tV>$tnina plačana ▼ gotovini. Leto LXVUI., št. 111 Ljubljana, četrtek 16. maja 1*35 Ceaa Din 1.- izhaja vsaK dan popoldne izvzemal nedelje tu vrst a Din 2... do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Dtn 3.-. vrsta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, tnseratnl dave* posebej. — velja mesečno v Jug-oelaviji Din 12.-, za inozemstvo Dtn 25.-. do 30 petit tnaeratl petit Narode Italija in Abesinija Pariz, 16. maja. r. Kljub temu, da je glavna pozornost francoske politične javnosti usmerjena na Lavalove razgovore v Moskvi, posvečajo vendarle posebno pozornost razvoju odnošajev med Italijo in Abesinjo, ki postajajo z vsakim dnem bolj napeti. Po zadnjih nastopih Musso-linija in po pisanju italijanskega tiska izgleda, da je vojna med Italijo in Abesi-nijo neizogibna. Ukrepi, ki jih je v tem pogledu izdala Italija, so šli tako daleč, da ne more več nazaj. Abesinski cesar Italijanska javnost, ki dolgo ni bila poučena o pravem stanju stvari in je šele v zadnjih dneh iz tiska in izjav fašističnih voditeljev izvedela o položaju, je silno razburjena. Italija vedno bolj očito obtožuje razne tuje države, češ da oborožujejo Abesinijo in jo hujskajo proti Italiji. Dokler pa se je govorilo samo o Španiji, švedski in Nemčiji, so biH italijanski protesti ogorčeni, čim pa se je sedaj začelo govoriti tudi o Angliji ter o tem, da Abesinija ne dobiva orožja samo po dolgi poti preko Egipta, nego tudi preko francoske luke v Džibutiji, ki ima železniško zvezo z Addis Abebo, so protesti precej utihnili in Italija je docela izpremenila ton svojih izjav in napadov. Sedaj ni več protestov, marveč samo še apeli na vest in solidarnost, a ne v naj-zadnji meri na prijateljstvo. Ni dvoma, da te okolnosti zelo otez-kočajo položaj Italije. Z Abesinijo bi kmalu obračunala, ako bi bila Abesinija osamljena. Sama nima vojne industrije in bi bila tako rekoč brez orožja ter igrača za dobro opremljeno italijansko vojsko, zasesti abesinsko ozemlje. Toda trgovina z orožjem in vojnim materialom sploh ni zabranjena, niti po paktu Društva narodov. Omejitve veljajo le za države, ki so bile v svetovni vojni premagane. Abesinija pa ne spada med te države in sme zatorej svobodno kupovati in prevažati orožje. Sedaj tudi Italija polagoma u videva, kako neugodno je, ker nima Društvo narodov strožjih določb v pogledu trgovine z orožjem, kar se je že tolikokrat predlagalo, a je bilo baš zaradi italijanskega odpora odklonjeno. V sedanji splošni gospodarski krizi pač Italija ne more mnogo računati na posebne obzire in na sentimentalnost. Vsakdo prodaja, kar more. Priznati se mora, da je sedaj Italija v mnogo težjem položaju, nego je Abesinija. Oddaljenost, klima, stroški, vse to govori v korist Abesinje. Veliki uganka pa je razmerje moči. Za Italijo se dobro ve, koliko vojakov je poslala v vzhodno Afriko. Abesinja ima prilike, da to na licu mesta točno ugotovi. Drugače pa je z Abesinijo. Nihče točne ne ve, kako so oboroženi, koliko šteje njihova oborožena sila^ Ta razlika še bolj povečuje italijansko jezo zaradi podpore, ki jo dobiva Abesinja iz inozemstva, ki pa je vendarle take prirode, da Italija ne more ugovarjati, niti se sklicevati na kakršnekoli mednarodne določbe. Velesile so na delu, da preprečijo oborožen konflikt. Toda bližnja bodočnost bo pokazala, ali bodo v tem uspele. Anglija in Abesinija London. 16. maja. r. Usti poročajo, da je bil angleški poslanik v Rimu g. Doommond nujno poklican v London, da dobi nova navodila v zadevi italijan-sko-abesinskega spora. Do tega je prišlo po včerajšnjem dve uri trajajočem razgovoru zunanjega ministra Simona z italijanskim poslanikom v Londona Grandijem. Gre v prvi v roti za ski spor in za angleško prizadevanje, da bi se ta spor uredi na miren način. Angleška vlada je odločena tako v Kimu, kakor v Addis A bebi delati na to, da se prepreci oborožen konflikt. »Times« poudarjajo, da ne gre za formalno intervencijo, vendar pa imata Francija in Anglija že po paktu Društva narodov pravico, da se o taki zadevi posvetujeta z Italijo m ji dasta svoje nasvete. Angleška lekcija London, 16. maja. AA. Današnji »Tirnes« piše o italijansko-abeamskem sporu u omenja njegovo predzgodovi-no. List opozarja nato, da so bili na mejah angleških posestev Kenije, Ugande in Somalije pogosti spopadi med angleškimi patrolami in nepokornimi obmejnimi abesinskimi plemeni. Angleška vlada pa za te stvari ni dolžila abesin-ske vlade, še manj pa je zaradi tega pripravljala represalije največjega obsega. Angleška vlada se je vedno zavedala, da gre tu za čisto krajevne spore z napol divjimi plemeni, ki zanje abe-sinska vlada ne more odgovarjati. Mussolinijeva vlada, nadaljuje list, pa ni upoštevala teh krajevnih razmer. Last navaja Mussolinijev argument, da ne gre samo za ugled Italije, marveč za vso našo civilizacijo. »Times« ni tega mnenja. Po mnenju lista želi Italija popraviti ovoj poraz pri Adm, ki že polnih 40 let peče italijanske kolonijalne častnike m uradnike. List opozarja pel tej priliki, da se je Italija v pogodbi v troje iz leta 1896 izrecno obvezala spoštovati politični in teritorijalni status quo Abesinije. Prav tako po tej pogodbi Italija ne bi smela začeti nobene intervencije brez poprejšnjega dogovora z Britanijo in Francijo, ki sta to pogodbo sooodpisali. Kaj pravijo v Pariza Pariz, 16. maja. AA. Današnji pariški listi se mnogo bavi jo s sporom med Italijo in Abesinijo v zvezi z govorom, ki ga je imel Mussolini v senatu. Zanimivo je, da pariški listi ne trde več, da bo prišlo do kakšnega skupnega angle-ško-francosikega koraka v Rimu. Navzlic temu opozarjajo neki listi, ki so z vlado v tesnih zvezah, da bi kazalo pospešiti prijateljske razgovore med tremi zapadnoevropskimi državami o abesinskem vprašanju. »Ordre« smatra, da se mora Francija vzdržati vsakega nezaželjenega posredovalnega poizkusa. Tak poizkus, po mnenju lista, ne bi oblažili italijansko-abesinskega spora in bi vrhu tega povzročil novo nezaupanje in nesoglasje med Francijo in Italijo. Od takega ravnanja bi imela koristi samo Nemčija. Nauk občinskih volitev v Franciji i nedeljskih občinskih volitvah so komunisti < s pomočjo socialistov precejšen uspeh Pariz, 16. maja. AA. Pri nedeljsfcin oz-jah obcinefcin voMtvah so socialist? ili komunisti na već krajih Izzvali hude izgrede. V C:enadd (Gornja Garona) 90 bile tr: osebe hudo ranjene. V Moneutoi so eocia-Hstri in komunisti zaradi svojega volilnega poraza napad+i občinski doni in ga obie-pafi Predsednika občine in njegove uradnike »o osvobodili šele orožniki z redarji. Kdor jo ditaJ včerajšnje pariške liste, je imed vtis, kakor da je skrajna levica dobila pri nedeljskih ožjih volitvah ogromno večino. Komunisti bo res nekaj dosegli. Odslej bodo imeli večino v 91 občinah, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Pridobili so 42 občin, vseh pa je 868. V Parizu bodo imeli odslej S občinskih odborvi-kov izmed 90, doslej so imeli samo enega. Upoštevati je tudi treba, da so aa komu niste glasovali tudi socialisti povsod, lrjer so brin' prejfenjo nedeljo sJabsl kakor ko-nroiristi. če se uposte*va vse to, je jasno, da so vesti o njihovem uspehu pretirane. Upoštevati je treba končno tudi to, da »o komunisti in socialisti povsod nastopiti hren svojega revohic+onairnega programa m da so stopilo v borbo z geelom proti fašizmu ra aa (Jržavljaoske ?vobodčrne. V Marsoiiieu in Toukrosu je ostal pobožaj neizpremenjen. Lvon je dobil socialisti čoo, Bondeaux pa radikalno socialistično večino. Pomemben je rez okat volitev v Strasbourgu, kjer so nacionalni elementi zmagali nad avtonomisti in komunisti. Minister ki dolgoletni predsednik tyon-ske občine Herriot je bil včeraj vnovič izvoljen za občinskega odbornika. Gfode na izid včerajšnjih ožjih občinskih votttev ugotavljajo listi kot glavne značilnosti naslednje štiri točke: 1.) v pariškem občinskem odboru bo nadi v bodoče nacionalistična večina; 2.) komunisti so dosegH nove uspehe na periferiji Pariza: 3.) na deželi se razmerje med strankami ni bistveno izprememko; 4.) tendenca volilcev gre na skrajno desnico in na skrajno levico v škodo zmernih strank. Desničarski Tisti očitajo vladi, da ni nastopila zadosti odločno nasproti skrajni levici, listi skrajne levice pa vidijo uspeh v tem, da ni zmagal skrajni desničarski element. Volitve v Grčiji Atene, 16. maja. r. Predsednik blike je na predlog vlade podpisal dekret, s katerim se razpisujejo vofitve v parlament za 9. junij. Novi parlament se sestane k prve— zasedanja 1. julija. Te volitve bodo velike važnosti 2a nadaljnji razvoj notranje političnih prilik, ker bodo odločile, afi ostane Grčija republika afi pa se obnovi monarhija s povratkom bivše dinastije na Krški prestol. Stabilizacija valut London, 16. maja. AA. Reuter poroča iz \Vashingtona: Ameriški zunanji minister Hull je izjavil zastopnikom listov, da je treba govor finančnega ministra Mor-genthauja o valutnem vprašanju smatrati kot pogojno ponudbo vsem prizadetim državam za skupno delo na polju stabilizacije mednarodnih valutnih odnošajev. Ta ponudba po HuIlovom mnenju vsekakor zadošča za začetna uvodna pogajanja o tem vprašanju. Minister je pristavil, da je mogoče svetovno trgovino obnoviti le s stabilizacijo odnošajev med glavnimi valutami in z vzajemnimi tarifskhni popusti. Minister Hull pa je odklonil odgovor na vprašanje, ali so Zedkijene države severne Amerike tudi formalno stavile kak! tuji državi predlog glede pogajanj o -valutni stabilizaciji in ali je morda tak predlog stavila kaka druga država. Wa-shingtonu Velika tatvina v Parizu Parit, 16. maja. Med snočnjo vajo proti letalskim napadom, so tatovi izkoristili priliko v neko trgovino t zlatnino. Pokrali so nakita v vrednosti enega milijona frankov. Tafao skladišče orožja socialistov na Dunaju Dunaj. 16. maja. AA. Policija je odkrila tajno skladišče orožja. Med orožjem so bile tudi tri strojnice. 96 braostreikiih pušk z nad 5000 streti in drugo orožje. S tem v zvezi je pripela prvaka raspnscene socialistične vojaške organiaacije VVaneka. D o naj, 16. maja. AA. K poročilom o najdbi tajnega socialističnega skladišča orožja in streliva pristavljajo, da so orožje našli med kanalizacijskimi deli v 12. mestnem okraju pri velikem komoleksn občinskih stanovanj, imenovanem >Neu-mannshofc Okrog teh stanovanjskih hiš so se med februarskim socialističnim ustankom vrsiji hudi boji. Uradno objavljajo, da je policija odkrila tajno organizacijo napadalnih oddefkrv narodne socialistične stranke. Prijela je pet Članov organizacije, ki so 1. maja z-obcsHi kljukasti križ na zvoniku cerkve sv. Štefana Po daljši kazni jih bodo 00-slali v koncentracijsko taborišče Denain se ]e vrnil v Pariz Rim, 16. maja. r. Francoski zrakoplovni minister Denain, ki je vodil v Rimu pogajanju za sklenitev francosko-itaiijsjiskega letalskega pakta, je davi odpotoval is Rima. Na letališču so se poslovili od njega zastopniki italijanske vlade, in tekamib oblasti. Obtoženci v aferi Staviskega Pariz, 15. maja. AA. Danes so objavili seznam oseb. ki pridejo zaradi Staviskega pred porotno sodišče. Med temi so ga. Staviskv, narodna poslanca Garat in Bo-naure. bivši general Bardi de Fourtou. bivši ravnatelj lista >Volonte« Dubarrav in drugi. Razprava bo po vsej prihki šele oktobra. Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva So. — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' SL 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stzossmaverjeva unca 1, telefon st 60 uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ldtibijani st. 10.351. Laval zapustil Moskvo Odpotoval }e v Varšavo, odnosno Krakov, da se udeleži pogreba Pilsndskega Moskva, 16. maja. r. Francoski zunanji minister Pierre Laval je »noči ob 22.45 lokalnega to je 0.4$^rednjeevrop-skega časa zapustil Moskvo in odpotoval v Varšavo na pogreb maršala Pilsudske-ga. Enako svečano, kakor sprejem, je bilo tudi njegovo slovo v Moskvi. Kolodvor je bil okrašen s francoskimi in ruskimi zastavami, na peronu pa je bila postavljena častna četa z godbo, ki je ob prihodu Lavala zasvirala marseljezo in internacionalo. četa pa je izkazala Lavahn vojaške časti. Na kolodvoru so se poslovili od Lavala zunanji komisar Litvinov z drugimi visokimi dostojanstveniki sovjetskega režima ter oso bje francoskega poslaništva. Ko je vlak krenil, je Laval, stoječ pri oknu, zaklical: Naj živi francosko-rnsko prijateljstvo! Varšava, 16. maja. r. Laval prispe drevi v Varšavo, kjer bo ostal do petka, da se udeleži svečane zadušnice za maršala Pilsudskega, nato pa bo odpotoval v Krakov, kjer bo skupno z maršalom Petainom prisostvoval pogrebu kot zastopnik francoske vlade. Iz Krakova bo odpotoval v soboto zvečer in se bo v ponedeljek zjutraj vrnil v Pariz. Takoj po njegovem povratku se bo sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike k izredni seji, na kateri bo Laval poročal o svojih razgovorih v Varšavi in Moskvi. Komunike Moskva. Iti. maja. AA Tukajšnji di-piom&tski krogi smatrajo, da včerajšnji uradni komunike o L.a valovim obisku ne prinaša vseh bistvenih točk tega pomembnega političnega sestanka. Uradni koraunike a. pr. ne navaja dolgega razgovora med Lavakom in Stalinom. Zato so mnenja, da bo v primernem trenutku iz-sk) še nada'jnje sražbeno ali neslužbeno poročJic s podrobnimi podatki o moskovskem sestanku Najvažnejšo točko uradnega komunikeja .smatrajo tu v odstavku, ki poudara. da smatra sovjetska vlada politik^, ki jo vodi Francija za okrepitev *voje državne obrambe, za popolnoma pravilno Prav tako poudarjajo diplomatski krogi, da je Laval za svojih moskovskih razgovorov upoštevati želje in potrebe Poljske Gospodarski problemi Paril 16. maja. AA. Vo poročiHi -Petit Parisiena< kaže, da so r Moskvi uredili gospodarska vprašanja po že starem načrtu, tako da bodo nova sovjetska naročila io eovjetski kredtti v Franciji združeni z dehio Doranievo atarih carskih dolgov. Odmev v Franciji Pariz, 16. maja. AA. Današnji »Oeuvre< opozarja v svojem poročilu iz Moskve na izjavo, ki jo je dal Laval pred svojim odhodom iz Moskve. Francoski zunanji minister je namreč izjavil novinarjem, da je palet, ki ga je sklenila Francija, zapečatil francosko-sovjetsko prijateljstvo. List opo-parja v tej zvezi na Stalinovo izjavo, ki odobrava francosko obrambno politiko. Ta izjava je zaradi svoje jasnosti in odločnosti presenetila celo neke sovjetske kroge. Stalinova izjava bo važna tudi ta boAo^* stališče komunistov v mpadni Evropi, Tudi »Echo de Pariš« poudarja, da se je Stalin osebno eksponira!, da v zelo važnem vprašanju popravi dosedanje načelno stališče francoskih komunistov »Journal« pa je mnenja, da je Sovjetaka Rusija svojca* že sklenila sporazum s Francijo, v katerem se je Izrecno obveza La, da ne bo podpirala komunistične propagande v Franciji. Te svoje ubvci* pa le ni nikoli izpolnila. Podobno se izraza vMatmc, ki pravi, da je treba zdaj počakati, ali bo zadaj komunistična propaganda v Franciji prenenala. <5e tega ne bo. bo to nov dokaz sovjetske neiskrenosti. >Ami du Peuple« in >Quotkhen< sta selo rezervirana. >Ere Nouvellec se otuafia v svojem članku na francoske komuniste s vprašanjem, ali so razumeli Stalinov nasvet. Listi pišejo v zvezi z moskovskim obiskom o moči sovjetske vojake. >PetK Pa-risieu* trdi v tej zvezi, da ima Sovjetska Rusija 4000 vojaških letal. Glede zunanjepolitičnih uspehov moskovskega obiska pravi »Oeuvre«, da je treba zdaj počakati na stališče, ki ga bo zavrela Poljska in ali se bodo Izkazala pričakovanja, Id jih polagajo v varšavsko diplomatsko akciqo. Ni izključeno, da se bo Poljska zopet približala Parizu. »Petit Pari-sien« piše o istem vprašanju, da bosta prihodnje tedne Francija in Sovjetska Rusija storili vse, da pridobita Nemčijo za pristop k paktu za sevemovzhodno Evropo. Odmev v Londonu London, 16. maja. r. Londonski tisk je zaenkrat glede Lav al ovih razgovorov v Moskvi se zelo rezerviran in se omejuje zgolj na objavo komunikeja, ki je bil sinoči izdan istočasno v Moskvi in Parizu. »Times« in »Daily Telegraph« zaenkrat sploh ne zavzemata nikakega stališča. V političnih krogih pa priznavajo važnost francosko-ruskega zavezništva in smatrajo sklenjeni dogovor za važen prispevek k organizaciji miru in varnosti v Evropi. Posebno važnost polagajo na oni stavek v komunikeju, v katerem se izjavljata Francija in Rusija za sklenitev vzhodnega varnostnega odnosno nenapadalnega pakta brez obveznosti medsebojne pomoči. Taka formulacija bo po mnenju angleških političnih krogov omogočila nadaljevanje pogajanj z Nemčijo in Poljsko. »Daily Herald« smatra, da ie to najvažnejši stavek v komunikeju, ker pušča odprta vrata za obnovo pogajanj za organizacijo kolektivne varnosti. List napoveduje, da bodo pogajanja o tem in o zračnem paktu najvažnejši predmet diplomatskih razgovorov o priliki zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi. Čsl.-ruski pakt Pariz, 16. maja. r. »Ouevre« poroča, da se bodo pogajanja za sklenitev pakta med Češkoslovaško in Sovjetsko Rusijo nadaljevala in zaključila o priliki zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi, kjer bosta sklonjeni pakt obenem podpisala Litvinov hi dr. Bruca, Pastorji v koncentracijskili taboriščih London, 16. maja. AA. Iz Berlina poročajo: Včeraj eo aretirali še dva pastorja na Saškem, ki pripadata konfesionalni cerkvi. Doslei so spravili v koncentracijska taborišča 21 saškb pastorjev. Cesar Viljem hudo bolan Pariz, 16 maja č. Lista so objavili vest iz Doorna. da je bivši nemški cesar Viljem tt resno obolel. Velike poplave na Kitajskem gangfcaj, 16. maja AA. V pokrajini San-tung so nastale ogromne poplave. Po dosedanjih poročilih je utonilo 400 oseb, med temi tudi neki japonski inženjer. Smrt znamenitega astronoma Chicago, 15. maja. A A Tu ie preminul astronom svetovnega slovesa Edvin Frost, ki je nedavno izgubil vid, Frost je svoj-čas našel dotlej neznano nebeško telo ki »o aa poimenovali po njem. Obnova diplomatskih odnošajev med Rusijo m Madžarsko Budimpešta, 15. maja AA. Madžarska brzojavna agencija poroča, da je regent Horthy potrdil ustanovitev madžarskega poslaništva v Moskvi. Za poslanika je imenovan dosedanji poslanik v Ankari Arnot. v Ankaro pa pojde šef kabineta zunanjega ministra Mariass. Ustavni ptebiscK na Fitrpintti New York, 15. maja. AA. Iz ManiHe poročajo: Po dozdaj znanih izidih je plebiscit na Filipinskih otokih dal 536.557 glasov za novo ustavo. 11.08° glasov pa proti. V Londona zapadel sneg Pariz, 15. maja. AA. V angleški prestolnici in v severni Angliji je nastopilo hladno vreme. Ponekod je padal tudi Tudi v Parizu je temperatura močno la S noči je v francoski prestolnici vaio. Vremenska narjove«! Dtmajtfca opoldanska vremena*a napoved za petek: Žeto spremenljivo. c druge nepremagljive ovire, ki so zavrle gradbeno delavnost tako, da bodo začela naša solidna gradbena podjetja odjavi j a ti obrti, če se položaj smalu ne bo zboljSal. Nekaj takih primerov baje že imamo. Velik ded krivde na zastoj« v naši gradbeni delavnosti gre na račun prehude obremenitve novih hiš. Doki ar so bile nove hiše skozi 20 let davka proste, so ljti-nje radi investirali denar v nje, saj so bili brez skrbi, da se jim bo vsaj kolikor toliko obrestoval. Cim smo pa dobili davek tudi na nove hiše, najprej 6% in pozneje 12%, je začela gradbena stroka rapadno pešati. Mnogim posestmdkom novih hiš je bila postavljena vsa kalkulacija na glavo, ker so zidali hiše, ko je še veljaki določba, da so 20 let davka proste, pa so jun bih naenkrat izdatki tako občutno povišani, da ravnotežja z dohodki ni bilo več mogoče doseoi. Posledica je biia zadolžitev ali pa prodaja hiš, ki pa za nje na mnogo kupcev. Podeg tega moramo računati še z močno obremenjenim vadbenim materijalom, saj znaša pri cementu mestna ki državna trovšarina ter prometni in poslovni davek cetm 48%, torej skoraj polovico kupne cene, ki je seveda temu po- Za markacijo tih ulic Ljubljana, 16. maja. Avtokiuk v Ljubljani je že pred več leti zaprosil pri mestni občini za markacijo mestnih ulic, s čimer je bila miđljena vobča mankacija prciH>dmh in glavnih voznih smeri za tuje avtomobiliste. Dobra štiri leta je že poteklo, odkar se je sestala tudi mešana komisija, ki je določila že posamezna mesta ter besedilo za ta znamenja ter je bil lani tudi v mestni proračun vnesen potreben znesek za namestitev teh zares potrebnih znakov. Mešana komisija predstavnikov policije mestnega gradbenega urada in Avtokhiba je tako v vseh podrobnostih določila način takih markacij, navzlic temu pa se ni doslej v tem poj*kxiu nič ukrenilo. Občina je v zadnjih 10 letih pobrala od domačih in tujih avtomobil isto v okroglo 10 milijonov dinarjev, zato se je 6uSk>v. Narod« je prebiral že leta 1867, ko je še izhajal v Mariboru trikrat na teden in ga prebira od tedaj zvesto do danes. Bij pa je tudi naročnik drugih slovenskih revij, ki so bile tedanji namotirski dobi t m v očeh; seznanjal se je s pisatelji okoli Novic, Mladike, Zvona in drugih ter pridno sledil narodnostnim bojem izza njegove mladosti. Vse to ga je vzgojilo v krepkega, samozavestnega moža, odločne volje in neustrašenega. In kot tak je nastopal pozneje kot učitelj povsod, kamor ga je zanesel učiteljski poklic. Bil je poštenjak, ki mu je bilo tuje hinavstvo. Zato so ga tedanji nemški mogotci preganjati iz kraja v kraj in čakati je moral večkrat tudi po več mesecev na službo, prodno so ga milostno kje nastavili; bil je pač »verfassuoigsuintreu^, kot so ga označevali. Služboval je v Borovnici, Mu-ranou, Kapeli, Radečah pri Zidanem mostu, Mokronogu, Boštanju pri Sevnici itd., slednjič pa se mu je L 1901 vendar posrečilo dobiti učiteljsko mesto na III. deški mestni šoli v Ljubljani, in 1. 1911 vodit oljsko mesto na IV. deški mestni šoli, kjer je ostal do upokojitve L 1924. Tu je vodij tudi oddelek za manj nadarjeno deco, ki se je pozneje razvila v samostojno 6 razred n i co, ki je danes nastanjena na Grabnu. Kot tak je bil tudi član izpraševalne komisije za učitelje na pomožni šoli, bil pa je tudi do upokojikve zastopnik učiteljstva v mestnem šolskem svetu. Kot mož visoke inteligence se je poglabljal v vse znanstvene panoge, kot narodnjak pa se je predvsem zanimal za razvoj slovenske literature od prvih pocefckov do današnjih dni. Njegove bistre oči so zasledile vsak pojav tako na literarnem kot tudi narodno-p^litičnem polju. Z veliko razsodnostjo je vse premotrival, zato pu je postal odličen veŠčak v domovinoznan-stvu, česar mu ne odreka nihče, ki ga količkaj pozna. Kot prijatelj narave pa se je zaninial zlaeti še za botaniko. Nikdar ga nisi srečal v okolici adi na deželi brez botanične knjige, ki mu je bila najzvestejši spremljevalec na njegovih pohodih in še danes si preganja dolgčas v svoji sobi 3 temi knjigami, po katerih vedno brska, išče in ugotavlja. Le škoda, da pri svojem globokem znanju ni poprijel kedaj po peresu, koliko lepega in zar/:m i vega bi nam sporočil iz svojih doživljajev, ki so tako bogati, pa imajo tudi na rod no-kulturno vrednost. No, naslaja*: pa smo se njegovi ožji zj7 'ur: vsaj ob zanimivem pripovedovanju teh dogodkov tolikokrat v njegovi prijetni družbi, kjer s*> potekale ure kot mimrte, saj je bil nedosegljiv v pripovedovanju. Zato pa mu danes na njegov god in ob osemdesetletnici hvaležno kličemo in želimo, da bi ga ljubi Bog nam ohranil tako Čilega in zadovoljnega do skrajnih mej življenja. Janez Leveč, osemdeseti etnik, naj živi! CMD v Litiji Litija, 12. ma$a. Kakor madokatera narodno obrambna onganazaerja je Cirfl in Metodova družba vsidrana v 6rcih prebivalcev Ditnje. Saj je Srvel med nami doifeo vrsto let soustanovitelj OMTD notar Luka Svetec, ki je se-stavtl pred polstoletjem prva pravila pomembne Sorsko - obrambne družbe. Na^a OMD pa se lahko ponaša, da ima za častno precteednioo vdovo notarja Svetca in se gospa Terearja Sveteeva, čeprav že v visoki starosti, še vedno zanima za delo OMD. Litijska OMfD je med najmiarl^ivej-široi podeželskimi organizacijami in naše članstvo manifestira za njene ideje vsako leto, da v kar najlepšem številu oMfiČe drnržfMne veJtke abore. Predvoe r a jšnjim smo imeli pni nas lep večer, ki je dokazal, da še živi duh ustanoviteljev OMiD tudi v današnji gene-raefj: krepko. K občnemu zboru se je zbralo lepo število čAanov. da, celo več kakor v nefedanjth »dobrih« čas4h, kakor je omenil šaljivo znani nacijonatis-t in naš član dr. Ivan Rremrov. Občni zbor je otvorila v sokokski ei-tainiei zaslužna predt?od vndišču na Taboru, na kar krene po mestu sokolska povorka. V nedeljo 19. t m, ob 4. uri popoldne bo mladinska akademija n« Taboru. V povorki sodelujejo sokolsko odposlanstvo iz Prage, pripadniki (člani. Članice, moški in ženski naraščaj. rnoškn in ženska deca) vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev ter sokoieka konjenica. Za Rane, moški naraščaj, mo^o in žensko deco velja slavnostni kroj. za članice in žensk} nara-liaj pa slavnostni ali telovadni kroj. Kdor more naj pride v kroju tudi k članski in mladinski akademiji. Vabimo vas, da as teh prireditev in svečanosti udeležite in manileaturate omajoo sokolsko bratstvo. Pokažite čečko-sk>vaskim sokolskim gostom ia Prag« ponovno svojo sokolsko ljubezen m bratsko zvestobo. Zdravo! Shnnostni mlbop ia ra*vitje dečjega prapora Sokola L: Predsednik: En-gelbert Ganpl, podpredsedniki: dr. Josip Pipenbacher, Bogomil, Kajzelj, ni. Lado Bevc, tajnik: Stane Flegar. KOLEDAR. Danes: četrtek dne 16. maja katoMea ni: Janez Nopomuk, Mladena. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica; 6yrva, kneginja čardaaa Kino Ideal: Velika kneginja Aleksandra. Kino Dvor: Neki »ospod Gran. Kino Šiška: Hrepenenje. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Len s tek, Resljeva cesta L Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. SPORT — Kole&arska dirka »Ljubljanice«. Kolesarsko društvo »LJubljani ca« bo imelo v nedeljo svojo medJclubsko cestno dBrko na progi Dobru nje. Stopanja vas, Dolenjska cesta, Croenplje, VHmja gora, SHilč-na. Radohova vas in obratno po ist! noti za prvorazredno dirkače (92 km>; Dobrunje. tepanja vas. Dolenjfe»ka cesta. Grosuplje. Vt&nja gora in obratno pa ta j-un4or>». Za plaši rance prvih mest so raspisana lepa spominska darila. Začetek ddrk bo ob 13.30. Start ln cilj pred gostilno g- Šefe na v Dobrunjah. kjer bo po (Tinkah tudi razdelitev nagrad in športna zabava. Dirkači 6e opozarjajo, da bo start dovodj**n le proti letosnjri verifikacij!. — Kolesarska podzveza »Ljubljana« ima v nedeljo dne 9. L m. ob 10.30 sejo pni »Amerikancu«. Zaradi važnosti je potrebna točna udeležba vseh zastopnikov. Mase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 16.: V času obakanja. Red Cerr tek. Petek, K7.: Bunburv. Gostovanje v Kranju. Sobota, 16.: V času obiskanja. Izven. OPERA Začetek ob 20 uri ČJetrtek, 16. maja: Mala Floram v. A. G o stujeta ga Marica Lubejeva in g. Du bajte iz Pagroba. + Izmenično gostovanje med Marihor&m m Ljubljano. Da bi imela ljubljanska publika priliko spoznati umetniški nivo OM r.iborskega gledališča, ter mariborska ljubljanski ansamibl, so v načrtu obeh gleda lišč izmenična gostovanja in sicer 23. in 34. t. m. Ker pa je obojestransko gostovanje odvisno od občirisrva ter predprodait vstopnic, opozarjamo vse one, ki ljubi k> gledališko umetnost, da podpro s .števil rricn obeskom ta nacrt ter pripomoj-ejo * svojim razumevanjem, da so bodo wštlj gostovanja. Mariborčani bodo itJrali Wi1 deovega »Idealnega soproga« in Kata je vi »Kvadraturo kroga«, Ljubljančani pa Lin harta »Matiček se ienif in Z^veigovo *>Si-romakovo ja^nje«. V slučaju, da . se ta načrt, bi upravi obeh gledališč du-dili v prihodnji se/o.n med drugim rc, toarjem tudi kaka podobna gostovanja, k bi tudi pripomogla k pestrosti reperto.. Predprodaja v«topnic sc vrsi pri dnevni blagajni v upori. Gostovanje dveh odličnih zagrebški}} umetnikov v opereti »Mala Floramv«. Ehevi se vrši za red A gostovanje ge. Marice Liibejevc ki g. Dubajiču v Tijardovi-ćevi opereti »Mala Horamv«. Ga. Lubcje va, ki je s svojim soinčnian temperamentom osvojila v ponovnih gostovanjih pre tekiih sezon našo publiko, že dolgo ni bila gost v na-ši opereti, zato bo občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo njen nastop, prav tako kakor odličnega komika g. Du bajiča, ki ga je ohranfla kot sior Bepa v najlepšem sprmimu. Poleg njih sodelujejo: ge. španova in Kogeje-va, ter gg.: Mar čec, Zupan. Peček. Jože R.us, 5»imončič m Sokula, Opereto je zrežiral g. Zupan, dirigent dr. Svara. Opozarjamo, da jo predstave za abonente reda A. Iz Celja —c Ljubljanska drama bo uprizorila v torek dne 21. t- m. ob 20. v Mestnem gledališču v CeJtfu Nu&ičevo i*vratno komedijo »Zahjjooi ostali«. Predstava je aa abonma. Ne abonenti dobijo vetopnrioe v predprodaji v knjigarni »Domovino«. —-c Rok za obvezno rexerev*ranje vstopnic za ponovitev drame »Gospoda Gdembajevi* je do vštete sobote dne 25. t. m. Vstopnice je treba rezervirati v knjigami »Domovinic. —c Sokolski telovadni nastop na L ju bedni. Sokolsko društvo v Oetju bp priredilo v nedeljo dne 1. t. m. pedialet v»e4i oddelkov na Ljubecno, kjer bo sodeiVovaJ« pri telovadnem nastopu sokolske čete Trnovi je — LJubečma. Zbirališče v nedeljo po 12-30 na dvorišču pri mestni sokolski telovadnice, odhod točno ob IS. Udeležite se v čim večjem številu v krojih! —e O resnici, laži m kazni bo razpravljal pedagoflki krožek nčitetjBtva ki staršev na sestanku, ki bo v petek d»e 17. t. m ob 16. v mestni narodni ftorl. —c Poziv rezervnim in upokojenkn of* cirjem ter vojaškim uradnikom! Mestno poglavarstvo v Celju poziva vse rezervne in upokojene oficirje ter vojaške uradnike kakor tudi one v oatavsri, ki se ooalej še niso prijavili pri mestnem poglavarstvu, da storijo to do vštete srede 2G. t. m., ker bi jih sicer zadela kazen. Javiti je treba tudi vsako sprememtoo bivališča. 7z Kranja — Ker se gostovanje ljubljanske drame ni moglo vršiti v četrtek dne 16. t. m., bodo gostovali v petek dne 17. t m. z zabavno in duhovito WiWeovo kometifo »Bunburv«. Wilde se v »Bunburv« norčuje s finim humorjem Iz najodlionejSe angleške družbe in njenih slabosti. Kome-daia je pisana s suhim anffle^fciin humorjem m vsebuje vse polno znamenitih avtorjevih parsooksov in >tev. 1 1 1 >6LOVBlfWI KARODc, te m ohtJel M 9tno 8. DNEVNE VESTI _ Novi tuMMju&kl postanak na Opfencu. Novi francoski poslanik na našem dvoru grof Dejrrpdere se je včeraj poklonil v spremstvu vodnega atašeja m prvega svetnika poslaništva na Oplencu manom bla-gopokojnega kralja mučenika in položil na njegov grob krasen venec svežin, rož. — Turistični kllring med Jugoslavijo ki Nemčijo. Zveza za pospeševanje tujskega prometa v Splitu predlaga v s-vr-ho ureditve turističnega kliringa med Jugoslavijo ln Nemčijo: Iz prejSnTih let imajo nemsSka gospodarski krogi Se velike terjatve v dinarjih, ki so postale likvidne, ko je nastopila pri nas finančna kriza. Te tirjatve znašajo več milijonov nemških mark hi z obrestmi vedno boij naraščajo, če bi se e posredovanjem naših merodajmih faktorjev vsaj del teh zamrznjenih tlrjatev mobiliziral in dal na razpolago turističnemu kl i ringu, bi se nemške tirjatve v skladu s zdaj verjavno trgovinsko pogodbo deloma znižale, a nemški in naši vladi bi ne bilo treba izvažati svoje valute. Nadalje se predlaga eskontiranje koponov na razna posojila, ker se ti koponi v inozemstvu v inozemstvu ne morejo vnovcitd v rokah turistov, ki poeečajo našo državo, pa imajo plačilno vrednost. Podobno je poskrbljeno za turiste iz Švice. — II. radk>toški kongres v Beogradu. Od IS. do 19. t- m. je v Beogradu VL. kongres naših radiologov. Takoj po svečani otvoritvi, ki bo v soboto ob 9. dopoldne, bodo govoriM. gostje iz Inozemstva, ln sicer prof. Ostrcil iz Prage o organizaciji borbe proti reku na češkoslovaškem, dr. Novak iz Prage o standardizaciji v rajdtfo-logiji, docent dr. Severianu iz Bukarešte si je rezerviral temo, prof. Bdumentnal bo govonil o rezultatih lečenja z zračenjem v zvezi t ostalimi metodami lečenja, prof. Dragoljub Jovunović pa o radioaktivni moči nekaterih Jugoslovenskih zdraviilošč. Tem splošnim predavanjem bo aledtila razprava o raznih drugih znanstvenih vprašanjih. V okviru kongresa bo v p ros.to rib fiziološko-histološkega instituta razstava tehničnega dela naddolo-gije. — Svetovni letalski kongres v Dubrovniku. V torek zvečer je bila v Dubrovniku konferenca predstavnikov Aerokluba in občine, ki Ji je prisostvoval tudi direktor Aeroputa inž. Tadije Sondenmajer. Na konferenci so razpravljali o svetovnem letalskem kongresu, ki bo od 9. do 11. septembra v Dubrovniku. Kongresa se udeleži nad 100 letalcev, med njimi tudtl kneza Bibescu in K i nek i ter znani francoski letalec BJeriot _ Ljubljanska drama gostuje v mariborskem gledališču. V četrtek 23. t. m, uprizore znano slovensko komedijo >Mati-ček se žend< v režiji g. dr. Br. Gavelle, v petek 24. t. m, pa Zweigovo dramo >Slro-makovo jagnje« v režiji Bratka Krefta. Za ti gostovanji razpisuje gledališka uprava predprodajo vstopnic. Ta predprodaja se zaključi 20. maja in se tedaj odloči, ali pride do teh zanimivih gostovanj ali ne. Zato se naj mesta rezervirajo takoj. To je prvo oflciemo gostovanje ljubljanske drame v Mariboru in naj bo začetek stalnih izmeničnih gostovanj, kar bo vsekakor dvignilo tako v Mariboru kakor tudi v Ljubljani zanimanje za gledališče in popestrilo repertoar. Zato si rezervirajte vstopnice še ta teden! Bloki ne veljajo! — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske ban o vin e< št. 39 s dne 15. t. m. objavlja razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1935-36 s finančno uredbo in uredbo o pobiranju občinskih davščin, taks m doklad in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. — 10 milijonov za cesto Sarajevo — KkJže, Mtatetr&ki svet je dtatoefl ti mlB-Jardmega kredita za Javna dela 10 mJtf-Jooov Din aa tlakovanje ceste Sarajevo — mUNION< ZAGREB Iz Ljubljane —ij Odlikovanje bivšega predsednika ljubljanske borze g. Iv. Jelačtna. V zastopstvu borzne uprave sta borzni predsednik dr. Ivan Slokar in borzni tajnik Jože Kovač dne 14. t. m. izročila bivšemu lgoletnemfii predsedniku ljubljanske borze za blago in vrednote Ivanu Jelačinu krasno diplomo v priznanje njegovih zaslug za razvoj naše borzne ustanove, zlasti za pridobitev devizne in valutne koncesije. Portretna diploma, umetniško dovršeno delo našega renomiranega slikarskega mojstra Božidarja Jakca, Je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke M. Tfcar v SeJenburgovi uMol. —lj Včerajšnji živinski sejem ni bU posebno živahen, kar je zdaj že običaj. Goveje živine je navadno vselej malo naprodaj in še tista ni nikdar vsa prodana Včeraj je bilo prignanih na sejem 51 volov, prodanih le 20. Krav je bilo v primeri s številom volov precej, kajti volov je vee-lej več naprodaj, in sicer 40, toda prodanih je bilo samo 14. Tudi teleta niso bila vsa prodana, izmed 15 let 10. Najbolj živahna je kupčija s plemenskimi prašički, ki jih je bilo tudi včeraj precej na sejmu, 432, vendar jih tudd ni balo mnogo prodanih, samo 265. Tudi konjskih kupčij je bilo malo sklenjenih, prignanih je bilo 126 konj, prodanih pa 25. Cene so v splošnem nespremenjene. —lj Pogreb Svetozarja Likarja. Včeraj ob 1€. so prepeljaM nesrečno žrtev Turn-ca jurista Svetozarja Likarja izpred mrt-vaSndce splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pogreba so se udeležili Člani JNAiD Jadrana, za krsto so pa stopali za užaloščenimi Borodtnikl števflni akademiki in planinci, a univerzo je zastopal rartv. profeeor dr. Janko Polec. Prt odprtem grobu 6e je poslovil od pokojnika v imenu celjske »Sloge« in Sokola Jurist Oernigoj, v imenu Jadranašev pa predsednik Verbič. —lj Zofka se je izkazala. Včeraj smo mislili, da se je mokra Zofka spametovala, ker je bilo tako lepo vreme, in da stare vremenske praslovice ne drže več. Toda zvečer ae je vseeno pooblačilo, ob 10. je pa de pošteno deževalo, kakor se spodobi za tako imeniten datum ter sloves mokre Zofke. Neoficijelni vremenski preroki nam prerokujejo, da bo zadnji del pomladi deževen, češ, da je bila doslej pomlad pre-suha tn da je bilo tudi pozimi premalo padavin. Ko pri nas reguliramo Ljubljanico, Je navadno več grdih kakor lepih dni in menda bo tudi letos tako. -—lj Nepozaben je ostal užitek, ki smo ga imeli ob priliki koncerta bolgarskega moškega zbora >RODINA< sredi meseca marca Prav tak užitek se nam obeta na koncertu najboljšega bolgarskega mešanega zbora, ki bo v torek 21. t. m. ob 20. uri v im ionski dvorani. Ta večer koncerti ra Narodni zbe* pri katedrali sv. Trojice v Ruse. Ruse, prej Ruščuk, je važno trgovsko mesto ob Dunavu, ki ima zelo razširjeno trgovino s crnim morjem in sosednjo Rumunijo. Zbor je v svoji domovini na najboljšem glasu ter nam bo dovršeno podal predvsem bolgarsko in rusko narodno pesem. Sedeži od 40 Din navzdol so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Tlakovanje Bleivveisove ceste bo letos menda hitreje napredovalo kakor lani. Vreme jih doslej še ni posebno zadrževalo in bo delo najbrž končano še pred rokom. Po pogodbi bi moralo biti končano v 75 delovnih dneh. Kmalu bodo lahko začeli betonirati podlago za asfalt. V delu med Aleksandrovo cesto in Puharjevo ulico so že položili kamnit temelj za cestišče, ki ga zdaj že utrjujejo s parnim valjarjem. V bodo morali napeljavo srn I. drž. realni gimnaziji priredi v nedeljo 18. maja ob 16. uri pod pokroviteljstvom g. pomočnika bana dr. Otmarja Pirkma-jerja akademijo v dvorani Kastna, mati dobiček Je namenjen za dom kralja Aleksandra I. ob Jadranskem morja in v korist izletniškega fonda. Bogat spomed, po sporedu ples. —h Nova ulica. Mnogi meščani ne poznajo niti starih aMe, eeptaf posnajo mesto še tako dobro, a včasih se vendar precej jeze. ker zaman iščejo bo aH ono ulico. Zadnja leta smo dobtM selo novih uric in nekatere ceste in trsi so preimenovani ter marsikoga spravi v ne-vorjo že, če sliši kaj o novi uliei. No, vsaka nova ulica pomeni tudi napredek in sprijazniti se moramo s tem, da bo LJubljana dobila še marsikatero novo uneo, če se bo še kaj širila. Zdaj pa vam moramo odkriti novo ulico, ki je dolga le nekaj korakov. Leži med Erjavčevo cesto in Nunsko ulico ob Lucfcmannovi h!81 nasproti dramskega giedaMSČa, tn sicer Turnograjska ulica. Zdaj nam Se ne dete posebne časti, ker so Še vedno ob nji rn Erjavčevi cesti ostanki m eleorjvi neJuda-njih razvarin. Kako dofeo še bodo? SKUŠE (SCOMBRI) po lo«~ Din Idlogram jutri v trgovini OGRINC, Gradišče — ia na stojnici, Pogačarjev trg. —Jj Današnji občni zbor »Ljubljanskega Zvona« je preložen na prihodnji teden. Dan in uro pravočasno javimo. — Odbor. —lj Poziv fotoamater jem! Oblastni odbor Jadranske straže v LJubljani prosi vse fotoamater je, ki so fotografirali nedeljske svečanosti razvitja zastav PJS na KongTesnem trgu in povorko, da blagovolijo posrečene posnetke predi ožiti v njegovi pisarni, Tvrševa cesta la-»W. —Ij Vsi, ki so fotografirali »lavno*t povodom odkritja Aljaževe spominske plošče na šmarni gori v nedeljo dne ML t. m^ se naprošajo, da izreče po en izvod v pisarni Glasbene Matice. —-tj Sijajno rusko dramo »TIM dom« bo y&LD predvajala v petek. Giavno 11I090 tega odličnega filma ima stavne Cesarska Ja. Film je posnet ia žflvijenrja med vojno, ko je bila dežela opustošena, življenje razkrojen o, duše pa obupane. Po globoki vsebini in pretresljivih dejanjih ima ta fitm vse vrline najboljših ruskih filmov. Prva prede pa adaj uničeno ter je kmet še tem bold prizadet, ker je sadjarstvo edino, ki nm še pornaga kolikor toliko. Ne smemo doimfc sadjarje* m vinogradnikov, .ia niso storili nič proti nima; storili so vse, kar so mogiL V nsodoih nočeh nihče ni spal, vsi od oUok do onemoglih starcev so kurili kresove po vinogradih, vendar katastrofe niso mogh' več preprečiti, niso bili pripravd jeni dovolj n£oda}. Kakor psi vseh najvecjoh nesrečah, ki je monak) ljndsbvo todi ob tej priliki pomagati samo. Ljudje »iso dovolj poučeni ki ne pripravljeni za taksne primeve, kar se je izkazalo zlasti zdaj. V nekaterih dragih državah, d pr. v Avstriji na >fižjem Avefanjskem. v Nemcfji in severni Franciji, kjer je pozna slana običajna, pb nenaden mraz spomtorti nikdar ne preseneti, saj so dobro pripravljeni za vsak primer. Todi pri nas bi morali misliti na to. kako bi obvarovali rasthn-stvo pred pozebo in ta nesreča je menda dovoda resen opomin. Pri nas sicer pozna slana ni pogosta, v K) letm la enkrat aH kvečjemu dvakrat, vendar bi bilo potrebno, da bi organizirali ob pravem cssu obrambo pred pozebo. Škode po toči ne moremo preprečiti, dodian de posledice stene lahko. Kako usodna je zadnja pozeba, aprevidi-mo šele, če pomiaLkno, da se bodo zše posledice poznaie še prihodnje leSo v vinogradih. V nekaterih krajih se bodo trte sicer opomogle, a marsikje ao povsem pozebie. Za dobro letino je potrebno, da se trta razvije dobro drve leti; prvo leto se ob msod-noh razmerah zarod osnuje v popkih na rodnem lesu, naslednje leto pa razvije in obrodi. Nekateri kraji so bafc še posebno prizadeti. Tako je n. ps. v ntofskem okolišu slana napravila izredno veiflko škodo in najbolj ao prizadete Ha-toze, ki ao trpale zadnji leti zaradi toče. Ob^ozanje je samo, ljudje si ne morejo kupovati niti sati. V najboljšem primeru ho letos Id polovico vinskega pridelka in ie ta bo slabše kvalitete. Zgodnjega sadpa bo H)—20% običajne sadne tetine. Nase sadje bt Slo letos zelo v denar, ker se v drnefh država: ne obeta dobra sadna letina. Skoda, ki jo je napravila slana, je nen*>eoen|jjwa ;n nam nje obseg ne stopi dovolj pred oči mitu de jo izrazimo z milijonskimi vsotami. I Zvočni kino Ideal Samo ie danes ob 4., 7. m 9.15 mi slavna pevka MARIJA JER1TZA v velefilmu VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA Marija Jeritza poje arije iz >Ai-de<, >Moc usodec, >Servus Wien< Sodelujejo : SZOKE SZAKALL, LEO SUEZA K, P. HARTMANN. Najnižja vstopnina Din 4.60. 6.50 Iz Litije — Le 4000 Din zavarovalnine. V Krea-niškem vrhu je pogorelo poslopje Jerneja S trublja, po domače Rome ta. i'gonj je izbruhnil zaradi slabe peči. Ker je nastal ogenj sredi noči. niso utegnili Rometvi skoro ničesar rešiti. Vse škode je okrog 30.000 Din, posestnik pa je bii zavarovan le za malenkostne 4 tisočake. Čez noč ao postali Rom eto vi sirom alci Prosijo sa podporo, dobrodošel jim je vsak dar. — Nedeljska prvenstvena tekma. V nedeljo so pohiteli litijski nogometaši v Zagorje, kjer so igrali s tamkajšnjimi nogometaši prvenstveno tekmo. Igrišče je bilo zaraščeno z visoko travo, zato je bil za naše igralce, ki imajo doma gladko in trdo igrišče, teren neprimeren Polčas je poteke izravnano 1:1, končni rezultat r>a je bil v dobro Zagorjanov 1:4. Tekmo je sodil g. Krhlikar. Tekmi so prisostvovali todi mnog! Litijsoi, ki ao porabiH nedeljo ter ao pobitesi papoldna na Sv. goro, popoldne pa so stopili v Zagorje. — Pretoiena šahovska prireditev. V nedeljo je bii določen nuitch med atijski-mi m zagorskimi šahisti v Zagorju. V soboto zvečer pa so Zagorjacri brzojavno odpovedati prireditev, ki je proiožcoa na kasnejši termin. — Ledeni možje rogovih jo. Zdaj so ledeni možje, ki so najhujše strašilo /a kmete in vrtnarje, že za nami. V noči od torka na sredo, ko je knei po pratiki oblast poslednji ledenjak sv. Bonifacij in je nastopala že mokra Zofka, je padla temperatura v višinskih krajah Zasavja tako, da so imeli precej občutno slano. Tudi v dolini reke Save je grozilo, da bomo dobili slano. Proti jutru v sredo pa je prekrila Litijo in okolico megla, ki je onemogočila padec temperature pod ničlo. Mnogi vrtnarji pa so celo o polnoči sli prekrivat paradižnike in drugo občutljivo po vrtnino. Kakor nam poročajo is drugih krajev našega okoliša, so rodi letos ledeni svetniki uveljavili svoje stane pravice. Tako je v nedeljo popoldne nastala v Zasavju nenadna nevihta. Okrog 16. ure je v okolici Obama, Javorja in proti Veliki Ko?>trevnici pobila toča. Izletniki, ki jih je zajelo neurje v doHni Kot, so morali vedriti v hišah. V Hstetn pa je prih taka toča, da je pobelila vso okolico. Vmes je udarjala tudi strela. — Materinska akademija za okolica. Litijski Sokol ponovi materinsko akademijo za naše okoličane. Prireditev bo v nedeljo 19. t m. rjoposdne v litijskem Sokolskom domu. Nizka vstopnina 1, 2 in 3 Din omogoča vsakomur, da se seznani z Stran €. »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. maja 1986 Stev. 111 Ludvik VVolff: 4 BOGINJA DOBROTE ROMAN Zdaj pa proč, ven iz tega. vrveža! Končni red napravi šele po svojem povratku. Čudno je, se je smejal Harland, da so začela vsa ta njemu tako tuja podjetja proč vi tati in ploditi nov denar, čim se jih je on dotaknil s prstom. Karkoli je prijel, vse se je izpremenilo v zlato. Ta božji dar mora človek očivid-no plačati z blaznostjo. Toda zadnjih šest mesecev, ki jih je še imel na dobrem od te slabe kupčije, naj izrabi do zadnje minute. Mora jih izsrkati kot najplemenitejše vino iz grozdja v majhnih, previdnih duških, da bi dolgo čutil na jeziku njih okus. Mameče in polno raznolikih možnosti je ležalo pred njim teh šest mesecev. Razprostiralo se je pred njim kot ravna, pregledna cesta brez ovinkov in klancev — dokler se ne konča na pokopališču. Mar se pa ne končajo vse ceste na pokopališču? In mar ni to sladek dar živeti šest mesecev v največji človeški svobodi brez pritiska in brez laži? Harland se je pretegnil in zrl z domišljavo premočjo na ljudi, hiteče mimo nalik lutkam, vlečenim na tisočerih vrvicah. Potem je plačal, vtaknil vijolice v gnmbnico in odšel k svojemu avtomobilu. Šofer je odložil časnik ki odprl vratca. Harland je za hip okleval, potem je pa odvrnil pogled od volana, rekoč: — Vi boste šofirali, Opitz. — In sedel je v avto. — Kam, gospod Harland? — V Hardenbergovo ulico. Avto se je ustavil pred hišo, na kateri je bil daleč viden napis: »Založništvo Endymion«. Počasi je stopal Harland po stopnicah, pokritih s preprogo, in stopal je v krasno predsobo pisarne v prvem nadstropju. Naproti mu je skočil deček in ga ponižno poadraviL Telefoni so peli, pisalni stroji so ropotali. Marljivo se je delalo, delalo se je za Harianda. Deček je zaprl vrata v Harlandovo privatno pisarno in izginil. Visoka slavnostna soba, okusno opremljena po umetniku za notranjo arhitekturo. Tej sobi je dajal Harland prednost in iz nje je vodil vsa druga podjetja. Na balkon vodeča vrata so bila odprta Pomladni vetrič je majai zavese, Harland je sedel k pisalni mizi in začel pregledovati dopise: Gledališki agenti, avtorji, komedijanti, izposojevalnice pohištva, dobavitelji papirja, še en avtor . . . neumnost. Pozvonil je tajnici. Mlado dekle v beli bluzi in modrem kri hi: — Dober dan, gospod Harland. — O, kako lepa ste danes, gospodična Naue rtova. Dekle je zardelo. Harltand je vzel iz gumbnice vijolice in jih dal dekletu. — To je nagrada za vašo lepoto. Dekle je še bolj zardelo. — Gospodična, vzemite, prosim, s seboj te dopise. Kaj naj počnem z njimi? To me ne zanima. Odgovorite na nje. kar hočete. Nauertova ga je začudeno gledala. — Da, toda ... — Založništvo zadevajoče zadeve lahko daste doktorju Biintellu, glede drugih dopisov pa vprašajte Krebsa ali ravnatelja Zancnerhakla, če bi vam kaj ne bilo jasno. — Da, gospod Harland. — Pobrala je dopise in se obrnite, k vratom. — Toda časa imate dovolj, gospodična Nauertova. Danes pojdite raje malo na izprehod. Zunaj je krasno. Ne potrebujem vas več. — Hvala, gospod Harland. Pogledal je za dekletom, odhajajočim v zadregi, dokler ni zaprla za seboj vrat, potem je pa stopil na balkon. Naslonil se je na zid in zrl v nebo, obrobljeno na vzhodu z belimi oblački. — Da, treba je vstopiti v svet in videti tuje obraze — profesorjeva biljardna krogla je imela prav. Ura v stolpu je odbila dve. Harland se je zdrznil. Kako strasno čas biti, če je človeku točno odmerjen. Človek mora pametno gospodariti, sicer ostane nazadnje pošteno osleparjen. Harland je hitro zapustil balkon in sobo ter odšel k doktorju Biintellu, predstojniku založništva Bndvniion. — Sporočiti vam moram veselo vest, — je dejal doktor s Švicarskim naglasom. — Subskripcija na vašo izdajo Verlaina je že prekoračena. Povečati moramo naklado. — To je imenitno, dragi doktore! Čestitam vara. — je odgovoril Harland 1 smeh. lahko ponosno na erlainom. u i nam tudi. maroquinom, gospod in komaj je — Zalo: uspeh, dos — In z — Kako Harland ? — Ce bi i& bil preskrbe! maroaui-nove kože, bi nam ostal ta Verlaine za kis. — No, no, gospod Harland. Kako morete kaj takega trditi? Doktor Biintell je bil podoben za okroglimi stekli svojih velikih očal potapljaču, ki ga baš spuščajo v vodo. — Dragi doktore, nikar si s tem ne belite glave. Za izvod maroquina vsak rad plača 200 mark, ne pa za Verlaina, ki je vsakemu človeku lanski sneg, kakor meni. — Ce imate prav, gospod Harland, je tak človek, kakor sem jaz, čisto odveč. — Seveda je odveč, prav tako, kakor jaz. Doktor BUntell je mirno pomislil. — Potem takem je pa vsa literatura tudi odveč, gospod Harland. — Seveda je, vsaj zame in za tiste, ki so enaki meni Naenkrat se je Švicar od srca zasmejal. — Pomeniva se zdaj o tem, katero literarno mojstrovino naj Bndy-mion še založi — Saj sami veste, da o tem nimam niti pojma Predlagajte kaj. — Mene močno mika krasna izdaja Jeana Paula. — Dragi doktore, ne mislim sicer pretirano nacijonslistično, vendar bi pa rad vedel, ali ne smatrate za taktično napako založiti že zopet Francoza, — Jean Paul je Nemec, — mu je pojasnil doktor Biintell stvarno. — Ah, tako, potem je to nekaj drugega. Kaj zna ta mož? — On je bil eden najduhovitejših in najpomembnejših nemških pisateljev. — Ali je že umrl? — 1763. do 1825. — Literarno? SAMSKO STANOVANJE lepo opremljeno, obstoječe iz sobe, predsobe in kopalnice, v IV. nadstropju nebotičnika, oddam za čas od 1. junija do 1. oktobra. — Ogleda se istotam od 12. do 13. ure, soba št. 409. OBLEKE PO MERI najnovejši kroji, zelo poceni, tudi razno krasno perilo — si nabavite pri PBESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 IVAN MAGDIC, krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za idoco sezono. 1559 VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA! Ravnokar je izšla od S. M.NFe-licite Kalinšek, v osmem pomnoženem natisu najpopolnejša knjiga »SLOVENSKA KUHARICA« z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno Din 160.— v knjigarni A NT. TI KK nasl., LJUBLJANA, Tvrševa (Dunajska cesta štev. 5. 1695 ISOEM TOČILNO PRAVICO ZA VLNOTOC proti primernemu mesečnemu odplačilu. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Šifro »Najkasneje do sobote«. 1703 SERVITOR VATA je Vaše bodoče čistilno sredstvo za vsakovrstne kovinaste predmete v Vašem gospodinjstvu, čisti temeljito in enostavno vse Vaše gospodinjske predmete iz bakra, medenine, alpake, aluminija, pločevine, zlata, srebra i. t. d. 5000000 žena se ne more motiti ko Izbira ta puder Polt očarljive lepot«. »Mat« odraz ne koži, ki traja ves dan. Neravne lepo-a. Id ie ne kvarijo ne veter, ne dež. pe tudi ne potenje med plesanjem. Vas to Vam zajam čaja puder Tokalon. Skrivnost je v patentiranem načinu, po katerem se izdeluje puder Tokaloo. Nova nenavadna sestavine »smetanova pena« se pomeša z najfinejšim pudrom trikrat prese-janim skozi svileno sito. Zaradi tega puder Tokalon ne more izsušiti naravne maščobe kože, da bi zaradi tega koža postala razka-va in suha. kakor ie to pri uporabi navadnih vrst pudra. Ta skrivnost je znana milijonom žena gotovo v sveb deželah sveta, ki redno uporabljajo puder Tokalon. Samo taka ogromna proizvaja omogoča tovarnarjem da izdelujejo puder najboljše kakovosti po tako nizki cent. Sleparska pustolovca iz Argentine ćežkostovažlri di-žavljaii Adolf Ott, ne pa pogrešani Hateborian Johatm Orth Na Dunaju je policija nedavno aretirala zaradi sleparije 65-letnega češkoslovaškega državljana Adolfa Maksimilijana Otta in njegovo prijateljico 46-letno Elmo Fethovo, ki sta bila ovadena v Dresdenu. Nastopala sta kot nadvojvoda Johann Orth in njegova soproga ter lagala ljudem, da imata v Argentini ogromna zemljišča, večja od Avstrije. V resnici imata pa samo skromno posestvo, pa še to je obremenjeno s posojilom v znesku 10.000 angleških funtov. , V nedeljo se je zglasil na dunajski policiji upokojen častnik, ki pozna Otta in njegovo družino že od mladih let. Povedal je marsikaj zanimivega o njegovi preteklosti. Ott je sin ugledne, nekoč zelo premožne tepliske rodbine. Bil je gojenec vojaške akademije, pozneje je bil pa dodeljen 8. ulanskem polku v Galiciji. Živel je zelo lahkomiselno in kmalu je zašel v denarne stiske. Ko je zbolel, so ga poslali v dunajsko gamizijsko bolnico, kamor je pa prihajal le redko. Nadaljeval je svoje burno življenje in se vedno bolj pogrezal v dolgove, zaradi katerih bi ga bili morali celo sodno preganjati. Ko ni bilo drugega izhoda, se je leta 1890 odpeljal v Ameriko. Zaradi sleparije in pobega so ga obsodili in contumatiam na šest let težke ječe. Zakonca, ki sta v Dresdenu Otta in Fethovo ovadila, sta ju spoznala pri svojih znancih, kjer sta sleparja nastopala kot baron in baronica Adolf de Ott. Lažna baronica je pa kmalu namig-dila, da je njen mož v resnici pogrešani nadvojvoda Johann Orth. Pripovedovala je o velikih posestvih Tala Pampa v provinci Salta v Argentini, ki naj bi jih bila dobila od svojega moža kot poročno darilo. Pravila je tudi, da je bil njen prejšnji mož neki stotnik v Munchenu. Lani o božiču je postala lažna baronica pri svojih prijateljih v Dresdenu naenkrat zelo potrta in šele po dolgem pri- Polkovnik Lavvrence smrtno ranjen Znani angleški polkovnik E. Lavvrence, ena najskrivnostnejših in najpopularnejših osebnosti angleškega' imperija, se je med vožnjo z motociklom težko ponesreči. Zavozil je v nekega kolesarja blizu Mooretona v Dorsetsliire, in sicer že v ponedeljek, pa so njegovo nesrečo prikrivali. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa uslužbenci nočejo povedati, kako je z njim. Vendar so pa prišle v javnosti vesti, da ima Lawrence prebito lobanjo in da si je močno pretresel možgane. Nesreča se je pripetila, ko se je peljal domov iz vojašnic v Bowingtonu. Kolesar, v katerega se je zaletel, je pa odnesel le nekaj prask. Vest o težki prometni nesreči se je zelo hitro razširila po vsej Angliji. Law-renca so takoj prepeljali v bolnico, toda o njegovem stanju niso objavili še nobenega uradnega poročila. Tudi v vojašnicah v Bowingtonu, kjer Lawrence služi, se je razširila vest o njegovi nesreči šele, ko so našli njegov razbiti motocikel. Vojaška bolnica v Woolu je zastražena, vse posetnike strogo preiščejo in vsi se morajo legitimirati. Vojaštvo in policija sta dobila nalog, naj molčita o Lawren-cevi nesreči. Težko ranjenemu polkovniku strežejo najboljše bolničarke. Ko so se iz uredništva »United Press« obrnili na letalsko ministrstvo, so dobili odgovor, da Lawrence ne služi več v letalstvu, pač je pa služil še nedavno v vojnem letalstvu pod imenom Shaw. Lawrencovi starši so prileteli s posebnim letalom obiskat svojega sina. Polkovnik Lawrence je znan po svoji burni preteklosti. Med vojno se je proslavil s tem, da je postal glavar upornih Arabcev proti turškemu sultanu, ki je bil takrat še duhovni vodja islama. Zagonetno vlogo je igral tudi pri nemirih v Afganistanu. Takrat je dobil ime »nekronani kralj Arabije«. Leta 1927. si je prilastil priimek Shaw in do zadnjega je bil navaden vojak v angleškem letalstvu. O svojem delovanju med vojno je izdal knjigo »Upor v pustinji«. Uradno poročilo pravi, da je Lawrencovo stanje zelo kritično. Kopnite domače blago! govarjanju so spravili iz nje, da ima težke skrbi Njen mož naj bi bil v Munchenu prevzel v prodajo dragoceno sliko, pa je prišel v roke sleparju, ki je s sliko pobegnil. Ves obupan se je obrnil na njo, ker ne ve drugega izhoda in bi se moral ustreliti, če bi mu ona ne pomagala. Lažna baronica je tudi pripovedovala, kako je zastavila svoje posestvo v Argentini, da je dobila denar za svojega ločenega moža. Širokogrudni Ott jo je pa dobro plačal in tako je posojilo malone že vrnila. Rabila bi samo še 10.000 mark. Eden izmed dresdenskih znancev ji je posodil 5500 mark in obljubila je, da jih bo kmalu vrnila. 800 mark je letos v januarju res vrnila, drugo pa dolguje še zdaj. Letos spomladi sta se odpeljala sleparja v Wiesbaden in pozneje v Kitzbiichel, potem sta se pa vrnila v Dresden. odkoder sta se odpeljala na Dunaj in tam so fu aretirali. Znanec v Dresdenu, ki je bil posodil »baronici« denar, se je obrnil na argentinski konzulat v Leipzigu in tam so mu povedali, da Otta sploh ne poznajo in da v vsej provinci Salta tega imena ni. Od nekega drugega znanca si je izposodila Ottova letos v januarju 2000 mark, češ, da mora njen mož poravnati dolgove, ker sicer ne more vstopiti v državno brambo. Sleparja sta slučajno zvedela, da namerava nekdo v Dresdenu prodati dragocen nakit. Ponudila sta se mu. da mu po išče ta kupca, vzela sta nakit, vreden 6000 mark, in izginila. Ko so ju aretirali, sta imela pri sebi več zastavnih listkov, iz katerih je razvidno, da sta nekaj dragocenosti zastavila v Nemčiji, druge pa na Dunaju. Pri Ottu so našli samo 40 šilingov in nekaj drobiža. 2e leta 1933 je Ott osleparil nekega hotelskega gosta za 15.000 šilingov, češ, da ima v Argentini bogate srebrne rudnike, velika zemljišča in mnogo živine. Osamljena radiopostaja Ena najbolj osamljenih radiopostaj je ona na enem izmed otočkov v otočju VVallis v Tihem oceanu severno od otokov Fidži in Tonga. Ta radiopostaja stoji na koralni pečini in je okrog 300 milj daleč od avstralske obale. V nji delujeta dva uslužbenca, ki morata ostati strogo ločena od sveta na tem pustem otočku nepretrgoma 14 mesecev, potem pa prideta druga dva, da ju zamenjata. Postaja igra važno vlogo v pomorskem prometu, ker stoji v oblasti ciklonov. Oddaja vremenska poročila ladjam na širnem morju, obenem pa prenaša meteorološka poročila v Avstralijo. Na tem kraju Pacifika je pa še ena zanimiva posebnost. Na enega izmed tongajskih otokov Niuafu morajo sicer pošiljati pošto po vodi, toda ne prevažajo je s čolni, temveč s pomočjo plavajočih poštnih uslužbencev. Otok namreč obdajajo strme koralne pečine, tako da se mu ladje sploh ne morejo približati. Vsak mesec prispe poštni pamik z Nove Zelandije in se ustavi dve milji od obale. Z obale priplavajo k njemu domači pismonoše in eden ima s seboj na hrbtu pritrjeno posebno stojalo, na katero obesijo pošto v pločevinasti škatli, da jo lahko vzame na otok, ko odplava nazaj. Katastrofa zadnje galeje Mornariško sodišče na Bow Streetu v Londonu se je pečalo pred sto leti s katastrofo galejne trojambornice »Amphi-trite«, s katero so peljali v Avstralijo 108 kaznenk. V kajutah, preurejenih v jetni-ške celice, so bili razen žensk v starosti od 18 do 50 let, tudi otroci, kajti nekatere kaznenk e so lahko vzele s seboj svoje otroke. Med kaznenkami so bile večinoma prostitutke, ki so se vedle tako nedostojno, da jih je kapitan zapiral v zaboj, ki se je nekaj časa paril na solncu, potem so ga pa večkrat spustili v morje in potegnili zopet nazaj. In slana kopel je imela tako blagodejen učinek, da je zadostovalo kaznovanje najbolj nedostojnih in druge so se hitro spametovale. Ko je ladjo presenetil blizu francoske obale silen vihar, da je postala kmalu igrača razburkanih valov, so kaznenke v paničnem strahu pretrgale verige in prihitele na krov, da bi se polastile rešilnih čolnov. Kapitan jim je pa s pištolo v roki to preprečil, kajti pri tako razburkanem morju ni bilo niti misliti na to, da bi mogli čolne spustiti na morje, pa tudi Iz bližnjega pristanišča Borlogne niSO mogli poslati ladji na pomoč rešilnih ladij. Proti večeru se je morje še bolj razbesnelo, tako da se je zatekla posadka pod krov, kaznenke so pa ostale na krovu, kjer so obupno klicale na pomoč. Ta položaj je trajal poldrugo uro, potem je pa orjaški val preklal ladjo čez pol. Razen treh mornarjev, ki so se rešili na zaboje, služeče za kaznovanje kaznenk in ki jih je potegni) iz morja čuvaj morskega svetilnika, je našla v razburkanem morju smrt vsa posadka s kapitanom, vsemi kaznenkaml in njihovimi otroki. Iz Maribora — »Vožnja v neznano«. Na praznik 30 maja prireja mestni avtobusni promet s svojim »avtocanom« »Rdeči France] j« majniški izlet pod geslom »Vožnja v ne znano«. Udeležencem izleta bo omogočeno kopanje, igranje raznih športnih igre (tenis in slično). Cena aa izlet je 60 Din za osebo. Odhod bo z Glavnega trga ob 8 uri, povratek pa okrog 22. ure. Prijave za izlet je nasloviti obenem z vplačan jem voznine na »Vodstvo avtobusnega prome ta«, Maribor, Glavni trg 36 (telefon 22-7f») Sedeži v avtocaru bodo numerirani tor dodeljeni Interesentom po vrstnem redu prijav. — Obsojen ubijalec. Včeraj dopoldne se je moral 311etni šofer Martin Straka zagovarjati pred malim kazenskim sena tom zaradi uboja. Obtožnica mu je očita la, da je ustrelil posestniškega sina Kon rada Polanca in je te takoj izkrvavel. Po kojni je našel smrt na erasilski veselic pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. — Med objestnimi fanti je prišlo na dvo rišcu pred gostilno do pretepa m pokojn PoAanec je botel pretepače pomiri-tt. Baš ko se je Konrad postavil v sredo me^ obema sovražnima fantovskima tabore ma, je obtoženi Straka potegnil samo kres, sprožil in že se je nesrečni Pola-nec zgnrdil mrtev na tla. Obtoženec je pri včernaj&n ji razpravi priznal dejanje in se zagovarjal, da je le po nesreči ustreMl Polanca. Straka je bil zaradi uboja obsojen na 4 leta zatočen ja. — Obratna nezgoda. Občutna nesreč." je včeraj pri delu doletela ftfV.etneisa nv zarskega pomočnika Ivana Kecela.. V nr zarski delavnici Štefana Kotera v M^insk; ulici mu je padel nin. Za ta-tinsko ciganko manjka vsaka sled. — Na banovinski vinarafrf In sadjarski šoli v Mariboru prične novo Sofedro leto dne ML septembra, šola Je Ive orna ter ima internat aa «0 gojencev in 58 ha veliko posestvo % vsemi kmet'>k m! pa nogami in potrebntml goepotiai *«X HiA objekti. Za sprejem je potrebna staroet najma-nj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna dote. Kmečki sinovd. ki ostanejo po končani kmetijski šoli (Soma. imajo pri sprejrrmn prednost. Sprejme se btfdf nekaj etoeterokrtov, ki stannjejo hv ven zavoda. Mesečne v«dr*evaJnina se doJoči po premoženjskih razmerah prosilcev ter zanaša od 26 do največ $00 Dfn. Prošnje aa »prejem (kolek 5 D4n) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 16. jnii jat t. L ter preložiti: knstul Ust, domovnico, oapnetnieo odnosno zadnje froftskf spričevaso, eprtčevamo o nrafwati pri onih proaAcin, ki ne fatupfkj v zavod neposredno tz kake droge šote, obvernno H-Jbit« otareov odnosno vsirohn. da bodo krili strošfke šošapja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflekth ajo na znižanje mesečne vnraevaJnine in tele banovinsko štipendijo a* aCfcpenđfJo sres-kega kmetr^kesa odbora, morajo pi HaH M tedi premoženjski knkez % uradno navedbo vidine zemljiškega davka ter gospe darskega stanja staršev odnosno mm ha Taki prosflci naj zaprosijo totn&aeno za odgovarjajočo stipendijo pri svojem »reškem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na šerjo navnaterjstvo. — Popis prebivalstva. V svrho poprave svojih članskih seznamov, seznamov setakno v Mariboru stanuJocUi prebtveacev in drogkfc sesnaonov, kn Jtti po zakonu mora voditi, bo mestna občima meribor ska v čas« od 20. do 30. maja t L ponašala svoje prehdvašoe. Popisani bodo vsi civilni prebivaacd in oastnifci ter podčastniki redne vojske, ki bodo v četrtek dne 23. maja opolnočri štedno brvaJi v Mariboru. Pri popssu se bodo popisovale družine. Posebni organi mestne občine bodo od ponedeljka 20 t m naprej razdeljevali po hišah in stanovanjih posebne popisnioe. Popienice bodo fzpolnilR dr« žirrski glavarji v državnem jezikrn ho drt-IJivo po posebnih navodttih, ki bodo natiskana na ponisnicah. Ođ SS. maja naprej bodo popisovalci izpolnjene popisni-, ce zbirati in kontrolirali vpisane odgovore oziroma sami vpisovali manjkajoče podatke. Prosim prebivalstvo, da popisovad-ee pri njihovem delu v vsakem pogledu podpira. Iz šfc«f*«> Loke — rvovl rajon škofje Koške podružnice 9PD je zelo raacsežen in obsega naslednji teritorij: od Smlednika gre meja na Mavčiče, odtod v Žabnico. Mali Rovt, naprej na Cepulje, Sv. Mohor, Sv. Jero in KotUč, odtod na Ribčevo planino. Visoki grič. Gornjo Sorioo in Petrovo brdo do državne meje, do loma pri Zrtreh. kjer ffe zasTiče na Sv. Trni kralje, Lavrovec, kote 818, 787, 850 in 934 in naprej na Pasjo ravan, Kopačev vrh, ToSc. Osojni k. So-ro in Medvode nazaj do Smlednika. Izven območja Škofjeloške podružnice pa je okoliš Krekove koče na Ratitovcu (v oskrbi osrednjega odbora flPD), ki obsega ozemltfe od češnjice, vse tik severne ceste do Podrošta. Gorenjih Danj, Visokega griča, Ribčeve planine, Kotliča, do Dražgoš pri cerkvi in navzdol do češnjice. Vdrževanje potov in markacij v tem obsegu sicer tudi lahko pripada loški SPD, vendar proti povračlln dejanskih stroškov. — »Nadebudna mladina«. Zelena po mlad privablja v škofjeloško gorovje tudi mladino, ki se vede večinoma dostojno. Te dmi se Je pa ustavila večja »kn-pina mladih inteligentov na Trati pri Hafnerju. Zapitek so poravnali, razeD trojice, ki jo je bila ubrala potem, ko so se odpeljari ostali z vlakom proti LJubljani, kar ob progi proti Medvodam, ne da bi bila poravnala svojo ceho. Kolesar, ki je privozil za mladiim! ljudmi. nI opravil ničesar, »orožnik naj pride,« so rekli, »potem bomo pa plačati«. In res je moral za izletniki onožniški kaplar Nlkolič Rado-nair, ki so se mu fantje uklonili ter poravnali svojo obveznost Lta£«je «Mp irfM. — Za »Narodno tiskamo« JTrao Jezerdefc. — 2a opravo Id inaerami del Usta Oton Christoi. — Vsi t Ljubljani.