moral tudi pozdravljati svoje predstojnike, katerih je bila cela nepregledna vrsta, ali kako naj zdaj pozdravlja in snema cilinder raz glavo, ko mu pod njim tiči vendar rdeči, turški fes. Le ljudem bi bil v posmeh, ki ne poznajo njegovih križev in težav in ki ne vedo ceniti globoke vede zdravniške! Zato odslej nikdar ni več ponosno stopal po mestnih ulicah, razkazovaje vsemu svetu svojo rdečo brado, temveč je tičal oprezno doma, le v pisarno je seveda še hodil, toda ne hodil, letal je, letal globoko povešene glave, zakaj, bal se je srečati in ;pozdraviti koga svojih predstojnikov ali znancev! Ah, iz tega bi nestala lahko največja blamaža! Znanci so se mu seveda poredno muzali, bodisi, da so ga naleteli na cesti; bodisi v pisarni, kadar je izstopil on, snel prevzetni cilinder in se je pod njim zabliščal — fes! (Konec prih.)
ukvarja. Gospodarski liberalizem se je preživel, dejal je poslanec, v istem hipu pa trdil, da je on vedno gospodarski deloval, v katerem smislu se je vrtelo to delovanje, pa je pozabil povedati, ker bi ga utegnil kedo spomniti na dež. kulturni svet, pri katerem je potegnil z nemško-liberalnimi veleposestniki. Dejal je, da je bila narodna stranka tudi vedno za splošno volilno pravico. V lj lbljanskem obč. zastopu so jo vrgli pod klop in g. Koblarja je »Narod« napadel, ker se je v dri. zboru potegnil zanjo. Op. poročevalca.) Dejal je posl. Višnikar, da ni prav govoriti o nesramni hiši, in ni povedal, zakaj so jo ljubljanski liberalci naredili, če se niti govoriti o njej ne sme. Priznal je posl. Višnikar, da je krivično, da ima vele-posestvo toliko pravic po sedanjem volilnem redu, ter se je povspel do kolosalne trditve, da je dr. Šusteršič govoril v židovskem smislu (Nemir), ker je govoril proti avtonomiji. (Klici: Nikdar!)
Ker je Višnikar popolnoma pozabil, da zahteva po splošni, direkni in tajni volilni pravici pač ni v židovskem smislu, zato je pri njegovem očitanju zavrela kri poslušalcem in završeli so poslancu Višni-karju okolu ušes gromoviti klici njegovih volilcev: »Govori o lovskem zakonu! Dol ž njim! Ne maramo te več!«
Razburjenje je naraščalo. Višnikar ni mogel izpregovoriti ob ogorčenju množice nobene besede. Dr. Šusteršič je vprašal vo-lilce, ako hočejo še poslušati svojega poslanca. In zopet so volilci kot jeden mož zaklicali: »Ne!« Dr. Šusteršič je končno prosil posl. Višnikarja, naj pove to, kar so volilci hoteli od njega slišati.
Poslanec Višnikar je dejal, da lovski zakon čaka ministerskega potrdila. Naposled je dr. Šusteršič na Višnikarjeve napade od-gororil sam z vprašanjem: »Ako pripo-znate, g. poslanec, krivice, ki se gode kme-tiškemu ljudstvu od strani veleposestva, zakaj se v deželnem zboru vežete z nasprotniki slovenskega ljudstva?« Ob teh besedah je prišlo do nepopisnega prizora, do velike demonstracije proti nemško-slovenski zvezi. Možje so dvigali roke in gromoviti klici: »sramota!« »Z izdajalci se vežeš! Proč z Višnikarjem!« so zabučali. Poslanec Višnikar je stal bled na odru in gledal na razsrjeno množico vrlih kmetiških slovenskih mož. Ob velikem razburjenju proti poslancu Višnikarju je smatral dr. Šusteršič za najbolj umestno, da zaključi shod. To je bilo za poslanca Višnikarja najbolje. Zadošča naj mu za jedenkrat, da je impo-zantno obiskani shod njegovih volilcev v Ribnici tako demonstrativno obsodil zvezo narodnonaprednih poslancev z možmi Schvve-glovega kopita.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. avgusta.
O vladni akciji priobčujejo včerajšnji listi zopet nekaj novih poročil. „Lidove Novim" poročajo z Dunaja, da sicer še ni do-gnano, kedaj se ravno vrše dogovori mej vlado in zastopniki strank, sme se pa trditi, da za to odločen čas mej 3. in 7. septembrom, ko se bo vladar mudil na Dunaju. Konečne odločitve pa tudi tedaj ni pričakovati, marveč bržkone šele neposredno pred sestankom državnega zbora. Državni zbor se snide na vsak način, naj se razmere pojasne poprej ali ne. — ,;Prag. Abndbl." pa odločno dementuje vest, da bi bil namestnik grof Coudenhove izrazil se o mladočeški obstrukciji in pogojih, ki jih stavijo Mladočehi. Grof Coudenhove se seveda boji zameriti nemškim prvakom, dobro vedoč, da so Čehi bolj potrpežljivi.
Grof JJziedusvijcki o parlamentarnem položaju. Imenovani poljski poslanec jc pred nekaj dnevi razodel nekaj svojih mislij sotrudniku „P. Lloyda," ki v teh dneh posebno marljivo razpošilja svoje referente okrog vplivnejih avstrijskih politikov. Grof najprej meni, da sedaj morda nc bo kazalo osnovati nove večine v parlamentu, ker mej strankami ni potrebne jedi-nosti. Objcdncm pa tudi misli, da ni potrebno popolno zatreti obstrukcije v parlamentu. Pri navadnih predlogih je potrebna številna manjšina, ki predlogu tako dolgo nasprotuje, da pride do kompromisa mej večino in manj-
šino. Proračun, predloga o vojaških novincih ter trgovinske pogodbe naj bi pa bile izključene iz obstrukcije in naj bi se take predloge jednostavno odklonile ali pa odobrile. O teh stvareh naj bi ne bilo po preteku gotovega, po vladi ali gotovi komisiji določenega roka nikakih debat, marveč samo glasovanje. To se lahko izvrši potom ustnega glasovanja v zbornici, ali pa tudi pismenim potom. — Vse, kar je tu povedal vplivni Poljak, je samo vroča želja vlade in pa tistih krogov, ki hočejo biti brezpogojno v vladnem taboru. Vlada se kajpada ne boji nobene obstrukcije, ako ji parlament brezpogojno vse dovoli, kar potrebuje za krmi-lanje državne ladije, in jo prav čisto nič ne briga, ali se poslanci o pravih ljudskih koristih lasajo mej seboj ali ne.
Občinske volitve v Mddlingu so se završile v soboto z volitvijo v prvem razredu in sicer s sijajno zmago krščanskih socijalcev. Sicer pravijo, da so trije izmej osmih izvoljenih odbornikov somišljeniki liberalne stranke in liberalni kandidatje, v resnici pa pripadajo tudi ti trije h krščansko socijalni stranki in jim je le vsled tega dalo svoje glasove nekaj liberalcev, ker so jih smatrali za „manj prononsirane." Nemški liberalci torej v novem občinskem zastopu nimajo niti jednega pravega zastopnika, akoravno so bili prepričani, da jim je večina zagotovoljena.
Slavospevi grofa JValdersee. Vrhovni poveljnik mejnarodnih čet na Kitajskem, grof Waldersee, je minule dni zapuščal polagoma E^vropo ter se podal proti Kini, kjer se prične nova naloga. Povodom njegovega odhoda v Kasselu in potem na vseh nemških, avstrijskih in italijanskih postajah so pa prirejali odhajajočemu generalu nepopisne ovacije. Od nemškega cesarja do zadnjega heilovca v avstrijskem Inomostu, vse je tekmovalo v navdušenih pozdravih novemu voditelju evropske sile na kitajskih tleh. To navdušenje je pa bilo popolno odveč, ker general Waldersee v tej svoji akciji še ni podal niti najmanjega dokaza, da je tudi zaslužil tako odlikovanje, ki preseda celo berolinskim in drugim listom. »Koln. Volkszeitung«, »Nat. Ztg.« in drugi odlični nemški listi pišejo zelo ostro v tem oziru. Grof Waldersee je še le odpotoval, mogoče niti ne bo mogel stopiti na kitajska tla, dospe morda na bojno polje, ko bo že vse končano, in ne najde prilike, da bi pokazal svojo zmožnost v vodstvu velike armade. Povsem nemogoče pa tudi ni, da ga tu ali tam napade in ubije kak Kitajec, predno bi mu bilo mogoče dovršiti zmagoslavno akcijo. Vse to mora torej priti v poštev, predno je mogoče odobravati take ovacije. Preveč slavospevov in prezgodaj! »Pri nas,« piše neki nemški list, »preveč bobnamo v takih slučajih in s tem se sami osmešimo pred tujimi narodi.« »Ovationen auf Pump« imenuje »Koln. Volkszeitung« gonjo za lavori-kami, ki se je sedaj polastila tudi nemških generalov.
Vodje latinske anarhiške zveze. Pojutranjim se prične v Milanu porotna razprava proti morilcu kralja Umberta Bresciju. Sprva se je nameravalo tako dolgo odlašati z glavno razpravo, dokler ni zbran tudi ves materijal glede Brescijevih pomočnikov. Ta načrt so pa sedaj opustili in tako pride 29. t. m. sam Bresci pred lombardske porotnike. Pri dolgotrajni vsestranski preiskavi v Ameriki, Franciji in Švici se jo pa pokazalo, da sta vodje teh anarhistov in provzročitelja umora anarhista - prvaka Malatesta in C i a n c a b i 11 a. Prvi je bil okolu 1. 1850. rojen v Santa Maria di Capua. Že kot otrok je bil Malatesta tako divji, da mu je že oče napovedal — vislice. V letu 1871 se je kot medicinec vpisal na neapoljsko vseučilišče, a se je že tedaj zapletel v tajno družbo, ki je nameravala umoriti papeža in oklicati republiko. Leto pozneje je prvikrat dobil štiri mesece radi upora. L. 1874 je bil že vodja anarhiških rovarjev, in upornikom v Apuliji je poslal 400 pušk. Potem so ga prijeli, a porotniki niso našli na njem nikake krivde. Takrat je postal Malatesta junak. V 1. 1891 je z nekim Ciprijanijem v Rimu osnoval anarhiško zvezo s črno zastavo, 1897. 1. so ga obsodili na štiri leta ter odvedli na otok Lampedusa. S pomočjo bogatih sredstev angleške intcrnacijonale se je Malatesti posrečilo uiti in pobegnil je v London in po-
I tem v Ameriko. Dne 6. junija lansko leto je pisal Malatesta iz Londona svojim »ljubim prijateljem« okrog »Avanti« dolgo pismo, v katerem se jim zahvaljuje za pomoč pri begu. V Pattersonu v Ameriki je ustanovil anarhiški list »La Questione aociale«, ki je masten vir dohodkov raznim voditeljem. Koncem junija se je preselil zopet v London, »da od bližje opazuje dogodke v gnjili Evropi«. Vspeh njegovega »opazovanja« je dogodek v Monzi. — Drugi vodja je v letu 1871. v Rimu rojeni žurnalist Ciancabilla. S peresom in mečem je mnogo deloval v Bruslju in Parizu kot dopisnik raznih anarhiških listov, v West-Hobokenu je pa ustanovil »Morgenruthe«, v kateri vsak teden slavi »čine« Caserija, Angiolilla in Luchenija. — V to družbo je torel prišel svilotkalec Bresci, ki si je za svoje delo. znal preskrbeti dovolj potrebnih sredstev. — Policija in oblastva sploh torej dobro vedo, kako je razpreženo anarhiško omrežje, in vendar se nič ne zgodi.
Angleži in vojska v Kini. V soboto nam je sporočil brzojav, da je Rusija napovedala Kitajcem oficijelno vojsko. Vest se z druge strani še ne potrjuje, pričakovati se pa sme, da bo Rusija primerno odgovorila na dejanski napad Kitajcev na rusko ozemlje. To seveda ni ljubo Nemčiji, ki še vedno misli, da bo v sedanjem kitajskem vprašanju igrala glavno ulogo, posebno pa še Angležem, ki že davno računajo na masten delež v Kini. Toda to pot jim bo do cela izpodletelo. Radi bi igrali vodivno ulogo, a je ne morejo, ker nimajo s čim. Armada blizu 200.000 mož mora tičati v Južni Afriki in odbijati napad« hrabrih Burov, indijska armada, s katero bi v najskrajnejem slučaju še mogli računati, je pa popolno nesposobna za vojsko. Armada šteje sicer kakih 80000 mož, a je tako slabo oborožena in izvežbana, da niti ne more nastopiti proti »starokopitnim« Kitajcem. Sicer si bo pa Angleška tudi desetkrat premislila, predno bo odposlala kaj vojakov iz Indije na drugo bojišče. Kakor naglo bi namreč odšla armada odšla iz dežele, bi se pojavil v Indiji upor, katerega bi Angleži bržkone nič več ne mogli udušiti. To boli in peče »hrabre« Angleže, a pomagati si ne morejo.
Cerkveni letopis.
Iz Šmarija pri Ljubljani, 24. avgusta. Dne 20. t. m. zapustil nas je naš občespo-štovani g. kapelan Vilko Paulus. Ravno dve leti in deset dnij bival je v naši sredi — malo časa — a v tem času storil je veliko v povzdigo verskega prepričanja; neumorno je deloval na prižnici, v spovednici in v šoli. Njegova uneta beseda privedla je mnogo novih častilcev presv. R. T. k tabernaklju. Sam navdušen častilec Marijin, razširjal je neumorno njeno slavo ob vsaki priliki. Ne-venljivih zaslug si je nabral kot prednik Marijine družbe, katero je poklical v življenje in ves čas tako požrtvovalno skrbel zanjo. Kako priljubljen je bil gospod Šmar-čanom, pričal je glasen jok v cerkvi, ko je ob desetih na dan M Vnebohoda jemal slovo. Šmarsko gasilno društvo in pevci napravili so zvečer krasno podoknico. Odhajajočemu g. kapelanu izrekamo prisrčno zahvalo, že-leč mu i v novem delokrogu božjega blagoslova.
Iz Kostanjevice, 24. avgusta. Danes je zapustil naše mestece tukajšnji kapelan in veroučitelj štirirazredne ljudske šole, gospod Ivan Baloh, preselivši se v enaki lastnosti v Šmarije pri Ljubljani. Kako priljubljen je bil imenovani gospod pri tukajšnjem prebivalstvu, pokazalo se je posebno zadnjo nedeljo pri Blužbi božji, ko se je g. kapelan poslovil od faranov. Glasen jok je kazal, da nas je vezala ljubezen z gospodom, kateri je komaj tri leta med nami živel in vzorno in vztrajno deloval v svojem poklicu. Bil je vesten duhovnik, izvrsten pridigar, vzoren učitelj in odgojitelj naše mladine in velik prijatelj in dobrotnik šole. Nikoli ga ni manjkalo pri šolskih veselicah ; bil je vedno prvi v šolskih prostorih, če se je vršila kaka šolska svečanost.
In s tem slednjim posebno si je prikupil naša srca, prikupil si je ljubezen in hvaležnost svojih učencev, — naših otrok. Vedel si jo pa pridobiti tudi ljubav in spoštovanje svojih sotrudnikov v šoli, — po-
svetnih učiteljev, s katerimi je vedno deloval vzajemno in sporazumno.
Zato mu kličemo danes ob njegovem slovesu! Hvala vam, blagi gospod, za vaše lepe nauke in za vaš velik trud, ki ste ga imeli z našimi otroci! Naj bi isti rodil obilen sad in naj bi vas večni Bog za istega stotero poplačal! V srcih nas starisev in v srcih naših otrok ohranjen Vam bode ostal hvaležen spomin !
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. avgusta.
Shod v Ribnici, ki ga je priredilo kat. politično društvo, se je vršil ob ogromni udeležbi zavednih katoliških mož ribniške doline. Dr. Šusteršič se je v dve uri trajajočem govoru pečal s Šukljejevo politiko. Njegov govor objavimo na prvem mestu. 2elo nesrečen dan pa je imel včeraj posl. Višnikar. Mož je bil toliko nepreviden, da 5e je upal na govorniški oder in hotel zagovarjati svojega prijatelja — dvornega svetnika. Toda uprav elementarni pojavi ljudske nevolje so ga menda poučili, da je tudi njemu v ribniški dolini za vselej odzvonilo. Razni udeleženci so mu stavili kočljive interpelacije: „Kaj je z lovskim zakonom ?" „Kaj ste pa vi storili za nas?" Žal, da se je shod vsled odhoda g. dr. Šusteršiča, ki se je moral z vlakom ob 6. odpeljati, prehitro zaključil, sicer bi bil doživel g. Višnikar popolno justilikacijo. Tudi drugi govorniki niso mogli priti do besede. Ljudstvo je kazalo toliko zanimanje, da je po prehitrem zaključku splošno zahtevalo, naj katol. polit, društvo v najbližjem času zopet priredi shod, da se morejo obravnavati .še druge važne točke, ki niso prišle na vrsto. Slabo je naletel včeraj tudi liberalni učitelj g. Gregorač iz Dolenje vasi, ki je hotel na shodu prodajati svojo naprednost. Malo prijazne opazke so mu letele na uho in ni dosti manjkalo, pa bi se bil kopal v hladnih valovih Bistrice.
Shod v Št Gothardu je bil jako zanimiv, ker so tu na kmečkih tleh trčili skupaj socijalni demokratje, liberalci in katol.-narodna stranka. Gospod Pogačnik je kot ■državni poslanec poročal o političnih razmerah, dr. Lampe o položaju revnih stanov z ozirom na katoliški shod. Združeni liberalci in socijalni demokratje so ves čas vr-šali kakor čebele v panju Najglasnejši ugo-varjalec je bil dr. Tavčarjev prijatelj, luko-■viski Mlakar, ki je med raznimi neslanimi mejklici tudi napovedal, da bo on o shodu poročal v „Narod". Ko je bil poklican, naj govori z odra, je pa utihnil, in nastopil je socijalnodemokraški general Čobal, voditelj onega konsumnega društva, ki ga »Narod" nikdar ne napada. Ta je vzel na piko „ranjkega" Badenija in „koncizije", ki so mu jih baje delali klerikalci. Gospod Sker-janec je govoril o novi posojilnici in zadrugi, ki se snuje za kmete. Socijalni de mokratje in liberalci so se s svojo surovostjo in nestrpnostjo sentgodhardskim kmetom pošteno pristudili. K sklepu so naši navdušeno cesarju klicali »živio", socijalni demokratje so pa molčali in jeden je zaklical: „Nikoli!" Socialna demokracija in liberal-stvo sta si lahko v svesti, da šentgothard-skega hriba ne bosta prelezla.
Javni shodi. Včeraj se je vršilo pet javnih shodov. O shodih v Ribnici in Št. Gothardu poročamo na drugem mestu. V S t. R u p e r t u pa sta govorila drž. poslanca Povše in Venca j z o državnem zboru tsr raznih gospodarskih in političnih vprašanjih. Shod, ki je bil mnogobrojno obiskan, se je izvršil v lepem redu, dasi je, kakor se čuje, grol Barbo hotel nekaj mešati. — V P o 1 š n i k u je poročal drž. poslanec dr. Žitnik. Shoda se je udeležilo lepo število volivcev. — V Dobrunjah je priredilo shod »Slov. kat delavsko društvo«. Udeležilo se je shoda do 200 poslušavcev, ki so z zanimanjem sledili razpravam delavskega tajnika Gostinčarja o zadružnem gibanju in političnih razmerah, tov. Briclja o soc. dem. in tovariša Moškerca.
Imenovanje. Trgovinski minister baron Gall, poljedelski minister baron Gio-vanelli in minister za Galicijo dr. Pie-tak so imenovani tajnimi svetniki.
Glavo je s sabljo presekal — tako se nam poroča —• preteklo soboto neki
stotnik 7. pešpolka rezervistu svoje kompa-nije. V silni vročini so se vračali vojaki z manevra proti Uncu, kjer sta nastanjena dva bataljona omenjenega polka (dva sta na Rakeku). Dotični rezervist je pil na potu vodo, in v trenutku, ko so je nagnil proti korcu, ki mu ga je podala neka dobra žena, je bil nad njim stotnik, ki mu je zadal rano najprej v prsi, potem pa še čez glavo, da se je siromak takoj ves krvav zgrudil na tla ter v malo trenutkih izdihnil dušo. Prebivalstvo je silno razburjeno. Rezervist je bil — kakor čujemo — od svojega korporala dobil dovoljenje, da sme piti. Zapustil je ženo in tri otročiče. — Na vsak način mora stvar priti o svojem času pred delegacije
Brezmejno zlobnost je pokazal „S1. Narod" v svoji sobotni številki. Pod zaglav jem „kdor hoče svetnike jesti" priobčuje po »Ostd. Rundschau" gorostasno laž, da vodstvo jezuvitskega samostana v Krakovu prodaja svetniške podobice s škofijskim dovoljenjem, katere v veliki množini povžije nevedno ljudstvo, da se s tem reši telesne in tudi duševne lakote in je zavarovano pred vsako nezgodo, samostan si pa s tem polni žepe. To laž priobčuje »resnicoljubni" »Narod" potem, ko je dunajska »Reichspost" že objavila avtentično pojasnilo samostanskega vodstva, da je vsa storija „Ostd. Rundschau* od konca do kraja podla laž. Mej ondotnim prebivalstvom je razširjena ta praznoverska navada, a zanesle so jo protestanške in židovske tvrdke, katero pa jezuvitje zatirajo z vsemi mogočimi sredstvi Ravno nasprotno je torej resnica in vendar podaje »Narod" svojim vernim čitateljem tako gorostasno laž.
Okr. šol. nadzornika gosp. prof. Levca je zadel hud udarec. V letovišču v Podbrezju na Gorenjskem umrl mu je včeraj vsled vnetja možganske mrene nade-polni sin Leon, dijak II. gimn, razreda. Naše iskreno sožalje !
Zaprisežen sodnijski kemik. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani je gosp. dr. Kra-mer-ja, ravnatelja kmetijsko kemičnega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani, kot stalnega zvedenca za sodnijske kemične pre iskave poverilo in zapriseglo.
Vojaške vaje so se v soboto pričele v ljubljanski okolici. Udeležujejo se jih brambovski polki št. 3, 4 in 5, topničarski polk, dva huzarska eskadrona in oddelek ulancev. Vsa divizija šteje dva generala, 360 častnikov, nad 6000 mož in 580 konj. V sredo odpotuje divizija na Notranjsko. Danes ob Vs5. uri zjutraj odrinil je štajerski polk kot sovražnik proti Dobrovi in Horjulu, nasprotna stranka iz koroško kranjskega in primorskega polka odrinila je tudi rano proti Št. Vidu, od koder se je pomikala proti Dobrovi. Blizu Dobrove trčili ste nasprotni stranki skupaj in vnel se je zanimiv boj, ki se ni odločil. Streli artilerije so se slišali celo v Ljubljano. Veliko ljubljanske gospode se je peljalo v kočijah gledat manever.
Ljubljanske novice. Umrla je danes zjutraj gostilničarka pri Kerčonu na Tr žaški cesti gospa Marija Bizjak. N. v m. p.! Včeraj pa je umrla gospa Jakobina U n -ger rojena Sehober. — Are to vali so v Donavvitzu Janeza P e t e r 1 i n a, ker ni prišel k vojaškim vajam 17. pešpolka. — Novemu dež. dvorcu so pričeli graditi streho. — S polžem konkurira mestni stavbinaki urad pri delu kanala na Rade-ckega cesti. Ondi je že 6 tednov odkopan kanal! — Nova kreditna banka pričela je danes svoje delovanje v Grobelnikovi hiši. — Konj se je s p 1 a š i 1 izvoščeku Ivanu Maroutu. Konj je mej dirom padel in si zlomil nogo. Josipu Rogerju, hlapcu pri Cešnovarju, splašil se je konj pred mitnico na Dunajski cesti ter letel proti Dalmatinovim ulicam, kjer so konja ustavili. Mej potom zgubil je raz voza dva oljnata soda. — Obleko ukral je v goatilni pri Lovrencu Češnovarju natakarici Heleni Brvar neznan tat. Natakarici je dala spravit dotično modro žensko obleko in črno jopo služkinja Marija Kolar iz Semiča. — Pošten najditelj. Anton Vabra, krojaški vajenec, našel je pismo, v katerem sta bila dva stotaka. Izgubil jih je zidarski mojster Valentin Accetto. — Okraden i z v o š č e k. Matevžu Ravniharju, izvoščeku, ukradel je neki tat rujav havelok vreden 10 Kron. — Velik strah napravil jo pes Karola Žu-žcka Ivarolu Azleju in njegovemu Sletnemu
Binu, katera je pes napadel. — Najdena je bicikljiška številka 185 rumena. — Neprevidna vožnja. Štefan Jerše in F. Turk ml. sta vsled nagle in neprevidne vožnje na sv. Petra cesti trčila skupaj z vozovi. Vozova sta se poškodovala. Včeraj pa sta krepko trčila skupaj na Jurčičevem trgu Josip Tensehert, uradnik v Vevčah, in Gašper Alfons. Trgovski uslužbenec pri Jebačinu Albin Novak je tako nerodno priletel včeraj z bicikljem na Bledu v neko ograjo, da se je močno poškodoval na roki. — Poškodovala sta se močno na roki Streker Fran, tesar pri Zakotniku, in Rusijan Rudolf, pri Tonniesu. — Brlog ljubljanskih barab je zasledila ljublj. policija ob večni poti, ki pelje v Šiško. Do luknje so vodile »kozje steze« ter je bilo skrivališče vse zakrito z bršlinom. Včeraj je naredilo orož-ništvo lov in je bilo v brlogu šest barab. Orožništvo je prijelo dve ženski in jednega moža, dve ženski in jeden baraba so ušli. V brlogu so našli tudi zapisnik obiskovalcev brloga, ki so gojili »svobodno ljubezen«. Rodil je tja tudi neki ljubljanski brivski pomočnik. — Povozil je z bicikljem Franc Falatto Ivana Strecker, ki jo nesel ravno domov liter vina, kateri se je razlil po trotoarju. — Spanje mitničarskega paznika. Danes po noči je mitničarski paznik v Kolodvorskih ulicah zaspal v svoji utici. Neki šaljivec je pograbil klop poleg utice in jo vrgel na bližnji vrt. Paznik je naredil, ko se je zbudil, velik kraval ter je dolžil ljubljanske ponočnjake, da so mu klop ukradli.
Bankovci po 20 kron pridejo v promet mej 15. in 20. septembrom.
Rodovitno drevo. Na vrtu gosp. dr. Suyerja ob Resljevi cesti je pred tremi leti zasajeno šibko hruškovo drevesce. Koj drugo leto je rodilo 27 debelih hrušek, letos pa jih ima 54. Da se vejice z gručami zaroda ne odčesnejo, privezane so na količe.
»Heil den Deutschen in Weissen-fels«, tako patetično vzklika — kakor se nam piše iz Celovca — uradna »Celovčanka«. Poroča z navdušenjem, da je napravil god-beni klub v Trbižu izlet v Belopeč, da je bilo tam zelo veselo in da so se zbrali »gut deutsche Manner zu einer frohlichen Tafel-runde«. V uradnem listu se bere taka proslava »dobro (?) nemških« mož posebno lepo. Kako se je neki kazala ta posebna in uradno potrjena nemška »dobrota« ? Ali v petju, ali v pitju, in kdo je tisto »dobroto« preiskoval, da je bila tudi — pristna, in nemštvo ne prisiljeno — ponarejeno ?!
Nove znamke za plačevanje šolnino na srednjih šolah. Z novim šolskim letom se uvedejo nove znamke za plačevanje šolnine, in sicer po 5 K v rujavi, po 10 K v zeleni in po 20 K v modri barvi.
v
Široke so 52 mm., visoke 30 mm. Ako bi kdo imel še stare znamke, jih še lahko porabi za prvo polulttje prihodnjega šolskega leta, od 1. januvarija 1901 naprej pa se bo moral vsakdo posluževati novih znamk.
Srečolov priredi letos gasilno društvo v Stari Loki.
Obesil se je včeraj v Korenitki na Dolenjskem posetnik Gorjanec radi prepira z ženo.
Gorenjske novice. Gasilno društvo v Kamniku se razpusti. — Spominsko ploščo Prešernu, ki bode 16. septembra odkrita v Kranju na hiši, v kateri je Prešeren umrl, izdelal je domači kamnoseški mojster R. Jeglič. — Utonila je v Bistrici petletna Marija Mahnič, doma iz Domžal, ko je šla s svojo materjo čez neko brv.
Gibanje koroških Slovencev. Ka toliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi na angeljsko nedeljo dne 2. septembra 1900 ob 3. uri popoludne shod na vrtu nove hiše gosp. Pro sekarja v Kotmarivasi. Na dnevnem redu so: poročilo gospoda državnega posl. Lam-berta Einspielerja in gospoda deželnega poslanca Fr. Grafenauerja. Dalje govori o političnem položaju ter o narodnih, gospodar akih in šolskih potrebah ljudstva. Po shodu bode Slomšekova slavnost. Sodelovali bodo kotmirski pevci. — Slovenci, pridite v prav obilnem številu na važni shod in lepo Slomšekovo slavnost!
Umor in samomor v Celju. Iz Celja se nam poroča: Včeraj (v nedeljo) popoldan so našli obiskovalci Miklavškega hriba pri tako imenovani Pelletovi vili v Lisčah
dvoje mrtvih trupel v že trohnečem stanju. V mrtvecih, katera ata oba prestreljena, so agnoscirali jurista Franca Rakusch, brata celjskega podžupana, in učiteljico nemškega šolskega vrtca, gdč. J. Kopp. Iz razmer soditi se je tu dovršil umor in samomor, kateremu vzrok je najbrže nesrečna ljubezen. Franc Rakusch je prej že večkrat bolehal na umu in je živel zaradi tega v domačem priporu. V zadnjem času je bil nekoliko boljši in ga je bilo mnogo videti z umorjeno Kopp občevati. Oče umorjene, umirovljen major, ni hotel privoliti zaradi duševnega stanja RakUschevega v zakonsko zvezo, in to je gnalo nesrečna v smrt. Sodi se, da se je umor oziroma samomor dogodil že v petek zvečer, ker so oba šo v petek popoldan videli. Nekateri menijo, da je tu umor in samomor, da je namreč Rakusch najprej ustrelil Kopp, potem pa še sebe. To sodijo iz tega, ker se je našel samo jeden revolver. Drugi pa, ki pravijo, da Rakuscha dobro poznajo, mislijo, da je najprej ona nase sprožila, potem pa istotako on na-ae. Mokre noči in vroči dnevi so pospešili prh-nenje in se je daleč na okoli razširjal duh po gnjilobi.
Shod tržaških Slovencev bode dne
2. septembra na vrtu šole pri sv. Jakobu, ob neugodnem vremenu v novi telovadnici tržaškega sokola. Na dnevnem redu bode šolsko vprašanje in ljudsko štetje. Ob tej priliki ne moremo si kaj, da bi znanega Etbina Kristana ne prosili, naj nam o priliki pove, zakaj je socijalna demokracija v Trstu tako hitro pustila pasti v vodo naznanjeno akcijo za zatirano slovensko šolstvo v Trstu. Ali se internacijonalizem socijalne demokracije še vedno skrije, kadar poropotajo — židje ?
Primorske novice. Na državni višji realki v Gorici je s početkom šolskega leta 1900/01 razpisano mesto učitelja za risanje s slobodno roko. Prošnje je vložiti do 10. septembra na deželnem šolskem svetu za Goriško in Gradiščansko v Trstu. — Trgovinski kapitan Nikolaj G. Zor je imenovan pravim učiteljem na pomorski šoli v Dubrovniku. — Cesar je potrdil zakon za Istro, s katerim se določuje, kako je urediti reko Rašo in izsušiti Cepiško jezero. Proračunjeni stroški bodo znašali največ 240.000 kron, katerih polovico plača država, polovico pa dežela. — Zgradba novega poslopja c. kr. okrožnega sodišča v Gorici dospela je sedaj do strehe. — Utonil je v Soči 131etni fantič Rudolf Plesničar. — V Gradišču ob Soči je 31etni Valentin Marega prevrnil nase kotel vrele vode. Deček je vsled opeklin umrl.
Zlata knjiga društva »Šolski Dom" v Gorici je ravnokar izšla. Iz nje posnemamo : Cisto imetje je znašalo koncem 1. 1898 22.785 gld., koncem I. 1899 pa 257.159 gld. 59 kr. Vseh učencev, ki so obiskovali v minulem letu zavode »Šolskega Doma« je bilo 1007. Te številke pričajo, da »Šolski Dom« nikakor ne nazaduje, marveč da napreduje, ker je predsedništvo v pravih rokah, v rokah moža, ki ima zaupanje ogromne večine goriških Slovencev na svoji strani, v poštenih, nesebičnih rokah dr. A. Gregorčiča.
Premembe v učitelj stvu na Goriškem. Nadučitelj v Devinu g. Albert Ko-mač je imenovan vadničnim učiteljem v Gorici. G. Henrik Leban, doslej učitelj v Oze-ljanu, pride za učitelja na pripravnico na Proseku. G, Križman France, doslej učitelj v Levpi, pride za druzega učitelja v Rihen-berg. G. Vizintin Rudolf gre iz Kronberga v Renče — a na njegovo mesto pride g. Rajmund Fajgelj. Na novo ustanovljeno pripravnico v Podgoro pa pride g. Justin, doslej učitelj v Šempetru. — Stalno sta nameščena Ernest Širca v Podgori in Jožef Vidor v Ločniku, def. učitelj iz Plavi Franz Golja pride v Levpo-Zavrh, Ivan Vuga iz Rihemberga pride v Cerovo, Franc Merljak iz Dornberga pride v Plave, Anton Kuntin iz Batuj pride za potov, učitelja v Št. Maver-Podsabotin, Maks Kuntih iz Kala v Kviško, Urh Pavlica iz RenČ v Bukovico; izprašani učiteljski kandidati: Jožef Erzetič pride v Kal, Rihard Orel v Dornberg, Marija Baje v Ri-hemberg, Klementina Lavrenčič v Batuje, Frančiška Čopič v Ročinj in učiteljica Ana Jug iz Čepovana v Vrtojbo.
Vlak raztrgal na kosce jc v C!©-velandu v Ameriki našega rojaka Janeza
Čelešnika, doma iz bevške fare pri Vrhniki.
Na grobu matere ustrelil se je na
tržaškem pokopališču 251etni Richard Valle. Težko ranjenega so spravili v bolnico.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 27. avgusta. Obravnave mej dr. pl. Korberjem in voditelji strank se prično še ta teden. Voditelji posameznih levičarskih strank vzemo dogovore samo „ad referendum", da potem de-finitivno sklepa zbor načelnikov.
Dunaj, 27. avgusta. (C. B.) Bolgarski knez je dospel zjutraj iz Zeli am See in se kmalu potem odpeljal na 0g6i skt).
r Gradec, 27. avgusta. Ravnatelj juž. železnice, ces. svetnik Wunderbaldinger, je"WtVčrl' pr*" "VMomr r Mim> tn • utonil.
Praga, 27. avgusta. V Kovdnici je bilo včeraj zbranih do 30.000 oseb. Na shodu so govorili zastopniki raznih čeških strank. Vsprejeta je bila resolucija. v kateri zborovalci protestujejo proti vladnemu jezikovnemu načrtu in zahtevajo splošno, direktno in tajno volilno pravico. Bili pa so koncem shoda izgredi, ker je vladni zastopnik prepovedal neko zastavo.
Cblum, 27. avgusta. Tu se bode vršil prihodnjo nedeljo tabor čeških žena.
Zagreb, 27. avgusta. Pričela se je agitacija, da se v proslavo Strossmayer-jevega škofovskega jubileja osnuje do-brotvorni zaklad za slepce.
Grlasgow, 27. avgusta. Na postaji Anderson-Cross je trčil v soboto ponoči vlak ob drug vlak, ki je stal na postaji. Štirje vozovi poslednjega vlaka so razbiti, 24 oseb ranjenih.
Petrograd, 27. avgusta. Car Nikolaj je vsprejel včeraj v avdijenci poslanika južno-afriških republik dr. Leydsa.
London, 27. avg. Lord Roberts brzojavlja iz Wondersfonteina 24. t. m.: General Pole - Carew je zasedel mesto Belfast, ne da bi zadel ob sovražnika, ki se je nahajal na bolmih mej Belfa-stom in Dalmanutho. Čete generala Bul-lerja se nahajajo zahodno od Machado-dorpa, Frenchove na vzhodni strani. Buller se ie zapletel včeraj v silen boj z Buri, ki so nameravali zajeti njegovo konjenico. Angleški topovi so preprečili nakano. Vsled nesporazumljenja (!) sta se pa ločili dve stotniji od glavne armade. Buri so ju zajeli ter imata velike izgube. Padlo je 12 mož in 1 častnik, 4 častniki in 57 mož je ranjenih, 33 mož se pogreša.
Vojska na Kitajskem.
Bruselj, 27. avg. Neki tukajšnji list poroča, da je zavetišče kitajskega dvora v Peterburgu. Kakor se zatrjuje, hočejo Rusija. Nemčija in Francija brez Anglije dobiti posebne koncesije.
Berolin, 27. avgusta, iz Tientsina se z dne 22. t. m. javlja: Japonske čete stražijo obkop notranjega dela prepovedanega Pekina, v cesarsko palačo pa še niso prodrle, ker pričakujejo poročil iz Tokia. Princ King in Wang-venskoo sta skrita v Pekinu.
London, 27. avg. Iz Šangaja poročajo 24. t. m.: Japonci so došli ce-sarico-vdovo in nje dvor 80 milj jugozahodno od Pekina. Cesar Kvvang-Sii se je takoj podal zasledovalcem.
London, 27. avgusta. (C. B.) „Ti-mes" poročajo iz Shanghaja: Li-Hung-Cang je prejel brzojavko japonskega zunanjega ministra, ki izjavlja, da se mirovna pogajanja ne morejo pričeti, dokler Kina ne imenuje pooblaščencev in jih velesile ne potrdijo. Minister predlaga, naj Kina imenuje podkralja pokrajin Wu Shang in Nankin kot sveto-valca Li - Hung - Oangova. Japonci so voljni pospešiti mirovna pogajanja, ako Kina obžaluje storjeno krivico ia ponudi popolno odškodnino.
Zaročenca.
(I prcmessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
»Pojdi spat! Kaj tu čepiš kakor psiček? Ali si že videla, da se je kdo branil ugod-nostij, če se mu ponujajo?"
»Ne, ne, pustite me!"
„Pa bodi tam! Jaz ti pustim dovolj prostora. Vležem se na rob radi tebe. Če hočeš na posteljo, le pridi! Spomni se, da sem te dovolj prosila." Nato zleze pod odejo. Vse molči.
Lucia čepi nepremično v kotičku kakor klopčič; kolena ima privzdignjena, roke naslonjene na kolena, glavo pa uprto ob roke. Ni spala, ni bdela; v diru so si sledile in zmedeno so se menjavale misli, strahovi. Ko se še pri zavednosti spomni natanko, koliko groznega je videla in prenesla oni dan, uda se žalostno temnemu in strašnemu zamotanemu položaju. Precej nat6 pa se ji duh pogrezne še v temnejše globine in se bori proti čudnim prikaznim in strahovom. Nekoliko časa obstane v tem groznem položaju, naposled od truda in otožnosti omagajo udje, stegne se po tleh in leži, kakor bi spala. A namah jo prebudi neki notranji glas in se skuša povsem zdramiti, zbrati svoje misli in pogledati, kje je in zakaj, kako je tu. Vleče na ušesa in čuje počasno hripavo starkino smrčanje.
Odpre oči in vidi medlo lučico, ki se prikaže, pa zopet izgine. Bila je leščrba, ki je ugaševala, tresoče se posvetila, pa zopet izginila kakor val, ki buta ob obrežje. Ker je vselej obsvetila predmete, predno pa so se dali razločiti, zopet izginila, vrstile so se pred očmi druga za drugo motne prikazni. A vtisi s prejšnjega dne ji pomagajo, da natanko razloči, kar le površno vidi z očmi. Ubožica se vzbudi in spozna svojo ječo. Vsi spomini groznega preteklega dne, cela strašna bodočnost se odpre pred njo. Plaši jo zopet nov mir po tolikih viharjih, ta navidezni počitek, ta samota.
Tako jo prevladajo te misli da si želi smrti. Tedaj se spomni, da še zna moliti, nova nada se ob jednem vzbudi v njenem srcu. Lucia vzame molek in začne moliti rožni venec. Počasi vre molitev izmej tresočih se ustnic, srce se zopet nekoliko potolaži. Namah ji šine v glavo druga misel, da bi bila namreč njena molitev bolj izdatna in preje uslišana, če v tej samoti Bogu kaj žrtvuje. Spomni se svojega najdražjega zaklada. V onem trenotku je njeno srce samč trepetalo od strahu in koprnelo od želje po svobodi. Takoj sklene nekaj žrtvovati Bogu. Vstane in poklekne, prekriža na prsih roke, od katerih visi molek, pogleda proti nebu in reče: „0 sveta Devica! Tolikokrat sem se ti že priporočila, tolikokrat si me že potolažila! Toliko si prestala, pa si sedaj tako slavna in si naredila take čudeže za stiskane revčke! Ti mi pomagaj!
Reši me iz te nevarnosti, pripelji me do moje matere, o Mati božja. Obljubim, da ostanem devica; na onega ubozega Renzo pozabim za večno. Le tvoja hočem biti."
Potem povesi glavo, dene molek okrog vratu kot znak posvečenja in nebeške zaščite, kot orožje nove svete vojske, kateri se je pridružila Nato se vsede na tla, duh se ji pomiri in zaupnost se ji povrne. Pride ji na misel besedica ,jutri', katero je izrekel neznani mogotec in v ti besedi čuti obljubo rešitve. Njena po teh bojih utrujena glava se nekoliko umiri pri teh mislih. Naposled proti jutru Lucia sladko in trdo zaspi z imenom svoje zaščitnice na jeziku.
(Dalje prih.)
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306 2 m. srednji zračni Mak 736-0 mm.
J	Oas opu-ioranja	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Olzijo	! VotrOTi	Nebo	_ M S e . •p o B ce fi "9 S
2o| 1. t.vw<5 | 735 1 i 19 O | hrezv. [del onlač.						0-0
261 T-IjuU-|2. popol.		735 6 735-1	16 1 28 4	brezv. pol oblač. sr. zali. del. oblač.		
20j 9 zve«. | 736-3			200	"I. jug	jasno |	00
27	7. zjutr. 2. popol.	736-0 735-2	159 27.2	sl. jzah. sr. zah	jas.no | pol oblač |	
Srednja temperatura sobote 21-2°, normale: 17-8°. Srednja temperatura nedelje 21o", normale: 17'70.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 19. do dnč 25. avgusta.
		K.	h		K	j"h
Goveje meso 1. v.	kg	1	28	Pšenif na moka 100 kg	■iS	
» » II. »	»	1	12	Koruzna » » »	19	_
» III. »	»	—	96	Ajdova » . »	36	—
Telečje meso	>	1	20	Fižol, liter ....	_	16
Prašičje > sveže	>	1	40	Grah,.....	-	20
» » prek.	>	1	40	Leča, » . . . .	_	24
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, > ... .	_	22
Maslo . . . .	>	2	—	Ričet, »....	_	22
Surovo maslo . .	»	1	90	Pšenica . . 100 kg	16	_
Mast prašičja . .	>	1 40		Rž . . . » .	14	__
Slanina sveža	>	1 H6		Ječmen . . » »	13	_
» prekajeua	»	1	44	Oves ... » »	12	_
Salo.....	»	1	20	Ajda ... » »	19	_
Jajce, jedno . .		—	6	Proso, belo, > >	17	_
Mleko, liter . .		—	16	navadno » »	14	_
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . . » »	14	40
» kisla .	€	—	80	Krorrioii » »	5	_
Med ......	kg	—	—	Drva, trda , m3	7	_
Piščanec . . .		1	20	» mehka, »	6	_
		—	45	Seno, 100 kg . .	O	20
		1	60	Slama, » » . .	3	60
Zajtc . . . .		-	—	Stelja, » » . .	—	—
priporofia raznovrstne
vizitiiice
po nizki ceni.
758 1 — 1
Ferdinand Unger, c. kr. finančnega ravnateljstva kancelist, javlja v svojem in v imenu svojega tasta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, odnosno hčere, gospe
Jakobine Unger roj. Schober
ki je po dolgem, jako težkem trpljenju, pre-videna s svetotajstvi za umirajoče, danes, dne 26. avgusta, ob 4. uri popoldne, v 36. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala.
Truplo drage pokojnice se bode v torek, dnč 28. avgusta, ob 5. uri popoldne v hiši žalosti na Kongresnem trgu štev. 4 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu pokopalo v rodbinski rakvi.
Svete zadušne maše se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dnž 26. avgusta 1900.
Potrtega srca naznanjava svojim sorodnikom ter vsem sočutnim znancem in prijateljem prežalostno novico, da je naju pre-, dragi sin
Leon Leveč
abs. učenec II. b) razreda na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani
po kratki, a budi bolezni v 12. letu svojega mladega življenja, prejemši sv. zakramente za umirajoče, dne 26. vel. sipuna 1900 ob '/a 10. uri m rno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnega, ki ga priporočava vsem znancem v pobožno molitev in prijazen spomin, bo v torek, dnč 28. t. m., ob 10. uri dopoldne v Podbrezjah od Francki na župno pokopališče
Sv. maša za dušo rajnega se bo darovala v župm cerkvi v Podbrezjah.
n. i. p.
Podbrezje na Gorenjskem, dne 26. vel. srpana 1900.
Frančišek in Pavla Leveč.
Namesto vsakega drugega naznanila.
Najboljše Čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor vlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dob va se pri tvrdki BRATA EBERI. v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proli povzetju. 227 6 11—4
V najem sc odda takoj
prodajalna,
pripravna za vsako trgovino, na dobro ob-iskovanem kraju ob državni cesti v Idriji, s stanovanjem ali brez stanovanja.
Več se izve pri lastniku Franc Didič-u v Idri i.	74,5 3_2
Ivan Jax v Ljubljani
Dunajska cesta št. 17
priporoča po jako znižanih cenah
Dtirkopp-Diana,™ Schladitz-eva kolesa
katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku.
Ceniki sc pošiljajo na željo zastonj in poštnine prost«.
| Mizarska zadruga |
v Št. Vidu pri Ljubljani %
^K se toplo priporoča prečastiti duhovščini in & ^ vsemu p. n. občinstvu v naročitev razuovrstne ^
* hišne oprave
kakor tudi druge oprave, temne in likane, ^V ^	poljubno po želji izvršene.	^
W Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po-ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po JlS, W	nizkih cenah.	^
^ V prav obilno naročitev se priporoča
&	J. Arhar,
^ 759 1	načelnik.	^
I > n n a j § k a borz a.
Dnč 27. avgusta.
Skapni državni dolg v notah ... . .
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renta 4'/0, 200 kron . .
Ogerska ziata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ...".....
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl veli
97-65 9730 117 05 97-70 115 — 90-60 1703 — 656-— 242-25 118-25
20 mart........ .... 23-66
20 frankov (napoleondor)....... 19 30
Italijanski bankovci.........90-55
C. kr. cekini............ 11-40
Dnč 25. avgusta.
3-2°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	171 —
6°/o državne srečke 1. 1860, luO gld. . .	160--
Driavne srečke 1. 1864, 100 gid. . . .	193- — 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 94 45
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......139'25
Dunavske vravnavne srečke buL	250-50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. .....
106-— 94-20 419'— 321 '50 119-75 99-50 384 -35:)--42-25 20-75 1280 63-
Salmove srečke, 40 gld........170 —
St. Gen6is srečke, 40 gld........188'—
Waldsteinove srečke, 20 gld..............— —
Ljubljanske srečke....................46 "jO
Akcije anglo-avstrijske banke, 201 gld." . .	276-50
Akcijo Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. it. v. .	6110- —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........795 —
Akcije južne železnice, 200 gid sr.....109-75
Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 153,—
Montanska družba avstr. plan............452 —
Trboveljska premogaraka družba, 70 gld.	454 —
Papirnih rubljev 100 ..................255'37
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M E K C U
66
L, WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelyasse 2.
HMl~ Pojasnila "2DS» v vseh gospodarskih in finančnih »tvar»ft,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti <0JT naloženih p! n vnto. 'K®