Leto XXH., št. 124 LluMlana, tortfc T7« utaja Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Lz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano Cena Piu 1 - cent. 60 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno d'ltalia e dalFestero š 1'Unione Pubblicita Italiana S.A^ Milano Ouattro piroscafi affondati a Tobruk Un incrociatore dannegglato — Attacchi aerei contro deirOmo Creta — Vittorlosi scontri alla liva IL Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data del 26 maggio il seguente bollettino di guerra n. 355: NelhAfriea settentrionale, durante una azione di elementi esploranti sul fronte di Tobruk, sono state catturate armi auto- matiche anticarro. Velivoli italiani e te-deschl hanno bombardato in picchiata na-vi nemiche nel porto di Tobruk: quattro piroscafi per un complessivo di 11 mila tonnellate sono stati affondati; nn incrociatore e stato colpito e gravemente dannegglato. Nostre formazionl aeree hanno ripetuta-mente bombardato e mitragliato obiettivi militari dellisola di Creta. Nell»Africa orientale, regione Galla e Si-damo, le nostre truppe hanno sostenuto vittorlosi scontrl sulla sinistra dell'Omo. Štiri ladje potopljene v Tobruku Ena križarka poškodovana — Letalski napadi na Kreto — Zmagoviti spopadi ob reki Omu Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 26. maja naslednje 355. vojno poročilo: V severni Afriki so izvidniški oddelki v okviru operacije na tobruški fronti zaplenili nekaj avtomatskega in protitankov- skega orožja. Italijanska in nemška letala so v strmoglavih poletih bombardirala sovražne ladje v tobruški luki. Štiri ladje s skupno 11.000 tonami so bile potopljene. Neka križarka je bila zadeta in hudo poškodovana. Italijanske pomorske in letalske sile potopile štiri sovražne Nemško vojno poročilo Berlin, 26. maja. (DNB) Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: V boju za Kreto je doseglo nemško letalstvo, kakor je bilo javljeno že v posebni vesti, nenavadne uspehe proti angleški mornarici na Sredozemskem morju. Po dosedanjih vesteh so potopile samo nemške letalske oborožene sile od 20. maja dalje 7 sovražnih križark ali protiletalskih križark in 8 rušilcev ter še eno podmornico in 5 brzih čolnov. Z bombnimi zadetki v polno so bile nadalje hudo poškodovane neka bojna ladja ter več križark in rušilcev. Italijanske pomorske in letalske oborožene sile so v istem času potopile štiri sovražne križarke in poškodovale več drugih ladijskih enot. Tako je angleška pomorska sila na vzhodnem Sredozemskem morju doživela po zaslugi odličnega sodelovanja oboroženih sil zavezniških držav osi na morju In v zraku hud udarec. Na otoku Kreti so potekli boji tamkaj v boj poslanih oddelkov letalstva in vojske na kopnem ob stalnem dovajanju ojačenj še nadalje uspešno. Oddelki nem-šega letalstva so tudi včeraj uspešno po • segli na otoku v borbo na tleh, zažgali angleška oporišča in municijska skladišča, uničili dve večji trgovski ladji ter sestrelili v letalskih bojih tri angleška bojna in tri lovska letala. Tri nadaljnja sovražna letala sc bila razdejana na tleh. Na otoku Malti so nemški lovci z obstreljevanjem z letala uničili štiri lovska letala na tleh in hudo poškodovali še 6 drugih. V severni Afriki šibko udejstvovanje topništva pri Tobruku. Na morju okrog Anglije so potopila nemška bojna letala dva prevozna parnika s skupno 2.000 tonami in poškodovala dve večji trgovski ladji hudo. Pri akcijah nemških lovcev proti angleški južni obali in pri poskusih sovražnika, da bi podnevi priletel nad zasedeno ozemlje in v Nemški zaliv, je bilo v letalskih bojih sestreljenih 6 angleških letal, tri lovska in tri bojna. Razen tega so straž-ni čolni sestrelili tri, mornariško topništvo pa dve angleški bojni letali. Nad nemško ozemlje sovražnik ni priletel niti podnevi niti ponoči. Bivši grški kralj v Palestini Bejrut, 26. maja. s. Poluradna britska agencija poroča iz Kaira: Uradno objavljajo, da sta grški kralj in grška vlada zapustila Kreto in odpotovala v Egipt z namenom, da ne bi ovirala vojaških operacij. Bejrut, 26. maja. Kralj Faruk je poslal pregnanemu grškemu kralju Juriju, k?, je z letalom pribežal s Krete v Kairo, osebno sporočilo. V tem pismu je rečeno, da egiptskega kralja in njegovo Vlado veseli, ker moreta bivšemu vladarju m njegovim bivšim mir msitrom ponuditi gostoljubno zavetje, da pa Egipt, glede na svoj položaj kot nevo-jujoča se država, ne more dovoliti ne njemu ne njegovim ministrom, da bi se ka-korkoili politično udejstvovali. Zato bo kairska vlada sanatrala grške osebnosti, ki so se zatekle na eg^ptsko ozemlje, izključno za zasebnike. ... Sedaj izjavljajo, da je bivši kralj Jurij zaradi tega sklenil nadaljevati svoj polet proti palestinskemu ozemlju, ki je pod britskim mandatom, ter je ukazal članom ubežne Vlade, naj se te dni presebjo v Je- rUWashington, 26. maja. s. Ameriški listi poročajo, da so prvi nemški padalci, ki so odskočili nad Kreto, pristali nekoliko sto metrov od začasnega bivališča grškega kralja. Kraljevo bivališče in bivališče predsednika grške vlade je bilo v središču pokrajine, proti kateri je bil naperjen glavni nemški napad, tako da Je bil kralj popolnoma odrezan od svojih čet. škoda, ki so jo napravili nemški letalski napadi na Heraklion, Retimon in Kanejo, je po poročilih iz Londona tako velika, kakršne doslej pri nobenem nemškem letalskem napadu še niso bili zabeležili. H url C? Bitka iraške voiske z Angleži f|5 pri Habaniji in Faluji — Uspešno udejstvovanje iraškega letalstva Damask. 2j. maja. s. Vrhovno poveljništvo iraških oboroženih sil objavlja naslednje vojno poročilo: Zapadna fronta: Bitka med našimi četami, ki jih podpirajo vstaši, ter med sovražnikom na ozemlju pri Habaniji in Faluji traja od včeraj neprenehoma. Iraške čete so izvršile nekoliko napadov na sovražne komunikacije za fronto. Iraška izvidnica se je srečala na cesti od Ramadi v Rutbo z sovražno motorizirano kolono, ki jo je pognala v beg ter ji povzročila razne izgube Južna fronta: Naše čete so s pomočjo ustaških oddelkov zavrnile sovražni napad na postojanke v Makuilu in v Horidi. Sovražnik se je moral umakniti. Na bojišču je oustil 30 mrtvih in mnogo ranjenih, dočim je imela iraška vojska samo enega mrtvega in dva ranjena. Letalske operacije: Iraška letala so napadla z ognjem iz strojnic letalsko oporišče v Seneldedbanu in so pri tem zadela 30 sovražnih letal Bombnik tipa »Welling-ton« je bil zapaljen mnogi drugi pa so bili poškodovani. Iraško letalstvo je razen tega napadlo na jugu od Habanije sovražno kolono topništva. Nekoliko sovražnih letal je bilo zapaljenih, 3 topovi pa so bili poškodovani. V obližju Habanije sta bili zadeti dve nadaljnji britanski letali, izmed katerih je eno zgorelo. Eno iraško letalo je bilo prisiljeno pristati za sovražnimi črtami. Policijske čete iraške vlade so popolnoma gospodar položaja v puščavi. Incident v Bagdadu Bagdad, 26. maja. s. Na kolodvoru v Bagdadu je množica napadla nekega Turka in ga je pobila. Tolpa ie nesrečnika zamenjala z nekim Angležem in preden se je stvar pojasnila, je bil napadeni že mrtev. Ta incident kaže pravo čustvovanje iraškega prebivalstva napram Angležem. London se trudi, da bi prikazal iraški upor kot preprosto spletko, dočim baje vsi Arabci goje za Veliko Britanijo prijateljska čustva. V resnici je iraški upor vsenarod-no gibanje proti Angležem, ki dokazuje, da arabski narod noče imeti nikakega posla več z Angleži in z njihovimi zavezniki. Francoski konzulat v Jeruzalemu ukinjen Lizbona, 26. maja. Uradna angleška agencija poroča iz Jeruzalema, da je bil tamošnji francoski konzulat zatvorjen. Francoski konzul je dobil navodilo, naj zapusti deželo. Neuspeh Roosevelto-vega sina v Egiptu Bejrut, 26. maja. u. Listi poročajo iz Kaira: Kakor znano, je bil Rooseveit poslal svojega sina Jamesa v Kairo, kjer naj bi predal glavnim predstavnikom egiptske-ga kabineta njegovo pismo, z namenom, da spravi kralja Faruka v stisko in doseže točne obveze za dejansko sodelovanje egiptskih oboroženih sil v boju proti vojskam osi na Bližnjem vzhodu. Pismo je poveličevalo »sorodnost« koristi in čustev egiptskega naroda z anglo-ameriškimi čustvi in koristmi. Ne samo to pismo, ki je bilo namenjeno kralju, ampak tudi drugo pismo, določeno za glavne predstavnike egiptske politike, nista obrodili nikakega uspeha, kajti tako kralj kakor vplivne osebe so se, potem ko so najprej izkazali Rooseveltovemu sinu vsakršno vljudno ustrežljivost, zavili v sfingovski molk, da bi se tako ognili kompromitirani a. Poročajo, da je sin predsednika Roosevelta, ko mu Je ta vedenje presedlo, po- Skupine naših letal so ponovno bombardirale in s strojnicami obstreljevale vojaške naprave na otoku Kreti. V Vzhodni Afriki so naše čete v pokrajini Gala in Sidamo zmagovito prestale spopade na levem bregu reke Oma. rabil banket, ki so ga priredili njemu v čast, ter imel na egiptskega min. predsednika nagovor, ki je izzvenel v odločen ali-ali, češ da se države, ki se ne bodo dejavno udeležile borbe proti sovražnikom človeštva, po končani vojni ne bodo mogle nadejati simpatij Zedinjenih držav, ampak bodo zaman trkale na vrata, _ če bodo potrebovale gospodarske in finančne podpore. Grožnja z represalijami proti Egiptu je bila tako očitna, da. je nastal po teh neprevidnih besedah mučen molk. Nekaj minut po tem je dobil ministrski predsednik od svojega kabinetnega načelnika nujno sporočilo in se je opravičil gostu ter naglo odšel, ne da bi bil odgovoril na napitnico Jamesa Roosevelta. Francosko sodelovanje z državami osi Pariz, 26. maja. d. Predsednik Pierre Laval je zastopniku agencije »United Press« Ralphu Henzenu podal glavne smernice bodoče francoske-politike, hkrati pa je zavrnil vse ameriške grožnje, naperjene proti integralnosti francoske kolonijske posesti. Laval je v obširnem navajanju tehtnih razlogov dokazal, da je bila Francija k sedanji politiki prisiljena tako iz notranjih kakor zunanjih razlogov in je odločena to politiko, katere smernice so bile določene po posvetovanju med francoskimi in nemškimi predstavniki, voditi z vso doslednostjo. Laval je zlasti poudaril, da upa Francija po sestanku med Darlanom in nemškim kancelarjem, da bo mogoče skleniti z Nemčijo mir časti in poštenja, ki bo v Franciji dovoljeval v bodoče lojalno sodelovati pri veliki politiki sodelovanja v novi Evropi brez misli na revanžo. Prepričan je, da bo ta mir napravil enkrat za vselej konec tragičnim nesporazumom, ki so včasih vladali med velikima narodoma ter da bo omogočil francoski mladini uresničiti njene ideale ter ji pripraviti široko polje konstruktivnega dela. Ta mir med Francijo in Nemčijo je cilj sodelovanja Francije z Nemčijo, dočim bi Francija dosegla samo mir razkosanja in razdejanja, ako bi se branila sprejeti edinstveno pobudo nemškega vodje ter odklonila ponudeno ji roko. Nato se je Laval dotaknil ameriških argumentov o francoski demokraciji ter je dejal, da je sedanja vojna povsem drugačna, kakor so bile vojne v preteklosti. Današnja vojna je revolucija, iz katere bo izšla pomlajena in bolj srečna Evropa. Svoboda danes ni ogrožena v tisti deželi, kjer ji je tekla zibelka, ako pa naj se razume pod demokracijo to, kar je Francija morala dovolj bridko spoznati in čemur mora v pretežni meri pripisovati svojo sedanjo nesrečo, potem je treba reči, da ima Francija take demokracije dovolj ter da ne bo dovolila, da bi jo kdo silil, boriti se zanjo še nadalje. Francija bo zgradila novo, zdravo in močno republiko. Njena naloga je izvršiti dve nalogi v sožitju z vsemi velikimi državami, namreč, doseči z njimi mir, nato pa se lotiti dela, s katerim bo odpravljena brezposelnost ter odstranjen nered in sicer z izgradnjo novega socializma. Obrnivši se preko zastopnika agencije United Press direktno na Američane, je Laval zaključil svoja izvajanja z naslednjimi besedami: »Nemogoče si je zamišljati, da bi hotele Zedinjene države v trenutku največje francoske stiske v francoskih kolonijskih posestih zamenjati francosko trobojnico z ameriško zastavo. Francija bi mogla v bodoče postati zvezni član med novim svetom in novo Evropo. To nalogo pa bo lahko uspešno izvrševala edi-nole, ako sprejme jasno sodelovanje z Nemčijo brez slehernih pridržkov. Tudi Weygand za sodelovanje z Nemčijo Washington, 26. maja. d. Associated Press poroča iz Vichyja, da se je general Weygand vrhovni poveljnik francoske vojske v času njenega poraza in sedanji vrhovni poveljnik vseh čet nezasedene Francije v severni Afriki, izjavil za načrt sodelovanja vichyjske vlade z Nemčijo. Odločitev uglednega generala ie zelo važna ter je znatno podprla stališče Vichyja. Inserirajte v „Jutru"! Katastrofa oklopnice „Hood" Hud udarec angleški vojni mornarici Rim, 26. maja s. Ves mednarodni t:sk se bavi z velikimi letalskimi in pomorskimi uspehi oboroženih si'i os: na Atlantiku in vzhodnem Sredozemlju ter z operacijami na otoku Kreti. Tisk sodi, da pomeni izguba številnih križark in drugih brtsikih enot okrog otoka ter velike oklopnice »Hood« težak udarec za Anglijo in sicer še težji, nego je bili njen nedavni poraz na Balkanu. Pomorski tehniki pravijo soglasno, da Velika Britanija nima tolikšnega števila bojnih ladij, da bi mogla brez hudih posledic izgubiti takšno ladjo, kakršna je b'la »Hood«, ki je imela 42.000 ton. Vsi. tud< najbolj zagrizeni anglofili se vprašujejo, kake more britska vflada vzdrževati blokado, če so mogc-če takšne pomorske bitke, kakršna ie bila v islandskem vodovju. Poseben odmev so imeli ;tahjansko-nemški letalski in pomorski uspehi v Zedinjenih državah, kjer seže v resnih skrbeh zavoljo katastrofalnega položaja, v katerem je britska vojna mornarica zaradi težkih izgub. Oklopnica »Ho>-od« je že enkrat v tej vojni za dalje časa b:la onesposobljena za boj ko so jo- nemške bombe zadele 26 sept. 1. 1939 v srednjem deilu Severnega morja Angleško brodovje je imelo samo tri velike bojne ladje, »Hood«, »Repulse« in »Re-no\vn«. »Repoifee« je tcrpediral 15 oktobra 1939 v zalivu Scapa Flow pokojni kapitan Priem, ki je pred kratkim junaško padel in ki je tedaj potopil tud;. »Royal Oak«. »Renown« so poškodovale med nekim pomorskim spopadom na Norveškem nemške vojne ladje in so jo italijanska letala v pomorski bitki pri Sardini r zopet za dolgo časa napravila nesposobno za boj. Oklop-nico »Hood« pa je potopila nemška križarka »B;smarck«, ki ima 35.000 ton. Ameriška skrb zavoljo razmer, v katere je zašlo br-t-sko vojno brodovje, torej nikakor ni pretirana. Matična ladja „Furious" poškodovana MIlan, 26. maja. u. Kakor poroča s-Cor-riere della Sera« iz Algecirasa, je tjakaj prispela angleška letalska matična ladja »Furious«, ki so jo nato spravili v dok v popravilo. Kakor je bilo mogoče ugotoviti, je angleška vojna ladja na krmi hudo poškodovana in so poškodbe takega značaja, da se lahko sklepa, da je bila zadeta od torpeda. Nadalje sta prispela v gibraltarsko luko tudi dva angleška rušilca, ki so ju zasidrali pred reparaturnimi delavnicami, ker sta prav tako hudo poškodovana na raznih mestih. Angleška izvidniška ladja potopljena Amsterdam, 26. maja s. Angleška admira-liteta je objavila, da je bila potopljena izvidniška motorna ladja »Viva 2«, ki so jo zaradi njene brz;ne rabili za stražno službo in za zaščito trgovinskih ladij, ki so plule ob angleških obalah. Angleška vojna mornarica je na ta način v poslednjih treh tednih izgubila že šest tak'h ladij. Uspehi admirala Lutjensa Berlin, 26. maja. s. Admiral Liitjens, poveljnik nemške skupine, ki je v islandskih vodah potopila britansko oklopnico »Hood«, je pred nekoliko časom poveljeval veliki eskadri nemških ladij proti britanskim konvojem. Njegova skupina je tedaj potopila eno pomožno križarko in 22 parnikov v skupnem iznosu 116.000 ton. Nemčija ne bo dopu; stila ameriških konvojev Tokio, 26. maja. d. List »Asahi«, kakor tudi drugi japonski listi objavljajo deloma v celoti, deloma samo v izvlečkih razgovor, ki ga je imel berlinski zastopnik agencije Domej z nemškim admiralom Raederjem. Na vprašanje, kakšno stališče bi zavzela Nemčija v primeru organizacije ameriških konvojev na Atlantiku, je Raeder izjavil, da je jasno, da Nemčija ne bi mogla gledati, ako bi ameriške ladje signalizirale angleškemu poveljstvu položaj nemških mornariških edinic na Atlantiku. Admiral Raeder je naglasil, da bi morala nemška mornarica v tem primera jasno postopati na tak način, da bi onemogočila ameriškim ladjam sleherno akcijo, ki bi utegnila biti nemškemu bro-dovju v škodo. Japonski listi pripominjajo k tej izjavi nemškega admirala, da pomeni to prikrito izjavo, da bo Nemčija z orožjem nastopila proti ameriškim ladjam, ki bi ščitile ameriške konvoje. Porazen odmev v Zedinjenih državah Naraščajoči pomisleki proti uvedbi ameriških konvojev za prevoze v Anglijo New York, 26. maja, s. Dejstvo, da so najmočnejšo enoto britanskega brodovja potopili Nemci, je izzvalo v ameriškem tisku veliko pozornost in se v listih razločno čuti vznemirjenje, ki ga ta katastrofa ni zbudila samo v Angliji, marveč tudi v Zedinjenih državah. »Washington Post« naglasa veliko važnost, ki jo je Anglija pripisovala oklopnici »Hoodu« ter podčrtava udarec, ki ga je z izgubo te oklopnice doživelo britansko brodovje. Tudi »Sun-day Star« piše. da je izguba »Hooda« zelo boleča epizoda za britansko mornarico. Angleško brodovje ima poslej samo še malo enot, ki bi bile kos nemški oklopni kri-žarki »Bismarcku« in promet z Ameriko bo čim dalje bolj ogrožen. »Baltimore Sun« zatrjuje, da je izguba »Hooda« največja nesreča, ki je zadela britansko brodovje. Mogočno nemško topništvo se je izkazalo v polni meri in učinki topništva so zelo občutni. Razen tega je razvidno, da je Nemčija pripravljena tvegati tudi svoje oklopnice z namenom, da prekine promet z ame-riko in da razprši angleškie mornariške enote. New York, 26. maja. d. »New York Times« poroča iz Washingtona, da tako molk britanskega veleposlaništva v Washingto-nu kakor ameriškega mornariškega ministrstva najbolje dokazujeta, kako silno je katastrofa »Hooda« zadela Anglijo. Prav tako neprijetno je dirnilo Američane to, da velika oMopnica »Hood« svojega nasprotnika ni mogla oslabiti niti z enim samim dobro pogodenim strelom. Mučno je presenetilo ameriško javnost tudi dejstvo, da so mogle velike nemške pomorske edi-niee tako daleč razširiti svoje operacijsko področje, ne da bi bile pravočasno odkrite od Angležev. Ni jasno, ali je prišlo do pomorskega spopada v notranjosti gren-landskih voda, ki so pod varstvom Zedinjenih držav, verjetno pa je, da se je borba odigrala v notranjosti ameriškega pa-trolnega pasu. Sicer pa niti Berlin niti Kodanj nista priznala ameriškega varstva na tem področju. List sodi, da bo katastrofo »Hooda« nedvomno izkoristila ameriška stranka, ki je nasprotna ameriškim konvojem, zakaj ta pomorska bitka dovolj jasno kaže, da je Hitler pripravljen uresničiti svoje grožnje, da bodo nemške ladje napadle vsako ameriško ladjo, na katero bi naletele v notranjosti blokadnega pasu. V ameriških mornariških krogih izjavljajo, da zadnjih silnih izgub angleške vojne mornarice nikakor me gre podcenjevati. Na vsak način bo izguba »Hooda« kakor tudi potopitev več edinic angleškega brodovja pri Kreti prisilila Anglijo, da svoje brodovje povsem drugače zavaruje. Mogoče pa je tudi, da bo katastrofa »Hooda« sprožila novo kampanjo angleškega tiska za podvizanje Amerike v vojnih pripravah. Baldvrin imenuje v »New York Ti-mesu« izgubo »Hooda« najhujšo izgubo, ki je zadela Anglijo po katastrofi oklopnice »Royal Oak«, ter sodi, da so najbrže nemške podmornice izsledile dragocen ameriški konvoj, ki ga je spremljal »Hood«, nakar so priklicale v bližino še nadaljnje nemške vojne ladje. Agencija United Press poroča iz Wa-shingtona, da znači katastrofa oklopnice »Hood« dokaz, da konvoji v sedanji obliki niso več sodobni. Oklopnica »Hood« je bila v službi angleških konvojev. Agencija Associated Press tolmači mnenje washing-tonsksih krogov, da bo katastrofa »Hooda« na vsak način poostrila debato o možnosti organizacije ameriških konvojev, kakor tudi o možnosti odstopitve nadaljnjih ameriških vojnih odnosno trgovinskih ladij Angliji. Ista agencija ugotavlja, da so v ameriških mornariških krogih po zadnjih slabih izkušnjah odločno proti temu. da bi se Angliji odstopile še kake nadaljnje ameriške vojne ladje. Buenos Aires, 26. maja. s. »Pueblo« piše o zmagah držav osi in poudarja njihov vojaški in politični pomen. List pravi, da je zmagovita akcija Italije na Jadranu, v Jonskem in Egejskem morju dokončno izločila angleški vpliv iz južno vzhodne Evrope, kjer so italijanski interesi izredno veliki. Jadransko morje, zaključuje list, se more smatrati sedaj kot izključno italijansko jezero. švicarski tisk o angleških izgubah Bern, 26. maja. s. Švicarski listi poudarjajo da je bil pretekli teden zelo hud za Anglijo in da se položaj še vedno razvija v neugodni smeri za Veliko Britanijo. »Ga-zette de Lausanne« pravi, da je bil sam admiral Cuningham prisiljen priznati, kako težko preizkušnjo je moralo prestati angleško brodovje. List zatrjuje, da se je angleško brodovje moralo zbrati v Aleksandri j i, da bi se zopet nekoliko uredilo. Obenem poudarja veliko važnost sodelovanja italijanskih pomorskih sil v podjetja na Kreti. List omenja tudi izgubo »Hooda«, čegar izločitev je težko prizadela britansko mornarico, tem bolj, ker je od te izgube ostal neprijeten vtis tudi v ameriškem javnem mnenju. Japonska vojaška misija v Neaplju Rim, 26. maja. s. Skupina oficirjev iz japonskega vojaškega odposlanstva je davi odpotovala v Neapelj, kjer so jo popoldne sprejeli oficirji italijanske vojne mornarice in letalstva. Japonsko odposlanstvo bo posetilo več italijanskih središč ter se bo vrnilo v Rim 5. junija. Nova rumunska podmornica Bukarešta, 26. maja. rs. V Galacu so splovili že druge rumunsko podmornico X razdobju 15 dni. *JUTRO< St T2f 2 ToreTc, 27. Y. 1941 Velik pomen borbe za Kreto Italijanski in nemški komentarji o dosedanjem poteku operacij Rim, 26. maja. s. Težišče vojne je ta Čas v dogodkih na Kreti. Tudi včeraj se je italijansko sodelovanje v napadu na ta otok razvijalo v raznih in intenzivnih oblikah, posebno s strani letalstva. Operacije so v teku in ker bi bilo neoportuno govoriti o njihovi bodočnosti, je mogoče podati le splošen pregled. Otok Kreta je obkoljen s sklenjenim polkrogom italijansko-nemških postojank od Dodekaneza do polotoka Moreje. Odtod so se dvigale letalske sile, ki so že od prvega dne skušale iztrgati nasprotniku gospod-stvo na nebu in morju. Angleško vojno brodovje je nastopilo z vso svojo silo, da zapre napadalcem oskrbo z morja. Ta korak je bil politično in vojaško za Anglijo morda potreben, Stal pa jo je že doslej ogromne žrtve, številne izgube na morju bodo še naraščale, če bo nasprotnik nadaljeval svojo taktiko in bo morda nepopravljivo okrnil svojo pomorsko moč, edino orodje, ki mu še dovoljuje nadaljevanje vojne. Angleško vojno brodovje že kaže znake, da popušča in da hoče bitki uiti. V bližnjih dneh se bo pokazalo, ali je to njegovo zadržanje definitivno, iz dosedanjih uspehov pa je razvidno, da so letalske, lahke pomorske in podmorske sile v premoči nad ogromno britsko pomorsko silo. Vsa ta moč ni mogla preprečiti, da bi znatne sile ne dosegle otoka in da bi jih ne mogli stalno oskrbovati. Padalske sile in tiste, ki so jih prepeljala letala, so dosegle svoje cilje, se na njih utrdile in jih je navzlic pomorski obrambi mogoče oskrbovati. Sodelovanje italijanskega vojnega brodovja Rim, 26. maja. s. Svetovni listi poudarjajo močni delež, ki so ga imele italijanske torpedovke pri zadnjih uspehih osi piotl Angliji. Italijanske pomorske in letalske sile so dejansko onesposobile za boj sedem angleških križark, štiri med temi so potopljene. Italijanski rušilci in brzi čelni so močno podprli drzno nemško akcijo proti Kreti; čuvali so pred angleško mornarico lahko ladjevje, ki je skušalo dospeti do Krete, da prinese nemškim četam ojačenje z materialom in municijo. V spopadih z nasprotnikom so italijanske edinice nastopale z velikim pogumom proti sovražniku, ki je bil 4- do 10-krat močnejši. V raznih primerih so italijanske torpedovke s samimi torpedi napadle sovražnika ker s svojimi šibkimi topovi, ki jih spoh niso uporabile, proti njemu ne bi mnogo opravile. V inozemskem tisku pišejo nekateri pomorski kritiki s poudarkom o akcijah torpedovk, ki so tudi v bitki pri Jtitlandu imele velik vpiv na potek boja. Operacije se razvijajo po določenem načrtu Berlin, 26. maja s. Operacije na Kreti se razvajajo po določenem načrtu. V odločil- nih berlinskih krogih še dalje molče o razvoju operacij. Tudi ne objavljajo doslej zasedenih krajev na otoku, pač pa izjavljajo, da ima novo vojno razdobje v Sredozemlju izredno velik vojaški, strateški, psihološki in politični pomen. Vojaški sotrudnik DNB piše, da je z zasedbo severnega dela Krete zagotovljena preskrba nemških vojakov na otoku. Norveška, Rotterdam in Korimt so bili samo predigra k tej veliki akciji. Branilci Krete so imeli vse prednosti zaradi ugodnega zemljepisnega položaja in moderne vojaške tehnike, kljub temu pa so Nemci dosegli velik uspeh. »Borsenzeitung« piše, da je nemški vojak še enkrat pokazal svoje izredne sposobnosti, s katerimi morejo poveljniki vsak čas računati. List zanika Churchillove trditve, češ da so se padalci poslužili novozelandskih uniform. Nemški tisk podčrtava delež, ki ga imajo italijanske letalske in pomorske sile že od vsega začetka pri operacijah na Kreti. Zmaga na Kreti je nova odločilna faza borbe v Sredozemlju, piše Jist »Montag«. V vseh odsekih vzhodnega Sredozemlja sita osni sili prevzeli pobudo in jo bosta obdržali do konca. Bitka se nadaljuje, piše »Vol-kiseher Bcobachtcr«, veliki manever izkrcanja z neba je uspel. Začel se je napad na kopnem. Poročila preteklih dni so potrdila, da je veliko bitko mod letalstvom in mornarico dobilo letalsko orožje osi. Bombardiranje Sueškega prekopa Bejrut, 26. maja. rs. Po vesteh iz Kaira so v noči na 24. maj številna letala preletela Sueški prekop in ga močno bombardirala. Doslej še niso znane podrobnosti o napadu. Utrjevanje Cipra New York, 26. maja. rs. Listi poročajo, da angleške prekomorske čete hitijo z utrjevanjem otoka Cipra. Pogrešani Novozelandci \Yashington, 26. maja. s. Po poročilih ameriških listov je britansko poveljstvo po zaključku grškega pohoda pogrešilo 2200 Novozelandcev. Novozelandska vlada je ugotovila to izgubo na temelju poročila iz Kaira. Ker teh mož ni niti na Kreti niti v Egiptu, so v Novi Zelandiji z gotovostjo prepričani, da so po večini padli v ujetništvo. Angleški padalski manevri Stockholm, 26. maja- Švedski listi poročajo, da so se vršili »nekje v Angliji« veliki manevri britanskih padalskih čet ter da je tem manevrom prisostvoval tudi angleški kralj. Hrvatski ministri o novem redu ki ga uvaja poglavnik Ante Pavelič Zagreb, 26. maja s. Hrvatski vodilni politiki so imeli zadnje dneve shode po deželi ter so v svojih govorih poslušalcem orisali sedanji položaj in naloge mlade hrvatske države. Minister za bogočastje in javno pmiveto dr. Mile Budak jc imel shod v Ivanicu, ki se ga je udeležil tudi minister za .šume in rudnike. Razložila sta zborovalcem velike zasluge, k: jih ima pri ustanovitvi svobodne Hrvatske poglavnik Pavelič. Minister Budak je dejal, da je tisočletni sen Hrvatov postal resnica in da je danes hrvatska domovina svobodna ter neodvisna. Za ta uspeh gre hvala poglavniku, ki je s svojimi zvezami s hrvatskimi zavezniki priboril svobodo, dočim toliko hvaljene demokracije Hrvatom niso mogle dati drugega kakor zlo. Preko hrvatskega ozemlja so na pohodu vojske, toda te čete niso vojske osvajačev in plcnilcev, marveč čete prijateljev in zaveznikov. Vlada poziva, vso prave hrvatske domoljube k sodelovanju, da so doseže čim večje blagostanje .svobodne Hrvatsl*.. Vsakdo naj bo prepričan, da bo poglavnik lahko rešil in izvršil vse težke naloge bodočnosti. Nato je povzel besedo minister Frkovič, ki je nagla-šal težke gospodarske razmere, v katerih se je znašla Hrvatska po porazu. Naša polja, je dejal Frkovič, so ostala neobdelana zaradi pomanjkanja delovn:h sil in naše železnice niso obratovale v redu. Ta položaj se je že v izdatni men izprani eni l na bolje. Hrvatsko gospodarstvo je bi Jo stoletja v rokah tujcev, danes pa si ga Hrvatje sami urejujejo. Komaj je poglavnik dospel v domovino, je vrni zemljo z dekretom njenemu pravemu lastniku, namreč hrvatskemu seljaku. Z drugo uredbo je proglasil šume za last hrvatskega naroda in gozdovi odslej ne morejo biti predmet zasebne špekulacije. V rudnikih so rudarji delali samo za koristi ve le industrije, ki je potem kovala orožje proti hrvatskemu narodu. Sedaj se bo po nalogu poglav-nrka odprla v Varaždinu rudarska šola, iz katere bodo izhajah odlični hrvatski strokovnjaki. Ob koncu svojega govora je Fr-kovx dejal, da bodo hrvatska petrolejska polja dajala velike množine goriva, ki bo služilo koristim hrvatskega naroda, kar je zopet posledica sedanje svobode. »Hrvatski narod« jc 25. t. m. objavil zanimiv članek dr. Mladena Lerkoviča, tajnika državnega tajnika v zunanjem ministrstvu, v katerem pravi, da so Srbi vse storili. da bi zbrisali Hrvatsko z evropskega zemljevida na ta način, da so jo razdelili v toliko banovin :n so izigravali sleherno narodno svobodo. Tedaj je Ante Pavelič organizirali falango ustašev. Mnogi Hrvati so bili nasprotn' revolucionarni metodi usta šev in orientaciji k silam osi- Med temi je bil tudi dr. Maček, ki jc bil naklonjen politiki sporazuma s Srbi in je menil, da bi sicer bila Hrvatska usodno obsojena v suženjstvo. Po državnem udaru dne 27. marca se je znašel hrvatski narod na najstrašnejšem raizpotju v svoj- zgodovini. Odločiti se je moral za Srbijo in za Anglijo ali pa za poglavnika in za sile osi. Previdnost je hotela, da hrvatsko ljudstvo v svoji jasnovidnosti izbralo pot, ki mu jo je pokazal Obnovite naročnino! poglavnik in tako so mu bile prihranjene grozote vojne z vsemi strašnimi posledicami ter si je prisvojil svobodo in svojo ne-■ odvisnost. Draginjske doklade delavcem v hrvatski lesiu industriji. Z veljavnostjo od 1. maja bedo po sklepu predstavnikov hrvatske lesne industrije vsem delavcem v tej industriji zvišali plačo za 86%. Osnovna plača delavcev bo taka, kakršno so prejemali 31. oktobra 1939. Povišanje pa bo veljalo kot izredna draginjska doklada. Aretacije Židov na Hrvatskem. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je izvršilo strogo preiskavo zaradi razširjanja neresničnih vesti o položaju na Hrvatskem. Ugotovilo je, da so pri tem udeleženci predvsem Žid je in jih je doslej aretiranih že več kakor 50. ce ne bo koncc razširjanja neresničnih vesti, pravijo v Zagrebu, bodo aretacije sleoile v še večjem številu. Neodvisna hrvatska država. Pod tem naslovom je v prvi številki glasila hrvatskega ustaškega pokreta »Ustaša« napisal svoj prispevek tudi hrvatski peelavnik dr. Ante Pavelič. Iz uvodnika posnemamo nekaj njegovih misli: »Zdaj ko je hrvatski narod dosegel svojo narodno svobodo in državno samostojnost, ne more nihče izven meja hrvatske države razpolagati z njenimi davki in z njenimi sinovi. Neodvisna država Hrvatska ne pripada nikomur več. ampak je le Hrvatska. Ona je premoženje hrvatskega kmečkega naroda. Hrvatski sinovi, ki služijo zdaj svoj vojaški rok. služijo samo hrvatskemu narodu in bodo. kadar bo potrebno, branili le njegovo grudo. 2e prvi mesec svojega življenja je pokazala svobodna hrvatska država, da je minil čas praznih in nikoli izpolnjenih obljub, prišel pa je čas dela. skrbi in naporov za hrvatsko vas in za hrvatske domove. Toda to je šele začetek. Bodočnost bo pokazala, da bo vlada neodvisne Hrvatske izpolnila vsa pričakovanja svojega naroda in da bo zanj dosegla kar največje blagostanje. V sedanjem trenutku je najvažnejša naša obljuba, da bo hrvatski narod v svoji neodvisni državi sam svoj gospodar in bo sam določal svojo usodo. Državna oblastva bodo služila samo interesom hrvatskega kmetskega naroda.« Hrvatska mladina in »delovna Služba«. Hrvatski vojskovodja Slavko Kvaternik je uredniku tednika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Za dom« povedal nekaj smernic o vzgoji hrvatske mladine in o organizaciji hrvatske armade. Vojskovodja Kvaternik je poudaril, da bo moral vsak mladi Hrvat v bodoče leto dni služiti v delovni službi, da bo tako iz lastne izkušnje spoznal delo kot edino pravilno merilo življenja. Delovna služba bo podrejena vojaškemu poveljstvu. Po presta-nem letu v delovni službi bodo mladeniči morali služiti v redni vojski in sicer dve leti. v nekaterih strokah pa celo 3 do 5 let. Ce bo hotel kdo dobiti državno službo, se bo moral izkazati z odsluženim rokom v delovni službi in v redni vojski. Aretacija ravnatelja Narodne banke. V Moetaru je bil aretiran ravnatelj podružnice Narodne banke, po rodu Srb. Obtožen je, da je odnesel in skril 9600 kg zlata iz bančne zakladnice. 1II Principe ereditario ali'Alto Commissario Lubiana, 26 maggio In risposta al telegramma di devoto omaggio, indirizzato dall'Alto Commissario l'Ecc. Grazioli S. A. R. il Principe ereditario ha cosi risposto: Ho molto grad i to le espressioni cortesi che mi avete rivolto anehe a nome detla popolazione slovena della Provincia di Lubiana. A Voi personalmente felicitazioni e auguri. — Umberto di Savoia. Le felicitazioni del Vescovo di Trieste All»Alto Commissario e giunto il seguen-te telegramma dal Vescovo di Trieste che si trova attualmente a Roma dove e stato ricevuto dal Santo Padre: »Apprendo qui Vostra nomina ad Alto Commissario e formulo sincere felicitazioni e fervidi auguri per la Vostra alta e delicata missione. Gradite il mio cordiale saluto Santin Vescovo.« Prestolonaslednik Visokemu Komisarju Ljubljana, 26. maja. Na brzojavko udanostnega poklona, ki mu jo je poslal Visoki Komisar Eksc. Grazioli, je Kr. Vis. Princ prestolonaslednik takole odgovoril: Z velikim veseljem sem prejel ljubeznive izraze, ki ste mi jih poslali tudi v imenu slovenskega prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Vam osebno moje čestitke in želje — Umberto di Savoia. čestitke tržaškega škofa Visoki Komisar je prejel od tržaškega škofa, ki se trenutno mudi v Rimu, kjer ga je sprejel Sveti oče, naslednjo brzojavko: »Tu sem izvedel za Vaše imenovanje za Visokega Komisarja. Izražam Vam čestitke in tople želje glede Vaše visoke in de-likatne naloge. Prejmite moj prisrčni pozdrav — škof Santin.« ! D Duce ha disposto la pertnanenza perpetua delPautotreno sanitario nella Provincia di Lubiana Visoki Komisar na obfcku v bolnici Ljubljana, 26. maja. Visoki Komisar Eksc. Grazioli je popoldne obiskal splošno bolnico. Ob 16. se je pripeljal mimo šentpetrske cerkve pred njq. Sprejeli so ga upravnik dr. Vladimir Ferlan, inž. Rueh, zdravstveni inšpektor dr. Avra-movič, inž. černivec in načelnik VI. oddelka komisariata Kosi. Visoki Komisar je takoj ob prihodu pregledal gradbene načrte v zvezi z izpopolnitvijo splošne bolnice. Obiskal je nato najprej kirurški oddelek. V septičnem oddelku na ženski strani se je prijazno razgovarjal z bolnicami in se zanimal za bolezen in usodo posameznih pacientk, ki jih je bodril v njihovem trpljenju. Zahteval je, da ga popeljejo predvsem k najsiromašnejšim bolnicam, s katerimi se je dalje časa razgovarjal. Z ženskega oddelka se je odpravil v moški oddelek, kj|er se je zanimal za bolnike, ki so bili v vojni poškodovani, še prav posebno pa za otroke, ki so se poškodovali z razstrelivi. Najsi romašnejše je pri priči obdaroval z denarnimi zneski. Ko je zapuščal posamezne oddelke, je želel vsem bolnikom in bolnicam, da bi čim prej okrevali, za kar so se mu glasno zahvaljevali. Na programu je ogled vseh bolniških oddelkov. Ob času poročila obisk še traja. II ritiro delle bandiere Lubiana, 26 maggio L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, richiamandosi alla Sua ordinanza per fuso della bandiera nazionale, fa noto che tutte le bandiere esposte alle fi-nestre delle abitazioni private e degli uf-fici pubblici, eselusion fatta per gli uffici militari, devono essere subito ritirate. Le bandiere possono essere esposte sol-tanto dall»alba al tramonto in seguito ad ordine deli'Alto Commissariato. Queste disposizioni valgono per la citta e per Ia Provincia. Zastave na hišah Sklicujoč se na svojo odredbo glede uporabljanja nacionalne zastave objavlja Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine, da morajo biti takoj snete vse zastave, ki so izvešene na oknih privatnih stanovanj in javnih uradov, razen onih na Krojaških uradih. Zastave smejo biti izvešene od zore do mraka le na osnovi odredbe Visokega Ko-roisarijata. Ti ukrepi veljajo tako za mesto Ljubljano kakor za vso ostalo Ljubljansko pokrajino. Nemiri v Bombaju Stockholm, 26. maja. d. Švedski listi objavljajo poročila angleške službene poročevalske agencije, ki na nedvoumen način izpričuje, da je prišlo v Indiji resnično do velikih nemirov, ki jih je Anglija spočetka skušala prikriti. Po poročilu Reuterjeve agencije iz Bombaya se vidi, da so morali biti ti nemiri velikega obsega, ker je moralo intervenirati celo vojaštvo. Poročilo namreč veli, »da so britanske čete ukrenile vse potrebno«, da bodo lahko postale gospodar položaja, nastalega zaradi ponavljanja spopadov v Bombaju. Poročilo pravi, da so nemiri dosegli kritični vrhunec v nedeljo, ko je bil izvršen napad na Marine Drive, na eni največjih bombajskih promenad. Padlo je nanovo 6 smrtnih žrtev, tako da je bilo od pričetka spopadov ubitih doslej že 20 ljudi. Lavriščev zopet v Sofiji Sofija, 26. maja s. Poslanik SSSR v Sofiji Lavriščev, ki je 12. maja odpotoval v Moskvo, se je danes vrnil v Sofijo. Iraški ministri v Teheranu Teheran, 26. maja. rs. V Teheran so dospeli iraški zunanji minister Musa L. Sha-bender, finančni minister Nadji Asvajdi, bivši ministrski predsednik Sabih Najd in bivši obrambni minister, ki so 8e sestali na važno sejo, kateri pripisujejo v iraških krogih poseben pomen. Lubiana, 26 maggio La popolazione della Provincia di Lubiana apprenderš senza dubblo con gioia e gratitudine la lieta notizia che 1'autotreno sanitario in seguito alla disposizione del Duce rimarr& permanentemente a Lubiana. Quando l»Alto Commissario I'Ecc. Grazioli di recente si reco a Roma, riferi al Duce il desiderio della popolazione slovena di godere anehe nel futuro i benefici che gli puo offrire tale istituzione. II Duce accettd tale desiderio e dimostro in tal modo nuo- vamente la Sua grande comprensione pese il progresso della Provincia di Lubiana. Nei reparti deirautotreno che sotto la guida esperta del direttore dott. Duce vi-sitd gia tutte le localita piu importanti della Provincia, sono state finora effettaate oltre 10 mila visite alla nostra gioventu scolara. La direzione delbautotreno ha cosi durante il suo viaggio attraverso la provincia raccolto un prezloso materiale per lo studio delle condizioni sanitarie nella provincia e per il ragguaglfo con quelle nelle rimanenti provincie del Regno. Duce je odredil da ostane sanitarna avtokolona trajno v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 26. maja. Prebivalstvo vse Ljubljanske pokrajine bo brez dvoma z veseljem in hvaležnostjo pozdravilo vest, da ostane sanitarna avtokolona, ki je bila te dni na strokovnem potovanju po vsej pokrajini, po odredbi Duceja, trajno v Ljubljani. Ko se je Visoki Komisar Eksc. Grazioli nedavno mudil v Rimu, je Duceju poročal o želji našega prebivalstva, da bi bilo trajno deležno dobrote, kakršno lahko takšna avtokolona nudi. Duce je želji ustregel in s tem vnovič izpričal svoje veliko razumevanje za prospeh Ljubljanske pokrajine. Avtokolona, ki jo vodi direktor dr. Duce, je na svojem potovanju obiskala vse pomembnejše kraje v provinci in izvršila okrog 10.000 pregledov šolske mladine. Na svojem delu je nabrala dragocenega gradiva za spoznavanje zdravstvenih razmer na naši deželi in za primerjavo z razmerami v Kraljevini. Gospodarstvo Pomen bagdadske železnice Vojni dogodki v Iraku so znova podčrtali velik pomen takozvane bagdadske železnice, ki veže Vzhodno Evropo preko Turčije, Sirije in Iraka s Perzijskim zalivom odnosno z Indijskim oceanom. Bag-dadska železnica je bila v celoti dograjena šele lani v jeseni, ko so izročili prometu zadnji odsek te železnice od iraške meje do Mosula. S tem je bil ustvarjen projekt, o katerem se je že pred svetovno vojno mnogo razpravljalo, glede na nemški načrt bagdadske železnice. Na prizadevanje Georga von Siemensa, predstavnika znanega koncema električne industrije ter direktorja Deutsche Bank, je bil načrt za to železnico izdelan že pred 40 leti. Njen projektant prof. Meisner, ki je tudi po svetovni vojni vodil dela pri gradnji te železnice na področju Turčije, je kot profesor tehnične visoke šole v Carigradu umrl le nekaj mesecev pred končnim uresničenjem načrta. Gradnja celotne zveze med Jugovzhodno Evropo in Perzijskim zalivom je trajala 60 let. Leta 1880 je bila šele zgrajena železniška zveza Carigrada z ostalo Evropo. Kot podaljšek te proge je turška vlada nato zgradila transanatolsko železnico, ki vodi skozi Malo Azijo proti Siriji do Alepa. Ta proga je bila izročena prometu v času svetovne vojne. Tretji del te velike prometne zveze Evrope s Perzijskim zalivom predstavlja pravzaprav bagdadsko železnico. Po pogodbi, ki jo je Georg von Siemens sklenil leta 1899 z otomansko vlado, bi morala to železnico od Alepa preko Bagdada do Ba-sre ob Perzijskem zalivu graditi nemška podjetja. Končni sporazum o gradnji te železnice je bil sklenjen 15. marca 1903, nakar so z deli šele pričeli. Vendar so nastopale zaradi ugovora Anglije težave, ki so imele za posledico, da so bila dela prekinjena in so se nadaljevala šele leta 1909. Po naknadnem sporazumu iz leta 1911 je bilo določeno, da bodo nemška podjetja zgradila progo do Bagdada, med tem ko si je Anglija zasigurala pravico izgraditve železniške proge od Bagdada do Basre. Do izbruha svetovne vojne so dogradili 600 km bagdadske železnice, medtem ko je bilo treba še zgraditi 800 km proge v severni Mezopotamiji z najtežjimi objekti, zlasti z velikim mostom preko Evfrata in tuneli skozi Armenski Taurus. Največjega teh tunelov so dogradili v teku svetovne vojne. Po svetovni vojni je na tej progi vozil tako zvani Taurus-ekspres, ki je vozil do Nusajbina nedaleč od iraške meje. Z druge strani pa so pričeli graditi železnico iz Bagdada proti severu. V času svetovne vojne je bila dograjena proga Bagdad—Mo-sul, kmalu za tem pa so Angleži pričeli graditi progo iz Bagdada proti jugu v smeri na Basro. Po svetovni vojni je francoska mandat-ska oblast v Siriji dogradila podaljšek proge od Nusajbina do iraške meje, s čimer so pokazali svoje veliko zanimanje za naf-tina polja vzhodno od Mosula v severnem kotu Iraka nedaleč od sirijske meje. Kmalu pa so Angleži zgradili posebno železniško zvezo od Bagdada do Ker kuka, kjer je središče mosulskih naftinih polj. Po svetovni vojni se je zanimanje za zgraditev bagdadske železnice precej ohladilo. Anglija je bila predvsem interesirana, da dobi Irak zvezo z Indijskim oceanom in Sredozemskim morjem preko Transjor-danije in Palestine. Za prevoz nafte sta bila zgrajena tudi dva cevovoda do Haife in Tripolisa. Leta 1936. je iraška vlada sklenila z Anglijo sporazum, po katerem je Anglija odkupila od Iraka vse železniške proge na iraškem teritoriju, naslednje leto Pa je dala na razpolago posojilo v višini 1 milijona funtov za dograditev zadnjega dela bagdadske železnice. Ta poslednji del proge od Mosula do sirijske meje ie bil šele lani jeseni dograjen in izreče* prometu in šele od tega trenotka obstoja neprekinjena železniška zveza od Basre v Perzijskem zalivu, nreko Bagdada, Mosula. severnega dela Sirije in Male Azije do Bospora in od tod v Evropo. Gospodarske vesti = Oskrba Italije z rumunsko nafto. Po zasedbi Grčije je pričakovati, da se bo bistveno zboljšala oskrba Italije in Nemčije z rumunsko nafto in njenimi derivati, ker je zopet dana možnost uporabiti morsko pot za prevoz. Doslej je šla rumunska naf ta najprej po Dunavu, potem pa po želez, niči v Italijo. Vendar je možnost takega prevoza omejena in je tudi prevoz počasen in drag. V bodoče se bo lahko prevažala rumunska ali ruska nafta iz Črnega morja skozi Egejsko morje in skozi Korintski kanal v Jadransko morje do italijanskih luk, ker se smatra, da na tej poti angleška mornarica ne more resno ogrožati prevozov. S tem se bo oskrba v Italijo in tudi v Nemčijo z mineralnim oljem bistveno zboljšala. = Iz italijanske železarske industrije. Iz Rima poročajo, da bo italijanska železarna in jeklarna SIAG zvišala svojo glavnico od 200 na 500 milijonov lir. Podjetje SIAG spada med štiri največja železarska podjetja v Italiji ter pripada skupaj z ostalimi tremi podjetji (Ilva. Terni in Dalmine) finančni družbi »Finsider«, ki je zopet ustanova državnega instituta za industrijsko obnovo IRI. = Likvidacija zagrebškega Suzcrja. Hrvatska vlada je izdala vrsto ukrepov, ki urejujejo socialna vprašanja. Predvsem je izdala uredbo, ki določa, da se likvidira Osrednji urad za zavarovanje delavcev in da se ustanovi poseben nosilec delavskega socialnega zavarovanja za Hrvatsko. Z na-daljno uredbo se ustanovi posebna privili-girana družba za gradnjo delavskih stanovanj. Glavnica te družbe naj bi se postopno vplačala do višine 600 milijonov din. — Glede na preiskave, ki so bile izvršene pri raznih zavarovalnicah pri čemer so bile ugotovljene spekulativne transakcije, ki se ne dajo zagovarjati z rednim poslovanjem, je hrvatska vlada do zaključka preiskav in postavitve novega zavarovalnega statuta za kratek čas ustavila poslovanje zavarovalnic. = Prevzem in likvidacija denarnih zavodov v Mariboru. Graška »Tagespost-« poroča, da bo število denarnih zavodov v Mariboru in na Spodnjem Štajerskem zmanjšano. Mariborske podružnice »Prve hrvatske štedionice, Ljubljanske kreditne banke, Zadružne gospodarske banke in Jugoslavenske udružene banke bodo likvidirale. Likvidacijo podružnic Prve hrvatske štedionice in Zadružne gospodarske banke bo izvedla dunajska Landerbank«. likvidacijo podružnic Ljubljanske kreditne banke in Jugoslavenske udružene banke pa dunajska banka Kreditanstalt -Bankverein. V prostorih Prve hrvatske štedionice je že pričela poslovati nova podružnica »Landerbanke«. V hiši Ljubljanske kreditne banke pa je pričela poslovati podružnica banke »Kreditanstalt-Bank-verein«. ki je ustanovila tudi podružnice v Celju in Kranju z ekspozituro na Bledu. — Izmed posojilnic bodo poslovale v okviru organizacije graške »Volksbank/ tri posojilnice, in sicer: Mariborski kreditni zavod, Hranilno in posojilno društvo v Celju, in Ptujsko predujemno društvo. — Od hranilnic bo likvidirala Hranilnica dravske banovine v Mariboru. V likvidacijo sta prišli tudi podružnica Celjske posojilnice v Mariboru in Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru. Mestna hranilnica v Mariboru pa bo nadalje poslovala- = Zaposlitev vojnih ujetnikov iz jugovzhodnih držav v Nemčiji. Po navodilih državnega maršala Goringa bodo vojni ujetniki iz jugovzhodnih držav v celoti zaposleni v nemškem kmetijstvu. Ujetnik!, ki so po poklicu kvalificirani strokovni delavci kovinske in rudarske stroke, bodo po komčanih poljskih delih zaposleni v svojih strokah, ostali ujetniki — kvalificirani delavci pa pozneje po potrebi. = Nemško-turške kompenzacijske kupčije. Med Turčijo in nemškimi tvrdkarni so bile te dni sklenjene obsežne kompenzacijske kupčije v skupni vrednosti 30 milijonov mark. Turčija bo Nemčiji dobavila za 20 milijonov mark tobaka v kompenzacijo za nemške dobave industrijskih izdelkov. Nadalje bo Nemčija dobavila Turč.ji kemične proizvode in papir v kompenzacijo za bolgarske dobave krmil, surovih kož, olivnega olja in fig. S temi kompenzacijskimi dobavami se bo obseg blagovnega prometa med obema državama, ki znaša v kliringu okrog 42 milijonov mark, znatno povečal. Demanti o begu francoskih letal iz Sirije Bejrut, 26. maja. s. Visoki komisarijat francoske Sirije zavrača kot neresnično vest, ki jo je razširila de Gauelleova propaganda, po kateri je eskadrila francoskih letal preletela iz Sirije v Palestino ter s« javila na razpolago Angležem. Resnica je ta, da ni niti eno francosko letalo iz Sirije poletelo v Palestino. Vesta ima samo ten-denčen namen brez vsake stvarne podlage. Silni požari v Londonu Lizbona. 24 maja. rs Uradna britanska agencija poroča, da je bilo v eni sami noči zbrizganih na požare v Londonu 540 milijoni v litrov vode. Očitno je tisto noč divjaio v angleški prestolnici mnogo velikih požarov. na t:«ftt Mesec dni smo že bili na vežbi v Sisku, čistili kasarne in obširna dvorišča za njimi, eksercirali na obalah Kolpe in Save in ob njunem sotočju ter napeto zasledovali razvoj dogodkov na Balkanu in drugod. Poslabšanje mednarodnega položaja bivše Jugoslavije se je v drugi polovici marca vsak dan bolj čutilo tudi v življenju v kasarni. Polk, ki se je formiral na novo v prvih dneh marca, ni odhajal več na oddaljenejša vežbališča, marveč smo imeli vaje le pred samo kasarno na obali Kolpe, ali pa kar na dvorišču kasarne. Moštvo jc prejelo takoj vso bojno opremo in po kakem tednu formiranja smo bili za silo pripravljeni za pokret. Le nuinicije nismo dobili, tudi mi-traljeske čete ne. kar se je kasneje v usodnih urah na meji izkazalo kot nepopravljiva napaka. 2e pet dni pred državnim udarom dne 27. marca smo bili v strogi pripravljenosti. Oficirji smo morali spati vsi brez izjeme v kasarnah, po ena četa je bila vsak dan nepretrgoma pod orožjem, municije pa tudi sedaj še nismo prejeli. .. Prvega aprila je v toku noči en bataljon odšel nekam v okolico Beograda, vedeli smo, da bomo kmalu tudi mi zapustiti Sisek. Res smo že takoj naslednji dan zapustili kasarne in odšli v okolico mesta v gozdove bivakirat. Ker pa je nagajalo vreme, smo po dveh rlneh bivakiranja razporedili čete po vaseh v okolici Siska in čakali nadaljnjih zapovedi. Dni v bivaku nisem prebil pri svoji čefi, marveč so me za nekaj dni ciodelili k novemu polku, ki se je začel formirati v začetku aprila. Dočim je aktiviranje našega polka pred mescem dni potekalo še dokaj v di) in hitro, jc potekalo scuaj aktiviranje ovega polka mnogo počasneje radi isto-snega velikega navala obveznikov in pa .-:er smo morali izpolnjevati vse one for-lalnosti in podpisovati za vsak trak pri vi jih reverz za reverzom, kakor da bi bili ^ v mirnodobskem stanju. Mnogi vojaki po nekaj dni pohajali po mestu, ker ni bče vedel, kje se morajo priglasiti, ker so la zbirališča raztresena po vsej okolici s.ska. obvezniki pa so vsi navreli v kasarno. kakor prejšnja leta, ko so bil pozvani na redne vaje. Ko so bili enkrat po več'ui že razporejeni po svojih cdinicah v okolici mesta, sc je kazalo, da šepa aprovizacija. Glavno tc-ivo je predstavljalo pomanjkanje prevozil sredstev. Konjev je bilo mnogo, voz je -> primanjkovalo, tovorni avtomobili so pa ii za vse neštete večje edinice raztresene okolici mesta, samo 4 na razpolago. Za te se je vsako jutro razviia med oficirji-omisarji za prehrano prav borba, za katc-o cdinico bodo vozili. Oni, ki so jih dobili, "> še v redu lahko skuhali kosilo in večer-•->. ostali pa, ki so morali z navadnimi vo-ovi voziti hrano za vojake v do 10 km od-lijene vasi do svojih edinic, pa so mogli omaj enkrat na dan skuhati toplo jed za ojake. Tudi delitev provianta v intendant-skem skladišču se je vršila neverjetno po-> m. Dasi je bilo vpoklicanih nad 12 ofi-: "jev te stroke, je delil hrano le en rezer-ist, ki je vsem razdelil vse, kar jim je pripadlo. komaj do poldneva, ostali častniki so pa posedali brezdelno po pisarnah... Vse to so bila naša prva razočaranja in v srca se je naselila skrb. da-li se ne podajamo premalo pripravljeni v usodno avanturo. Marš preti meji Na Cvetno nedeljo sem bil že zopet pri svoji četi. Našel sem pa komaj slabo polo-ico vojakov v četi, vsi ostali so odšli preko erielje domov. Moštvo je bilo iz bosanske ajine ob Uni in iz okolice Petrinje ter so rabili poslednjo priliko, da se poslove od iomačih. že nekaj dni prej so namreč zvedeli. da v nedeljo zvečer krenemo na madžarsko mejo. Biii so tudi re« sKoro vsi zbrani zvečer, ko je prišlo povefjc za pohod. Te nedelje nismo še prav vedeli, kaj se doga-a. Časopisov ni bilo, radia v vasi ni bilo, govorilo se je o vojni z Nemčijo, bombardiranju Beograda, točnega pa nihče ni ve-del. Tako smo krenili ob polnoči skozi Sisek in preko Save proti severu, ne vedoč z gotovostjo, da je država žfo v vojnem stanju. Predstavljali smo si, da gremo le na položaje na meji, kakor 1. 1939 jeseni, da pa do česa resnejšega ne bo prišlo. Potek marša bi nas v tem mogel samo še potrditi, da nismo od nekega vojaka, ki se je naslednjega dne vrnil v četu iz Bco-grnd. kjer jc doživel vse grozote bombardiranja. zvedeli žalostno resnico o razdejanju prestolnice. Tem bolj nas je zato pre-. enetil počasni način našega pohoda. Prvo noč smo pustili za seboj komaj kakih 15 kilometrov in se oddaljili od Siska le deset kilometrov. Drugo noč smo enako napravili komaj dobrih 15 km in se ustavili, čim ?=mo prišli na cesto Zagreb-Beograd. Tu nas je zajel pravi snežni metež in mesto na določenem mestu za bivak, se je cel ,>olk razmestil brez kake zapovedi od zgoraj po vaseh ob cesti na daljini kakih de- set kilometrov. Drugi dan je trajalo pol dneva, da so se vse čete zopet zbrale in uredile. Popoldne tega dne — bil je torek v Velikem tednu — smo v hitrem maršu odšli do Kutine, kjer smo se nato do polnoči vkrcavali na vlak, ki bi nas imel odpeljati proti severu. Cela kompozicija pa je obstojala iz samih odprtih tovornih vagonov, v katere premočeni in premraženi vojaki niso hoteli iti. Z veliko muko ln zamudo smo končno dobili nekaj zaprtih vagonov, osebnih in tovornih, v katere smo strpali moštvo, dočim so v odprtih ostali konji in oprema. Na meji Na Veliko sredo dopoldne se je vlak ustavil po počasni celonočni vožnji na postaji Tivnica, kakih 10 km pred Dugim selom. Tu smo izstopili, se takoj razvrstili v gozdu nad postajo in tu šele smo zvedeli, da so Nemci že v Virovitici in Dugim selu ter da se nahaja borbena črta komaj nekaj kilometrov pred nami. Ni pa bilo slišati, da bi se pred nami vršile kake borbe. čim smo se izkrcali iz vlaka, so nas tru-moma obstopili civilni prostovoljci in zahtevali, da jim preskrbimo orožje, damo mu-nicijo ter jih uvrstimo v svoje vrste. Samo našemu bataljonu se jih je priglasilo kakih 300. Bili so to kolonisti-Srbi, ki so prejeli zemljo ob meji in so jo takoj prvi dan vojne izgubili. Od njih smo dobili tudi prve informacije, kaj se pred nami dogaja in kaj se je prve tri dni vojne na tem odseku zgodilo. Nasprotnik je zasedel Vlrovitico in Dugo selo ter prešel Dravo že v ponedeljek, ker mu hrvatska polka iz bjelovarskega voja vrgli nazaj ... Naš bataljon je bil odrejen v rezervo 42. polku, ki je prebil noč v svojih utrjenih pc'ožajih, dočim smo mi prenočevali kakih 500 m za nJim, natrpani v nslvi opu -Veni opekarni, še v teku noči smo se in:gii prepričati, kako dobro je obve-š-.en iifi.eprotmk o našem gibanju in to iz n'tših vr, ali onih pred nami. Okrog polnoči je namreč začela nemška artiljerija nenadoma obstreljevati baš opekarno, kjer smo prenočevali. Hitro smo jo zapustili in se zatekli v gozd za obronkom, na čigar drugi strani se je že razprostirala naša prva linija. Zvedeli smo, da so odkrili nekega podčastnika, ki je z lučjo dajal signale nasprotni strani o našem prenočišču. Peta kolona je bila na delu v sami naši sredini, dočim pravih protiukrepov proti nji ni bilo. Bilo je za nje tudi že prepozno. Noč smo prebili ob tabornih ognjih. Vojaki so tudi v teku noči po 36 urah spet prejeli toplo hrano in kruh. Morala je bila v vrstah našega moštva razmeroma na visoki stopnji. Bili so to Bosanci, »Korduna-ši« iz Bosanske Krajine, pripravljeni braniti svojo zemljo. Večinoma so bili že leta 1939. tu na manevrih. Utrjene položaje, ki so bili v rokah nasprotnika, so takrat sami gradili 6 tednov. Tako so dobro poznali teren in razmere in se jezili, da nas niso prej poslali iz Siska, češ da oni ne bi pustili tega, kar so sami zgradili, tako h tro iz rok. Nas oficirje so stalno nadlegovali z vprašanji, zakaj se ne dele sredstva za borbo proti tankom, o katerih smo jih cel mesec teoretsko podrobno poučevali. Sedaj smo pa dobili vsak samo po 5 defenzivnih bomb jajčaste oblike. Krstili smo jih za »pirhe«, ki nam jih je naklonil letošnji Veliki teden. Nismo jim mogli ustreči, ker ta sredstva enostavno niso prišla z našo bojno komoro in smo bili navezani le na to, kar smo imeli; navadno strelno municijo. Poslednja pot prof. Slavka Osterca Do groba ga je spremila ogromna množica občinstva Ljubljana, 26. maja Ob ogromni udeležbi občinstva, ki je izpričala, kako priljubljen je bil pokojn k v vsej naši javnosti, smo včeraj sprem li pozemske ostanke skladatelja prof. Slavka Osterca k poslednjemu počitku. Dan je bil izredno lep, ko so se od vseh strani zgrinjale množice okrog kapele sv. Petra na Žalah. Ob 16. so trije duhovniki opravili prve pogrebne obrede, nato pa so pevci Akademskega pevskega zbora in Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Ma-rolta zapeli globoko občuteno »Človek glej«. H krsti je pristopil rektor Glasbene — ---------- r - - - . akademije prof. Trost in se v kratkem na- škega okrožja, 42. m 108.. nista nudila no- j ffoVoru v imenu akademije, profesorskega benega resnejšega odpora, dočim so gram- ,bora srednje glasbene šole in organizacije čarji branili mejo, dokler so mogli spričo svoje maloštevilnosti. železniški most pre- ! r ko Drave so niši razrušili, nepoškodovan pa je ostal radi sabotaže most za cestni promet. Preko njega so dospele tudi prve motorizirane edinice v Virovitico in Dugo selo ter tako zasedle naS teritorij kakih 20 km globoko od državne meje. Navedena polka sta se nato zaustavila in utrdila na obronkih slavonskih gričev, ki se spu-čajo v Podravino ter tu čakala ojačenja, nasprotnik pa je ždel v zasednih dveh mestih in tudi najbrže dovažal novih sil. Po informacijah, ki smo jih prejeli ob svojem prihodu na Pivnico, so bili v Dugem selu vsega 3 tanki, tujih čet pa sploh še ni bilo, marveč so vladale v mestih domače, Nemcem prijazne skupine, in zbirale sile za obrambo proti nam. Na podlagi teh podatkov bi moral naš bataljon še popoldne istega dne, ko smo dospeli do Pivnice, do večera zavzeti Dugo selo, naslednje jutro pa pregnati nasprotnika iz Virovitice in ga vreči preko Drave ter očistiti vse zasedeno ozemlje na tem odseku fronte. Tako se je glasilo povelje komandanta polka, ki je z izvršitvijo naloge poveril naš bataljon. Povzpeli smo se z omenjenima dvema višjimi oficirjema na vzvišen položaj, da pregledamo zemljišče in napravimo načrt za napad. Dugo selo se je belilo tik pod nami, Virovitica je bila Sjkrita za obronki na levi strani, v daljavi se je videl svetel pas Drave. Vse do tja se je razprostirala nezastrta ravnica, le tu pa tam po je sekal kak nasip ali jarek ter železnica. Zadana naloga bi bila Izvedljiva, če bi bila predpostavka o sovražnikovih silah pravilna; vendar so spričo ravnega in odkritega zemljišča tudi 3 nasprotnikovi tanki predstavljali za nas prepreko, ki je ni bilo omalovaževati. Niso nam namreč dodelili nobenega oddelka protitankovskih topov, ker ti na položaj še niso prispeli. Borbo proti njim bi morali sprejeti mitra-ljeskl vodi, razporejeni na točkah, kjer bi se verjetno tanki gibali proti nam. Tu pa je prišel komandir mitraljeske čete z ugovorom, preko katerega ni bilo mogoče iti, da namreč še nima nanizane municije, ki jo jc šele dopoldne prejel, v zadostnih količinah na tekočih trakih (ledenikih), da potrebuje za to še najmanj 6 ur časa, z eno besedo, da on takoj v borbo ne more stopiti. Na podlagi tega je bil nato napad odložen za zgodnje jutranje ure. Ko smo se vračali z opazovalnice k svojim edinicam, sem svojega komandirja opozoril na podobnost našega položaja s položajem na Meusi pred letom ^ni, ko so Nemci začeli ofenzivo proti Belgiji in Franciji. Tudi tam je ostal en sam most nepoškodovan in tega so Nemci temeljito izrabili in na tem odseku izvršili prodor, ki so ga potem tako razširili, da so odrezali severno armado od Francije. Izrazil sem sumnjo, da se pri nas pripravlja nekaj podobnega in bojazen, da predstojniki podcenjujejo resnost položaja in nasprotnikovo udarnost. V teku noči so v štabu res prejeli vesti, da so pred nami močnejše nasprotnikove motorizirane edinice in so nato sklenili, da ne bomo mi prešli v napad, marveč čakali na nasprotnika in ga zaustavili ter nato Ciro Sadar t Kakor smo že poročali na kratko, so prejšnji ponedeljek položili v Celju k večnemu počitku čira Sadurja, tajnika celjske Mestne hranilnice. Nepričakovano je odšel od nas, on, ki je bil poln vere in zrl z upanjem v bodočnost. Za njim bo ostal topel spomin med njegovimi prijatelji in znanci, a tudi med vsemi onimi, ki so se aktivno ali pasivno udejstvovali v javnem življenju Celja od prevrata do danes. — Pokojnik je nastopil v Celju službo bančnega uradnika kmalu po prevratu, a od leta 1925 dalje je vodil blagajniške in nazadnje tajniške posle Mestne hranilnice. Tu je z vso vestnostjo in pravičnostjo pomagal najširšemu krogu. Poleg poklicnega pa je pokojni Čiro našel dosti časa za javno delo, ki se mu je predal posebno na gledališkem polju, kjer je dolgo časa skrbel za delovanje Dramatičnega društva, a ko je to prenehalo s samostojnimi predstavami, je od leta 1930 do 1935 skrbel za redno gostovanje Ijubljan- slovenskih komponistov poslovil od nepozabnega skladatelja in učitelja, tovariša in prijatelja. Kot skladatelj, je .rekel med drugim, je Slavko Osterc zapustil veliko število del, ki pričajo o njegovi plodovitosti in neumorni delavnosti in s katerimi ni le obogatil slovenske glasbe, temveč je ž njimi reprezentativno v tujini izpričeval slovensko glasbeno kulturo. Njegovo delo predstavlja najmodernejšo glasbeno tvornost neustaljene povojne dobe. ki nam je bila prinesla pravo revolucijo v estetskih pojmih umetnosti. Nesporno pa je: Slavko Osterc je veroval v lepoto takega umetniškega ustvarjanja in občutka. Močna vera pa je luč spoznanja in v tem svetem ognju je občutil moč svojega poslanstva za slovensko glasbo. To prepričanje daje iskrenost njegovim izpovedim in mu bo zagotovilo trajno mesto v zgodovini naše glasbene kulture. —- Na koncu je rektor očrtal še človeško podobo ookojnika, ki je bil vzorno nesebičen tovariš, sam zase pa mučenik, na čigar življenjski poti je bilo več trnja ko rož. In vendar je bil zmerem vedrega obraza, zmerom pripravljen za dovtip in ironizaciio lastne nesreče. Do zrdnjega diha je bil delaven in neugnan, na pragu smrti same je govoril o načrtih in delu. ki ga še čaka. Slava njegovemu spominu! Zatem se je razvil dolg, ogromen žalni sprevod, v katerem smo spremili krsto do kapele pri Sv. Križu. Spredaj je šla dolga vrsta vencev, ki so jih poklonili prijate.ji in spoštovatelji. Za vozom s krsto je stopala globoko pretresena vdova gospa s hčerko in sorodstvom. Častno so bile zastopane naše prosvetne ustanove in društva, a polnoštevilno zbran je bil ves naš glasbeni svet: poleg rektorja Trosta člana profesorskega zbora akademije, direktor Betetto s profesorji srednje glasbene šole, predsednik Filharmonične družbe sklada- da pačimo lepoto in blagoglasje materinega jezika? Ali bi izpričal kaj prida duha in smisla za poezijo, kdor bi se balial, da zna — magari vse — doktor Prešernove »Poezije« na pamet? AU bi lahko napravil dober vtis v dostojni družbi, kdor bi se širokoustil, da je z inženjer Gromovo družino v najboljših stikih in da je gospa direktor Smukcva njegova stara prijateljica? — Če hočeš sklanjati ime doktor Krek. prijatelj, moreš sklanjati pač obe besedi hkrati, in ker je tvorba »doktor Krekov« nesmisel, bi jo bilo treba pač nadomestiti z obliko »doktorja Kreka« (gospodinjska šola). Pa rednost naroda se ne meri na vatle, zato je nesmiseln in smešen ves ta hrušč in trušč z naslovi, ki jih tako brez mere sip-Ijemo ekrog, čeprav se takšno govorjenje in pisanje upira duhu našega jezika. Prešerna so njegovi sodobniki ogovarjali z »gospod doktor-c. ker so ga pač poznali kot advokata, nis<> pr. poznali v njem pesnika, katerega veličina bo obveljala vekomaj. To dobro vemo, da vrednost ustvarjajočega duha ni vezana ne na diplomo ne na akademski naslov, zato pa si zgodovina zapomni imena velikih ljudi tako, kakor jim jih je mati dala na pot. Najbolj zoprna. je pač tista reč z gospo direktor Smukovo. pa naj je gospa Smuko-va sama direktor ali pa je direktor le nien soprog. Mnoge žene si dandanes s študijem pridobe diplome in položaje — znanke imam, ki so doktor, profesor, inženjer, komisar. Borba za enakopravnost jim brani, da bi si dale poženščiti svoje naslo>\'e — a lepo vas prosim, kaj naj človek počne z gospo profesot jem, z gospo inženirjem in podobnimi nazivi? Lepoto in jasna izrazitost jezika sta brez dvoma istovetni, a če bomo na tak način stregli ženskim muham, pojdeta lepota in jasnost k vragu. Gorje pa nam. kadar gospa direktor S muko va ni sama direktor, temveč je direktor samo njen soprog. Gospa direktor Smukova sem, gospa direktor Smukova tja. — Ljudem, ki imajo veselje do trkih rečr, bi bilo treba pač s pametno besedo dopovedati, da takšno naslavljanje kaže samo pomanjkanje okusa in duha. In če dobra beseda nič ne zaleže, ie treba poklicati paragraf na pomoč. Pravila, ki jih odreja slovnica, so namreč pisani zakoni, ki jih nihče ne sme kršiti brez kazni. —r. skega Narodnega gledališča v Celju. V tej j teli Lajovic, predsedniki UJMA, ki ji je Iz italžjanshe zgcdavtne Fašistična diplomacija na delu Fašistična Italija je v teku dveh desetletij mr.ogo prispevala k rešo\anju velikih evropskih vprašanj in se trudila, da se ustvari nov red in zagotovi mir. ki je bil po svetovni vojni venomer ogrožen. Leta 1925. je Italija skupno z Anglijo v Londonu učvrstila francosko-nemV.ce in belgij- o-nemške ocinošaje. Pri tem. ko je lo-karnski pakt zagotovil Franciji varnost nične meje na Reni. je omogočil Nemčiji, da je začela razvijati politiko, ki je odstranjevala posledice versaillefke mirovne pogodbe. Mussolini si je bil kmalu na a.tnem o tem, da ie nevarno ovirati posamezne velike in tudi male države v njihovem razvoju in v borbi za obstanek, kajti slej ali orej se utegne Dokazati nasprotni učinek. Zato si je bilo treba do takratnem stanju v Evropi napraviti docela jasno sliko. Italijanska politika je močno podprla države, ki so bile v svetovni vojni premagane. Začela se je zavzemati za omejevanje reparacij in za ponovno oboroževanje premaganih držav. Italijanska vlada se je odpovedala reparacijam, ki so ji pritikale od strani Avstrije in Madžarske in je postala zagovornica »brisanja z gobo«. Vendar je dal Mussolini leta 1922. predložiti londonski in naslednje leto tudi pariški konferenci načrt, v katerem je še o?talo priznano načelo medsebojne odvisnosti v pogledu dolgov in reparacij. Za ureditev italijanskih dolgov jc sklenil 14. novembra 1925 z Zedinjenimi idržavami in dne 27. januarja 1926 še l Veliko Britanijo posebno pogodbo. Cim Pa je Mussolinijeva »goba« na lozanski konferenci v juniju in juliju 1932 začela brisati reparacii3ko breme, je Italija prenehala z ostalimi dolžniki plačevati dolgove, potem ko je do zgledu Anglije simbolično odplačala Zedinjenim državam nekaj polletnih obrokov. Zedinjene države so morale uvideti, da je s črtanjem reparacij nastal nov položaj, s to ter i m so se morale počasi sprijazniti. Tudi vprašanje razorožitve je načela Italija z ostrim realizmom. Dne 5. junija 1S23 je o tem govoril Mussolini v senatu in je postavil naslednji dve osnovni točki: Italija mora biti v pogledu oboroženja enakovredna z najbolje oboroženo silo na evropski celini; razorožitev pa naj seže do kolikor mogoče najnižje mere. Delo komisije, ki je pripravljala razorožitveno konferenco. ki je potekala v dolgotrajnih razmo-trivanjih načrtov, ki so si medsebojno hudo nasprotovali. In tako se ie kmalu izkazalo, da ni mogoče doseči sloge. Dne 2. februarja 1932 je bila sklicana splošna razorožit-vena konferenca. Za glavno točko dnevnega reda je bila napovedana ponovna oborožitev Nemčije. 2e oktobra 1931 je Mussolini v Neaplju opozoril: »Mar lahko dobi so pokazali Ljubljančani v Celju najboljše predstave svojega repertoarja in ta gostovanja so zapustila v Celjanih najlepše spomine in neizbrisne vtise. Tudi mariborsko gledališče je v tem času obiskovalo Celje. S prehodom Mestnega gledališča v upravo mestne občine se je delo pokojnega Sa-darja v tej smeri prekinilo, kat je bilo z ozirom na izkušnje, ki si jih je kot vnet gledališki delavec pridobil, stvari le v škodo. A ne samo gledališču, kateremu je še nadalje ostal zvest in pomagal svoji gospe soprogi, ki je kot režiserka vodila skoraj vse dijaške uprizoritve v Celju, i udi drugim kulturnim in javnim prireditvam je pokojni nudil vso pomoč in jim pripomogel k uspehu. Naj na\-edemo tu le uspehe Celjskega kulturnega tedna v prireditvah 1938, 1939 tn 1940, kjer je njegovo delo kot blagajnika in organizatorja našlo tudi popoln finančni uspeh. Z delovanjem pri Jadranski straži v Celju, ki naj bi lansko leto slavila svojo 15letnico je skrbel, da je moglo društvo vsako leto podpreti letovanja celjske mladine vseh šol na morju. In še mnogokje ni nikoli odrekel svoje pomoči tn z vso vnemo deloval v telovadnici in drugem so-kolskem delu ter v organizaciji rezervnih oficir jev. Še prav posebno pa ga je zanimalo delo za prospeh in razvoj letalstva. Kot letalski častnik je visoko cenil pomen letalstva in za to skrbel za razmah in procvit celjskega Aerokluba. V tem svojstvu je bil še pred izbruhom vojne vpoklican in je tako prestal grozote težkega, čeprav kratkotrajnega spopada. Vrnil se je domov težko prizadet. Sm Ljubljanskega polja, ki je preživel svoja mlada leta v sončni Vipavski dolini, dovršil gimnazijo v Ljubljani, a deloval v belem Celju, spi danes svoj zadnji večni sen v domači celjski zemlji. Naj mu bo lahka žemljica! Njegov spomin nam bodi vsem ki smo z njim delovali in za katere je delal, s\'etal in nepozaben! rečemo, da vlada enaka pravica med narodi. če so na eni strani oboroženi do zob, na drugi pa so države brez orožja?« Decembra nato je predlagal, naj se ustvari v okrilju razorožitvene konference medsebojno zaupanje, doseže naj se »premirje v oboroževanju«. Njegov predlog je bil so-g'asno sprejet. Sodelovanje Italije pri reševanju razorožitve se je izkazalo tudi v poteku konference, ko je Italija protestirala proti Franciji in njenemu izmikanju, oziroma spričo njenih zahtev po čim večji lasLni oborožitvi. Dne 11. decembra 1932 je italijanska delegacija dosegla, da je bila Nemčiji in ostalim razoroženim državam priznana enaka pravica kakor drugim. V govorih in člankih, ki jih je objavil v dnevniku »Popolo d'Italia«. Mussolini ni pozabil opozarjati vlade na odgovornost nasproti narodom, katerim vladajo. Ko se mu je zdelo, da je prišel pravi trenutek, je predlagal sklenitev četvornega pakta med Italijo, Anglijo, Francijo in Nemčijo, da bi se nemoteno razmotrivala in rešila velika evropska vprašanja, med njimi zlasti vprašanje razorožitve. Cetvorni pakt, sklenjen 7. julija 1933, je bil poslednji poizkus predsednika italijanske vlade, da bi pomagal vladama Francije in Nemčije premagati nevzdržni položaj. Mussolinijeva politika je hotela zadati smrtni sunek večnim zakulisnim igram, izmikavanjem, podtikanjem in medsebojnemu nezaupanju. Toda razorožitvena konferenca se je razbila, ko je Nemčija 14. oktobra 1933 izjavila. da na konferenci ne bo več sodelovala in da izstopi iz Društva narodov. Bil je sprožen še ta in oni poizkus, da bi se do- bil pokojnik zaslužen predsednik, s tajnikom. Skalarjem člani Glasbene Matice in Orkestralnega društva, predsednik Huba-dove župe dr. Švigelj, skladatelji Josip Pavčič, Karel Pahor iz Maribora in ravnatelj Glasbene matice Karlo Sancin iz Celja, upravnik Narodnega gledališča O Ion Zupančič z ravnateljem Opere Ukmarjem, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Santel. pa še dolga vrsta glasbenikov, slikarjev, književnikov, pevcev in igralcev. V kapeli pri Sv. Križu je bila kratita pogrebna svečanost, pri kateri je sodeloval kvartet rogov, slušateljev Glasbene akademije. z globoko dojeto žalostinko. Ko so krsto prenesli na pokopališče, so pevci zapeli »»Blagor mu«, kvartet pa je ponovno zaigral v poslednji pozdrav. Ob odprtem grobu sta se od velikega pokojnika poslovila predstavnik Šahovskega kluba, ki mu je bil prof. Osterc predsednik, in pa Fran Šturm v imenu njegovih učencev. — Po svojih delih bo Slavko Osterc ostal med nami večno živ. Siaphki na rodu Gospa direktor Smukova V nedeljo sem bil na kratkem sprehodu proti Dravljam. in ko sem šel mimo znane Krekove gospodinjske šole v šiški, se mi je zahotelo malo pokramljati o naših jezikovnih zadevah Zavod, v katerega prihaja veliko število deklet z našega kmečkega podeželja po strokovno gospodinjsko izobrazbo, se uradno imenuje: »Dr. Krekova gospodinjska šola«. Svoje ime nosi velikemu narodnemu voditelju dr. Janezu Evangelistu Kreku na čast. Toda — ali moremo našim velikim možem izkazovati spoštovanje in čast tako, Granata v otrcšSdh rokah »Jutro« je zadnjič poročalo c smrtni nesreči, ki se je nedavno primerila pri Devici Mariji v Polju. Majhen šolarček je našel nekje rečno granato, in ko se je Igral z njo. mu je eksplodirala v roki in ga strahotno razmesavila. — Podobne nesreče so danes zelo pogoste, kar ni nič čudnega, saj se je na n -šem ozemlju odigralo važno, usodno pcgiavje sedanje svetovne mine in umika joča se jugoslovanska vojska je na vseh koncih in krajih odvrgla velike količine orožja in streliva. Čeprav listi dan za dnem pišejo o teh rečeh, je med prebivalstvom še zmetaj tc-liko lahkomiselne neprevidnosti, da se žrtve vrste brez konca in kraja. Največ nesreč se zgodi, razume se, med mladino. Nje same ne moremo klicati na odgovor, pač pa bi bila dolžnost vseh odraslih, da jo o pravem času posvare. Starši bi vsekakor morali posvetiti stvari nekaj več pozornosti in skrbi. l'saka nezgoda te vrste, o kateri poročajo listi, naj bi jim bila za priliko, da svoje male opozore rta nevarnost, ki ždi na vseh koncih in krajih. Prav tako bi priporočali učiteljem, nrdstotek sc-mo po nekaterih manjših vaseh. Pogoste sc- povečane žleze v nosu * Eksc. Minister Bottai se je preko Trsta vrnil v Rim. Na svojem povratku iz Ljubljane, kjer je obiskal najpomembnej ^e kulturne ustanove, je Minister narodne orosvete Eksc. Bottai v soboto zvečer prijel v Trst, od koder je ob 21.35 z vlakom nadaljeval vožnjo v Rim. G. Ministra je do Postojne spremljal Visoki Komisar Eksc. Grazioli. v Trstu pa so ga pozdravili naj-odlionejši predstavniki pokrajinskih oblast ev. * Praznik Avtomobilističnega zbora na TTncu. Na praznik v četrtek je 128. Avto- kupina italijanske Vojske, ki se je bila i ieležila zavzetja Dalmacije in se zdaj mudi na Uncu, slovesno praznovala spomin na ustanovitev Avtomobilističnega 7.bora po slavni bitki leta 1916. Ob 9.30 e bila v cerkve na Uncu sv. maša, ki jo e daroval vojaški kaplan za duše padlih ■ojakov-avtomobilistov. Po službi božji je .-ojake nagovoril poveljnik 128. Avtosku-pine. poročnik Cesare Tartufferi in je v daljšem govoru obrazložil razvoj in pomen avtomobilskih oddelkov v italijanski Vojski in slavil hrabre čine vojakov-avto-nobilistov v Grčiji, Cirenajki in Dalmaciji. * Pregled tržaškega živilskega trga. Kakor smo imeli že nekajkrat priliko poroča-i. vrše italijanska oblastva zelo strogo kontrolo prodaje življenjskih potrebščin, kar se tiče kakovosti in cen. V soboto zjutraj sta Zvezni podtajnik in župan obiskala najprej celo vrsto trgovin z živili na debelo v središču tržaškega mesta ter se podrobno pozanimale za cene in kakovost blaga. Nato sta odšla na ribji trg, kjer sta si ogledala naprave ribarnice in prav tako skala cene. Na koncu sta obiskala še nekaj pekarn in mesnic, da se prepričata o kakovosti in cenah moke, kruha in mesa. Tako kupujoče občinstvo, kakor prodajalci so ugledna predstavnika oblastev povsod sprejeli s simpatijami in pozornostjo. * Reka je proslavila priključitev novega ozemlja. V četrtek se je na Reki sešlo Pokrajinsko vodstvo, da na svečani seji proslavi priključitev novega ozemlja s Kvar-nerskimi otoki Reški pokrajini. Predsednik cons. naz. prof. Eduardo Susmel je v daljnem govoru obrazložil zgodovinske politične in prosvetne pogoje, ki so narekovali ustanovitev povečane Kvarnerske pokrajine in na podlagi katerih je zdaj Duce obnovil temelje za vsestranski razvoj v bodočnosti. K va merska pokrajina je s tem znatno povečala svoj o površino in je ,po-dvolila prebivalstvo, ki znaša nekaj nad 200.000. * Srednješolski profesorji brez zaposlitve naj se zaradi evidence priglase takoj stanovski organizaciji na I. moški drž. r. gimnaziji v Vegovi ulici v Ljubljani. * Vrsta nesreč. 31-letnega posestnika Franca Grudna iz Zaloga je konj brcnil v desnico in mu jo hudo poškodoval. — IJlttni posestnikov sin Janez Kratelar iz ISke vasi je pred dnevi pasel ob Išči krave. Iz dolgočasja je stikal okoli in našel v po-trku vojaško granato. Z njo je nekajkrat udaril ob drevo, tako da je granata eksplodirala in dečka močno poškodovala po obT&zu in mu razmesarila obe roki. Prav tako zaradi eksplozije vojaške granate je moral v bolnišnico 81etni posestnikov sm Anton Pavlišič iz Vidma. Granata mu je poškodovala levico. * Oče in brat sta darovala življenje zanj, da bi ga rešila smrti. V Vitovljah on Sem-pasu na Goriškem se je v soboto pripetila huda nesreča. 34-letni posestnikov sin Franc Gruden je med delom padel v greznico. Na njegov vik in krik sta mu prihitela oče in starejši brat Oskar na pomoč, a ko sta ga skušala izvleči, sta, omamljena od strupenega izpuhtevanja, izgubila ravnotežje in sama padla v jamo. Grozila je nevarnost, da se bodo vsi trije zadušili in potopili v gnojnici. Cez nekaj časa pa so na krai nesreče orišli nekateri sosedje, ki jim ie uspelo, da so Franca Grudna se živega privlekli na plan, njegov oče in brat pa sta postali žrtvi napora, da ga rešita smrti. Franca Grudna so v obupnem stanju prepeljali v bolnico. Iz Ljubljane U_ Promocija. Včeraj ob 11 30 je bil na univerzi promoviran za doktorja filozofije c Ivo Vidav. Po rodu z Opčin pri Trstu. Mladi doktor, ki spada med naše najmlajše znanstvenike, ie napravil doktorat na podlagi razprave o Kleinovih teoremih enačb Dr Ivo Vidav prihaja iz sole univ. prof dr. Josipa Plemlja, ki je že kar kmalu po njegovem vstopu na univerzo spoznal njegov izredni matematični talent ter je bil ves čas pozoren mentor in vodja njegovega razvoja. Mlademu doktorju naše iskrene čestitke! in grlu in precejšnje je število slabotnih otrok, kar priča, da jim manjka pravilne hrane. Obžalovanja vredna je pomanjkanje telesne čistoče, zaradi česar so precej pogoste garje. V nekaterih krajih je opazen tudi vpliv alkohola na mladino in ugotovljenih je bilo nekaj primerov duševnih moteni različnih stopenj. Pogosta so kostna obolenja, zlasti rahitis in deformacija kosti. Naleteli so tudi na nekaj primerov otročke otrplosti. Naše ljudstvo je avto-kolono povsod sprejemalo s toplimi simpatijami in zaupanjem in poleg šolarjev, ki jim je bil obisk v prvi vrsti namenjen, se je priglasilo v preiskavo tudi lepo število odraslih ljudi. Pomoči civilnih in vojaških oblastev, katere so bili zdravniki na vsej poti deležni, gre dobršna mera zahvale, da je delo tako naglo šlo izpod rok. Ljubljana in z njo vsa Ljubljanska pokrajina bo gotovo z veseljem in hvaležnostjo sprejela vest, da bo po posredovanju Visokega Komisarja Eksc. Graziolija, ki jo željo našega prebivalstva o priliki svojega nedavnega bivanja v Rimu sporočil Duceju in Ducejevi naklonjenosti, ostala zdravstvena avtokolona trajno v Ljubijani. V doglednem času pojde kolona vnovič na pot in pri tej priliki bodo zdravniki preiskali še vse one, ki jih tokrat niso utegnili. Mimogrede naj pripomnimo še, da je direktor Higienskega zavoda dr. Pire od svoje strani mnogo pripomogel, da je organizacija prvega potovanja tako odlično uspela. u— Živahna nedelja. Kljub kujajočemu se vremenu so včeraj mnogi meščani zapustili pusto mestno zidovje in šli ali pa se odpeljali v lepo pomladno naravo. Posebno živahne so bile Tržaška, Dolenjska in Ižanska cesta. Od jutra do poznega večera so po njih brzeli kolesarji, mnogo izletnikov pa se je odpeljalo z vlaki, posebno z do-lenjcem. Dolenjska postaja podobno kakor v prvi svetovni vojni pribežališče Ljubljančanov. Vsak, kdor more, združi s prijetnim izletom še nabavo živil, ki se dobijo tod še ceneje kakor v mestu. Večerni vlak z Dolenjskega je bil zato polno zaseden in sta ga pripeljali kar dve lokomotivi. Z izjemo redkih je imel vsak potnik dobršen del prtljage, ki se bo s pridom uporabila v kuhinji. u— Umetniška razstava Slovenskega lika v palači Bata ima vsak dan nepričakovano velik obisk, kar je dovolj zgovoren dokaz o visoka kvaliteti razstavljenih deL Največjo pozornost vzbuja Strekljev portret mladeniča, Jakičev Deček, Dolganova Lastni portret in Torso ter Kraljevi Trije putti, Perko pa se je afirmiral z uspelimi slikami Moja mati, ki še ni prav izgotov-ljena, Vrba, Zadnja popotnica in Orači. Vsi štirje mladi umetniki so dokazali velike talente, veliko poguma, vere v življenje in vztrajne volje v borbi s težavami življenja. Naši najmlajši umetniki se borijo z velikimi zaprekami gmotnega značaja in se jim lahko veliko pomaga z odkupom njihovih del, ki bodo v okras vsakemu sodobnemu stanovanju in uradu. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. u— Gospode zdravnike opozarja mestni f i Tikat, da je po odredbi Visokega Komisarja poleg dosedanjih infekcijskih bolezni treba prijaviti tudi še morbilli, parotitis epidemica, malaria in scabies. u— Maksimalne cene zelenjave za ta teden je mestni tržni urad določil dogovorno z zastopnicami gospodinj in zastopniki prodajalk in prodajalcev takole: otrebljena be-rivka do 14 din, neotrebljena berivka do 10 din, njivski radič do 5 din, vrtni radič do 12 din, špinača s stebli do 7 din, špina-ča brez stebel do 8 din, krompir do 2.50 din grah do 16 din, uvožena solata do 16 din in domača čebula do 5 din kilogram. Ker se zelenjava in vsa druga živila prodajajo na tehtnico, je najstrožje prepovedano solato in drugo zelenjavo močiti pred prodaja na trgu. Prav tako je pa gospodinjam prepovedano otipavanje živil, zlasti pa gospodinje opozarjamo, naj ne plačujejo blaga nad maksimalno ceno, ker s tem blago same sebi draže. u— Nepotrebno čakanje pred pekarnami in trgovinami, že nekaj dni sem stoje vsako jutro pred pekarnami, mesnicami in ne- Skoplje »Lavoro Fascista« prinaša izpod peresa svojega poročevalca Enrica Mandiilla daljši članek, iz katerega posnemamo: Z avtomobilom smo krenili v Skoplje — Turki so ga imenovali Uskub — na prizorišče nedavne bitke. Jugoslovanski odpor v svojem obupnem prizadevanju, da bi ustavil nemške čete na poti proti Kumanomi, je dokaz, kolikšno važnost je Beograd prisojal tem krajem. To so morale biti izbrano čete, kakor one, ki so na skrajnem za-padu skušale zajezit: napredovanje naših v srednji in severni Albaniji. Ozemlje je kar posejano s križi. Eden izmed njih, ki je na njem nataknjen srbski šlem, je okrašen s svežim cvetjem; to je na dnu vedre, idilične dolinice v okolici Krive Palanke. Dalje proti Kumanovu delajo skupine srbskih ujetnikov ki popravljajo razdejane ceste. Dva izmed njih nas opozorita, da moramo nekaj minut počakati, dokler se pred nami ne razpoči bomba, ki sc jo ne-vzbuhlo našli na cesti. Izprašiujemo ju. Borila sta se na albanski fronti S spoštova-njem govorita o peklenskem topniškem otfnju. ki je pripravil naše napredovanje na severnoalbanski fronti od Kosovega polja do Skadra, o napadalnem poletu naših čet in o osuplosti, s katero so se tega poleta in tega ognja zavedle jugoslovansko vrste, ki so jim bili častniki obljubili vojaški, sprehod proti Skadru. Draču in Valoni. Naša pot gre dalje Razvalin« reza bitke se v Kumanovu še kadč. Železniška postaja je porušena. Stari tovorni, avtomobili, tu pa tam kak oklepni avto, vse raztrgano, prevrnjeno kraj ceste, m mrtvi psi — sam Bog vedi, odkod se jih jemlje toliko — leže po razoranih travnikih. In še nekaj: robovi ceste pri Skopi ju so ponekod dobesedno posejani s papirjem — s t-soci in tisoči listov papirja... Y Skopi ju smo. O tem nam ptiča y& r- katerimi prodajalnami z živili dolge vrste kupovalcev. Prepirajo se in gnetejo, kakor da bi jim bilo s tem kaj pomagano. Neki pek iz Zelene jame pa je prišel na pametno misel in je med svoje stranke razdelil številke. Ob uri, ko prodajalno odpre, ni odslej pred pekarno nobene gneče več in stranke po vrstnem redu številk v miru in brez nepotrebnega prerivanja dobe kruh. Priporočljivo bi bilo, da bi se ta način uvedel tudi pri vseh drugih pekih, mesarjih in prodajalcih živil. Med svoje stalne odjemalce naj bi razdelili številke, ki bi potem vsak dan po vrstnem redu dobivali kruh in živila. Nepotrebno čakanje, prerivanje in prerekanje bi s tem čisto odpadlo in zadovoljni bi bili kupci in prodajalci. u— Podružnica SVD Šiška. V sredo 28. t. m. ob polosmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. Soški g. Demšar Fr. o pinciranju sadnega drevja s posebnim ozirom na oblikovalno vzgojo. u— Javna dela. Ob Cesti v Mestni logi kjer stoji naselbina kakih 30 hišic, so začel'. kopati jarke. Svet je namreč tam izredno močviren in da bi se voda laže odtekala ter da bi lahko pridelali čim več živil, so začeli s temi deli. že zdaj, ko je svet še zelo moker, je tod veliko vrtičkov, kjer so zasadili predvsem fižol in zelenjavo. — Mirje postaja ena naših najlepših in najmirnejših stanovanjskih četrti, čez širne travnike se je na mnogih mestih že združilo z Glincami. Za promet je nekaj cest že popolnoma urejenih, nekaj pa jih Š3 nasipajo in utrjujejo. Zdaj je na vrsti Vrstovškova ulica. u— Delo na novih stavbah. Novi stanovanjski tronadstropni palači na oglu Zar-nikove in Giril-Metodove ulice sta v surovem stanju izgotovljeni in pod streho. Vstavili so tudi oknice, zdaj pa postavljajo stopnice in polagajo vodovodne cevi. Začeta so prva ometalna dela. Stranke se bodo v kratkem vselile. — Na oglu Zarni-kove ulice in Ulice stare pravde je v surovem stanju pod streho nova stanovanjska hiša. V Zarnikovi ulici za cerkvijo sv. Jožefa pa dovršujejo drugo enonadstropno vilo. Dvonadstropna stanovanjska hiša v Streliški ulici bo tudi kmalu dograjena. Okraj sv. Jožefa se naglo modernizira in je dobil v kratkem času cel blok modernih stanovanjskih hiš. Prijazna in suha mestna četrt pa bo dobila svojo pravo vrednost, ko bo Zarnikova ulica podaljšana do# Ambroževega trga. u— Novi most čez Gruberjev prekop. Dela na tem toliko pričakovanem in potrebnem mostu, ki bo vezal Streliško ulico s Hradeckega cesto, naglo napredujejo in se bližajo zaključku. Novi most je skoraj povsem izgotovljen in je s svojo moderno zunanjostjo v okras vsej okolici. Izdelan je ves iz železobetona in veže v elegantnem loku oba bregova. Na desni strani ima most nekaj stopnic, kjer gre prehod čez železniško progo. Potrebna je le še ograja in novi most bo izročen namenu. Kakor znano, bo služil izključno za pešce. n— Cika Sava razkazuje svoje moči. Te dni je prišel v naše mesto Ljubljančanom dobro znani atlet Cika Sava. Lani jeseni je imel v našem mestu nekaj nastopov in so bili gledalci z njimi, posebno pa še z dobrodušnostjo Cika Save popolnoma zadovoljni Po nekaj mesecih ga je zdaj spet pot zanesla v naše mesto. Na praznik je na dvorišču »Pri Figovcu« imel svoj nastop. Z roko je zabijal žeblje, debel kamen so mu razbili s kladivom na glavi in ležečemu so naložili težek tovor na prsi. Bilo je precej občudovalcev Savovih krepkih mišic, ki so mu za nagrado zbrali nekaj dinarjev. u— usoda ljubljanskega letališča. Kakor znano, je umikajoča se jugoslovanska vojska pred svojim odhodom iz Ljubljane zažgaila oba hangarja na letališču pri Dev. Mar. v Polju. Oddelek, ki je dobil ukaz za požig, je postopal tako malo tenkočutno, da je bil v civilnem hangarju uničen tudi ves inventar, ki je bil last Aerokluba in zasebnikov, škoda gre v težke sto tisočake, saj je gradnja hangerjev in ureditev letališča veljala nad 950.000 dinarjev. V civilnem hangarju sta zgoreli dve šolski letali za rulanje (vožnjo po zemlji), dva motorja za športni letali, izmed katerih je bil eden vreden 130.000, drugi pa 120.000 dinarjev, celotna zbirka orodja in mehanična delavnica Aeroputa. Mnogi znaki kažejo, da je bil hangar pred požigom oplenjen. VIŠJA SILA — Povejte mi odkritosrčno, človek, kaj vas je že tretjič privedlo v zapor? — Orožniki, gospod preiskovalni sodnik. po bitki dar, tragična reka, ki se na njenih bregovih dviga prestolnica Makedonije. To je razdejana prestolnica. Skoraj vse hiše vzdolž roko so porušene. Delo nemšk:h bomb so dokončali Angleži Izmed razvalin štrle neokrnjena pročelja palač, ki jih ni več, in tu pa tam kak minaret ali zvonik. Onkraj velikega mostu, ki loči turško četrt od evropske, na poti iz mestnega središča proti železniški postaji, so Sledmi razdejanja še mnogoštevilnejši. Bitka je tu divjala po ulicah, za posamezne hiše, ki so jih srbski vojak* ogorčeno branili. Na ulici proti postaji vidiš izložbe trgovin z eno samo luknjico v šipi; steklo je prestreljeno, a drugače nedotaknjeno. Strel je moral biti oddan na nekaj metrov. Po razvalinah koplje mnogo ljudi. Kolčne srbskih ujetnikov korak a.jo z odsotnim: očmi proti kolodvoru. V neki stran siki ulici, kjer se grma Ji jo razvaline še više, srečamo lepo oblečeno gospo, ki vedro poriva pred seboj otroški voziček. Zalo, črno in rožnato detece maha z ročicami proti mamici in se smehlja. V Skopi ju in še ma rsikod po bivši kraljevini so imeli tako rekoč vso trgovino, industrijo in bankarstvo Židje v rokah. Neki Levi v Skoplju je bil lastnfc skoraj vseh sodobnih stanovanjskih hiš v tem mestu. Bogati Židje so odnesli pete, kakor je kdo vedel in znal, ter se polastili vseh avtomobilov, ki so jih mogli dobiti tako da vidiš danes v Skoplju samo značilne dvo-vprežne kočije s konjsko opravo v živih barvah, z albanskim ali turškim voznikom v fesu in z velikansko trobento, kakršne so imeli nekdaj prvi avtomobila Ostalo prebivalce je doletela žalostna usoda. Po pet, šest, sedem dni vse do vkorakanja nemških čet, so se morali skrivati pred bombniki m bloditi po poljih. Ko so se vrnili, so našli svoje domove oplenjene ..» i 12. lekcija. Lezione dodicčsima. Vaja v 11. lekciji: Parla, parliamo, parlate, non parlare, non parliamo, non parlate 1'italiano! Mangia, mangiamo, mangiate, non mangiare, non mangiamo, non mangiate queste pere! Con-tentati, contentiamoci, contentatevi, non ti contentare, non ci contentiamo, non vi contentate di questa zuppa! Av-vicinati, avviciniamoci, avvicinatevi, non ti avvicinare, non ci avviciniamo, non vi avvicinate! Da ne bo nobenega dvoma glede pomena teh oblik, pre-vedimo zadnji glagol. Približaj se, pri-bližajmo se, približajte se, ne približuj se, ne približujmo se, ne približujte se! Prevod: Non rispondete a quest'uo-mo! Camerifere, portatemi prima una minestra (sul brodo), poi una braciuo-!a con patate in tegame e con insalata di lattuga e, per finire, un budino di riso! Accomodiamoci a questo tavoli-no! Non bevere troppo vino! Quegli uomini sono gli amici di questo sgnore. E pronto 1'arrosto di maiale? No si-gnore, ci vuol aneora dieci minuti. Gost v hotelu. Forestiere alValbergo. Per dormire, i forestieri vanno in qualche locanda o albergo. Poco fa, mio cugino e un suo amico (uno dei suoi amici) hanno fatto un bel viag-gio. Hanno visitato Venezia e Firenze, sono stati anehe a Roma. »Dove sono scesi a Roma?« Sono scesi al Cervo d'oro. Alla stazione hanno preso un tassl e, giunti alFalbergo, hanno do-mandato una camera al portinaio: »Avete delle stanze libere? Possiamo avere una camera con due letti?« Hanno trovato una camera sul davanti, al primo piano, abbastanza buon merca-*-o, non hanno pagato che venticinque ire al giorno, luce e servizio compre-t. Hanno mandato aneora a prendere 'ritirare) il loro bagaglio dalla stazione e hanno messo il loro nome, cognome, ■rofessione e patria sulla scheda per ' registro dei forestieri. Za prvo silo organizirane nogometne tekme za pokal SNZ so prinesle v nedeljo prve odločitve, skromne sicer in komaj vredne posebne pozornosti, toda kljub vsemu so imele te tri povratne tekme iz I. kola nekaj privlačnosti prav zaradi tega, ker ja polovica nedeljskih nasprotnikov dobila pravico igrati dalje, poraženi trije pa bodo odslej samo še gledali. Kot favoriti so k tem odločitvam nastopili Hermes (s šestimi goli v dobro) ter Ljubljana in Svcboda z nekoliko bolj pičlimi zmagami pretekle nedelje. Stvar torej na papirju ni bila preveč pretresljiva za prva dva, zato pa je obetalo ponovno srečanje med Svobodo in Jadranom — prva tekma se je končala samo s 4:3 za prvo — ogorčeno borbo za obstanek v konkurenci. To pot je izjema potrdila pravilo, da v nogometu ni dobro delati napovedi... Vse je ostalo pri prejšnjem, favoriti so zmagali še drugič in v drugo kolo tekmovanja so vstopili oni trije: Hermes, Ljubljana in Svoboda. Tri igre brez pretresljajev Ta nedeljski spored je SNZ razdelila na tri igrišča, obe dopoldanski tekmi na stadion Hermesa odnosno na igrišče Mladike na Kodeljevem, popoldansko glavno »atrakcijo« pa na igrišče ob Tyrševi cesti. 8 s 1 (Z s O) za Hermes Na idealni trati Hermesovega stadiona sta igrali precej različno močno enajsio-rici Rutinirani in krepko razviti — čeprav nekompletni — Siškarji z najmlajšimi izmed ljubljanskih nogometašev. Do odmora so se Vičani še žilavo branili, potem pa jim je vse bolj primanjkovalo moči. Hermes kaže vse bolj sadove sistematičnega dela in obeta najbolje za bodoče. Na Viču so še začetniki, ki pa kažejo mnogo volje in elana, kar sta navsezadnje tudi pogoja za uspeh. Igro, ki je tekla v živahnem tempu in znamenju stalne premoči domačinov, je vodil g. Pušenjak. Občinstvo zelo pestro — deloma v civilu, deioma v uniformah. 4 s 1 (2 s 1) za Ljubljano Ljubljana je povratno tekmo proti Mladiki igrala s podobno kombinirano enajsto-rico kakor prvič, zdaj na manj primernem igrišču na Kodeljevem. Dolgo so se domači varovali nesreče, potem pa je prišlo, kar Je moralo priti. Zmaga Ljubljane je bila zarlužena. Tekmo je sodil g. Dorčec. 3 s 0 (0 s <0) za Svobodo Povprečna nogometna predstava, ki je imela proti vsemu pričakovanju živahen vlcžek sredi drugega polčasa, ko se je pod vplivom glasnega občinstva nekoliko razgibal napad Svobode in trikrat potresel Jaoranovo mrežo. Avtor vseh teh zgodit-kov je bil Zaje (v 22., 33. in 34. minuti po odmoru). V ostalem pa so biti ti goli sko-ra.; vse, kar je bilo pozitivnega videti v tej igri. Najt olj neplodni sta bili obe napadalni vrsti (kje so strelci?), pa tudi drugod je bilo malo kaj solidnega. Največ koristnega sta prav za prav opravili obe ožji obrambi (levi branilec Svobode in vratar Jadrana!). Sodniške posle je opravil g. Dolinar. Iz nadaljnjega tekmovanja za pokal SNZ so tako izločeni Vič, Mladika in Jadran, zmagovalci pa vstopijo v n. kolo, kamoi je žreb izbral še naslednjih 5 kandidatov: Mars, Moste, Korotan, Slavijo in Grafiko. Prve tekme v tem kolu, ki bodo šele po binkoštnih praznikih, bodo igrali pari: Mars—Moste, Korotan—Ljubljana, Hermes—Svoboda in Slavija—Grafika. Vocaboli. 'albergo (gli alberghi) hotel, la locanda skromnejše prenočišče; podjetja za mednarodno publiko se nazivajo tudi v Italiji že s francoskim imenom Hotel; poco fa pred kratkim, il cugino bratra-lec, hanno fatto (fare) sta naredila, il viaggio potovanje, hanno visitato (vi-sitare) obiskati, sono stati (essere) sta bila, sono scesi (scendere) nastanila sta se, il Cervo doro (hotel) pri zla-;em jelenu, la stazione postaja, hanno preso (prendere) sta vzela, il tassi tak-sameter, giunti (giungere) dospevši, hanno domandato sta vprašala za, la camera = la stanza, il portinaio, il por-tiere vratar, libero prost, possiamo (potere) moremo, il letto postelja, hanno trovato (trovare) našla, dobila sta. sul davanti proti cesti, il primo piano prvo nadstropje, abbastanza dovolj, (a) buon mercato (a buon prezzo) poceni, non hanno pagato che plačala sta ;amo, venticinque' petidvajset, la luce razsvetljava,. luč, il servizio postrežba, compreso vštet, mandare a prčndere poslati po, il, la, i, le loro njihov, -a, -i, -e (loro se ne spreminja!), il bagaglio prtljaga, hanno messo stavila (na-jisala) sta, il nome ime, il cognome nj) priimek, la professione poklic, la patria domovina, la scheda listič, il re-;istro seznam. Pripombe k tekstu. Bčllo — lep ima ':akor spolnik il ter kazalni zaimek quello v ednini in množini več oblik, ki so odvisne od naslednjega samostalnika: un bel libro, un bello stivale, un belValbero, una bella camera, una bel-Vacqua, bei libri, begli stivali, begli al-beri, belle camere, belle acque, belle ali belVerbe. Sedanji in pretekli čas glagolov potere moči in volere hoteti. Potere: posso, puoi, puo. possiamo, potete, possono; ho potuto sem mogel. Volere: voglio, vuoi, vuole, voglia-■mo, volete, vogliono, ho voluto sem ho-kel. Iz Italije TEKME ZA ITALIJANSKI POKAL V nogometnih tekmah za italijanski pokal (Coppa Italia) so v nedeljo igrali četrt-finalne tekme. Izmea 32 klubov, ki so začeli v tej konkurenci, jih je po ogorčenih borbah — mnogo je bilo igranih s podaljški, nekatere zadnje pa so bile celo predčasno prekinjene — ostalo še osem, med njimi prvorazredna moštva Bologne (pr vaka), Venezie, Lazia, Torina, Rome in Fiorentine. Cetrtfinali so dali naslednje izide: Venezia—Bologna 4:3 (3:1), Lazio—Spc-zta 5:0 (2:0), Torino—Padova 3:1 (3:0), Roma—Fiorentina 4:1 (1:0). Folfinalni tekmi bosta že prihodnjo nedeljo, in sicer v Benetkah: Venezia—Lazio ter v Torinu: Torino—Roma. V prvenstvu B-divizije vodi Liguria s 47 točkami, ki je v ostalem to nedeljo izgubila važno takmo proti Savoni z 0:1. Eologna, letošnji italijanski prvak v nogometu, bo bržkone v drugi polovici junija odšla na daljše gostovanje v Nemčijo. Moštvo J30 med potjo nastopilo v Budimpešti, nato pa na Dunaju in v Gradcu. MADŽARSKA — ITALIJA 2 : 1 V teniškem dvoboju za podunavski pokal med Madžarsko in Italijo so v soboto igrali double, ki so ga dobili Madžari. Asboth in Gabory sta zmagala nad italijanskim parom Cucelli—Bossi 6:3, 5:7, 7:5, 7:5. Po drugem dnevu je bilo torej stanje točk 2:1 za Madžarsko. S Spodnje štajerske Omejen potniškj promet. Uprava nemških državnih železnic je objavila, da je prisiljena zaradi obsežnih tovornih prevozov v vojne namene znatno skrčiti število potniških vlakov. Prebivalstvo se opozarja, naj takoj do nadaljnega opusti vsako potovanje, ki ni brezpogojno nujno. Tudi za binkoštne praznike se možnost potovanja po železnici ne bo povečala. Novo dravsko brv gradijo v bližini novega lesenega lesenega mostu Adolfa Hitlerja. Gradnja nove brvi je bila potrebna zaradi naraščajočega prometa in nezadost-. ne širine navedenega mostu, ki je namenjen predvsem voznemu prometu. Prazniki na Spodnjem štajerskem. V smislu odredbe gauleiterja dr. tJberrei-therja se 6. januar, 22. maj, 29. junij, 19. avgust, 1. november in 8. december za časa trajanja vojne ne smatrajo kot prazniki v smislu delovno pravnih predpisov. Praznovanje Telovega se preloži na prihodnjo nedeljo. Ostale tudi državno priznane praznike, t. j. 1. januar, velikonočni ponedeljek binkoštni ponedeljek, 25. in 26. december ni obveznega dela in mora delo počivati kakor ob nedeljah. Nove cigarete so prišle v promet v Mariboru in na vsem spodnještajerskem področju. Cigarete drama so po 60 par komad, škatla 12 din, cigarete Šport po 75 par, cigarete Korso pa po 10 din 12 komadov. Cigaretni tobak prodajajo zavojček po 12 din, cigare po 5 in 6, braziljke po 3 din komad, tobak za pipo pa po 5 in 6 din zavojček. Obsodbe pristašev generala de Gaullea Vichy, 26. maja. s. Vojaško sodišče v Clermont-Ferrandu je obsodilo na smrt dva častnika, ki sta se pridružila de Gau-lleu, tri nadaljnje častnike v ječo po 20, tri podčastnike pa v ječo po 5 let. Vsi so bili obenem degradirani Prve odločitve za pokal V povratnih tekmah I. kola so še enkrat zmagali Hermes, Ljubljana in Svoboda Nase gledališče DRAMA Začetek ob 19. url Torek, 27. maja: ob 19.30: Trideset sekund ljubezni Red Torek. Sreda, 18. maja: ob 19.: Kovarstvo in ljubezen. Ljudska predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdoL V SchiHerjevi drami »Kovarstvo in ljubezen« je zajeta tragedija ljubezni kot edinega in poslednjega oznanila človečanske svobode, skazi katero neusmiljeno udarja kruta resničnost Opozarjamo na uprizoritev tega dela, ki bo jutri, v sredo 28. t. m. ob 19. zadnjič v tekoči sezoni pri globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. »Bog z vami, mlada leta! (»Addio, gio-vinezza«) je naslov Camasio-Oxilijeve igre v treh dejanjih. V njih je prikazano okolje, v katerem živi študentovski svet. Mlada ljubezen, ki jo doživlja junak igre, njeni zapletljaji in njen konec, tvorijo vse-hmo. Delo režira prof. Šest OPERA Začetek ob 19. uri. Torek, 27. maja: ob 19.30: Baletni večer. Red B. Sreda, 28. maja: ob 19.: Faust Red Sreda. P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da bo od danes dalje začetek vseh večernih predstav v Drami in Operi ob 19.30. — Začetek predstav, ki trajajo preko tri ure, pa bo ob 19. in bo to vselej posebej omenjeno v gledališkem repertoarju. Opozarjamo na novi Baletni veoer, ki ga je pripravila naša Opera v koreografiji šefa baleta inž. Petra Goiovina in so-loplesalca Borisa Pilata- Golovinove koreografije obsegajo sledeča dela: Griegovo lirično suito, odlomke iz Novakovega baleta »Signora Giuventu« in Lisztovo madžarsko rapsodijo štev. 2. — Pilato pa je naštudiral Gluckov dramatični duet »Don Juan« in Ravelov »Bolero«. V sporedu bo sodeloval ves naš balet s solistinjami (Bravničarjeva, Moharjeva, Remškarjeva, Japljeva, Brcarjeva, Bedračeva) ter solisti (Pilato, Carman in Pogačar) in baletnim zborom. Orkester bo dirigiral A. Neffat Pri klavirju dr. Švara. Opera, ki Je doživela zelo lep uspeh v letošnji sezoni, je Gounodov »Faust« s Franclom, Vidalijevo. Jankom, Popovom v glavnih partijah. Melodiozna glasba, iz katere so našli različni odlomki, baleti m arije pot v najširše kroge občinstva in uživajo že desetletja veliko priljubljenost, so pomembne točke te opere. Potres v MaH Ariji Carigrad, 26. maja. s. Po poročilih iz Male Azije je bil v notranjosti dežele v noči na soboto ugotovljen precej hud potres in trajajo posamezni potresni sunki še brez prestanka dalje. Pri tem so bile poškodovane stane in nove vodne naprave. Prebivalstvo mora prenočevati pod milim nebom. Doslej še ni znano, ali je bilo kaj človeških žrtev. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM po 60 par za besedo. Din S.— davka za vsak oglaa ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo alužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15-—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3-— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vaak oglas in enkratno pristojbino Din 5^— za šifro aH dajanje r s lovov za enkratno objavo oelasa Din 20.— Službo dobi Mlado dekle poštenih staršev za lahka dela v kuhinji v manjši gostilni, iščem. Dobro postopanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 22«. 10152-1 Knjigovodjo ter lesnega manipulanta sprejmem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Oglje«. 10157-1 Dva čevljarska pomočnika za nova dela potrebujem takoj. Brajkovič Metod. Igriška ul. 10. Ljubljana. 10169-1 Postrežnico za pospravljanje trgovine iščem (od 8. do 10. ure). Plača mesečno 285 din. Poizve se: Petriček Aleksandrova 6. 10173-1 Več pečarskih pomočnikov za Maribor sprejmem. — Plača 12. do 14. din na uro. Pojasnila Mlekarna | Predovičeva ul. 12, Moste1 1C177-1 Mlad gospod abs. pravnik, zmožen nemškega. Italijanskega in francoskega Jezika (s pripadajočo korespondenco), ki obvlada tudi pisalni stroj in ima odličen koncept. Išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Inteligenten delavec«. 9945-4 Prodam Prodam po ugodni ceni pivski pretakalnl aparat (Fla-schenfUller) in pivsko zračno črpalko (Luft-pumpe), vse novo, še nerabljeno. Naslov: Janko Rajakovlč, trg- Novo mesto 10151-6 Vse oglase za naslednjo steuilko .JUTRFJ" sprejema oglasni oddelek "Jutra nepretrgoma dnevno do 14 Dekle 22 let staro, gre za sobarico ali šiviljsko po- Matematiko poučuje profesorica, ki je izgubila službo. Naslov pod šifro: »Dolgoletna praksa«. 10095-4 Pouk italijanščine s takojšnjo konverzacijo močnicc. Naslov v vseh , nudim. Cenj. želje na poslovalnicah Jutra. ' 0?\. odd. Jutra pod šifro 10155-2 Gospodični. ki je dovršila 6 razredov realne gimnazije in enoletni trgovski tečaj, zmožna slovenščine, hrvaščine, italijanščine in nemščine, strojepisja ter slovenske in nemške stenografije, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesna«. 10179-2 Pouk Iščem inštruktorja po možnosti z znanjem italijanščine za 7 ur dnevno za 3 dečke v starosti 11, 12 in 6 let. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10166-4 E. Salgari : »Hiter uspeh«. 10174-4 Kupim Rabljene steklenice , od črnila kupuje po najvišji ceni Ivan Lapajne, Ljubljana - Moete. 9992-7 Milo j polnomastno — Schlcht, Zlatorog itd. kupim za kosmetiko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Milo«. 10162-7 Športni voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. I Jutra pod »Športni voziček«. 10181-7 Elektromotorji 4 za lstosmernl tok 110 Voltov, 19. 7.6, 5.5, 3.5 KW in 1 motor na isto-smerni tok 220 V 1.8 KW. Kupne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro i Motorji«. 10170-6 Otroški voziček hitro ln dobro prodate pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Kličite telefon 43-90, 30-6 Potniki Accetto rappresentanza ditte esportatrici. Offer-te: Pietro Crain, Comml-ssionl e rappresentanze, Trieste, Via Gatteri 7. 10159-5 HI1J.B1.IUII1 Avto Ford poltovornl, tipa 28, ▼ voznem stanju, prodam radi opustitve obrata. — Zupančič Franc, Novo mesto, Trdinova 19. 10150-10 Pohištvo Dve smrekovi postelji nočno omarico ln drugo pcenl prodam. Počkaj, Kobaridska ul. 38. 10034-12 Jedilnica hrast m ah agonij, skoro nova, takoj ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10163-12 Kapital Ratno šteto kupim nomlnale 80.000 do 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Ratna šteta 80«. 10178-16 Posest •RCAIITETA« P«MM* posredoval atea v Ljubljani j« aaaso • PREŠERNOVI ULICI M Hasproti glavna poita I«lefoo 44 * 30 Vsako nepremičnino ▼ LJubljani ln njeni okolic kupimo. »Reali teta«, Prešernova ulica 54, I. nadstr„ nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Hišo s obsežnim vrtom, radi družinskih razmer prodam. Ponudbe na ogl.. odd. Jutra pod »Lep dom - takoj denar«. « 10148-20 CREDITO ITALIANO Banca di intere$se nazionale -- Zavod obče nar. značaja Sede sociaie Direzione centrale Milano Capi tale e riserva: Lit 623.394,040 Sede di Trieste Piazza C. Ciano Tutte le operazioni dl banca, cambio e borsa. Servizio speciale per le relazioni commerciali con 1'estero. Filiali in tutta ritalia Ban che afffliate: Banca Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenico. Banca Italo Francese di Credito: Parigi, Nizza, Tunisi. ' Egiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said, ecc. Banca Italiana per la Cina: Sciangai. Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Janeiro, Buenos Aires ecc. Sedež družbe: Genova Centralna direkcija: Milano Glavnica in rezerva: Lit 623*394)040 Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji Združeni in afiliirani zavodi : Banca Dalmata di Sconto: Split, Zader, Šibenik. Banca Italo Francese di Credito: Pariš, Niča. Tunis. Banco Italo Egiziano: Aleksan-drija, Kairo, Port Said itd. Banca Italiana per la Cina: Šangaj. Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd. Boljše brije in dalje traja • • Zahtevajte povsod britvico A L C O S O Stanovanje odiln Enosob. stanovanje oddam samski osebi. Poizve se prt Novak, Flor-janska ulica 33. iom-21 Stanovanje s 4 sobami ln pritikll-naml v L nadstropju v sredini mesta oddam 1. junija t. 1. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje - junij«. 10180-21 Izgubljeno Izgubil sem 22. V. dva Wertheim ključa na obročku v LJubljani. Najditelj se naproša, da Jih vrne proti nagradi v trafiki Hotel Lloyd, Sv. Petra c. 10160-28 Sprejmem zastopstvo eksportnih tvrdk. Ponudbe : Pietro Crain, Commissioni e rappresentanze, Trieste, Via Gatteri 7. 10159-5 Dva ključa Zeiss dva manjša ln ključ za kolo na verižici, izgubljeni med 7. ln 8. uro v soboto od Zmajskega mostu do trga. Vrniti proti nagradi na Brown Boveri, Tyrševa 12. 10101-28 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — jnvelir, Ljubljana, Wolfova ottca 8-34 Stanovanja Komfortno stanovanje dvosobno, event. ena soba opremljena. Iščem za takoj v vili. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina centra«. _10158-21» Enosob. stanovanje s kuhinjo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Sončno 12«. 10168-21a Sobo odda Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma v sredini mesta za 1. Junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10161-23 Sobe išče Opremljeno sobo dvoposteljno, po možnosti z uporabo kopalnice išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mir«. 10156-23a Zakonski par Išče sobo s štedilnikom, prazno ali opremljeno. Naslov pustiti v oglas, odd. Jutra za takoj ali za prvi junij pod šifro »Številka 26«. 10167-23» Živali Kozo z dobrim mlekom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 10165-27 Ruski hrt z rodovnikom (krotek), izredno ugodno naprodaj. Idrijska 19. 10176-27 Informacije Mlad akademik katerega Je usoda zadržala v njegovih stremljenjih, poziva človeka, ki razpolaga z denarjem, pa vendar nI suženjsko zaljubljen vanj, da mu omogoči nadaljevanje študija dramatike. Iskrenost ln čast zagotavljata povračUo enake ali drugačne oblike v bodočnosti. — Resne pismene predloge z eventualno navedbo pogojev na ogl. odd. Jutra pod »Plemenitost—ne atrakcija«. 10123-31 INSERIRAJ V „JUTRU"! Zahvaljujemo se iskreno vsem, ki so našega ljubega moža in papačka Kune Alojza spremili k večnemu počitku, darovali cvetje in vence, darovali v njegov spomin v dobrodelne namene ali nam izrazili svoje sočutje. Žalujoči svojci soproge nadučitelja v pokoja izrekamo »vojo aajprlsrčnejšo zahvalo. Posebno zalivalo pa dolgujemo g. primariju dr. R. Blumauerju za njegov požrtvovalni trud v bolezni, čč. sestram usmiljenkam v bolnici za postrežbo in pevskemu društvu Sava za odpete žaiostinke. LJUBLJANA, dne 26. maja 1941. Žalujoče rodbine: LOKAR, ŽEN, ČERCEK, NEUGEBAUER. Prosim onega ki bi kaj vedel o mojem bratu Vinkotu če-pon. Vrnil se je iz Ljubljane na Ptujsko goro na cvetni petek kot orožnik. Prosim, naj se mi sporoči proti vrnitvi vseh stroškov: Ivan če-pon, Lož pri Rakeku. 10023-31 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod Anton šproc okrajni tajnik v pokoja dne 23. maja 1941 po kratki bolezni nenadoma preminul. Pogreb predragega pokojnika je bil v nedeljo, dne 25. maja 1941 ob 16.30 iz hiše žalosti, šukljetova cesta 8, na novomeško pokopališče. NOVO MESTO, dne 26. maja 1941. ANTONIJA — soproga; ANTON, STANKO, DRAGOTIN m MILAN — sinovi, in ostalo sorodstvo. 16 B0I ZA M0MPRACEM Pustolovski roman Ko je ponosni sultan začul te besede, je skremžil obraz ter se vznemirjeno spogledal z ministroma in tajnikom. Vendar pri njih ni našel hrabrila, zakaj tudi njim očitno ni bilo kdo ve kako lahko pri srcu. Mati je bil skočil na prednji gradič in se postavil za top. Ko ga je sprožil, je odmevalo po vsem Balaškem zalivu. »Da vidimo, visokost, kaj bodo storili ti lopovi,« je Yanez rekel sultanu, ki je bil videti bolj mrtev ko živ. »Vrnimo se, milord.« »Toliko moramo počakati, da spoznajo na moji ladji vašo zastavo. Solnce je še dovolj visoko. Zlahka bodo razločili srebrni polmesec na zelenem polju.« »Če je tako, milord, je naš namen dosežen.« »Tak počakajte' Ne smejo si misliti, da se je sultan sicer upal do tod, da jih izzove, nato pa je pobegnil pred njimi.« »A če naskočijo jahto?« »Bogme! Tedaj se bomo branili, visokost.« Dvanajst ali petnajst prahov in nekaj džunk se je bilo zbralo ob izhodu zaliva in razvilo jadra. V dveh vrstah so drzno zapluli nasproti in jeli streljati s svojimi topiči. Ko pa sta Mati in Yanez odgovorila s svojimi velikimi topovi, so postali previdnejši. Namesto da bi napadli jahto, so v sultanovo veliko začudenje spravili svoje rdeče zastave in se umaknili v zaliv. »Kaj?« je vzkliknil sultan. »Bojijo se moje zastave?« »Saj sem rekel, visokost, da bo zadostovalo, če jim jo pokažete.« »Dolžnik sem vam za varnost svoje države. S čim naj vam to povrnem?« »S tem, da ste hvaležni Angliji,« je Portugalec odvrnil. »Poslala me je semkaj, da vas rešim sovražnikov. Ali krenemo zdaj nazaj?« »Da, da!« je vzkliknil sultan, ki se je še vedno bal. V tem, ko se je gusarsko brodovje naglo reševalo v zaliv, je jahta obrnila kljun proti jugu. Mati se je bil približal Yanezu. »Tudi oni?« je vprašal. »Seveda. Hočem, da se sultan čuti pri meni varnega, dokler ga ne uničim.« »Niti sanja se mu ne, da so bili prahi zasedeni z našimi ljudmi.« »Ali je druga polovica v Gajskem zalivu?« »Da, gospod Yanez.« »Tedaj ponovimo nedolžno burko, ki nas ne stane niti kaplje krvi.« Mati je zmajal z glavo. »Priznati moram, gospod Yanez, da mi je namen te vožnje nerazumljiv.« »Bolje ga boš razumel takrat, ko bo sultan, ki se ima zdaj za povsem varnega, pred našimi očmi ugrabljen.« »To mislite tvegati?« »,Malajski tiger' bi bil tvegal že mnogo več Toda po potopitvi topničarke in parnika moram biti zelo previden. Lepega dne bo prišel angleški ali nizozemski pooblaščenec in bo terjal mojo glavo. Upam, da bom takrat že gospodar v Varauniju. Gledati moram samo, da bom imel Kitajce v rokah. Še danes jih začnemo obdelovati.« »Da bi vsaj imeli kaj znancev med njimi.« »Drevi poj demo k staremu kitajskemu krčmarju, ki je prejšnje čase mnogo storil za Mompracem. Obveščal nas je o gibanju angleških ladij, čeprav se je s tem izpostavljal nevarnosti, da ga obesijo. Tiho zdaj! Sultan prihaja!« Sultan, nezaupljiv, kakor vsi mali vladarji na Sundskih otokih, je bil dobro opazil skrivni po-menek, čeprav ni mogel ujeti niti besedice. »Podoba je skoraj, kakor da bi snovala zaroto,« je rekel in se vzpel na prednji gradič. »Pa menda nimate še kaj na misli?« »Seveda, visokost,« je Yanez odvrnil. »Gajski zaliv je pravo gusarsko gnezdo. Tudi tam moramo pokazati vašo zastavo, da se vas bodo potem bali in vas puščali pri miru. Ako ne boste strahovali teh lopovov, pridejo nekega dne s svojimi prahi v vašo luko, in vaši stari topovi jih ne bodo mogli odbiti.« Jahta je plula zdaj ob strmi obali. V mirnem zalivu, ki ga je obdajalo mnogo čeri, je bilo zasidranih kakih dvajset velikih prahov., Tudi to pot so gusarji, ki jahte niso takoj spoznali, prišli iz zaliva in zavzdignili divji krik. »Mati, pomiri jih nekoliko,« je ukazal Yanez. Oba topa sta ustrelila malone hkratu, a čudno, spretni topničarji, ki so bili tako hitro ugnali Nizozemca, niso napravili s svojima streloma nikake škode. Človek bi si bil mislil, da so imeli cevi nabiti samo s smodnikom. Tudi streljanje morskih razbojnikov ni nič zaleglo, mimo tega da je napravilo silen trušč. »Kakor vidite, visokost,« je rekel Yanez, »je že dovolj, da pokažemo malopridnežem našo slavno zastavo, pa jim trepečejo roke, tako, da ne morejo več meriti. Le poglejte, kako jih je strah.« Ko je bilo brodovje potratilo mnogo smodnika, se je počasi umaknilo v zaliv. Sonce se je pravkar spuščalo v morje. Na zahodu se je lesketala vsa vodna ploskev kakor tekoča kovina. Komaj je bilo brodovje izginilo, sta se pokazali rdeči jadri nekega praha, ki sta trenutno zakrili sonce. »Pardar«!« je Yanez zamrmral. »Milord!« je rekel sultan in pokazal na jadri, »potopite to ladjo.« »Čemu, visokost? »Da nas ne napade, ko se stemni.« Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja n fcouurdj »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseeatni del je odgovoren Aloja Novak. — Val * Ljubljani.