PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini o	ja i.
Abb. postale I gruppo	“ LGD3 4)U IlF
Leto XXI. Št. 112 (6090)
TRST, četrtek 13. maja 1965
URADNO SPOROČILO 0 ZASEDANJU MINISTROV NATO
Prizadevanja za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodno Evropo
Tristranska izjava o Nemčiji odkriva nesoglasja med tremi zahodnimi velesilami
LONDON, 12. — Ob današnjem zaključku zasedanja sveta ministrov NATO so objavili uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so ministri ugotovili, da ni prišlo do nobene temeljne spremembe, kar se tiče odnosov med Vzhodom in Zahodom, o-hranila pa se je težnja po nadaljnjih stikih.
«Glavni vzroki napetosti še vedno obstajajo, pravi dalje spo-
ročilo, in se ni napredovalo v smeri njihove odprave. Nemčija je še vedno razdeljena in nedavno ogrožanje svobodnih komunikacij z Berlinom je ponovno pokazalo nevarnost tega položaja. Svet ministrov se je pridružil izjavi, ki so jo vlade Velike Britanije, Francije in ZDA objavile 12. maja 1965 in katere vsebina je priložena sporočilu. Hkrati je svet potrdil vsebino svoje izjave od 16. decembra 1958 o Berlinu.
Države članice so še dalje odločene, da bodo skupno delale za mir in svobodo ter za zakonitost v skladu s temeljnimi načeli zavezništva. Pripravljeni so izkoristiti vsako priložnost, da pride postopoma do dejanskega izboljšanja odnosov s Sovjetsko zvezo in z državami vzhodne Evrope, sporazumeli so se o potrebi, da se v zavezništvu nadaljuje in razširi izmenjava pogledov in informacij in da se ohrani čim boljša skladnost med politiko držav članic.
Ministri so izrekli zadovoljstvo zaradi napredovanja političnih posvetovanj v zavezništvu. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je udeležba ministrov in visokih funkcionarjev iz posameznih prestolnic na rednih sestankih stalnega sveta za razpravljanje o zadevah, ki so posebne važnosti, postala pogostejša. Sprejeli so tudi na znanje, da je stalni svet začel proučevati stanje v zavezništvu, kakor mu je bilo poverjeno na zadnjem sestanku. Pozvali so stalne predstavnike, naj nadaljujejo to proučevanje, zato da predložijo ministrom priporočilo,
ki ga bodo po potrebi proučili na prihodnjem zasedanju ministrov.
Ministri so temeljito pregledali mednarodni položaj in posvetili svojo pozornost posebno področjem napetosti ali spopada, kakor so Malezija, Vietnam, Dominikanska republika in nekatere države Afrike, kjer je nastala resna grožnja za varnost in mednarodni mir. Poudarili so pravico vseh narodov, da živijo v miru pod vladami, ki jih svobodno izberejo.
Glede grško-turških odnosov so ministri sprejeli na znanje poročilo glavnega tajnika glede nadzorstva, ki mu je bilo poverjeno na zasedanju ministrov v Haagu. Med zasedanjem ministrov je prišlo do stikov med zunanjima ministroma Grčije in Turčije. Svet ministrov je sprejel to na znanje in izrazil zadovoljstvo ter željo, naj bi se ti stiki nadaljevali v konstruktivnem duhu, da bi se mogli normalizirati odnosi med obema državama članicama in da bi se zboljšalo stanje na Cipru s podpiranjem naporov sil Združenih narodov na Cipru. Izrazili so upanje, da bi se s tem olajšalo iskanje konkretne in pravične rešitve o Cipru v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN.
Izraženo je bilo upanje, da bo brez škode za pravno in politično stališče držav članic moč najti rešitev za težave Združenih narodov, da bi mogla ta svetovna organizacija imeti vlogo, ki ji pritiče za zaščito miru in mednarodne varnosti.
Ministri so poudarili zanimanje, ki ga bodo posvetili stabilnosti ter gospodarskemu in socialnemu napredku v razvijajočih se deželah
Ministri so obžalovali, ker je bil
inililiiliUHliilUilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiimiiiimiiiiiniiiiiiiiiimiiimiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiill
MED OBISKOM NA NORVEŠKEM
Danes začetek razgovorov med Titom in Gerhardsenom
Predsednik SFRJ na pokopališču jugoslovanskih internirancev v Maholtu
OSLO, 12. — Predsednik republike maršal Tito je obiskal danes v spremstvu predsednika norveške vlade Gerhardsena Trondhjem v srednji Norveški, kjer je v bližini med drugo svetovno vojno bilo interniranih več tisoč Jugoslovanov. Zaradi skrbi norveškega ljudstva, ki je tajno oskrbovalo jugoslovanske internirance s toplimi oblekami in hrano, je okrog 1600 jugoslovanskih internirancev srečno preživelo strahote nacističnega taborišča. Prebivalstvo Trondhjema in vasi vzdolž 40 km dolgo poti od letališča Ber-nes do mesta je zelo toplo in prisrčno pozdravilo predsednika Jugoslavije in njegovo soprogo. Iz stare trdnjave Cristiania so izstrelili v pozdrav jugoslovanskemu predsedniku topovske strele v trenutku, ko je sprevod avtomobilov z visokim gostom vozil skozi gost špalir vojakov preko mostu, ki vodi iz starega dela v novi del mesta, ki sta bila okrašena z norveškimi in jugoslovanskimi zastavami. Po ulicah Trondhjema so se slišali vzkliki «Zdravo, zdravo!«. Pred hotelom, kjer so v čast predsedniku Titu priredile kosilo, so šolski otroci priredili pravi koncert norveške glasbe in folklore.
Tito je danes z obiskom v Trond-hjemu in posebno na pokopališča internirancev v Moholtu, kjer je položil venec na grobove 196 rodoljubov, žrtev nacističnega terorja, osebno prepričal, s kakšno ljubeznijo neguje norveško ljudstvo grobove Jugoslovanov. Med bivanjem v Trondhjemu, kjer je obiskal zna-
menitosti mesta, se je Tito razgo-varjal z zastopniki mesta in obiskal nekatere mestne ustanove. Po vrnitvi iz Trondhjema v Oslo je bil Tito s soprogo gost na večerji, ki jo je v njegovo čast priredil predsednik Gerhardsen Jutri se bodo med Titom in Gerhardsonom pričeli politični razgovori.
Sinoči sta maršal Tito in pjego-va soproga priredila v hotelu «Bri-st,ol» slovesno večerjo v čast norveškemu kralju Olafu. Na večerji, med katero sta Tito in Olaf izmenjala zdravici, so bili tudi prestolonaslednik Harold, princesa Astrid in drugi najuglednejši zastopniki političnega, kulturnega in javnega življenja Norveške, vojaški funkcionarji in druge osebnosti.
Gustav Vlahov v Rimu
RIM, 12. — Na vabilo italijanske vlade je prispel danes v Rim tajnik za informacije zveznega izvršnega sveta Gustav Vlahov. Na rimskem letališču Piumicino so ga pozdravili visoki funkcionarji italijanske vlade, zunanjega ministrstva in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda. Gustav Vlahov bo odprl v petek v rimski galeriji sodobne umetnosti razstavo 60 jugoslovanskih likovnih umetnikov, ki so v znak solidarnosti z žrtvami katastrofe v Vajontu podarili svoja dela za novo galerijo v omenjenem kraju. Med bivanjem v Rimu se bo Gustav Vlahov sestal z državnim podtajnikom pri predsedniku vlade Angelom Salizzoni-jem in podtajnikom pri zunanjem ministrstvu M. Zagarijem ter bo obiskal nekatere ustanove.
dosežen tako skromen rezultat, kar se tiče razorožitve. S svoje strani bodo nadaljevali napore, da pride s pogajanji do razorožitvenih ukrepov, ki naj predvidevajo učinkovito mednarodno nadzorstvo. Poudarili so tudi važnost, da je treba preprečiti širjenje jedrskega o-ložja.
Dokler bo nevarnost neposrednega ali posrednega napada, bo poglavitna naloga atlantskega zavezništva ohraniti obrambne ukrepe, ki lahko odvzamejo pogum morebitnemu nasprotniku, kakor tudi odgovoriti na napad, če bi do njega prišlo. Svet je izrazil upanje, da bo zased.anje ministrov za o-obrambo, ki bo 31. maja in 1. junija v Parizu, pripomoglo k napredovanju proučevanja zapletenih problemov, kar se tiče strategije ter vojaških sil. Eno od zasedanj sveta ministrov bo decembra 1965 v Parizu.«
Na današnji zadnji seji sveta ministrov NATO so govorili o Dominikanski republiki in o Vietnamu. Govorila sta ameriški državni tajnik Dean Rusk, ki je prišel davi v London, in belgijski zunanji minister Spaak.
Še prej sta turški in grški zunanji minister sporočila svetu ministrov, da sta navezala «prisrčne stike« v zvezi s Ciprom. Ministra sta izjavila, da sta optimista in sta izrazila željo, naj bi nadaljnja pogajanja pripeljala do rezultatov. Tudi italijanski zunanji minister Fanfani in kanadski zunanji minister Martin sta izrekla zadovoljstvo nad temi stiki.
Vsebina note o Nemčiji, ki so jo danes objavili v Londonu, je naslednja: »Vlade francoske republike, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike so nedavno, sporazumno z vlado Nemške zvezne republike, znova proučile nemški problem in perspektive obnovitve razgovorov s tem v zvezi z vlado Sovjetske zveze. Zadevo so proučile v zvezi z obveznostmi in odgovornostjo, ki jo imajo od kon-ca druge svetovne vojne, kar se tiče Nemčije, vštevši Berlin in dostojnih poti do njega, in ki jih imajo skupno z vlado Sovjetske zveze. Pobude pri tej vladi se bodo še dalje proučevale ob upoštevanju perspektiv, ki jih lahko nudijo, da se dosežejo dejanski rezultati.
Tri vlade menijo, da se vse dotlej, dokler ne bo dosežena dejanska rešitev nemškega problema, t.j. taka rešitev, ki naj temelji na izvajanju pravice do samoodločbe v obeh delih Nemčije, bo položaj v Evropi na splošno neustaljen, in zaradi tega ne bo na celini res vzpostavljen mir. Ta rešitev je potrebna ne samo v interesu nemškega ljudstva, ki zahteva svojo združitev, temveč tudi v interesu vseh evropskih in drugih prizadetih narodov.
Jasno je, da Je moč doseči potrebno rešitev samo z mirnimi sredstvi in v takih okoliščinah, ki naj vsebujejo splošen sporazum in ki naj jamči varnost vseh evropskih držav. Tri vlade so prepričane, da se vlada Nemške zvezne republike, ki se je slovesno odrekla uporabi sile, strinja z njimi o tem, Ponovno izjavljajo, da v interesu miru v Evropi in na svetu ne bo moč neskončno odlagati potrebnih odločitev.«
Predstavnik bonske vlade je izjavil, da je bonska vlada zadovoljna, ker so se tri zahodne vlade sporazumele o skupni izjavi. Zahod-nonemški tisk pa izraža razočaranje. Hamburški list «Die Welt» piše, da kompromisna izjava, prav zaradi tega, ker prihajajo z njo na dan francosko-ameriška nesoglasja, nima več niti skromne vrednosti nadomestila za «pobudo o nemškem problemu«, ki jo je Er-hard tako vztrajno zahteval od zahodnih zaveznikov.
Enakega mnenja je ((Frankfurter Allgemaine«, ki objavlja svoj komentar pod naslovom ((Postavljeno na papir«. Pri tem misli, da je izjava predvsem dokumentirala neenotnost Zahoda. Po mnenju lista bi bilo bolje z nemške strani, da ne bi vztrajali, «da dosežejo ta prazen košček papirja«. «Ce bi se se enkrat, zato da se doseže ustna podpora, piše list, ponovila med zavezniki Zvezne Nemčije neenotnost kakor ta, bi imeli v Moskvi prav, da se smejejo pod brki.«
«Koelner Stadt-Anzeiger« ugotavlja malenkostno pozitivno vrednost izjave in njeno veliko negativno vrednost, ker kaže na notranja nesoglasja zahodnih držav.
Na današnji dan je izšla
pred dvajsetimi leti
prva številka našega dnevnika
T     "-i—~' ••	■ » ,
w primorski Dnevnik
.  '“'~'"“ " '' " 

—m*
Osvoboditev Trsta	llarlbor JeosuDfeolcn
£»«	»»* ;v smim <0-.	- *lS#in«SBt8li.ŠSRBP*
hiktm M iitfm /rJHičitm r»»c u	~
£ ■	- v'.5 .	- V .
•Stfš&MSr ..
V počastitev te obletnice, ki je obenem 20-letnica zmage nad fašizmom in nacizmom, bo
v nedeljo, 16. t. m. izšla jubilejna številka PRIMORSKEGA DNEVNIKA na 40 straneh
s številnimi zanimivimi in važnimi članki, razpravami, in literarnimi prispevki skoraj 60 naših sotrudnikov in javnih delavcev-
JUTRI RAZPRAVA 0 ZUNANJI POLITIKI V POSLANSKI ZBORNICI
Senatorji odobrili z večino odlok o poživitvi gospodarstva
Proti so glasovali: KPI, PSIUP. MSI in PDIUM, liberalci pa so se vzdržali Izredna finančna sredstva za deficitarne občine in pokrajine - La Malfa podal ostavko - Interpelacija PSI glede S. Dominga - Resolucija vodstva PSIUP
RIM, 12. — Predsednik republike Saragat je sprejel na Kvi-rinalu predsednika libanonske republike Charlesa Heluja, ki so ga spremljali predsednik libanonske vlade Husein Queini, zunanji minister Takla in libanonski poslanik v Rimu Mobarak. Razgovoru je prisostvoval tudi predsednik vlade Moro, državni podtajnik zunanjega ministrstva Lupiš, glavni tajnik zunanjega ministrstva Catalano, glavni tajnik predsedstva republike odv. Picella, šef protokola Corrias in diplomatski svetnik Mal-fatti.
«Osservatore romana« objav-
romano« lja danes sporočilo, da bo pred. sednik republike Saragat uradno obiskal papeža Pavla VI. v soboto 12. junija.
Seja ministrskega sveta bo jutri ob 17. uri.
V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o zakonskem osnutku, ki ureja posege za razvoj juga in podaljšuje za nadaljnjih petnajst let dejavnost Blagajne za Industrializacijo juga, na popoldanskem zasedanju pa so obudili spomin na
KO S
(Iz «Pavlihe«)
11111111111111111111 imiiii iiiiiniiiiiiiiiiiiii im n iiiii m n ii iiiiiiii n 111111111111111111111111111111111111111111 n itiiiiiiiii imun n m iiiinim umi mn im n m mn im umil m mini iiii
Prizadevanja ZDA, da rešijo vojaško junto v S. Domingu
Predsednik Johnson je v zagati ker general Vesin noče odstopiti
Sedaj je na otoku 10.000 ameriških vojakov, drugih 11.000 pa je pripravljenih na izkrcanje - Stališče francoske vlade
VVASHINGTON, 12. — Ameriški državni departma je danes javil, da je stanje v Dominikanski republiki v zadnjih 24 urah nespremenjeno. Tu pa tam je prišlo do streljanja, toda izven prestolnice je vse mirno. Do sedaj so evakuirali nad 4600 tujcev. Sedaj je v Dominikanski republiki 23.000 ameriških vojakov, 11.000 pa jih je vkrcanih na vojnih ladjah, ki krožijo ob obali otoka.
Včeraj je ameriško poslaništvo v Dominikanski republiki javilo, da je general Vesin odstopil ih da so s tem nastale možnosti pogajanj med Caamanovo vlado in vojaško junto, ki so jo ustanovile ZDA. Toda Vesin je pozneje sporočil, da ne misli odstopiti. Dejal je: »Nisem odstopil in tudi ne bom odstopil, dokler bo v deželi komunizem..
Johnsonov posebni odposlanec Martin je imel včeraj dolg razgovor s Caamanom, ki ga je omogočil apostolski nuncij Clarizio. Zatrjuje se, da je Caamano ponovil zahtevo, da mora Vesin odstopiti.
Ameriška vlada je zašla v veliko zagato, ker njen varovanec Vesin sedaj odklanja ubogljivost in ves pritisk nanj ni do sedaj zalegel. Vesin je izjavil, da ne bo popustil pred pritiskom nikogar, ker da bi njegova ostavka »pomenila razkroj vojske«. Zdi se, da so v VVashingtonu zaskrbljeni tudi glede trdnosti in strnjenosti vojaške junte, ki so jo ustanovili in ki ji predseduje general Imbert, čigar edina zasluga je, da je bil med morilci generala Trujilla. Kakor poročata dva ameriška časnikarja, nima general Imbert nobenih upravnih, diplomatskih in političnih sposobnosti. Tisti, ki z njim sodelujejo, pa pripadajo različnim skupinam, ki so v medsebojnih sporih. Toda Johnsonu ni bilo mogoče najti druge osebe in tako se je odločil podpirati Im-berta.
Caamanovs ustavna vlada je sporočila tajniku OZN U Tantu, da je imenovala za predstavnika Dominikanske republike v OZN Rubena Bracheja, ki živi v New Yortku. Y preteklih dneh je Caa-manova vlada zahtevala priznanje od številnih vlad. V Parizu je predstavnik vlade po današnji seji sporočil, da je namestnik zuna-njega ministra Joxe v svojem poročilu na seji poudaril, da Francija upa, da ni daleč dan, ko bo v Dominikanski republiki ustoličena vlada, ki bo izraz svobodne volje državljanov Dominikanske republike. Poudaril je tudi, da Francija obsoja oboroženo intervencijo v neodvisnih deželah. Pri tem je pripomnil, da za Francijo sploh ne gre za priznanje kakršne koli- dominikanske vlade, ker prak ticira običaj priznavanja držav in ne vlad. Joxe je izjavil tudi, da je francoski poslanik v dominikanski prestolnici še vedno na svojem mestu in da je v pričakovanju sestave dokončne vlade v stikih s polkovnikom Caamanom. kateremu bo izročil odgovor francoske vlade na poslanico, ki jo je dobila. Predstavnik je dodal, da je francoska vlada navezala stike tudi s predstavniki generala Im-berta in generala Vesina.
Danes so bile demonstracije proti ameriškemu napadu v Caracasu in v Meksiku.
Za plodnejše sodelovanje med državami Balkana
ATENE, 12. — V Atenah se je danes končala konferenca odbora za balkansko sodelovanje Bolgarije, Romunije, Jugoslavije in Grčije. V sklepnem sporočilu, ki so ga delegacije soglasno sprejele, se u-gostavlja, da so možnosti za razširitev prijateljskih odnosov in mi-loljubnega sodelovanja balkanskih držav, kakor tudi za še plodnejše sodelovanje na področju gospodarstva, kulture, znanstvenega in turističnega sodelovanja. V sporočilu se nadalje ugotavlja, da so pogoji za boljše sodelovanje na pod-
ročju informacij, tiska, radia, borbenih in družbeno-političnih organizacij balkanskih držav. Odbor za balkansko sodelovanje pozdravlja napore vlad za ureditev spornih vprašanj in njihov trud za rešitev raznih vprašanj v meddržavnih odnosih na Balkanu in ugotavlja, da je to najboljša uveljavitev politike aktivne miroljubne koeksistence.
Na sestanku so zastopniki Jugoslavije, Romunije; Bolgarije in Grčije razpravljali tudi o Cipru in izrazili prepričanje, da mora biti ciprsko vprašanje rešeno na miren način ob spoštovanju pravic ljudstva otoka, da samo odloča o svoji usodi v skladu z načeli listine OZN. Opravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah Popovič je priredil v prostorih veleposlaništva coctail za udeležence 5 zasedanja odbor za balkansko sodelovanje, katerega so se udeležili tudi zastopniki grške vlade, vseh političnih strank ter mnogi javni in kulturni delavci iz Aten.
Ciper
ATENE, 12. — Grški vladni tisk piše pod velikimi naslovi, da je turški zunanji minister predlagal,
naj se posvetovanja med grško ln turško vlado o Cipru nadaljujejo. Nadaljevala naj bi jih grški in turški poslanik v kaki nevtralni drža. vi Pogajanja naj bi bila v navzočnosti kake tretje osebe, katere imenovanje bi odobrili obe strani, :n ki bi predsedovala sestankom oo-slanikov.
Grška vlada proučuje ta predlog in zaradi tega je bil nov sestanek med grškiiji in turškim zunanjim ministrom v Londonu odložen na jutri.
Ciprski predsednik Makarios pa je včeraj izjavil v Solunu, da se bo ciprsko ljudstvo borilo do kraja za združitev Cipra z Grki «Na nas pritiskajo, naj sprejmemo nesprejemljive kompromise, toda naš odgovor je ne!« je izjavil Makarios. »Ne bomo sprejeli nobenih rešitev, ki bi zadovoljile tuje interese. Tujcem ne odstopimo niti pedi ciprskega ozemlja«.
Makarios bo ostal do petka v Atenah in počakal na Izid londonskih pogovorov med grškim in turškim zunanjim ministrom.
Ciprska tiskovna agencija poroča, da Je predsedniku Makariusu uspelo v Atenah odvrniti razvoj, ki bi lahko pripeljal do vmešavanja NATO v ciprsko zadevo. Jasno je dal vedeti, da ga ne bo vezal noben sporazum, ki bi ga eventualno dosegli Grčija in Turčija.
iiiiiiitiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiitumiJiiimimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniii
Se tisoč padalcev ZDA prispelo v Južni Vietnam
SAJGON, 12. — Danes se je izkrcalo v Sajgonu drugih tisoč a-meriških padalcev, tako da znaša število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu 45.000 mož. V Cu Laju sto kilometrov južno od Da-nanga pa se je izkrcal bataljon mornariške pehote, ki je prispela iz Dananga. Ameriška letala so danes nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama.
Kitajski Ljudski dnevnik piše danes, da Kitajska nima namena pogajati se o Vietnamu, dokler se ZDA ne bodo umaknile iz Južnega Vietnama. List poudarja, da bi •sprejem Ruskovih pogojev, to je prenehanje bombardiranja za začetek pogajanj, pomenil pasti v mrežo, ki so jo nastavili Američani. List nadaljuje: ^Opozoriti vas moramo, ameriški imperialisti, da so vaše grožnje zaman in vaše izsiljevanje je odveč. Kitajsko ljudstvo bo podpiralo vietnamsko ljudstvo, tudi če bi ZDA bombardirale Kitajsko in raztegnile vojno na njeno ozemlje. Upoštevali smo vsako morebitno vojno avanturo, ki bi jo mogli vi, ameriški imperialisti sprožiti, in smo začeli potrebne priprave.«
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je ameriška vlada »z zanimanjem« sprejela na znanje uradni predlog, ki ga je 1. maja sporočil indijski predsednik Radakrišnan gle. de Vietnama. Dodal je, da ameriška vlada proučuje predlog, ki predvideva ustavitev sovražnosti in ohranitev sedanjih meja pori afriškoazijskim nadzorstvom. Dalje je predstavnik dejal, da so
ZDA pripravljene prekiniti bombne napade na Severni Vietnam, »če bodo komunisti ustavili svoj napad na Južni Vietnam«.
Diplomatski odnosi Izrael - Bonn
BONN, 12. — Zahodnonemška in izraelska vlada sta si danes izmenjali pismi, s katerima potrjujeta navezavo medsebojnih diplomatskih odnosov. Podrobnosti o sporazumu bodo objavili jutri.
Egiptovska tiskovna agencija je javila, da bo vlada ZAR objavila jutri sporočilo, s katerim bo napovedala prekinitev diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo, ker je ta navezala diplomatske odnose z Izraelom.
Poplave pri Beogradu
BEOGRAD, 12. — Zaradi stalnega dežja je davi Sava pri Beogradu dosegla 5.5 m nad normalo. Reka je prestopila bregove in poplavila del otoka Ada Ciganlija in nekatere obrežne kraje v pred-mestju Cukarica, kjer Sava ogroža 20 družin, ki bodo morale biti evakuirane. Y vasi Makiš ob Savi je od poplav ogroženih 17 družin, ki žive v barakah in so že šest dni odrezane od kopnega. Sedem družin so že evakuirali. Voda ogroža tudi obrate podjetja »Antikor« in »Brodotehna«, iz katerih so pravočasno preselili stro. je in material.
tragedijo 650.000 italijanskih vojakov, ki so raje privolili v internacijo v nemških taboriščih, kot pa da bi se podredili nacistični vojski.
V senatu pa so, po zavrnitvi vseh popravkov, ki so jih k raznim členom predložite opozicijske skupine, cdobriii z večino uzakonitev vladnega odloka za poživitev gospodarstva. Za uzakonitev so glasovali demokristjani, socialisti in socialdemokrati, proti pa vse opozicijske skupine, razen liberalcev, ki so se vzdržati.
Senatna komisija za finance in zaklad je danes dokončno odobrila v zakonodajni stopnji zakonski o-snutsk, ki zagotavlja deficitarnim občinam in pokrajinam potrebna izredna finančna sredstva za gospodarsko izravnavo proračuna za letošnje finančno leto. Med razpravo je podtajnik Belotti pripomnil, da reforme krajevnih financ ni moč izpeljati brez ustrezne revizije sedanjega zakona o občinskih in pokrajinskih UDravah; vlada je predložila ta osnutek, ker se je finančno stanje krajevnih ustanov še bolj poslabšalo v tem zadnjem času in se občinske in pokrajinske uprave zatekajo v vedno večji meri k posojilom za kritje svojega primanjkljaja.
Predsednik proračunske komisije poslanske zbornice La Malfa je podal ostavko na svoje mesto, ker se ni strinjal z odobritvijo večjega popusta na železnicah za volivce, ki bodo potovali na Sardinijo 13. junija, da bi se udeležiti deželnih volitev, niti s sklepom, da se ti večji stroški krijejo iz proračuna notranjega ministrstva.
Socialistični poslanci so dostavili predsedstvu poslanske zbornice sledečo interpelacijo:	»Podpisan:
vprašujejo predsednika vlade in zunanjega ministra, da bi izvedeli, ali vlada ne smatra za potrebno, da izrazi globoko razburjenje javnega mnenja zaradi posega ZDA v notranje zadeve republike S. Domingo, ki je bil določen, med drugim,. brez predhodnega posvetovanja z državami Latinske Amerike, združenimi v OAD. Ta poseb krši temeljno načelo neodvisnosti in samoodločbe narodov v borbi za dosego trdnih demokratičnih institucij načelo, ki je potrjeno v ustanovni listini OAD; resno kompro-m:‘ira nadaljevanje poli.iKe, ki jo je začel predsednik Kenn.:dy njene smotre civilnega napredka, razširjenja demokratičnih pridobitev, mednarodnega pomirjenja in miru: na ohranitvi te politike in dosegi teh smotrov so zainteresirani evropski zavezniki ZDA in vse demokratične struje v vseh delih sveta«. Prvi podpisnik interpelacije je tajnik PSI De Martino, sledijo podpisi predsednika skupine poslancev PSI Ferrija ln članov njenega vodstva: ArmaroU, De Pascaiis, Dl Primlo, Riccardo Fabbri, Fortuna, Guerrini, Jacometti, Lenoci, Principe in Servadei.
Interpelacijo bo obrazložil De Martino med razpravo o zunanji politiki, ki bo pojutrišnjem v poslanski zbornici.
Danes so objavili resolucijo, ki jo je vodstvo PSIUP odobrilo sinoči in v kateri se zatrjuje med drugim, da stanje v S. Domingu dokazuje, da «amerlške imperialistične skupine uporabljajo vsakršno sredstvo, da bi vsilile svoje koristi«, in da ((solidarnost, ki jo je predsednik vlade izrazil z ameriškimi ukrepi, ni združljiva s koristmi in težnjami italijanskih delavcev; hkrati je v.odkritem protislovju z izrazi graje in kritike, ki so se pojavili znotraj vladne večine same«. V resoluciji se pripominja, da smo «pred akcijo, s katero se namerava naprtiti naši deželi hude odgovornosti« in da je spričo tega ((nepojmljiva vsakršna ločitev med stališči strank, kot takimi, in dejavnostjo vlade, ampak je potrebno, da vsaka politična sila prevzame jasno ln nedvoumno svojo odgovornost«. V nadaljevanju se resolucija zadržuje na gospodarski politiki vlade in na načrtovanju in zatrjuje, da so se ((protislovjem« levega centra glede zunanje politike, pridružila protislovja tudi na tem področju, češ da je glavni svet KD ((stopnjeval konservativne smotre načrtovanja«. Resolucija zaključuje, da vodstvo PSIUP ponovno poudarja potrebo, «da se ravna brez oklevanja, da bi naglo dosegli krizo vlade«. Resolucija nato ponavlja tezo KPI o združeni stranki delavcev, ki nai sc zoperstavi ((socialdemokratski združitvi« in zaključuje: ((Vodstvo PSIUP je prepričano, da vsak korak naprej k enotnosti delavskega gibanja pomeni prispevek k iskanju enotnosti tudi s katoliškimi množicami s tem, da jim pomaga zavzeti protikapitalistično platformo in premagati konservativne sile, ki danes prevladujejo v KD«.
Minister za reformo javne uprave Preti objavlja v ilustriranem tedniku ((Gente« članek, v katerem pravi, da je v Italiji 2 milijona, sto tisoč javnih nameščencev na 12 milijonov in 500 tisoč delavcev v zasebnem sektorju; šestina vseh delavcev je torej v javni službi, za svoje delo pa prejema četrtino te-
ga, kar prejemajo vsi drugi delavci skupaj. Preti pripominja, aa bo treba zmanjšati število vodilnih državnih kadrov, plačati pa jih tako, da ne bodo zapuščali državne sluz-be in odhajali v zasebno službo, kjer jim nudijo boljše pogoje. Ta potreba bo postala zlasti pereča l gospodarskim načrtovanjem, ki bo povečala odgovornost javnih organov.
DANES
4. september 1928 13. maj 1945
Zgodilo se je 4. septembra leta 1928. Tržaški slovenski dnevnik, ki je dve leti pred tem slavil 50-letnico izhajanja, je po neštetih zaplembah pod pretvezo za lase privlečenih očitkov, objavil krajši članek pod naslovom »Vojvodinja d’Aosta na Goriškem«. Tržaški prefekt je ponovno posvaril uredništvo in preklical priznanje odgovornega urednika. V obrazložitvi je bilo rečeno, da članek ne vsebuje poudarka velikega političnega in nacionalnega pomena obiska vojvodine na Goriškem. Tedaj je »Edinost« prenehala izhajati, ker prefekt ni nikomur več izdal dovoljenja, da bi bil lahko odgovorni urednik.
Moralo je miniti skoraj 17 let: morala je priti druga svetovna vojna, morala sta pasti fašizem in naeizem, za kar je bilo potrebnih toliko milijonov krvavih žrtev. Naše ljudstva se je moralo dvigniti v oborožen upor in si ustvariti svoj »Partizanski dnevnik«.
Bil je 13. maj leta 1945: v našem mestu je ponovno začel izhajati slovenski dnevnik — «Primorski dnevnik« — ki izhaja že dvajset let.
O usodi našega tiska je v zgodovini tiste dobe takole zapisano:
«še prej, meseca februarja 1928, je prenehal izhajati goriški mesečnik Gospodarski list. ki ga je izdajala Zadružna zveza v Gorici. Ko je prefektura imenovala komisarja za upravo Zadružne zveze. .je imel ta za svojo prvo nalogo. da ustavi nadaljnje izhajanje zveznega glasila.
»Z začetkom 1929 so izginili vsi še preostali slovenski in hrvaški listi. Kr. odlok št. 384 z dne 26. februarja 1928 je namreč določal, da morajo biti vsi glavni uredniki (direktorji) listov obvezno vpisani v uradnem seznamu časnikarjev. Brez vpisa ni smel nihče dalje upravljati direktorskih poslov in tudi ni mogel biti priznan kot odgovorni urednik. Vsi glavni uredniki slovenskih in hrvaških listov so pravilno predložili prošnjo za vpis. Fašistični sindikat, ki je o tem odločal, pa je njihove prošnje odbil, sklicujoč se na čl. 5 omenjenega odloka, po katerem se ni smel nihče vpisati, ki je kakor koli deloval proti nacionalnim interesom. Zaradi tega ni bil noben Slovenec ali Hrvat vpisan v seznam časnikarjev in zaradi tega tudi ni mogel hiti priznan za odgovornega urednika. Zato so morali prenehati izhajati vsi tedanji slovenski in hrvatski listi: v Trstu slovenski tednik Mali list, hrvat-ska tednika Istarska riječ in Pučki prijatelj, leposlovni mesečnik Naš glas, slovenski ženski mesečnik Zenski svet, hrvatski ženski mesečnik Vez, gospodarski mesečnik Gospodarski vestnik in stanovski mesečnik Pravni vestnik; v Gorici: leposlovni mesečnik Naš čolnič, Zbornik svečenikov sv Pavla in knjižno informativni mesečnik Staničev vestnik.
»Z začetkom leta 1929 so ostali Slovenci in Hrvatje pod Italijo brez vsakega tudi najskromnej«e-ga lista v lastnem jeziku. Ker jih veliko sploh ni znalo italijanščine ali le prav slabo, so ostali tako brez vsakih vesti o dogodkih doma in po svetu, zlasti še, ker je bil uvoz slovenskih in hrvatskih listov iz Jugoslavije najstrože za-branjen. Posebno hudo je še bilo, da se tako niso mogli niti seznaniti z uradnimi razglasi in zakoni, ki so jih često zadeli prav v živo*.
Pripovedovali so mi
• ••
V'
Ze na poti v Ameriko
Ze dolgo je obstajala na Konto-velu In Proseku organizacija Osvobodilne fronte. A čeprav so bili skoraj vsi prebivalci njeni člani, so se zbirali le v skupinah, ker si niso upali drugače zaradi izdajalcev, ki jih tudi v tako majhni slovenski vasi ni manjkalo. Zbirali so se v raznih hišah, debatirali in se pripravljali na odpor proti tujcu, ki je hotel podjarmiti svet. In res, ko je prišla vest o razpadu Italije, se je v vasi začelo vneto gibanje. Ni bilo več strahu pred izdajalci, vsak je bil pripravljen žrtvovati življenje za narod in za vse slovensko ljudstvo. Pripravljeni so bili stopiti v boj, čeprav so imeli doma družine, starše. A narodna zavest je bila mnogo večja, tako da ni nihče v tistem trenutku pomislil na to. Edina misel, edina beseda, ki je takrat vladala, je bila: Svoboda!
Fantje in dekleta so bili navdušeni. Pripravljali so se na odhod k partizanom.
že isti dan. ko je prišla vest o razpadu, so vse italijanske organizacije popustile. Nihče od teh si ni upal naprej ukazovati. Na Proseku so bili financarji, ki so se ob tej vesti kar spremenili in se skoraj bali. Pogumni fantje so Izrabili to priliko in brez strahu odšli v takoimenovano «kazermo», in tam dosegli — čeprav nekoliko težko — da so lahko odnesli orožje, katerega so nujno potrebovali pri svojem odhodu v partizane.
Določili so zbirališče. Popoldne naslednjega dne so že stali na mestu vsi mladeniči vasi in pogumno odkorakali na dolgo pot, s katere •o vedeli, da se morda ne bodo vrnili. Težko je bilo pustiti domačo vas v takem trenutku, a kaj so hoteli? Ali tako, ali pa slabše. Te besede so jim dale pogum, da so lahko odšli iz vasi; potem pa so mislili in gledali samo na bodočnost, na lepo in svobodno življenje, ki ga bodo dosegli, če zmagajo.
Otovorjeni z orožjem in hrano so zvečer dospeli do prve vasi, kjer so prenočevali, že prvi dan so imeli težave: kje prenočevati, kako vse organizirati? A dobili so se že taki, polni volje, ki so prav kmalu vse uredili, tako da je že prvo noč bila okrog tega kraja straža in je vse v redu potekalo.
Drugo jutro so nadaljevali pot do Komna, kjer so začeli spoznavati, kaj v resnici pomeni vojska in kaj jih še vse čaka.
Dospeli so v vas in trudni posedli kjer koli, kajti zbranih je bilo že veliko. Vsak je imel (ali pa ne) pri sebi puško in ni vedel, kakšna usoda ga bo v bodočnosti doletela. Bilo je vse tako neurejeno, da se ni vedelo kako in kaj. Zato so se nekateri s starim avtomobilom odpeljali na Vogerje blizu Gorice, kjer je bila glavna komanda. Tam so dobili ukaze in približno zvedeli, kako naj uredijo vojsko.
Ni bilo mnogo časa na razpolago. Toda bila je že noč in vse so prenesli na naslednji dan, ko bi z urejeno vojsko nadaljevali pot. Ta noč, čeprav šele druga, ki so jo preživeli v partizanih, je bila že usodna za nekatere, ki so morali prav tam hrabro pustiti življenje.
Ko še ura ni bila pozna, se je po vasi zaslišalo strašno streljanje. V prvem trenutku se niso vsi zavedli, daj naj to pomeni. Niso Se poznali napada: bil je prvi. A preden so se do dobra zavedli, kaj se dogaja, so že Nemci s kamjoni natrpanimi z orožjem, stali pred hišo glavne komande in streljali na vsakogar, ki se Je prikazal. Partizani, neizkušeni in še nepripravljeni na tak napad, se v trenutku niso mogli pripraviti in edina rešitev, ki jim je preostajala, je bila ta, da so skušali zbežati in se skriti kjerkoli. A to se vsem ni posrečilo. Nekatere je misel, da jih pred vrati čaka gotova smrt, tako prestrašila, da se jih je poprijela panika in se sploh niso zavedali, kaj delajo. V velikem preplahu so nekateri planili skozi glavna vrata in prišli v naročje sovražnika. Tako se je dogodilo tudi s partizanom Vladimirom Štoko. V trenutku, ko je prestopil prag, Je stopil smrti v naročje. Puška je prestrelila mlado srce in partizan se je zgrudil na pragu mrtev. Menda je bil ta prvi, za njim pa so sledili še drugi, tako da so po odhodu sovražnikov dobili kar osem žrtev, ki jim tista usodna noč ni pustila, da bi se naprej borili. A ti so dali ostalim pogum, da se zanje maščujejo. Sedaj so popolnoma pozabili na vse drugo; mislili so samo na to, kako bi pregnali velikega sovražnika.
Med temi, ki so se nahajali v hiši, je bil tudi moj oče, ki Je v tistem usodnem trenutku utegnil skočiti skozi okno in se skriti na streho bližnje hiše. Izza dimnika je opazoval Nemce, ki so takrat že umolknili, a še vedno prežali pred hišo in čakali, da bi ujeli še kako žrtev.
Toda vsi so v tem kratkem času utegnili zbežati, razen tistih, ki so že žrtvovali življenje, in takih, ki so ranjeni ležali za kakim zidom.
Dve uri približno Je bilo ozračje napeto, kajti sovražnik je še vedno čakal. Sele po dveh urah smrtnega strahu, da jih sovražnik odkrije, so se lahko partizani spet zbrali. Odnesli so žrtve in se bolje pripravili za primer, da bi jih Nemci zopet ne presenetili.
Naslednje jutro so se že zgodaj vsi pripravili in ne da bi odlašali takoj uredili prvi Kraški bataljon, ki se je delil na več čet. Po prvem, ki je v tem boju zgubil življenje, so ga imenovali «Vladimir Stoka*.
Se vsi pretreseni od strašne in neprespane noči so se odpravili na pot, v boj za zmago!
Kdor je to borbo preživel in utegnil zbežati pred smrtjo, nam danes lahko pripoveduje o žrtvah za naš narod. Kdor je umiral v hudih bolečinah, ni obupal, kajti vedel Je, da bo zasijala prej ali slej svoboda.
To se je res zgodilo. In letos, ko praznujemo 20-letnico osvoboditve naših krajev, se lahko spomnimo na vse partizane, ki so padli za nas, in ki v zboru iz globine grobov ponavljajo: «Veš, mama, lepo je živeti, a za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti*.
MAJDA PRASELJ Trgovska akademija Pripovedovali so mi... mama, očka, sorodniki. Pripovedovali so mi o tistem strašnem času, ko Je bila vojna. Toliko stvari bi lahko napisala, da bi nastala knjiga. In medtem ko mi kosti pretresejo grozovitosti, o katerih sem toliko slišala, me pa spet čudno ganejo pripovedi, ki bi se lahko zdele kar nepomembne.
* * *
Kar tresem se, kadar ml mama pripoveduje, kako je malone tekla po ljubljanskih ulicah: nastopila je že policijska ura, na ulicah je bilo polno vojaštva in policije, ki je zapoznele tudi ustavljala in pregledovala — ona pa je imela s seboj tovor ilegalnih listov, čisto po naključju je nihče ni ustavil.
Skoraj ne morem razumeti, kadar mi pa mama pripoveduje neko drugo zgodbo. Ko so aprila 1941 pridrli na štajersko Nemci, so kmalu po svojem prihodu začeli pobirati zavedne Slovence. Mojo mamo z njenim stricem so odpeljali v trapistovski samostan v Rajhenburgu, kjer so pripravili taborišče. Tu ni manjkalo trpljenja in poniževanja. Toda med Nemci je bil eden, ki je večkrat prišel k jetnikom in se z njimi pogovarjal. Vpraševal jih je, kaj so naredili, da so zaprti. Povedali so mu, da niso naredili ničesar takega, za kar bi zaslužili kazen; bili so pač zavedni Slovenci. Ni mu šlo v glavo in bil je z ljudmi dober in prijazen. Toda najbrž so njegovi predstojniki opazili, da ne zna biti surov in neusmiljen, ker ga kmalu ni bilo več.
* * *
Očka mi ima zlasti mnogo povedati iz časa internacije v nemških koncentracijskih taboriščih. Te pripovedi so pogosto polne groze in nečlovečnosti, da se človeku ne zdi verjetno, da se je kaj take-res lahko dogajalo. In spet me skoraj bolj kot grozovitosti gane drobna zgodba, sama na sebi povsem nepomembna.
Božič 1944 je moj očka preživel v taborišču nekje na Bavarskem. Kot v drugih taboriščih je bilo hrane malo, dela pa kar dovolj in za priboljšek še kak udarec paznika. Toda včasih je prispel kak paket, ki je pomenil olajšanje. V nekem takem paketu, ki ga Je moj očka dobil malo pred božičem, je bilo tudi nekaj lepega, debelega fižola.
Na božični dan internirancem ni bilo treba na delo. Z očkom je bilo še več Slovencev, ki so se proti večeru zbrali v pisarjevi «štubl». Tako se je Imenoval ograjen prostor v baraki, kjer je iAiel pisar svoj «urad». In ta pisar-je bil Slovenec, zelo sposoben organizator. Očka je prispeval fižol, pisar je priskrbel nekaj mesa, nekdo pa je kdove kako imel nekaj zrn prave kave. Skuhali so fižol z mesom — vsega skupa| ni bilo dosti, vendar se jim Je zdelo, da so si pripravili pravo gostijo, zlasti ko Je vsakdo dobil še skodelico prave črne kave. Očka ml je dejal, da so se tedaj počutili za trenutek srečni, češ da so lepo preživeli božič. Pripomnil je še, kako malo je včasih treba, da je človek srečen; odvisno je pač, v kakih razmerah živi.
Nedavno smo sedeli na soncu pred neko gostilno na Goriškem pa sem spet slišala eno tistih lepih zgodb, ki so se lahko dogodile pač samo v času partizanstva. Bili smo ob cesti, ki pelje v Trnovski gozd in na Lokve, pred nami se Je dvigal Sabotin, za katerim so Brda, in končno je očkov prijatelj v gostilničarju odkril svojega partizanskega tovariša. Pač povoda dovolj za pogovor o tistih časih.
«Vidiš», mi je dejal očkov prijatelj, «lahko ti povem dogodivščino, povsem preprosto, ki Jo lahko uporabiš za razpis «Pripovedovali so mi..». Povedal ti bom dogodek, tvoja stvar pa je, da ga napišeš tako, da bo za objavo*. In je pripovedoval, kako ga Je pot po šentviški planoti večkrat vodila mimo samotne kmetije. Kadarkoli je prišel mimo hiše, ga je gospodinja prijazno sprejela, pogostila in mu še dala kaj za s seboj. Saj so ljudje radi partizanom pomagali, vendar si ni znal razlagati te dobrotljivosti, v kateri je čutil nekaj več kot navadno prijaznost. Pa se je nekoč opogumil in vprašal, zakaj
je deležen tolikšne pazljivosti. In gospodinja je povedala: «Tudi moji sinovi so partizani. Kdove kje so zdaj in kako se jim godi. Toda prepričana sem, da kakor jaz sedaj pomagan tebi, tako so gotovo tudi oni naleteli na dobro dušo, ki jim pomaga*.
Tako je povedal očkov prijatelj in vse nas je kar zagrabilo okrog srca. In Jaz ne vem, kako bi mogla to drugače povedati.
* * *
In še in še so mi pripovedovali... ko smo s počitniško kolonijo obiskali Kočevski Rog, ko smo iz kolonije v Žirovnici obiskali Begunje in Drago ali pa smo šli čez znani most v ovinku pri Žirovnici; ko smo obiskali bolnico «Franjo»; ko so k nam prišli v kolonijo člani bivšega partizanskega gledališča. Spominjam se tudi dneva v lanskem poletju, skoraj tema je že bila, ko smo prišli v pohorskem gozdu na Osankarici do mesta, kjer nam je ob obtožujoče pretresljivem spomeniku književnik France Filipič govoril o pohorskem bataljonu. V opisovanju bojev na štajerskem je omenil tudi mojega strica, narodnega heroja.
Toda pripovedovali so mi tudi o junaštvih, o velikih zmagah nad tujci in nad domačimi izdajalci. Kajti čas, ko je bil slovenski narod v drugi svetovni vojni potegnjen v boj, ni bil zgolj doba nemočnega trpljenja, temveč je to bila tista doba, na katero lahko Slovenci gledamo s ponosom kot na najbolj slavno obdobje naše zgodovine.
JASNA RAUBER III. B Srednja šola Sv. Jakob
Itnjirft’ —v rfloflnli‘t
S
a
AAA/
tflrt!tku ^
FRANCE BEVK:
GENOVA, 12. — V lepem sončnem dnevu je danes nova admiralska ladja italijanske trgovske mornarice «Michelangelo» odplula iz genovskega pristanišča na svojo prvo pot proti Ameriki. Na pomorski postaji so ladjo ob pomolu «Andrea Doria* pozdravili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, časnikarji in televizijski ter filmski operaterji, sorodniki in prijatelji 1300 potnikov, ki so se vkrcali z Genovi, ter velika množica drugih
ljudi. Z ladjo so odpluli tudi minister trgovske mornarice sen. Spa-gnolli, veleposlanik ZDA v Italiji Reinhardt, številne osebnosti mednarodnega gospodarskega sveta, časnikarji ter italijanski in tuji televizijski operaterji. Pred odhodom je še ladjo obiskala gospa Elina Ca-stellucc1 Bonarroti, edina potomka Michelangela, ki je izročila kamen, na katerem je vklesan grb družine. Po tradicionalnem prižiganju barvastih bengaličnih zvezdic se je
ladja odmaknila od pomola, medtem ko se je na desetine balončkov v vseh barvah dvigalo proti nebu. Sirene številnih italijanskih in tujih ladij so tulile, medtem ko so vlačilci brizgali vodo, nad ladjo pa sta preletavala dva helikopterja. Posadka na ameriški letalonosilki «Saratoga» je prekinila delo, se po-strojila na mostišču in pozdravila ladjo, ko je plula mimo.
Iz Genove je supertransatlantik «Michelangelo» odplul v Cannes, kamor prispe popoldne.
...........m.......................HUMI.iiiiiiimiii.Ml.I.....i)>..
POROČILA NISO POSEBNO JASNA
V kolikšni meri je «Lunik V» izpolni1 določeno nalogo?
Ali bi bil moral «lahno pristati» ali pa šele zbrati potrebne podatke za poznejši «lahen pristanek*
POT V SVOBODO
(Založim Lipa, Koper)
je izjavil: »Nimamo namena za sedaj dajati kakršno koli tolmačenje. Sumimo, da se morda zaviralne rakete niso prižgale. V znakih, ki smo jih dobili, ni bilo opaziti nobene spremembe, ki bi jo mogli povezati s prižganjem zaviralnih raket.»
«Zla(i Merkur*
MOSKVA, 12. — Agencija Tass I javil, da so prenehali dobivati je sporočila, da je satelit »Lunik 1 znake od satelita ob 20.09. Dalje V« ob 22.10 po moskovskem času (ob 20.10 po srednjeevropskem času) dosegel površino Lune na področju Morja oblakov. Agencija dodaja, da so v času, ko se je
•	Lunik« približeval Luni, dobili
•	številne potrebne informacije za nadaljnjo pripravo sistema za lahen pristanek na Lunini površini«.
Ze davi je agencija Tass napovedala, da bo Lunik prispel na Luno. V uradnem sporočilu je bilo rečeno, da se «prvikrat preiz. kušajo elementi sistema za lahen pristanek na Luni«. Na podlagi tega sporočila so številne zahodne agencije domnevale, da bo «Lunik V» »lahno pristal«. Sedaj pa ugotavljajo, da omenjeno sporočilo dopušča tudi možnost, da gre za zbiranje potrebnih podatkov za poznejši «lahen pristanek«. Pri tem ugotavljajo, da je Tass dav: sporočila, da bo Lunik pristal ob 20.15, medtem ko je pristal oh 20.10, to je pet minut prej kakor so domnevali.
Ravnatelj observatorija v Jo-drell Banku Bernard Lovell je iz-
RIM, 12. — «Zlati Merkur* (Mer-curio d’Oro) visoko odlikovanje, ki še vsako leto podeli industriji, bo tud: za leto 1905 podeljeno v juniju. To potrjuje Časnikarski center (Annali), iz Rima, ustanova, ki je pobudnica za Oscarja trgovine. Ta ustanova, kot je znano, nagradi podjetja, ki so se posebno uveljavila na področju proizvodnosti in gospodarskega sodelovanja. Zvedelo se je tudi, da je častni komisiji poleg številnih ministrov in osebnosti gospodarskega in trgovskega sveta uradno pristopil tudi predsednik vlade Aldo Moro.
Ciklon v Pakistanu
KARAČI, 12. — Nad vzhodnim Pakistanom je v torek ponoči divjal hud ciklon s hitrostjo čez 150 kilometrov na uro. Pakistanski ra-
del ton 17 odstotkov le priložnostnih kadilk in samo dve kadilki od 100 pokadita več kot šest zavojčkov cigaret na teden.
ženske, ki največ kadijo, so tiste, katerih starost gre od 18 do 25 , let,; ppegej,, daleč slede kadilke
dio je sporočil, da je po prvih1 nied j2® jn 4? let. Nad to starostjo vesteh ciklon povzročil štiri smrtne ; Je odstotf-k že skrajno nizek; ka-
žrtve in kakih 100 ranjenih Toda I
dilke v starosti nad 65 let
pa so
še vedno ni vesti-iz raznih-okrožij jlzrer n0 redke- , in zato še ni mogoče dati popolne- j Na splošrib' So hude kadilke žen-ga pregleda žrtev in škode. Goto- -ske iz poslovnih krogov, medtem vo pa je te zdaj, da je število oseb, ^o je najmanjši odstotek kadilk
ki so ostale' brez strehe zelo veliko.
Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da se je število mrtvih doslej, dvignilo na 11.
V Franciji ni dosti kadilk
PARIZ, 12. — V Franciji kadi samo 17 žensk od 100: to je najnižji odstotek v zahodnem svetu. Stati-I stika pa nadalje navaja, da je večji
(111111111(1 iiiiiiimiiiiimi|*iiiiiiiiiiiimi1 •iiiiiifMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimmiiiiiiimiiiiiifimiiiiiiimtiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiii |
Pred sejmom «Alpe-Adria»
Zagotovljena možnost za odkup podobnih prireditev v Evropi in dobršnega dela razstavljenega bla- morda tudi na svetu, so nekateri ga, možnost agilnejšega poslova- j poslovni ljudje izrazili mnenje, da
nja na sejmu in po njem ter dejstvo, da so bili blagovni spiski in ustrezni vrednostni kontingenti objavljeni znatno pred pričetkom prireditve, to so glavne točke, na katerih sloni letošnje, neobičajno živahno zanimanje poslovnih ljudi z obmejnih področij Italije, Avstrije in Jugoslavije, za 4. mednarodni sejem blagovne menjave «Alpe A-dria», ki ga bodo slovesno odprli soboto, 15. maja in ki se bo zaključil 23. istega meseca.
Ko se je spomladi leta 1962 pojavil na spiskih mednarodnih sejemskih prireditev novi sejem «Alpe Adria*, s svojimi karakteristikami, po katerih se je razlikoval od vseh
iiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuniiiniiiiii
Vsak dan trajekt med Barijem in Barom
BARI, 12. — Konec junija bo za- vsem za prevoz blaga, ki pred-čel vsak dan voziti trajekt iz Ba- stavlja izmenjavo med Apulijo in rlja v Bar na črnogorski obali. Cmo goro. Zlasti se bo v hladil-Jugoslovanska ladja «Sveti Stefan*' nih tovornjakih prevažalo goveje
(1700 t), ki so jo pred nekaj leti zgradili v ladjedelnici v Haalborgu na Danskem, bo povezovala obe jadranski pristanišči; vožnja bo trajala nekaj več kot 7 ur. Vest so sporočili na sestanku med voditelji plovne družbe ((Prekooceanska ploviba* iz Bara in predstavniki gospodarskih ustanov iz Črna gore tei luškim poveljnikom iz Barija Fiorittom in predstavniki trgovske zbornice, luškega konzorcija in pokrajinske ustanove za turizem iz Barija Ladja bo lahko prevažala okrog tisoč potnikov ter sto av tomobilov.
V poletnem času bo trajekt predvsem služil prevozu italijanskih in
tujih turistov v Bar. V drugih me-I secih
meso, katerega se v južno Italijo uvaža okrog 15.000 ton na leto.
Prepovedani igralni aparati
RIM, 12. — Senatna komisija za notranje zadeve je odobrila zakonski osnutek, ki prepoveduje u-porabo . avtomatičnih in polavto-matičnih igralnih aparatov v javnih ali javnosti dostopnih prosto-
takšna prireditev, ki so jo krstili «Alpe Adria* po geografskem območju, na katerem se udejstvujejo obmejna podjetja vseh treh prizadetih republik, ne bo doživela takš-1 nega razvoja, ki bi upravičeval to zamisel. Pobuda gospodarskih krogov, ki so si zamislili to sejemsko prireditev, na kateri naj bi sodelovali industrijski proizvajalci, trgovci, obrtniki in proizvajalci tako imenovanih «uslug» iz Koroške, štajerske, in Tirolske na avstrijski, iz Slovenije na jugoslovanski in Furlanije-Julijske krajine na italijanski strani je šla za tem, da bi obmejni sejem nudil poleg že obstoječih mednarodnih sporazumov o blagovni izmenjavi na vsedržavni ravni, ki so lahko le postranskega pomena za obrobna področja ob državnih mejah, poseben instrument, po katerem naj bi se med prizadetimi obmejnimi področji lahko razvila nekakšna dodatna blagovna izmenjava. Toda pri prireditvah Alpe Adria ne gre samo za pospeševanje blagovne izmenjave med prizadetimi področji. Gre tudi za skupen nastop proizvajalcev vzporednih industrijskih, trgovskih in obrtniških vej, ki imajo možnost, da primerjajo svojo proizvodnjo, izmenjajo izkušnje, iščejo nadaljnje možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja med obmejnimi področji ter ustvarjajo podlago za skupna prizadevanja na industrijskem, trgovinskem in obrtniškem področju. Letos bodo na sejmu Alpe-Adria strokovnjaki in predstavniki gospodarskega življenja iz Italije in Jugoslavije lahko načeli še drugo vprašanje, ki odpira neštevilne nove možnosti za nadaljnji razvoj kooperacije zlasti med srednjimi in malimi industrijskimi podjetji tostran in onstran meje, namreč o možnostih za vzpostavitev tehnično-industrijskega šo-
pa se
rih ter v kakršnih koli krožkih, delovanja v okviru sporazuma, ki Kazenska določila za prekrške so j je bil v tem smislu dosežen med clokaj stroga. Zakon stopi v velja- predstavniki italijanske in jugo-vo 120 dni po objavi v Uradnem slovanske vlade v preteklem no-
bo uporabljal pred-, listu.	| vembru. Uspeh, ki so (a dolivale
prireditve Alpe-Adria iz prejšnjih let, je treba v dobršnem delu pripisati krepitvi številnih oblik sodelovanja med prizadetimi podjetji na obeh straneh italijansko jugoslovanske državne meje. Ko se odpirajo vrata četrte edicije tega maloobmejnega sejma pa se že kažejo znaki, da bo letošnja prireditev doživela še znatno večji u-speh kakor lanska, ki je tudi nad-krilila prejšnje, in sicer tudi zaradi možnosti ustvarjalnega sodelovanja iia teljnično-industrijskem področju.
Pred dnevi smo na tem mestu zabeležili, da je število prijavljenih podjetij iz italijanskih obmejnih pokrajin Trsta, Gorice in Vidma za letošnjo prireditev Alpe-Adria preseglo trideset, včeraj, dva dni pred otvoritvijo te razstave, smo jih našteli preko 60. Zanimanje operaterjev za to prireditev je »tako na dlani. Goriška pokrajina je res številčno nekoliko bolj šibko zastopana. zato pa je toliko več podjetij iz Trsta in Vidma. Videmska pokrajina bo prisotna na sejmu v številnih standih posameznih razstavljavcev, kakor tudi s kolektivno razstavo, ki Jo bo organizirala tamkajšnja trgovinska zbornica. Kar zadeva strokovno o-predehtev italijanskih firm, ki so pristale na letošnjo prireditev, lahko omenimo, da bo prisotnih največ trgovinskih podjetij, ki bodo na sejmišču odprla svoje informativne pisarne tgr prikazale obseg in karakteristike svojega delokroga z raznimi vzorci propagandnim materialom, slikami, itd. Toda tudi sektor proizvajalcev blaga za široko potrošnjo bo dobro zastopan, saj bo ta del razstave obsegal celo vrsto najrazličnejših izdelkov in proizvodov Prav tako bo tudi obrtništvo prikazalo širok izbor svojih izdelkov, veliko zanimanje poslovnih ljudi pa je osredotočeno na del razstave, ki bo prikazala možnosti, sodelovanja med industrijskimi podjetji na o-beh straneh meje v proizvodnji trajnejših vrst blaga.
E. f.
med kmečkim prebivalstvom.
Proces proti Donatiju bo v Mcsslni
MESSTNA. 12. - Aldo Donati bo zaradi svojih dvanajstih porok sojen pred mesinskim sodiščem. Spočetka je preiskovalni sodnik mislil, da bi bilo za to vprašan'e pristojno sodišče v Bergamu. V tem mestu je namreč Donati zagrešil drugo kazniva dejanja, za katere se je pa izkazalo, da niso tako huda, kot tista, ki jih je zagrešil v Mes-sini.
Kot je znano, je bil Aldo Donati v Messini aretiran oktobra, ko je bil pravkar na tem, da se v cerkvi Sv. elementa poroči s svojo trinajsto ženo. Tedaj se je Donati izdajal za častnika NATO. pri čemer se je izkazal s potvorjenimi dokumenti. Donati ie že več let imel pravo navado, da se je predstavljal v najrazličnejših vlogah: od atomskega znanstvenika do zdravnika, od izvedenca za jedrske izstrelke do diplomata.
Tatinska
«!o!pa izvedenem
NEW YORK, 12. - Tatovi, ki so pred dvema dnevoma ukradli igralki Jane Mansfteld «majhen zaklad* draguljev v vrednosti 51.000 dolarjev, pripadajo baje takoimenova-n; «tolpi izvedencev*, ki že nekaj časa deluje v Manhattanu: ta tolpa namreč opravi natančno izbiro med dragulji, ki jih najde v kaki hiši, in vzame samb tiste, ki so najlepši in najbolt obdelani. Isti tolpi pripisujejo , tudi tatvino 25. aprila v hiši grofice Danielle de Villard; iz tega stanovanja na Park Avenue, ki ga prijatelji imenujejo ((cesarsko hišo* zaradi bogastva in neprecenljive vrednosti umetniških in opreme, so tatovi odnesli za približno milijon dolarjev dragocenosti.
Igralko Jane Mansfield so okradli, ko je zvečer, z možem režiserjem Mattom Cimberom ter štirimi otroki odšla na sprehod v neki park Ko se je vrnila, je opazila, da ji manjka 14 kosov draguljev, med katerimi je samo ne’U prstan z 18-karatnim briljantom vreden 22 000 dolarjev. Niti najmanj pa se niso tatovi zmenili za druge dragocenosti, kot na primer za ogrlice iz biserov, za smaragde in druge manj drage kamne kakor tudi ne za celo skladišče krzna.
Policija je na delu, da bi zasledila tatova. ((Specialisti, je dejal neki detektiv, so često žrtev svoje izvedenosti. Sposobnost pušča sledove, ki jih često najdemo. Tatovi izvedenci bodo bržkone padli v našo mrežo.* Ni znano, ali je imela
Za deseto obletnico primorske vstaje je prvič izšla knjiga Franceta Bevka z njegovimi osebnimi spomini na zadnjo vojno. Knjiga je seveda ie zdavnaj razprodana. Zato je založba Lipa v Kopru pripravila novo izdajo Bevkove knjige. In ta knjiga z naslovom «Pot v svobodo» je nedavno izšla pri založbi Lipa (Pred kratkim smo že enkrat opozorili nanjo.J Z njo je koprska založba najlepše proslavila dvajsetletnico osvoboditve Slovenskega Primorja, obenem pa ob tem jubileju počastila tudi pi satelja, ki ga vsi poznamo kot naj pomembnejšega kulturnega pred stavnika Primorske in enega naj starejših borcev za svobodo primorskega ljudstva, kot človeka, ki je toliko žrtvoval prav za svojo ožjo domovina, da je bil od nastopa fašizma pa do odhoda v partizane neštetokrat preganjan in zaprt. Knjiga o Bevkovi poti v svobodo je tudi v novi izdaji ostala taka kot je bila, brez večjih sprememb, le zadnje poglavje je pisatelj nadomestil s črtico «Pra-vica», s katero je, kot sam pravi, bolje povedal, kar mu je bilo na srcu.
O značaju knjige je najlepše povedal pisatelj sam. ki je v svoji spremni besedi napisal takole: «Internacija, zapor in partizanstvo — posebno partizanstvo — so doživetja, ki mi pomenijo veliko notranje bogastvo in bi jih zato ne menjal za nič na svetu. Moral sem jih napisati, sicer bi čutil dolg proti sebi in proti drugim. Proti sebi, ker bi mi neizpovedana kot kamen ležala na duši. In proti drugim, da presta-nih gorja ne bomo pozabili in nam bo spomm nanje kažipot za prihodnost.»
Knjiga vsebuje torej, kot to kaže tudi naslov, pisateljevo pot v svobodo. Vendar pa je pisatelj zajel snov širše in začenja svojo pripoved 10. junija 1940, to je s tistim dnem, ko je Mussolini napovedal vstop Italije v vojno. Dva dnj nato so se zpčele v Gorici, kjer je Bevk takrat živel, aretacije in med prvimi je bil aretiran ' tudi pisatelj sam. Od julija. '1940 je ■ prebil najprej nekaj časa v nekem kraju v južni Italiji blizu Taranla, nato pa je preživel trdo zinl'0 v nekem neurejenem labo-, rišču v goratem predelu Umbrije. Potem je. bil nekaj časa interniran v nekem drugem taborišču v gradu, nakar so ga spustili za nekaj časa domov. Toda v domačih krajih je preživel le kratek čas. Ponovno je bil aretiran in pod obtožbo sodelovanja z osvobodilnim gibanjem zaprt v goričkih zaporih, od koder ga je rešil šele propad fašizma julija 1943. še isti popoldan, ko je bil izpuščen iz zaporov, je odšel v partizane. Kapitulacija Italije in svoboda primorskega ljudstva po tolikih letih suženjstva je prinesla, tudi Bevku vrsto nepozabnih trenutkov zmagoslavja in prešerne svobode. Nemška ofenziva je sicer zavrla osvobodilni polet primorskih ljudi in jim prizadejala tudi nekaj žrtev, toda boj za svobodo je šel zmagovito svojo potj France Bevk je tisti čas prelival najprej po hribih nad Vipavsko dolino, v Trnovskem gozdu, potem je odšel na zasedanje S N OS in ostal, za nekaj časa na Rogu pri vrhovnem vodstvu slovenske ga osvobodilnega boja. Potem se je spet vrnil na Primorsko in bil tu v vodstvu osvobodilnega boja na Primorskem, srečno prestal zadnjo nemško ofenzivo tik pred koncem vojne in nato z zmagovitimi partizani prišel v Trst.
O vseh teh svojih 'osebnih doživetjih v okviru zgodovinskih dogodkov pripoveduje Bevk tako kot v svojih pripovednih delih. Zanimivo, preprosto, prijetno, s skrbnim jezikom, predvsem pa tako, da iz vsake vrstice veje dih njegove osebnosti ter ljubezni do domače zemlje in vsega slovenstva. Kakor vseskozi izraža odpor do fašizma in razkrinkava.
im Hlinili um Hilli, iiiii 111111111111111111111111 imi 1111111
Baldur von Schirach bo operiran na oreh
BONN, 12. — Baldur von Schirach, bivši vodja hitlerjevske mladine, ki je bil leta 1946 obsojen na dvanajst let ječe, bo v neki berlinski kliniki ponovno operiran na levem očesu Zahodni veleposlaniki ter veleposlanik SZ so dali dovoljenje za to operacijo. Prvič je bil Baldur von Schirach operiran januarja v britanski bolnišnici, toda ta poseg je bil brezuspešen; Bivši voditelj hitlerjevske mladine jo v nevarnosti, da izgubi vid.
igralka dragulje zavarovane ali ne. I stvo Mariotti.
Dobro stanje operiranih dvojčk
TURIN, 12. — Večerno poročilo o stanju operiranih dvojčk je u-godno. Deklici sta začeli sprejemati hrano v obliki -zdroba in sadnih mešanic.
Od vseh strani prejemata dvojčki razna darila. Danes sta prispeli modro in rdeče kolo, ki jima ju je podaril minister za zdrav-
njegove hlapce, tako je pravičen napram poštenim Italijanom. V prikazu partizanstva pa ne more skriti navdušenja nad slovenskim osvobodilnim gibanjem, ki ga je kot primorski kulturni delavec, dvajset let preganjan zaradi slovenske besede, še posebno globoko doživljal. Bevkova «Pot v svo-bodo» je zato resnično dragoceno pričevanje slovenskega umetnika in borca za pravice primorskega ljudstva o našem osvobodilnem boju, posebej še o boju Primorske za priključitev k matični domovini. To je globoko umetniško občuteno in dokumentarno dragoceno pričevanje.
Zavedajoč se pomena knjige in tehtnosti avtorjevega pričevanja je založba Lipa poskrbela za odlično opremo knjige. Napravit jo je akademski slikar Nikolaj Omerza, ki je prispeval ne samo zunanjo opremo knjige, temveč tudi nekaj risb za ilustracije.
Sl. Ru.
Skupina Renza Givampietra
z Alfierijevim «Agamemnonom*
v tržaškem Avditoriju
Pretekli torek je v Avditoriju ob zaključku letošnje, gledališče sezone Tržaškega stalnega gledališča nastopil ansambel, ki ga vodt Renzo Giovanpietro. Uprizoril je Alfierijevo tragedijo «A-gamemnon», ki sicer ne spada med najboljša dela velikega italijanskega dramatika in je današnji generaciji popolnoma neznan. Občinstvo je zato še z večjim zanimanjem sledilo predstavi in nagradilo Giovampietrovo i-gralsko skupino z dolgim in zelo prisrčnim odobravanjem.
Ne kaže tu načenjati vprašanja Alfieriieve umetnosti. Gre za eno najbolj zapletenih vprašanj v zgodovini italijanskega gledališča nasploh in kar koli bi utegnili povedati v okviru te kratke ocene, bi ne moglo koristiti. Povemo samo to, da so polemike okrog Alfierijevega gledališča V več kot poldrugem stoletju prav. tako sveže danes kot ob -kritnih uprizoritvah posameznih dei kar očitno priča, da še ni zanesljivega tolmačenja tega e-dinstvenega gledališkega pomva
iv	da še vedno pogrešamo nesporen igralski slog. ki bi zadovoljil prav vse oboževalce Alflerije-ve umetnosti. Ob vsaki novi u-prizontvi se zato utrže cel plaz novih, bolj ali manj učenih debat o tem, kakšna bi morala biti na odru Altierijeva tragedija.
Pot, ki 10 je ob tej veliki zlogovni zmedi izbral Renzo Gio-vampietrn kot igralec in režiser, se nam zdi izmed vseh možnih še najprimernejša. Omejil se je na čisto tolmačenje besedila, ne da bi ga v čem skušal olepšati ali približati temu ali onemu modnemu okusu. Pnlcazal je s tem veliko skromnost a hkrati tudi velik čut za objektivne vrednote klasičnega besedila in prav to nam je prt njegovi predstavi najbolj ugaialo. Bila je to nedvomno najtežja pot. da je priselila vse nastopajoče igralce, da se nekako odpovedo svoji osebnosti m da ponižno spremljajo lapidamo goloto Alfierijevega verza. Bila pa ie tudi zelo pogumna poteza, ker je postavila delo
v	surovo a vendar bleščečo luč njegove notranje tehnične dinamike Kar smo predvčerajšnjim gledali, je bil torej Agamemnon Vittoria Alfierija ne pa tega ali onega protagonista, kot se je doslej zelo rado dogajalo. Se zelo sveže nam je namreč v spominu Gassmanovo tolmačenje Ore-sta in še ne moremo kaj, da ne bi primerjali obe uprizoritvi in priznali Giovampietru mnogo večje spoštovanje do Alfierijevega besedila in mnogo večjo ljubezen do njegove poezije Svojo najboljšo sodelavko je Renzo Giocampie-tro kot. režiser in kot Egist imel prav gotovo v Mnrisi Belli, ki nas je zelo prijetno presenetila s svojim napetim tragičnim glasom a tudi s svojo veliko igralsko rutino. V veliko čast ji moramo šteti, da ni šla niti enkrat prek mere in da ie v čistih mejah, ki jih je pravilno določil režiserjev koncept, mojstrsko zaigrala zaključne prizore, ki so nedvomno najtežji, saj so za današnjo občutljivost že prav na robu med tragiko in parodijo tragike
Na njeni višini je kot Agamemnon zaigral tudi Andrej BoHč, ki ga že dolgo nismo gledali na tržaški odrih. Topli glas in prepričevalna umirjenost skopih kretenj sta najučinkovitejši orožji, s katerimi razpolaga: v klasičnem repertoarju mu še zlasti prideta prav. Prepričani pa smo. da se jih zna odlično okoristiti tudi v sodobnem repertoarju in resnično obžalujemo, da ga še nismo imeli priložnosti gledati v kakšnem modernem delu Kot Elektra jc nastopila mlada Mariella Fur-gluelle, ki ima mnogo igralskega talenta, a se nam zdi še nekoliko neizkušena za tako zahtevno uprizoritev, kakršna je Alfie-rijev Agamemnon.
Scena Giannija Polidorija se nam je zdela zelo dobra, nekoliko manj pa so nas prepričali njegovi kostumi.
j- *.
Septembrska ofenziva
Adijo svetli kristalni dnevi v soncu, zeleneče brajde nad široko dolino/... Cista brezskrbnost in sladkost popoldnevov pod težkimi prašnimi plavimi grozdi!.. Adijo še nevidena otroška vzhičenost nad prvo svobodo'... Veseli šumot mitingov, nedopovedljiva opojnost spanja v snažni dišeči postelji!.., Adijo mati Johanca pa sveta spokojnost starodavne kuhinje v rdečkastem odsevu zapadnega sonca, ki v njej diši po domači kavi in sveže pečenem kruhu... Vse je mimo ...
Sivo nebo se je nizko poveznilo nad črne gozdove. Preklete megle sc plazijo po razmočenih gnilih tleh in se brez konca pretakajo med temnimi bukovimi in smrekovimi debli. Daleč, a v sklenjenem krogu, pa nepretrgano drdranje strojnic... Klopec prežečih zased, smrtonosne pasti... Veliko umikanje... veliko umiranje...
Usedel se je na kamen sredi dolinice, samoten, siv, star in izpran. Poganjal je iz zemlje sredi redke, žalostne septembrske trave, kot da so mu korenine nekje silno globoko v njenih nedrih. Kako je prišel sem, se ni vpraševal, želel si je samo tega, da bi na njem vsaj za pet minut zaspal.
Od štabne zaščitne enote niso že tretjo noč zatisnili oči, odkar se je začela divja jaga. Nenadoma so po glavni cesti prilezli tanki in rohneč zavirali, da je škripalo že-lezje. Cevi na kupolah so mahnile navzgor, navzdol, tehtno potipale proti levi, proti desni, kot slonovi rilci. Potem je vsekalo po travnikih in vinogradih in dobravah in senožetih, proti borovju in skalam na robu planote.
Ljudje pa, kot zverjad pred lovcem. Preplah je zajel vse živo v širjavo in daljavo, strah se je poganjal do neba. V gozdovih je zamolklo treskalo, nad vršički smrek so se podila sivorumena letala in odpirala ogenj iz vsega orožja. Regljanje strojnic ni več prenehalo, že prej pa so kolone naglo planile v strmine, dosegle črnozeleni zid gozda in se v njem izgubile.
Sedel je na mokrem kamnu, stisnjen vase, negiben, da bi ga zaradi premikanja od mokrote prepojenih oblačil še bolj ne zeblo. Razmaknil je noge in jih v kolenu stegnil, kar je občutil kot veliko olajšanje. Po vsem telesu se mu je razlezla neka težka, svinčena utrujenost, ki jo je občutil kot nenadno in doslej nepoznano bolečino.
Preden se je potopil v spanju podobno stanje, mu je prišlo na misel, da bi na kamnu vendarle zavzel nekoliko ugodnejši položaj. Oprl je kopito brzostrelke ob tla. sklenil prste obeh rok nad odprtino cevi, nato pa nanje položil brado. Zdelo se mu je. da bo tako bolje. Samo pet minut, dokler traja posvetovanje...
Ko se je prejle, pred kake četrt ure, pcnovno zazrl proti smrekam, kjer je med pečinami, strmo vzpenjajočimi se nad dolinico, zevala ozka zajeda, edini prehod iz te v strmo gozdnato reber, je zinil od presenečenja. Pod njihovimi široko štrlečimi kosmatimi vejami ni bilo več nobenega od treh fantinov, vodičev, ki so iz teh gozdov doma in so jim skoznje imeli kazati pot. Ves čas so tam stali že od včeraj zvečer, ko so v dolino prišli po naglem umiku iz vasi nad glavno cesto. Dolgin potegnjenih krakov pa še dva manjša od njega, vsi trije dobro oprani, hlače od mokrote tesno prižete ob meča, da so se jasno videvala njihova nebogljena pubertetna stegna. Pokonci ves čas, od včeraj.
Pa menda ne tudi vso noč, je pomislil zgodaj zjutraj, ko jih je skozi mlečnosivo kopreno megle spet zagledal pod košatimi vejami, kjer so stoje na istem mestu, podobni trem mladim, negodnim ptičem, od časa do časa, mežikajoč z očmi od prečute noči, nevoljno pogledovali na desno in na levo.
Zdaj jih ni bilo več! Kot bi ne hotel verjeti svojim očem, se je pomaknil bliže proti smrekam: ne. nobenega ni bilo več. Morda pa so se pomešali v živžavu ljudi, on-kra! dolinice, kjer je ob vznožju strme rebri bila sredi gozda zaplata položnejšega sveta, nekakšna jasica. Do tu se je, sledeč najprej dobri cesti, potem slabi gozdni poti, nato komaj zaznavnemu kolovozu, stezi in, končno, kar po-prek čez kolikor toliko prehoden teren, zarilo v gozd nekaj zaplenjenih italijanskih vojaških avtoambu-lanc. Okrog njih gruče ljudi, partizanov v vojaških uniformah, pol-uniformah, v civilu, z orožjem, brez orožja. Vsi so si okrog nečesa močno prizadevali, kaj, ni mogel uganiti. V avtoambulancah so ječali težki ranjenci, nekaj lažjih je proti nečemu glasno protestiralo. Večina pa jih je, z nogami ali rokami ali glavo v povojih, stalo ob strani in z nemirom v očeh čakalo na kdove kaj.
Evakuacija ranjencev, toda kam, kako... Gledal je v blede obraze: kam se boste dali, ljudje?... Ta prekleti gozd je danes poln pasti ob vseh poteh in stezicah, tu je na stotine zased, na tone železja v obliki strojnic, v obliki pušk, topov, minometov, krogel, granat, tankov, bajonetov, in še je tudi na stotine marškompanij, pobesnelih, opijanjenih od krvi, roji strelskih vrst, ki na tesno češejo to bukovje in smrekovje... Moreče mu je legla na srce temna senca njihove usode.
Oziral se je za vodiči. Kje ste hudiči nemarni, usranci! Tl pa, kot da so se pogreznili v zemljo, in• kdo bo kriv za to? Jaz. seveda, m to samo zaradi teh treh smrkastih zelencev. Grabila ga je jeza.
Nekdo je na njegovo ramo položil roko. V hipu se je razveselil, da je kateri od teh, ki jih je iskal. Sil je pa prijatelj, zdravnik. Kam, ga je vprašal. Skomignil je z ramami. Težko bo, je odvrnil. Molčala sta.
Iščem tri mulce, domačine, Jci so nam bili za vodiče, Zdaj so izginili, je čez čas rekel, ker je bil molk pretežak.
Resno ga je pogledal: če jim padejo v roke, bodo izdali, je trdo pripomnil. Stegnil je roko, mu stisnil njegovo in naglo stopil k eni od avtoambulanc, od koder se je začulo močno hropenje.
V dolinici je pred za silo postavljenim štabnim šotorom našel tovariša T... Povedal mu je glede vodičev. Ce so padli v roke Nem cem, je rekel, bodo ti lahko vsak čas tu. Najbolje je, če takoj gremo.
Zresnil se je m prikimal. Samo še kratek jgosvet med vodilnimi tovariši, je rekel, potem bo res najbolje, da se kar odpravimo.
Zdaj je na mokrem kamnu me-
glenih možganov in že na pol v snu čakal, da se posvetovanje konča. Zebe, hudiča, saj se mi bo ta kamen še na zadnjico primrznil. A še v istem hipu se je nečesa spomnil, da ga je kar zbodlo: te italijanske brzostrelke se vendar pogostokrat kar same od sebe sprožijo... Jaz pa na svojo z brado tako pritiskam, da bi mi od tega zdaj zdaj lahko treščil rafal naravnost skozi možgane. Zdrznil se je, v trenutku se je prebudil iz omotične dremavosti, glava je bila težka. Ozrl se je okrog: negibna, večna megla, v njej silhuete premikajočih se in temne gmote mirujočih ljudi. Sivo skalovje naokrog pa komaj zaznavno v tihem premikanju stotisočerih meglenih delcev. Višje nad njimi je bilo še nekaj ogromnega, pošastno temačnega, kar je zbujalo grozljiv občutek sovražne usode pred njeno izpolnitvijo. Bil je v resnici samo gozd.
Ko sta nad robom skalovja, sredi te vesoljne mokre žalosti na vsem lepem obe švabski strojnici odprli ogenj, je pravkar strmel v svoj nahrbtnik tri korake pred njim. Vsak hip gremo, kar na ramena s! ga zadenem, je razmišljal. Se v istem trenutku ga je pognalo v zrak, v dolinici je v desetinki sekunde nastalo eno samo bliskovito hitenje. Hotel je v teku zgrabiti nahrbtnik, premislil se je, samo v napoto bi mu bil. Znašel se je v gneči, sredi neštetih znanih obrazov, osuplih od bliskovitosti dogodka in prepadenih spričo neposrednosti silne, smrtne nevarnosti, ki so ji v hipu bili izpostavljeni.
V ozki zajedi med dvema stenama, na nasprotni strani, od koder sta se s strahotno enakomernostjo oglašali obe strojnici, je zdaj kipel en sam vrtinec zmešnjave, živ, hlastno sopeč klopec krčevito razgibanih teles, prizadevajočih si, da bi se čimprej znašla na drugi strani, v strmi gozdnati rebri, ki je bila edina rešitev.
Bil je prav sredi klopca s stoterimi po skalovju grabečimi rokami, sredi napornega sunkovitega dihanja in blaznega naprezanja, vse skupaj pa se nikamor ni premaknilo niti za centimeter. Nihče ne bo Ostal živ, se mu je utrnilo v megleni svinčenosti možganov, tu je konec nas vseh...
Ognjen curek je švignil prek skalovja, dva sta obležala... čudo. samo dva, rafali pa tako dolgi, da odmeva po vsem gozdu. Silovito klestijo krogle vejevje, njihovi koščki na drobno pršijo in tiho padajo na tla, rafali tolčejo v kamenje, da diši kot po praženem apmencu.
Plavolaska, ki je bila šele dva dni med njimi, a si je kljub temu znala zagotoviti simpatije vseh, je ta trenutek z obema rokama obsedeno zamahovala proti osamljenemu grmičku v skali in histerično cvilila. Bolestno iztegnjeni prsti so krčevito Ujgali naprej... više, še više... še, Se, da bi se ga le mogla oprijeti, potegniti se visoko gor in potem scela kot vreča strmoglaviti na reber, v gozd, na varno... Z vsem telesom se je zvijala, hropeta, okrogla napeta zadnjica v sivih vojaških hlačah se je sunkoma dvigovala in padala za ped pred njegovim nosom, toda nikamor ni šlo. Kaj je to... kaj je to... premakni se, daj, spravi se s poti, je divje pomislil.
Kako, tega nihče ni vedel, toda zdaj so že vsi bili na oni drugi strani. Strojnici sta umolknili. Dolga vrsta ljudi se je nemudoma pognala v strmino razmočene rebri in izginjala med debli v megli.
Naglo je repetiral brzostrelko, ker pač njegovim fantom, ki so šele dober teden bili partizani, ni šlo v glavo, da bi v tem trenutku prav oni morali varovati umik kolone. Rešila ga je skupina vosov-cev, ki se ji sredi splošnega hitenja nikamor ni mudilo. Pomagali so mu loviti fante za rokave suknjičev, jih postavljali za debla in jim govorili, streljaj, kaj se, hudiča, bojiš, prej ga boš dobil v rit kot v glavo.
Nekje, visoko sredi strmine, ga je nekdo klical. Bil je P... Stekel je proti mestu, od koder je glas prihajal. Naglo je prehiteval kolono, srce mu je močno udarjalo od napora zaradi spodrsljivosti igli-čevja in od moče razmehčane zemlje, od živčne napetosti in tesnobe.
Našel ga je kmalu, opiral se je na palico in ga čakal. Kratko mu je pojasnil, za kaj gre. V strmini desno od nas, je rekel, leži devet ranjencev, treba jih je prenesti vrh rebri, kjer je jasa, in tu izročiti zdravniku. Vzemi si borcev, kolikor rabiš, in glej, da mi ranjence rešiš, za to odgovarjaš s svojo glavo. Pazi, poslal sem ponje že dva bataljonska komisarja, izginila sta, toda za to bosta klicana mi odgovornost. Pozanimal se bom, kako si opravil, je še pristavil. Stopil je med hiteče ljudi v koloni.
Prav tam, na desni, je streljanje zdaj postalo še močnejše. Prečil je s skupino strmino z redkim bukovim gozdom in kmalu prišel na mesto. Nosila so že bila tu. od kad in kdo jih je prinesel, se niso spraševali. Tu so za te ranjence, je pomislil. P... je zanje rekel, da jih je treba spraviti do jase, kjer bo čakal zdravnik. Bo čakal zares? Ves ta gozd je danes prepreden od tisočerih strelov, kaj če ga eden zadene? In, ali je bil dogovor zadosti jasen, natančen... ne bo prišlo do nesporazuma, do kake strašne pomote?... Kaj bo, če... če vse ne bo šlo, kot predvideno?...
Ranjenci so tiho ležali, z drevja so padale nanje težke kaplje, bili so beli in čisti ko mrliči. Eni so imeli oči zaprte, drugi so gledali vanj z očmi preganjanih živali, v njihovih pogledih le bilo vprašanje, ki nanj zdaj ni bilo moč odgovoriti. V grlu ga je stisnilo zaradi njihove nebogljenosti, zaradi žalosti v njihovih ugaslih očeh, zaradi njihovega otroškega upanja...
Naglo so jih začeli polagati na nosila, trdo in neprizanesljivo spričo velike, silne nuje. Potem so se kot v neki ihti silovito zagnali v skoraj navpično, zaradi razmočene zemlje skrajno težko premagljivo strmino. Napetih mišic, z glavo stisnjeno med rameni, z drgetajočimi stegni, kjer je bilo najhuje, so se počasi vzpenjali, rili s čevlji po zemlji, bolestno, naglo dihali, vtem ko so se jim žile na sencih napenjale od napora.
Dekletu, ki je še ostalo, zavitemu v vlažno sivozeleno vojaško plahto, se je iz nje videl samo zelo mladi obraz sredi slapa gostih, vra-nječrnih las. Lep, nežen obraz finih ter izrazitih potez, v temnih očeh pa presunljiv obup.
Ne pustite me, ne pustite me, je ves čas prosila. Nekdo jo je
odgrnil, imela je prestreljeni obe stegni. Plahta je na notranji strani bila vsa krvava. Morala je bili že prej prevezana, toda v naglici in za silo samo. Temne sence pod očmi so bile sence njenih bolečin,
Ti in ti, je ukazal dvema, ki sta se mu zdela najbolj pri močeh. Zaripla v obraz sta se težko sopeč spogledala. Vsi so že nosili, zdaj so si v gruči brisali znoj. Nobeden od obeh se ni premaknil.
Pogledal je v meglo navzdol po rebri. Niže, kjer so se debla in krošnje v njej izgubljale, je v enolični sivini opazil široko svetlo liso. Najprej je tam kaka jasa, je pomislil. Toda... ali se mu samo dozdeva ali se tam v resnici nekaj premika?... Vrsta senc v enaki razdalji druga od druge... Kaj!?... Ali so... Skozi mozeg mu je šinil leden curek.
Hitro, hitro’ Ti in ti... Pogledal ju je, stala sta nepremično na mestu. Hudiča, je siknil. Grozeče je stopil proti njima. Tedaj se je eden nestrpno premaknil in, napeto zroč v smeri svetle lise, s prstom, naperjenim preiti njej, krčevito razmikal ustnice, ki iz njih ni spravil nobenega glasu. Stopil je naglo ritenski dva koraka nazaj, se nenadoma obrnil in se pognal v reber.
Gruča je otrpnila, za desetinko sekunde je omahovala... Ne pustite
D.
(Nadaljevanje na 6. strani

—	Alora, Mihec, te dni jemajo pr Primorskem velek praznik.
—	A ja! pasava dvajsti let, odkar ga beremo, dvajsti let, odkar se krega za naše
pravice, 'dvajsti let, odkar plačava multe, zatu ke je kašen bot povedau kej preveč po pravici.
— E, ma zadne cajte ne plačava več taku.
— Se zna, de ne plačava, zatu ke po pravici govort pride preveč koštat. Jn taku gleda, de ne reče tašneh reči, ke pride za plačat multo. Dragi moj, za reč, kar se ti zdi, moreš jemat dosti dnarja, zatu de pole lahko plačavaš multe, Videš, tudi tu je samo za bogate.
— Ja, ja! Sej tudi midva be dostikrat rekla kej več, ma ke nimamo dnarja za multe...
— Ben videš! Jn zvozet dvajsti let taku, de rečeš, kar je treba, jn de ne fal.iraš zastran mult, tu je res braura. Zatu jest rečem...
— Sej tudi jest mislem, de vse, kar se je u tem cajti zgodilo, de je blo dosti hudga jn zatu je prou treba reč, de so vselih pridni, de so taku zvozili teh dvajsti let. J n jest rečem, de tudi za naprej ga čakajo še hude borbe, zatu ke fašistični duh še zmiram miga.
— Altroke miga! Sej se vide zdej, ke so ble ta velike fešte jn tudi pr vseh čakolah, ke se delajo na vesokem leveli. Vneš, denmo reč, tu naše manjšinsko vprašanje...
— Posittši, Mihec, samo ne stojmo spet začeut sez manjšino. Zatu ke vseh teh čakol sm vre set.
— Ma ja, Jakec, sej te zastopem. Ma moreš prpoznat, de tu manjšinsko vprašanje, tu je za nas ana reč ku bet al ne bet.
— Ma dej, dej! Kej ne videš, de nas jemajo za norca. Zadosti se zmislet na spomenike jn
plošče u Miljah, na via Ge-ga, u rižarni jn povsod. Dej, dej!
— Ma jest vselih mislem, de gre počasi na bulše. Vidi, uni dan sm brou, de je za-merkat an rahu, pozitiven premik...
— A bejži, bejži, ti jn tvoj rahu premik! Vidi, denmo reč, deželo so nardili tudi zatu, ke smo lle mi. Zatu de bomo te naše reči rihtali tle mi, ke se poznamo, zatu ke od delč, denmo reč z Rima, se ne vide taku dobro, Jn zdej ti pridejo ven, de dežela se ne smej neč brigat za Slovence, de tu bojo delali u Rimi. Ma tam pej ne nardijo neč, zatu ke jemajo druge reči po glavi.
— Ma moreš prpoznat, de tudi demokristjani govorijo dobro od nas jn pravejo, de nam bojo dali vse, kar nam prtiče.
— Se zna, de govorijo. Tolko govorijo, de so tega štufi prfina slovenski zastopniki pr deželi. Tudi uani so pršli na tu, de je preveč čakol jn de be namesto čakol rajše kej nardili. Znaš, tašne «načelne» izjave neč ne koštajo jn ni treba neč naredet jn vselih nardiš lepo jiguro. Sej narveč greha je blo zmiram, u vseh cajteh, glih sez načelnemi izjavami. Jest se še dobro spounem, ke je Hitler govoru, de uan neče vojske. Jn še prej so u starali cajteh dosti «na-čelnon govorili od krščanske lubezni, ma so u tem jemeni vselih zažigali štrige. Jest ti rečem, dragi Mihec, de ni na tem sueti hujšega, ko-ker je »načelna« izjava.
—: Ben, kej lahko tu zastopem, de ti od tega nečeš govort?
— Se zna, de ne. Kej bojo rekli jn izjauli, me ni prou neč mari. Jest čem videt, kej bojo nardili jn pole bomo govorili.
— Ma, nej bo po tvojem, a!
Koroški bratje Primorskemu dnevniku
Dragi tovariši!
Dovolite mi, da Vam v imenu uredništva »Slivenskega vestni kan ter fireko njega vseh bralcev in somišljenikov izrazim tople čestitke k bližnjemu jubileju Vašega lista.
Biti vedno v prvih vrstah hoja slovenskega ljudstva v Italiji za dosego narodnostnih pravic in enakopravnega sožitja z narodom sosedom — to je težka, vendar lepa naloga, ki jo J aš list častno izpolnjuje že dvajset let. Skozi vsebino »Primorskega dnevnikan je vedno dihala žilava, borbena in hkrati ustvarjalna ixlpornost proti vsem poskusom raznarodovanja; «Primorski dnevniku je veren odraz hoja primorskih Slovencev za obstanek na svoji zemlji. Ob upoštevanju vseh objektivnih težav, s katerimi se mora boriti ta zvrst manjšinske dejavnosti, pn je ravno jubilej Vašega lista dokaz odločne volje in vztrajnosti v naporih za dosego demokratičnih praiuc in splošnega napredka v državi, ti kateri živi Vaše ljudstvo.
Zato čestitke oh pomembnem jubileju glasila naprednega slovenskega gibanja -.v Italiji povezujem z iskrenimi željami, da bi dosedanja Vaša prizadevnost in dejavnost bili spodbuda za nadaljnje tako uspešno delo.
Sprejmite tovariške pozdrave!
Slovenski vestnik
Celovec, 9. maja 1965	RADO JANF.2IC
.........................................................................................iiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiimniiimiiii.iiiiiiiMiiiiiiuiiiininuiMinimiiHiiiiiimiimiiiiiiiimiMniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiimnmmiiMmtiiiiiiiiiiiumn
Resne in smešne iz prvih dni
Prvo noč v Trstu sem prespal v radijski postaji. Sledov pravkar zaključene vojne je bilo mnogo na vsakem koraku. Med razbitim pohištvom so leželi zaboji izpraznjenih in še polnih steklenic vina in likerjev, tla so bila posuta z razdrobljenim steklom razbitih okenskih šip, svetilnih obločnir in žarnic, tu in tam so bili znaki udušenih začetkov požara, vsevprek pa je bilo razmetano najrazličnejše o-rožje. Vse je kazalo na silno paniko, ki je morala v zadnjih urah vladati med Nemci,
V takem neredu sva si s tovarišem skušala urediti ležišče. Šotorsko krilo po tleh, za zglavje nahrbtnik, napolnjen s papirjem in še eno šotorsko krilo povrhu, pa je bilo. Zadremala sva kot ubita, po dolgih mesecih brez skrbi, da vsaj to noč ne bo treba bežati. Tod* nevarnosti, v kateri sva kljub temu bila, sva se zavedla šele pri belem dnevu, ko sva se lahko dobro razgledala po nalini sobi. Eden izmed mnogih zabojev je bil poln razstreliva in prav nanj sva postavila svečo, ko sva »i urejala ležišče. Molče sva se spogledala in obema je bilo jasno, da bi lahko to noč, potem ko sva srečno prestala nevarnosti partizanstva, kaj klavrno zaključila najino življenjsko pot. Srh me je spreletel po hrbtu in šele ko sem se nekoliko oddahnil, sem lahko napravil bežen inventar nemške zapuščine ali — če hočete — najinega vojnega plena v sobi: značilne nemške ročne granate, nataknjene na lesen ročaj, puške brez zaklopk, brzostrelke »šmajserice«, kot smo jim pravili v partizanih, protitankovske granate «Danzerfaust», čelade, nekaj parov škornjev in med vsem tem arzenalom odlikovanje — železni križec, katerega je eden izmed herojev nacističnega bar-
barstva pozabil vzeti s seboiza spomin na lepa leta svojih podvigov. Za spomin sem ga hotel vzeti jaz, toda ko sem ga ne-kaj časa težkal v roki,, sem ga zalučal v kot z nekim nenadnim notranjim zadovoljstvom ob misli, kako jo je njegov lastnik junaško ucvrl iz Trsta in v skrh tem upanju, da ni mogel pobegniti daleč.
Nastajanje prve številke Primorskega dnevnika in tudi še naslednjih, dokler se nismo navadam tiskarne in uredniškega dela nekoliko bolj privadili, je bilo kaj svojevrstno, če ne celo edinstveno v kronikah novinar-stva.
Na pravo mirnodobsko novinarstvo se nihče iz prvega uredniškega kolektiva ni kdo ve kaj spoznal, toliko manj pa na tehnične tiskarniške posle urejevanja. Na srečo smo imeli o takratnem tiskarskem osebju tiskarne sedanjega «11 Piccolo« res dobre in potrpežljive svetovalce in učitelje in z njihovo pomočjo smo se kmalu navadili clcerov in drugih tiskarskih mer, težave pa so nam še dolgo delale meterske veščine in občutek za količino gradiva, ki ga lahko prenese ena časopisna stran, sestavljena iz različnih črkovnih karakterjev.
Prve dneve smo pošiljali gradivo v stavnico, dokler se ni s svojo značilno zibajočo se hojo pojavil v uredništvu «proto» Zanutin in s široko gesto z obema rokama svečano sporočil: »Ragazzi, adesso bastan. In takrat smo končali.
Nekaj povsem svojevrstnega pa je bilo v prvih dneh lomljenje časopisa. Takrat smo še vsi nosili uniforme, ker do civilnih oblek pač nismo mogli tako hitro. Partizana v uniformi, pa čeprav izven vojaške formacije,
pa "si nikakor ni bilo mogoče predstavljati brez značilnih italijanskih rdečih bomb —paradižnikov — za pasom, ki smo jih nosili prav tako ravnodušno, kot se nosijo danes obeski na zapestni verižici. Se spali smo z njimi. In ker sem prve številke lomil jaz, so me pri tem zvesto spremljale tudi ročne bombe za pasom. Ce so me pri delu ovirale, sem jih odpel in položil kar na pult. Meni se seveda to početje ni zdelo nič kaj nenormalnega, toda «proto» Zanutin je bil ves bled od strahu, da se ne bi katera razpočila, Metiral je vedno tako, da je stal dober korak odmaknjen od meter-ske mize in s stegnjenimi rokami polagal svinec in naslove v okvir. Oddahnil se je šele, ko nas je nekega dne zagledal v novih civilnih oblekah brez bomb za pasom. Oddali smo Jih kar prvi vojaški patrulji, seseda ne brez neke sentimentalne otožnosti. Na vsak način sem takrat imel občutek, da je lažie bilo postati iz civilista partizan, jiot pa iz partizana civilist.
Nekega dne so nas poklicali v upravo lista in nam sporočili, da bomo popoldne dobili na roko nekaj denarja in da si bomo lahko v neki trgovini nabavili obleke, Ce me spomin ne vara, sem dob'1 2000 lir in to je bil prvi denar, ki sem ga imel v rokah po dobrih štirih letih internacije in partizanstva. Kaj z njim početi? Občutka, da predstavlja to neko vrednost, neko kupno moč, tako rekoč sploh nismo imeli več, Ce bi takrat srečal kakšnega reveža in bi me naprosil za miloščino, bi mu prav gotovo brez obotavljanja dal kar vseh 2000 lir. Koliko seip od tega denarja porabil zase, se ne spominjam več. Dobro pa vem, kako sem »zapravil« večino tega denarja. Z menoj je bila v tistih prvih dneh še tovarišica, ki je bila pri partizanskem tisku moja predstojnica. Pri sorodnikih v Zagrebu je imela sinčka in ker se je odpravljala v Zagreb, sem ji nakupil igračk in kar se je še takega dobilo za njenega malčka. Nase in na svojo obleko sem popolnoma pozabil in tako ml 'jo je uprava kupila za nameček na tistih 2000 lir.
Po obleke smo šli v konfekcijsko trgovino pod oboki na Trgu Goldoni (Ponte del fab-bra). Izbira je bila sila skromna in blago, kolikor se spominjam, Inajslabše vrste. Trgovec se je pritoževal, da je pač bila * vojna in da so mu vse, kar je bilo boljšega v skladišču, pobrali Nemci, Dobil sem svetio-sivo obleko, preveliko ,n preširoko na vseh koncih in krajih za mojo koščeno postavo. Kio-jač mi jo je popravil, da jo je bilo mogoče nositi.
Ko pa je oblast v Trstu prevzela zavezniška uprava, so se tudi v omenjeni trgovini pojavile v izložbah voe drugačne obleke kot pa nam jih je pokazal trgovec. Očitt c je i/ skritih zalog potegnil boljše blago za Kbpljše ljudi«.
Kmalu po prvih dneh smo dobili v uredništvu znatno oslepitev v osebi prof. Ludvika Gabrovška, ekonomista Teplija in dr. Šenka, od nekod pa se je pojavil tudi neki Klemenčič. Predstavil »e mj j«, češ d* so
ga postali v pomoč uredništvu, toda že takoj se mi je zdelo, da mi hoče nekaj povedati, pa ne ve, kako začeti. Večkrat je prišel v sobo z najbolj banalnimi vprašanji, dokler ga nisem mal-ce jezno nagnal, češ naj mi da vendar že mir.
Tedaj se je le ojunačil: ((Tovariš, na Rdečem križu v Ljubljani so mi povedali, naj ti sporočim, da se tvoja mati vrača živa in zdrava iz taborišča v Bergen-Belsenu,
Vest me je presenetila v toliko, ker nikoli nisem zvedel, da so moje odpeljali Nemci v taborišče, obenem pa silno razveselila, saj je bila to prva vest od mojih, odkar sem pred štirimi leti zapustil dom in se u-maknii izpod madžarske okupacije. «Ko se bo zglasila v Ljubljani, je bodo napotili k tebi v Trst«, je še dostavil, potem pa je še nekaj mencal, kot da mi ni še povedal vsega, kar mi ima povedati, «Kaj pa oče, ali se on ne vrača?« sem ga vprašal, in tedaj mi je naprej podal roko. tako da sem — še preden je nadaljeval — začutil, da z očetom nekaj ni v redu. «Oče in sestra sta ti umrla v Nemčiji. Sestra poleg matere v Bergen-Belsenu, očeta pa so, Oo mnenju drugih internirancev, ki so se vrnili, sežgali v dachauski
podružnici v Flossenburgu«.
Tako preprosto in naravnost mi je vse to povedal in tako naravno sem to strašno vest sprejel, kot da bi drugače ne moglo biti. Vojna nas je tako navadila na smrtne udarce, da smo nekako otopeli ob »akih vesteh, tudi če je šlo za najbližje-ga svojca, za očeta, mater, sestro.
Od tistega trenutka sem še bolj nestrpno pričakoval povratek matere, saj mi ie končno ostala samo še ona. Misel na očetovo in sestrino smrt sem skušal utopiti v delu in tudi drugi tovariši so mi pri tem pomagali. Navsezadnje nisem bil edini, ki je izgubil svoje najbližje svojce v osvobodilni vojni.
* * •
Majske noči 1945 so bile zelo tople. Delali smo pri odprtih oknih tako, da smo s Trga Goldo-ni slišali skoraj vse, kar se je na njem dogajalo. Civilnega življenja ni bilo mnogo. Tramvaji so prenehali voziti še pred polnočjo in še ti so bili zelo redki. Pešcev je bilo malo, saj se med vojaškimi patruljami kar treh vojska prav gotovo niso mogli počutiti najbolj prijetno. Tako so ves ton nočnemu življenju dajale prav te patrulje, katerih koraki so motili tišino.
A če bi bili samo koraki, bi še
nekako Slo, toda nočni mir so motili s svojim vpitjem zlasti angleški vojaki, ki so se ga kaj radi nalezli in potem razgrajali dokler niso omahnili ob kakšnem kandelabru v sladki omami vinskih hlapov. Ameriške policijske trojke z velikimi rumenimi si-glami MP na čeladah in rokavih, se niso dosti zmenile za svoje o-mamljene soborce, zato pa so vlogo dobrih samaritanov opravljale zlasti patrulje jugoslovanske vojske, ki so z neverjetno potrpežljivostjo pobirale okajene Angleže, jih nakladale na svoje jeepe in odvažale v vojašnice. Največkrat je šlo to brez incidentov, včasih pa se je kakšen v zakasnelem izbruhu vojaškega ponosa skušal upirati in pri tem si si lahko nabral kar zajeten slovar angleških kletvic, pa še kakšno prav krepko srbsko ali bosansko vmes.
Jugoslovanski vojaki so od vseh treh zavezniških vojska bili res najslabše in najbolj ptsano oblečeni, saj si lahko videl na njih poleg angleških, tudi uniforme nemških in najrazličnejših kviz-linških vojska. Toda eno Je gotovo:	med vojaki jugoslovanske
vojske, partizani, kt so po večletni borbi prišli iz hribov in gozdov, ni bilo videti pijanega vojaka, ali vojaka, ki bi se kakor koli drugače svojemu stanu neprimerno obnašal. In ponosni smo bili na to njihovo odliko.
J. K.
(Nadaljevanje sledi)
mammmmmam
w
? V/M
te
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah, 17.00 Ansambel Franca Russa; 17.20 Italijanščina; 17.35 Lahka glasba; 18.15 Umetnost;
18.30	Glasbena oddaja za mladino;
19.00	Trobentač Gillespie; 19.15 ((Prešernovi sodobniki Cbeličarji«;
19.30	Novosti lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.35 Orkester Angelini;
21.00	«V fijakarju«, radijska drama; 21.40 Večerni ples; 22.30 Avtorji Furlanije • Julijske krajine; 22.55 Nežno in tiho.
12.05 Plašče; 1225 Tretja stran;
13.15	Orkester p.v. G. Safreda; 13.30 Med zgodovino in legendo; 13.40 Rimf. koncert; 14.10 Knjižne novosti; 14.20 Orkester Franca Russa.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasovi in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester D. Artega; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Almanah; 15.40 Vprašanja tedna; 15.50 Glasbena medigra: 16.00 Tretja stran; 16.15 Pesmi; 16.35 Zmenek v Operi; 17,40 Plošče; 18 00 Prenos RL: 19.00 KI tarist Al Caiola; 19.30 Prenos RL;
22.15	Orkester Ted Heath; 22.40 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
ČETRTEK, 13. MAJA 1965
ni iz albuma; 9.45 Pesem za pesmijo; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Mozartove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Filmska in gledališka glasba; 14.55 Vreme na ital morjih; 15.15 Glasbena beležnica, 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Naše pesmi; 18.50 Mali koncert; 20.25 Variacije; 21.00 Politična tribuna; 22.15 Baritonist H. Prey in pianist G. VVeissen-born.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Trenutki življenja; 10.35 Nove Ital. pesmi; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Sopranistka M. A. Rosati; 16.00 Rapsodiia; 16.15 Pevci lahke glasbe; 17.15 Zapojmo jih skupaj; 1735 Ljudska enciklopedija; 17.45 A. Daudet: «11 nababbo«; 18.35 Enotni razred; 18.S0 Konjske dirke v Rimu; 19.00 Vaši izbranci; 20 00 Filmske novosti; 21.40 Glasba v večeru
III.	program
18.30 Nemška kultura: 19 00 Notranja struktura zvezd; 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Reviia; 20.40 Satiejeve skladbe; 21 20 Bartokov kvartet štev. 1; 22.50 Na sooredu šiaporin, Arutiunjan in Tariverdijev.
Slovenija
8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbeni vedež; 9.45 Slovenske narodne; 10.15 Glasbeni
sejem; 11.00 Nimaš prednosti!;
12.05	Kmetijski nasveti; 12.15 Domače viže; 12.30 Preludij k Fav-novemu popoldnevu; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Slovenski o-pemi pevci; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Delavska godba Svobode iz Trbovelj; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Večer umetniške besede; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke se vrstijo;
23.05	Sodobna glasba.
Ital. tele vizija
8 30 šola; 16.30 Konjske dirke v Rimu; 17.30 Tvoja prihodnost;
18.00	Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 19 35 TV pošta; 19.50 športne vesti in kronike, 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 22.15 O prireditvah med tednom; 23 00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 TV pošta;
22.00	Sejem sanj; 23.15 Športne vesti.
Jug. televizija
10 00 TV šola; 11.00 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.40 Mendov spored: 18.25 Obzornik; 1845 Svet tišine je razbit; 19.15 Glasbena oddaja Kornelije Stankovič; 19 45 Četrti četrtek; 20.00 Dnevnik; 20.35 Narodna glasba; 2045 G. Verdi: Rlgoletto - opera; 22.55 Z zasedanja kongresa ZK Srbije; 23.15 Poročila.
OVEN (od 21.3. do 20 4.) Morali se boste podvizati, ker čas hiti, V domačih zadevščinah ne rinite z glavo skozi zid.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Opravljajte samo eno delo na enkrat, da kaj ne zapletete. Nekdo vas bo sodil preostro.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Prvi vtis ne bo dober, pa se tega ne ustrašite. Nekdo se bo vrnil v staro okolje in bo ves srečen.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Neki stari sodelavec vam bo ponovno prisko čil na pomoč. Poseči boste morali v živčno diskusijo.
LžV (od 23.7. do 22.8.) Vztrajajte
V družini boste posredovali s svojim mirnim razpoloženjem.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Začetek dela bo zelo težaven, zato tem večje bo zadoščenje. Vsa družina Je na vaši strani, le vi se ji izmikate
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) S samo intuicijo ne bo šlo. Več vneme in potrpežljivosti bo treba. Ko sodite, ne bodite preostri.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) pri svojem stališču in prodrli boste. I Po slabi družbi rada glava boli, pra-
vi pregovor. To velja v vsakem primeru za poslovne kot tudi za čustvene zadeve.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nakazulejo se vam odlične priložnosti, da si utrete boljšo pot. Pismo, vest, obisk.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Se ni čas, da bi izpregli, nasprotno zavihajte rokave. Več elastičnosti in vse bo prav.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V vašem delovnem okolju nekaj ne gre. Skušajte proučiti, kje je krivda. Nekoliko egoistično ste razpoloženi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nesporazum ali smola, nekaj pač ne bo v redu. Preobsežne načrte boste morali omejiti.
V rečne včeraj: naj višja temperatura 21. najnižja 13.2, ob 19. uri 18.4, vlaga 57 odst., zračni tlak 1017.2 nar; šča, veter 3 km zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 1L4 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 13. maja
Servacij
Sonce vzide ob 4.37 in zatone ob 19,26. Dolžina dneva 14.49. Luna vzide ob 17.17 in zatone ob 3.53
Jutri, PETEK, 14. maja
Bonifacij
/ VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Svetovalci odobrili proračun za lansko leto in razpredelnico s povzetkom proračuna za 1965
Obširna razprava o postopku za odobritev proračunov ■ Večina zavrnila vrsto komunističnih spremljevalnih predlogov - Kdaj bodo lahko uporabili prebitek lanskega proračuna?
Deželni svet ie včeraj odobril pro- ftkerk. Seveda pa je bil predlog
račun za leto 1964, ki je pravzaprav že obračun, In razpredelnico s povzetkom proračuna za leto 1965.
Za proračun za 1964. leto so glasovali demokristjani, socialdemokrati, socialisti in dr. škerk (SSt. Vzdržali so se komunisti, misovci in liberalci, proti pa je glasoval Bettoli (PSIUP). Soglasno pa so glasovali za to, da je zakonski osnutek o proračunu nujen. Dohodki proračuna znašajo 14 milijard in 501 milijon, izdatki pa 9 milijard in 15 milijonov s petimi milijardami in 485 milijoni prebitka Proračun velja za razdobje od 26. maja do 31. decembra in predvideva, da bo odstopila država deželi del svojih dohodkov od davkov in taks, ki jih je izterjala na deželnem področju. in sicer v razdobju sedmih mesecev. Pri tem pa nastaja vprašanje, kako bodo porabili prebitek in kdaj bodo lahko to storili. Komunistični svetovalci so namreč v razpravi poudarili, da ne bo možno pred letom 1967. Zato je svetovalec Bacicchi predlagal, naj bi takoj določili 3 milijarde od tega prebitka za deželni finančni zavod, ki ga bodo ustanovili, kar pa je večina ■avrnlla.
V začetku seje se je začela razprava o postopku razprave o proračunih. Komunist Pellegrini je namreč predlagal, naj bi najprej razpravljali o posameznih poglavjih proračuna, nato šele o razpredelnici s povzetkom proračuna. Toda običajna večina je zavrnila tudi ta predlog. Razprava za in proti temu pa je trajala precej časa in so posegli vanjo poleg Pelle-grinija Mizzau fKD), Stopper (KD), Bettoli (PSIUP), odbornik za finance Tripani in predsednik odbora Berzanti. Ta je dejal, da je treba slediti istemu postopku kot parlament. Berzanti je nadalje dejal, da se v proračunu za leto 1964 zrcali proračunska politika odbora. Ker še ni zakona o načinu sestavljanja deželnih proračunov se mora postopek za odobritev proračuna nanašati na zakon o splošnem državnem računovodstvu. Zato je treba prej odobriti splošni povzetek proračuna, nato šele posamezna poglavja. Iz tega pa izvira dejstvo, da se po odobritvi povzetka ne morejo več menjavati postavke proračuna med raznimi poglavji ter se kvečjemu lahko menjavo postavke v okviru poglavij samih tako, da se za določeno stvar izdatek zviša, a se mora hkrati znižati izdatek za kako drugo Šivar in obratno. To oa pomeni hudo okrniti razpravo sploh, ki postane le formalna.
Zatem Je prišel na vrsto povzetek proračuna za leto 1965. Pri tem je komunistična skupina predložila važen popravek k povzetku.
Najprej je orisal ta popravek Ba «icchi, ki je dejal, da komunisti predlagajo različno namembo izdatkov kljub omejitvam proračunske zasnove, ki jih ne sprejmejo. Dejansko je zahteval, da se 1 milijarda in 350 milijonov lir izdatka odtegne od uporabe denarja, kot sl jo zamišlja deželni odbor ter da se ta vsota nameni za povečanje posega na socialnem področju in sicer za nakazilo starčkom, ki ne prejmejo pokojnine, za štipendije revnim dijakom in študentom, za dodatke invalidninam pohabljencev, ki so popolnoma nesposobni za delo, za izenačenje oskrbe INAM delavcev videmske pokrajine, z o-skrbo delavcev tržaške in goriške pokrajine, za podporo izseljencem in njihovim družinam. Končno je zahteval nakazila v prid občinam in pokrajinam za posege na urbanističnem področju, zlasti za uveljavljenje zakona št. 167 o gradbenih zemljiščih ter za delno kritje socialnih bremen, ki težijo občine. Končno je zahteval tudi večja nakazila za obrtnike, da se zadovoljivo reši vprašanje njihovega socialnega zavarovanja.
Skladi za vo se lahko dobe na ta način, da se odtegnejo od postavk proračuna v prid dveh bančnih zavodov v Gorici in Vidmu. Bacicchi je dejal, da ima predlagani popravek njihove skupine velik pomen, saj se bodo stranke ravno v odnosu do njega politično kvalificirale Po njegovem mnenju velja to posebno za socialiste. Za Bacicchi-jem so spregovorili še komunisti Bergomas, Bosari, Pacco in Pellegrini, ki so načeli vprašanja urbanistike, socialnih bremen občin, potrebo večjih nakazil občinam in pokrajinam in druge zadeve, ki jih je obravnaval v svojem govoru svetovalec Bacicchi.
Poročevalec večine Stopper je seveda izjavil, da nasprotuje predlaganim spremembam. Socialist Moro je dejal, da se bo njegova skupina vzdržala pri glasovanju o Ba-clcchijevem popravku, češ da ne more odbor načeti sedaj neštetih vprašanj v naši deželi. Zatem je Berzanti dejal, da ni res, kar pravijo komunisti, to je, da odbor ne kaže pravega razumevanja za socialna vprašanja. Rekel je, da preživljamo hude čase ter da se to pozna tudi v proračunu. Po njegovem mnenju je treba temeljito poseči v gospodarstvo, doseči njegovo izboljšanje in s tem ustvariti tudi večja sredstva za socialne potrebe. Sledilo je glasovanje o spreminje-valnem predlogu, in sicer se Je moral vsak svetovalec izreči o njem poimensko. Za predlog so glasovali komunisti in Bettoli, proti pa KD, PSDI in liberalci. Vzdržali so se socialisti, Ur. škerk in misovci.
Popoldanska seja se je pričela s popravkom, ki ga je predložil dr. škerk, ki je zahteval zvišanje izdatkov za splošno upravo, za šolstvo in kulturo, za znanstvene raziskave in za posege v prid gradnji ljudskih hiš. Pri tem je šlo tudi za neposredna vprašanja slovenske manjšine. Odbornika Comelli in Tripani sta izjavila, da sprejmeta načela, ki so navdihovala popravek ter sta zagotovila, da bodo krili izdatke iz drugih splošnih skladov. Zaradi tega je dr škerk umaknil svoj popravek, a ga Je takoj nato osvojil in ponovno predlagal komunist Bacicchi. Zanimivo pa je, da Je nato zanj glasoval tudi dr.
zavrnjen z običajno večino.
Zatem je deželni svet odobril razpredelnico s povzetkom proračuna za leto 1965. Zanj so glasovali demokristjani, PSDI, PRI in dr. škerk. Socialisti so se vzdržali, proti pa so glasovali komunisti, liberalci, misovci in svetovalec Bettoli (PSIUP).
Seja se je nadaljevala z razpravo o posameznih poglavjih izdatkov in o popravkih. Večina je sprejela popravek socialdemokrata Bertoli-ja, s katerim so zviša nakazilo za športne krožke v višini 50 milijonov lir, in popravek dr. škerka o izdatkih za zavarovanje proti nesrečam in bolezni deželnih svetovalcev.
Zatem je večina zavrnila vrsto komunističnih spreminjevalnih predlogov. Tako so na primer zavrnili Bacicchljev predlog, naj se ustanovi posebna mladinska kon-zulta, ki bi se ukvarjala z mladinskimi vprašanji. Proti temu se je izrekel najprej demokristjan Coio-ni, ki je dejal, da ni načelno proti takšnim konzultam, saj jo bodo na primer ustanovili v tržaški občini, da pa stvar v deželnem merilu še ni zrela. Predsednik Berzanti pa je odločno nastopil proti takšni konzulti, češ da je treba mladino pritegniti v razne organe, kjer naj sodeluje s starejšimi. Svet je zavrnil tudi popravek Bergomasa (KPI), s katerim je predlagal prispevke dežele ustanovam ECA za nakazila starčkom, ki ne uživajo pokojnin. Odbornik Tripani je dejal, da spada to v izključno pristojnost države. Sledila je zavrnitev spremlnjevalnega predloga komunista Pacca za pol milijarde deželnega prispevka za socialna bremena občin in pokrajin. Prav tako ni večina sprejela predloga komunista Coghetta za dodatek k invalidninam. Večina je glasovala tudi proti predlogom komunista Bergomasa za izdatek 225 milijonov lir za izenačenje bolniškega zavarovanja delavcev videmske pokrajine z zavarovanjem tržaških in goriških, ki uživajo pred videmskimi določene prednosti. Predsednik Berzanti je sicer dejal, da gre za vprašanje, ki ga bo treba proučiti, da pa odbor ne more sprejeti predloga.
Precej prahu Je dvignil predlog komunista Moschiona. naj se določi 300 milijonov prispevka dežele pokrajinam In občinam v povračilo za odpis dodatnega zemljiškega davka kmetom. To je hudo razburilo demokrlstjanskega strokovnjaka za kmetijska‘in sindikalna vprašanja svetovalca Virgolinija, ki je s temperamentnimi vzkliki preki-njeval svetovalca Moschionija, ki je razlagal svoj spreminjevalni predlog. Zato je prišlo med demokristjani in komunisti do prerekanja, ki pa se je končno poleglo. Razprava o tem predlogu se je tudi precej zavlekla, saj so zlasti fur-
lanski svetovalci vseh skupin zelo občutljivi za kmetijska vprašanja, ker naletijo njihova stališča na globok odmev pri njihovih volivcih. Te razprave vzbujajo tudi občutek, da demokristjani odločno branijo položaje, ki šo jih dosegli v kmetijstvu in v raznih ustanovah, ki se ukvarjajo z njim.
Danes se bo deželni svet ponovno sestal in nadaljeval razpravo in glasovanje o spreminjevalnih predlogih k posameznim poglavjem proračuna. Sledilo bo nato glasovanje o posameznih členih in poglavjih proračuna, nato glasovalne izjave o celotnem proračunu in njegova odobritev. Ce pa ne bo moč danes končati z delom, se bo svet sestal še jutri zjutraj.
* V petek ob 18. uri bo v dvorani inštituta za aplicirano kemijo na Trgu Evropa 1 na povabilo tr-žaške univerze in Jadranskega združenja za znanost predaval ravnatelj inštituta za primerjalno
anatomijo bo-lonjske univerze prof. Silvano Leghissa o temi: »Živčni sistem in razvoj organizmov*.
Tiskovna konferenca senatorja Vidalija
V soboto 15. t.m. ob 11. uri bo na sedežu v Ul. Capitolina 3, tiskovna konferenca Federacije komunistične partije.
Poročal bo senator vittorio Vi-dali o »Vprašanju ladjedelnice Sv Marka v senatu*.
Komisar dr. Mazza uradno v Ljubljano
Danes dopoldne okrog 9. ure bo vladni generalni komisar prefekt dr. Libero Mazza odpotoval na u-radni obisk v Ljubljano.
NEKAJ POSTAVK IZ LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRORAČUNA
Skrb zgoniške občinske uprave za ureditev cest proti Briščikom
V ta namen je občina zaprosila deželno upravo za prispevek 17 milijonov lir, ker sama nima dovolj sredstev
ški proračun za večja javna dela. zlasti zato, ker bi ta prispevek ki so nujno potrebna 34.530.000 lir, I pomagal razvoju turizma občini, po
Na zadnji seji občinskega sveta v Zgoniku je odbornik Hrovatin predložil v odobritev letošnji proračun, ki je bil po kratki razpravi soglasno odobren. O osnovnih postavkah proračuna in o predvidenem primanjkljaju smo pisali v nedeljo. Kljub temu pa je vredno, da zgoniškemu občinskemu proračunu posvetimo nekaj več pozornosti, ker vsebuje letos vrsto važnih postavk, ki jih je treba obrazložiti. Predvsem je treba povedati, da mora občinska uprava sedaj s svojim proračunom skrbeti za vsa javna dela, ki so bila do nedavnega vključena v takoime-novane »gospodarske načrten, ki jih je sicer občinski svet sestavil, denar za dela pa je dal vladni komisariat s posebnim nakazilom, ki ni bilo neposredno vključeno v letni proračun. Zato se je seveda tudi letošnji primanjkljaj znatno povečal, ker mora občina skrbeti za vsa javna dela, ki jih ni malo.
Samo v postavkah izrednih izdatkov predvideva letošnji zgom-
NA POBUDO DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE
Kandidatura Trsta za sedež važnega mednarodnega zdravstvenega centra
Deželna uprava zagotavlja sedežu brezplačno zemljišče, na katerem naj bi bile zgrajene potrebne stavbe in naprave - Samo za gradnjo predviden strošek 45 milijonov dolarjev
Dežela Furlanija . Julijska krajina je pri predsedstvu vlade sprožila predlog, da bi Trst postal sedež Mednarodnega centra za raziskave nalezljivih in kroničnih epidemioloških bolezni ter v tem smislu ponudila brezplačno zemljišče za gradnjo centra. Zahtevo o ustanovitvi centra so pri Svetovnem zdravstvenem združenju že postavile nekatere države. Predlog, da bi Trst postal sedež središča, bo italijanska vlada predložila na 18 svetovnem zasedanju o zdravstvu, ki se je pričelo 4. maja v Ženevi in bo verjetno trajalo do 24. t. m.
V skladu z zamislijo o ustanovitvi centra, bi raziskave obsegale tri smeri:	epidemiološko, znanstveno
tehnologijo in informacijo ter bio-zdravstvene raziskave. V sklopu centra pa bi, po prvotni zamisli, moralo delovati 300 svetovno najbolj priznanih raziskovalcev ter približno 450 tehnikov.
Za gradnjo celoletnega kompleksa bi bilo potrebnih 45 milijonov dolarjev; za delovanje, vzdrževanje
DELOVANJE TURISTIČNE IN LETOVIŠČARSKE USTANOVE
Število turistov se je lani povečalo za 7,8 odstotka
Odobreno predsednikovo poročilo in lanskoletni obračun
zadnji seji upravnega sveta nega orožja od pušk iz 14 držav _ ,  un,Mlno„1fo in malih minnmet.alcev do StrOl-
tržaške turistične in letoviščarske ustanove je predsednik dr. Duilio Magris po-ročal o uspehu delovanja ustanove in o uspešnih prireditvah v zadnjih dneh, pri katerih je sodelovala ustanova. Poleg tega je ustanova sklenila prispevati tudi k stroškom za nadzorstvo stolnice sv. Justa v poletnih mesecih v popoldanskih urah, da se omogoči turistom ogled cerkve. U-stanova je tudi proučila in sprejela prošnje za pomoč za prireditev 9. mednarodne cvetlične razstave, 17. mednarodnega tržaškega velesejma in 4. mednarodnega natečaja simfoničnih skladb »Nagrada mesta Trsta*. Ustanova je sodelovala in pomagala pri prireditvi raznih kongresov, zborovanj in drugih prireditev ter sklenila, da bo še naprej prispevala svoj delež pri prireditvi raznih predstav na gradu Sv. Justa in v rimskem gledališču.
Med razpravo o finančnem obra čunu za lansko leto je predsednik dr. Magris poudaril, da predstavlja sedaj turizem za Trst resno gospodarsko postavko, saj so dohodki iz turizma v lanskem letu dosegli 8 milijard lir. Nadalje je poudaril, da se turizem v Trstu stalno veča. Leta 1984 se je v primerjavi z letom 1963 število turistov povečalo za 7.8 odst., število nočnin pa za 9.9 odst. Ugotovil je dalje, da kljub neugodni gospo, d a reki konjunkturi in konkurenci na turističnem področju drugih sredozemskih držav, vedno več turistov obiskuje tržaško riviero.
Upravni svet je soglasno sprejel predsednikovo poročilo in lanskoletni obračun ter izrazil zadovoljstvo, da je ustanova v lanskem letu namenila 82.5 odst. vseh svojih finančnih zmogljivosti v korist turistične reklame in propagande, raznih prireditev, gostovanj in drugih pobud turističnega značaja, medtem ko so za splošne stroške izdali samo 17.5 odst. dohodkov.
in malih minometalcev do stroj nic, kakih 150 primerkov hladnega orožja in drugega gradiva. Zanimiva je tudi razstava vojnih razglednic in pisem.
Posebno pozornost vzbuja suknja, ki jo je med prvo svetovno vojno nosil Franc Jožef, zanimiva pa je tudi postavitev pravcatih strelskih jarkov v naravni velikosti.
in razširjanje pa od 20 do 30 milijonov dolarjev letno. Navedeni zneski pa so skoraj enaki zneskom, ki so jih države že prispevale za proračun Svetovnega zdravstvenega združenja, zato prevladuje mnenje, da bodo države članice predlog še enkrat vzele z pretres.
Kljub temu ostane v veljavi ponudba dežele Furlanije-Jultjske kra. jine. S tem bi prišlo do ustanovitve centra svetovnega okvira za bodoče raziskave na zdravstvenem in specifičnem področju. Center bi torej deloval v glavnem kot bio-statični laboratorij in laboratorij za raziskave.
Kjer v načrtu niso predvideni stroški za nakup zemljišča in ker je dežela Furlanija - Julijska krajina ponudila brezplačno zemljišče za zgraditev centra, obstaja zelo verjetna možnost, da bo Svetovno zdravstveno združenje dalo prednost Trstu, ki ima poleg vsega še dobre zveze. Kandidatura našega mesta ima še to prednost, da V Trstu že deluje center za raziskave jedrske fizike, zato bi med obema centroma lahko nastala tesna povezava in sodelovanje.
Obisk odbornika Giusta v Coseatu pri Codroipu
Po naročilu predsednika deželnega odbora je odšel včeraj odbornik za delo Giust v Coseat pri Codroipu, kjer je prišlo do strašne eksplozije, ki je opustošila tovarno razstreliva Mangiarotti in povzročila smrt enega vodje podjetja in ranitev 12 delavcev. Odbornik si je natančno ogledal kraj nesreče. Inž. Mangiarotti je odborniku izjavil, da bodo napeli vse sile, da bo začela tovarna lahko čimprej zopet obratovati. Zatem je šel odbornik obiskat ranjence, katerim je v imenu predsednika Berzantija in odbora želel, da bi čimprej ozdraveli.
Cepljenje pokrajinskih uslužbencev proti tetanusu
V okviru profilaktične akcije proti okužbam s tetanusom, je tržaška pokrajinska uprava poskrbela za cepljenje proti tetanusu številnih svojih nameščencev, zlasti tistih, ki so po svojem delu najbolj izpostavljeni nevarnosti infekcije, to je cestarjev, delavcev, te
Padec v bolnišnici
Na oddelku centra za prevzgojo poliomielitionih bolnikov v bolnišnici nalezljivih bolezni v Vidmu, se je predvčerajšnjim okrog poldne ponesrečila 64-letna upokojenka Marija Milič por. Stabile s Proseka št. 68, ki je nerodno spodrsnila in padla. Pri teih si je Miličeva zlomila levo stegnenico. Ponesrečenim so z rešilnim avtom včeraj opoldne prepeljali v bolnišnico v Trst, kjer so jo, s prognozo okrevanja v dveh mesecih, sprejeli na ortopedski oddelek.
iiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiMmiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiliHirtiiiiiiiiiilMiillililMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiUi*
__ so nujno potrebna
med katerimi so: popravljalna de la občinskih stavb, namestitev in ureditev javne razsvetljave, nove vodovodne napeljave, ureditev občinskih cest, nakup zemljišča za popravilo neke ceste, namestitev novih cestnih znamenj, namestitev dvojezičnih napisov po vaseh itd. Poleg tega, kar smo še posebej omenili v poročilu o proslavi 20-letnice osvoboditve, je občinski svet sprejel sklep o nakazilu 1.500.000 lir za spomenik padlim, ki bo postavljen pred županstvom.
Letošnji zgoniški proračun predvideva tudi izdatek 120.000 lir za prireditev kmetijskih tečajev, 300 tisoč lir za prvo razstavo vin, ki bo 6. junija, 115.000 lir za počastitev padlih za svobodo, 180.000 lir za športna društva in 100.000 lir za kulturna društva. Samo iz omenjenih postavk je razvidno, da zgoniški izvoljeni upravitelji niso med volilno kampanjo samo obljubljali volivcem, bomo napravili to in o-no, bomo pomagali tej in oni ustanovi itd., ampak strogo in resno izvajajo svoj volilni program v občo korist vseh občanov.
Med obrazložitvijo proračuna je odbornik Hrovatin sporočil svetovalcem, da občinski odbor posveča še posebno pozornost največjemu turističnemu kraju v občini, Briščikom, ki so s svojo znamenito jamo zasloveli po vsem svetu. Na žalost pa, je dejal odbornik, so vaške ceste in poti v Briščikih v zelo obupnem stanju, kar gotovo ni v skladu s turistično tako pomembnim krajem. Poleg tega pa bi morali zgraditi na novo cesto od Briščikov do pokrajinske ceste Opčine-Prosek v smeri proti Proseku, ki je sedaj taka da lahko po njej vozijo samo še vojaški tanki. Odbornik je poudaril, da alpinistični klub predvideva, da bo letos obiskalo jamo v Briščikih najmanj okrog 25.000 turistov, da ne govorimo o tržaških nedeljskih izletnikih, ki radi zahajajo v to malo, ljubko kraško vasico.
Občinska uprava, je nadalje poudaril odbornik, ne more iz svojih sredstev urediti vaških cest in poti. kot bi bilo to dostojno za tako pomemben turistični kraj, kakor tudi ne more zgraditi nove ceste. Zato se je občina obranila na deželno upravo, ki ima v svojem programu tudi točko, v kateri je rečeno, da bo pomagala za razvoj turizma v deželi. Zgoniška občina jo zaprosila deželno upravo za prispevek okrog 8 milijonov lir za ureditev vaških cest in poti ter 17 milijonov lir za zgraditev nove ceste iz Briščikov do pokrajinske ceste Opčine-Prosek. Odbornik je izrazil prepričanje, da bo deželna uprava z razumevanjem proučila 7 dneh.	prošnjo zgoniške občinske uprave
........................................
HUDA NESREČA MED PROSEKOM IN KRIŽEM
Pridržana prognoza za vesp is ta ki se je silovito zaletel v zid
Prebil si je lobanjo, si zlomil nogo in ramo ter si povzročil še druge hude poškodbe
Na pokrajinski cesti med Prose. I nemudoma odpeljali v bolnišnico ^ r.r •-_______________Vsi;. 1 1/ine cn oa v nrpdsmrtnem boili
krajini in deželi.
Cankarjev večer pri Sv. Jakobu
Slovensko gledališče v Trstu
Predstave v Kulturnem domu
Danes, 13. maja ob 20. uri, v petek, 14. maja ob 16. uri
TRNULJČICA
mladinska igra v treh dejanjih (8 slik)
Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
ZNIŽANE CENE!
V soboto, 15, maja ob 20. uri in v nedeljo, 16. maja ob 17. uri v Ljudskem domu na Opčinah
TRNULJČICA
PEVSKI ZBOR JACOBUS GALLUS
priredi dne 15. maja ob 21vuri v Kulturnem domu, Ul. Petronio
JUBILEJNI KONCERT
OB DVAJSETLETNICI SVOJEGA OBSTOJA
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 od ponedeljka dalje ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
žakov, vrtnarjev in podobnih.
Cepljenje je bilo izvedeno s so delovanjem občinskega higienskega urada, ki je cepil nad 90 odst. pokrajinskega osebja, ki je zajeto v sedanjo fazo te profilaktične ak cije.
Žagal je naboj ki je eksplodiral
Včeraj popoldne so v bolnišnici nudili prvo pomoč 14-letnemu di-jaku , Dorisu Frausinu iz Zavclj št. 10, ki je imel rane po čelu, zgornji ustnici in levi podlakti. V bolnišnico ga je spremljala njegova 33-letna mati Lidia, ki je povedala, da je sin malo prej doma s pomočjo ročne žagice žagal naboju podoben predmet. Nenadoma je predmet eksplodiral in drobci so fanta ranili po obrazu. Mati je tudi povedala, da je sin naboj našel predvčerajšnjim popoldne na hribu Starih Milj, kamor je šel na šolski izlet. Fant bo okreval v
S skromno vendar dostojno prireditvijo je včeraj zvečer prosvetno društvo «lvan Cankar» počastilo spomin pisatelja, katerega ime nosi. Predsednik društva Mario Magajna je imel kratek uvodni govor, nakar so mladi člani društva prebrali nekaj Cankarjevih del: Vojka Lavrenčič, Ivan in Sergej Verč pesmi, Jasna Rauber in Nevica Lu-keš pa poglavje iz «Mo'jega življenja« in «Skodelico kaveu.
Razveseljivo je, da se občinstvo v doka] lepem številu spet udeležuje prireditev p. d. «1. Cankar«.
Tudi včeraj je bila dvorana kar zadovoljivo zasedena. Kar pa se tiče izvedbe same, pa bo mogoče le še potrebna bolj skrbna priprava. Nastopajoči bi morali imeti vsaj majhno vajo, da bi se n. pr. glasovno preskusili Hvalevredna je vnema kvarteta, ki vedno rad nastopi; vprašanje pa je, ali so prav za vsako prireditev primerne kakršnekoli pesmi. (Te pripombe je treba imeti za kar najbolj dobronamerneJ
Društvo, ki se pripravlja na izlet m Vrhniko z obiskom krajev, ki so povezani s Cankarjevim življenjem, je tudi z včerajšnjim večerom prispevalo k potrebni pripravi za ta izlet. Kot smo zvedeli, je prijav-Ijencev za izlet za dva avtobusa in precejšnje je število tistih, ki se bodo peljali z avtomobili. Tako lahko pričakujemo, da bo 23. maj za p. d. «I. Cankar» velik praznik.
Dovoljenje za sečnjo v Jugoslaviji
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike, ki nameravajo letos sekati v gozdovih, ki .jih imajo v Jugoslaviji, da morajo do 15. junija sestaviti prošnjo za dovoljenje sečnje.	—
Ker sta obveščeni, da je P”8.1" Nazionale 16.00 «11 oielo chiude un’oc. v prejšnjih letih do nepotrebnih chio>) Francls Blanche. zapletljajev, ker so bile nekatere Arcot,aieno 15.30 “Nude per amare» prošnje, ki so jih sestavili posamez- Lmi palmer, Hildegarde Knet. Pre-niki sami ali s pomočjo kake “'"gani- povedano mladini pod 18 letom, zacije. pomanjkljive, vabita Krneč- ExceiS|0r igoo »Agente 007 dalla Ruska zveza in Zveza malih posestni- sia c(m amore» Sean Connery. kov Vse'flvOIaStnike, da se zglasijo | Fen|ce 16 00 »Troppo caldo per giu-v njunih uradih, da jim pravilno	Kn0)) Technicolor. Silva Koscina,
sestavijo prošnje na posebnih ob-	prepovedano mladini pod 14. letom,
razcih.	Grattacielo 16.00 «Tabu N. 2» Techni-
S seboj morajo prinesti dvolast- coior. Prepovedano mladini pod 18. niško izkaznico in navesti parcelno letom, številko gozda, v katerem namera- Alabarda 16.30 «La regina del Rio vajo sekati, ter njegovo površino.	deue Amazzoni« Colorscope. Michel
Tajništvi KZ in ZMP uradujeta	Hinz. Prepovedano mladini pod 18.
vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrt- [etom
kih pa od 8. do 12. ure in od 15. puodrainmatico 16.30 «Scotland Yard do 18. ure.	contro doktor Mabuse« Peter Van
TAJNIŠTVI KZ IN ZMP | Eyck
Aurora 16.30 »Per un pugno... nel-l’occhio»
Cristallo i6.00 «E venne 11 giorno della vendetta« Gregory Pečk,
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v nedeljo, 16. maja ob 17. uri v Kulturnem domu
zaključno prireditev glasbene šole
Sodelujejo: združeni mladinski pevski zbor šole GM iz Trsta in z Opčin tor p. d. Prosek-Kontovel, mladinski zbor »Kraški slavček,; iz Devina-Nabre-žine, zbor »Harmonik« in instrumentalni kvintet.
Padec v menzi
V univerzitetni menzi v Ul. F.
Severo 116 se je včeraj popoldne Garibaldi 16.30 »Gli uccelli« Technl-ponesrečila 35-letna delavka San- coior. Suzanne Pleshette. Prepove-tina Grisonich por. Chelleni iz dano mladini pod 14 letom.
Ville Carsie 1175. Nerodno je spo- Capitol 16.30 »Sciarada alla francese« drsnila in padla, pri tem se je	Milene Demongeot, Charles Azria-
ranila po nosu in si verjetno zlo-	vour.
mila nosno kost. Z rešilnim av- Impero 16.00 »La spada nalla roccla« tom so jo prepeljali v bolnišnico, Vittorio Veneto 16.30 «Adultero lul kjer so ji nudili prvo pomoč. O- | adultera lei» Marilu Tolo, Gino
kom m Križem, v neposredni bližini km 13, se je včeraj popoldne okrog 15.15 pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 34-1 et ni delavec Giovanni Pozzar iz begunskega taborišča v Križu št.. 327. Pozzar se je na svoji «ve-spetti* peljal proti domu, ko pa je prispel do prej omenjenega kilometra, ie iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil kraj ceste in silovito tre; ščil v obcestni zid. Pri nesreči si je Pozzar prebil lobanjo, si zlomil desno stegnenico, si verjetno zlomil desno ramo ter se ranil po obrazu in desnem sencu.
Frvi je ponesrečencu priskočil na pomoč zdravnik dr. Camillo Segato iz Ul. Carducci, ki je tedaj privozil mimo, nekaj časa potem je na kraj nesreče prihitel tudi občinski zdravnik v Križu dr. Francesco Settimo, ki je tudi poskrbel, da je poklical rešilni avto RK. Pozzarja so bolničarji
Otvoritev razstave orožja iz prve vojne
V pomorskem muzeju v Ul. San Giorgio 3 je bila včeraj ob 17. u-ri odprta zanimiva rzstava vojaškega 'orožja in raznih vojaških trofej iz prve svetovne vojne. Razstavo je uredil ravnatelj muzeja prof. Pinto.
Okrog 90 odst. vsega razstavljenega gradiva izvira iz znamenite zbirke prof. Diega Henriqueza. Razstavljenih je okrog 500 kosov starega orožja in vojačkih trofej. Od teh je okrog 200 kosov strčl-
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Oče prijavil policiji lastnega sina ker ga sam ni mogel več obvladati
Začelo se je z zanemarjanjem šole, se nadaljevalo z malimi prekrški in zaključilo s tatvinami v lastni hiši
Pridni otroci so blagoslov za družino, toda kadar se kdo izpridi postane pravcato prekletstvo in vir neskončnih trenj in žalosti za starše.
Nekaj podobnega se je pripetilo Dinu P., katerega je doletela nesreča, da ima sina, ki se noče spa. metovati. Mladenič, ki mu je ime Giovanni, je že pri petnajstih letih pokazal, da se noče resno posvetiti učenju. Ker je mladi nepridiprav zagrešil razne prekrške in se ni hotel učiti, so ga izključili iz neke šole v Rojanu. Starši so ga poslali v neki zavod v Padovo, toda tudi ta pobuda ni žela nobenega uspeha. Potem so ga poslali v Čedad, toda tudi tam so bili šolski rezultati popolnoma ne. gativni. Toda ne samo to: Giovanni se je lahkomiselno zadolžil pri nekaterih osebah.
Potem se je vrnil v Trst, ker je oče uvidel, da se mladenič noče spametovati. Sprejel ga je kot
delavca v svoje podjetje, toda delo ni nič kaj dišalo mlademu Gio-vanniju, ki je raje izkoriščal svoj položaj sina lastnika podjetja ter neprenehoma nadlegoval svoje delovne tovariše, naj mu posodijo večje ali manjše zneske denarja.
Giovanni pa se ni zadovoljil samo s tem. Iz domače hiše je od-našal zlatnino, oblačila in druge predmete, ki so stalno romali v javno zastavljalnico. Višek predrznosti in nesramnosti pa je dosegel, ko je z doma odnesel zračno pi štolo (last očeta, ki je orožje zakonito prijavil pristojnim oblastem) in dva suknjiča iz antilopi-ne kože. Oče je zasledoval sina ter ga našel v nekem mestnem kopališču. Mladenič pa je zahteval od njega 17.000 lir, ker je prav ta vsota po njegovem mne-nju predstavljala stvarno vrednost predmetov. Tedaj pa se je tudi o-če naveličal sinovega početja. Odšel je na policijski komisariat ter
prijavil zadevo.
Sin je medtem že zastavil pištolo pri nekem prijatelju, ki mu je dal 20.000 lir, suknjiča pa je zastavil v javni zastavljalnici za 5000 lir. Potem ko je bil dolg po ravnan, so oblačili izročili neki mladeničevi prijateljici.
Očetova obtožba je spravila v tek preiskovalni postopek. Agenti so prijavili sodniku Giovannija in prijatelja, ki je dal 20.000 lir za pištolo. Obravnava pred sodnikom pa se je razblinila v nič, ker je predstavnik zakona menil, da v bistvu ni šlo za kazenski postopek. Oprostil je oba mladeniča, ker dejanje po njegovem mnenju ni bilo kaznivo.
Istega mnenja pa ni bil javni tožilec, ki se je pritožil na kazensko sodišče. Sodniki so spoznali o-ba za kriva ter obsodili Giovannija na 5 dni pripora in njegovega prijatelja na 5000 lir denarne ka-znu
kjer so ga v predsmrtnem boju nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Na cesti so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
Z vespo sta padla ker je počila guma
15-letni barist Livio Barbo iz U-lice Grandi 10 se je včeraj popoldne P° Ul. Flavia vozil na zadnjem sedežu vespe, ki jo je proti Zavijam vozil njegov prijatelj. Ko sta privozila v bližino kina »Lu-miere*, je nenadoma počila prednja pnevmatika in oba sta se pre vrnila z motorja. Pri padcu je Barba dregnil 54-letni Francesco Gobet iz Milj, Ul. D’Annunzio 67, ki je z avtom TS 38119 vozil proti središču. Gobet je Barbu priskočil na pomoč in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-lkrevan.ja od 10 do 40 dni zaradi rane na levem kolenu z verjetnim zlomom. Barbov prijatelj je ostal nepoškodovan.
Izginil je
z neplačanim avtom
Agenti s komisariata na Trgu Dalmazla so te dni zaključili za pleteno preiskavo v zvezi z nekate rimi neplačanimi menicami. Goljufa, 32-letnega Rocca Gentileja, ki ga niso mogli izslediti, so v odsotnosti prijavili sodišču.
Zadeva se je pričela 19. februar ja, ko je Gentile kupil rabljen av to, ki ga nikoli m plačal. Prijavo je Izpolnil 40-letni Adriano Fiegl lz Ul. della Tesa 50, ki je v svojstvu prokuratorja Gioacchina Boscola, prodal Gentileju rabljen fiat 1100 za 330.000 lir. Gentile je tedaj dal na račun 50.000 lir in podpiral 7 menic za 20.000 lir ter se domenil, da bo ostali znesek poravnal po obojestranskem sporazumu. Teda težave so se začele mesec dni kas neje, ko Gentile ni plačal prvo menice. Flegl je imel njegov naslov in ga poiskal v Ul. delVEremo 175. Veliko na je bilo njegovo presene-
čenje, ko so mu stanovalci povedali da na tistem naslovu ni nikoli pre bival moški, ki bi se pisal Gentile. Flegl je torej izpolnil prijavo in Jo oddal na policiji. Po dolgi preiskavi je končno prišlo na dan, da Mentile nekaj eni pred nakupom avtomoiiia prodal vse poništvo, ga je imel doma, vzel avto in se družino odpeljal neznano kam.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
krevala
io
v 7 dneh.
Gledališča
Bramieri. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16,00 «A 027 da Las Vegas in mutande« Femandel.
Astra 16.30 «11 mio corpo tl appar-tiene»
Astoria 16.30 «Un marziano sulla ter-
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja prostih vstopnic za o- ,	,	.	,
“^iA°nae^.0T^nS^ I Abbazia 16.00 «L'esperimento del dot-
tor Zagros« V. Priče. Prepovedano , ,	. ,	.	.	.	,	_ i mladini pod 18. letom.
tlTlg	°n'°	16.00 «1 coneuistatori della lo-
ba, sodeloval pa bo pianist Machael
na« George VVallace.
riari-^eA^soT £cc“pokol SkedenJ 16 00 “La ^ta dei sognl,
nedolžnih) — novo za Trst; Liszt — Drugi koncert za klavir in orkester; Ravel — Španska rapsodija; Prokofjev — Klasična simfonija.
TEATRO STABILE Danes ob 21. uri za red C in E v Avditoriju zadnja abonmajska predstava v sezoni 1964-65. »La Compagnia Ita-liana di Prosa« uprizori igro Vitto-ria Alfierija «Agamemnon» z Renzom Giovampietrom v glavni vlogi. Cene: parter 1500 lir, balkon 300 lir. Znl. Žane cene za študente in šolnike.
Razstave
V foyerju Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 Je odprta razstava risb dolinske ln svetoivanske srednje šole.
* * *
Od IS. do 19. maja bo v občinski umetnostni galeriji razstavljal Bruno Riva 26 svojih del. Otvoritev bo v soboto ob 18. uri.
Dean Martin
SPDT priredi 16. maja spomladanski Izlet na	Nanos.	Vpisovanje	v
Ul. Geppa 9.
« • *
Prosvetno društvo v Skednju or
ganizira v nedeljo 30. maja t.l. Izlet v Škofjo Loko in Ljubljano. Vpisovanje vsak dan. razen v sobotah in nedeljah, od	20.30	do 22. ure	na
sedežu društva, Ul.	di	Servola 124-1.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12 maja se je v Trstu rodilo 9 otrok, 'umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Antonio Pec. chiari, 64-letni Giovanni Štromajer, 85-letna Regina Gulim vd. Peres, 85-letna Giovanna Rencel vd. Ganz, 66-letni Rodolfo Kanobelj, 84-letna Antonia Bertoch vd. Gottardo, 81-letni Vincenzo Bronzin, 89-letna Bortolina Predonzan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <10. 5. — 16. 5.)
AlFAlabarda, Istrska ul. 7: Cen. tauro, Ul. Buonarroti U; de Leiten-burg. Trg S. Giovanni 5; Mlzzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carniel, Ti*g Garibaldi 4: Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 26; Vlelmettl, Borzni trg 12; Mianl, Drevored Miramare 117.
Služba od 13. do 1C ure AlTAlabarda, Istrska ul'. 7: Cen. tauro, Ul, Buonarroti 11; de Leiten-burg. Trg S. Giovanni 5; Mlzzan. Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Borzni trg 12; Miani, Dre. vored Miramare 117,
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK • Trst
bo priredil v nedeljo, 6. Junija, izlet v
VELENJE
Mali oglasi
VESPE LAMBHETE, vse potrebščine In nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A H - Trst, via del Bosco N. 6 — Tel. 41-946
PRI eAUTO STILE«, Trst, Via U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko izbiro oblog, preprog, naslanjačev, sveč, električnih baterij, odbijačev, izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani.
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike lz plastike «BALATUM» ln «MERA-KLON.i. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» ln ploščice «RIKETT» ln «ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 . Tel. 95-919
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Povsod se pripravljajo na slovesno praznovanje praznika koprske občine
Glavna proslava ho v Zabavljali pri Marezigah . Priprave za proslavo 20-letnice ustanovitve prekomorskih brigad
Koper je že ves v znamenju proslav ob občinskem prazniku, ki bo imel letos še posebno slovesno o-beležje ob 20-letnici osvoboditve. Kakor je znano, slavijo prebivalci koprske občine svoj občinski praznik v spomin na junaški upor v Marezigah proti fašističnim zatiralcem. Prireditve se bodo začele že v petek zvečer, ko bo v koprskem gledališču slavnostna akademija z nastopom komornega zbora RTV Ljubljana. V soboto zjutraj bo slavnostrta seja občinske skupščine, popoldne pa bo sprejem za okrog 400 bivših borcev prekomorskih brigad. (V okviru številnih kulturnih in 'športnih prireditev naj omenimo med drugim tudi prihod udeležencev Titove štafete v Koper (v petek popoldne) ter festival mladinskih pevskih zborov koprske občine, ki bo na sporedu 23. maja.
Več prireditev bo tudi v okolici
Kopra. Glavna bo v Zabavljah pri Marezigah v nedeljo. Tu se bodo srečali bivši borci prve čete V. bataljona VDV. Za to priložnost pripravljajo partizanski napad na vas, taborne ognje, kulturni program itd. Prebivalstvo Zabavelj in okoliških vasi je lepo uredilo cesto od križišča Trušik do Grači-šča, tdko da bodo lahko vozili na prireditev tudi avtobusi.
V samem Kopru se je začel teden olepševanja mesta, pri katerem sodeluje vse prebivalstvo, da bi tako dali tudi zunanji poudarek občinskemu prazniku. Turistično društvo je razpisalo nagrade za najbolj urejene hiše in javne prostore.
* ♦ +
Nadaljujejo se priprave za slovesno proslavo 20-letnice ustanovitve prekomorskih brigad in 20 letnice zaključnih bojev za osvoboditev Slovenskega Primorja in
«UNIVERSALTECNICA»
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUTERAV-TOMAT1CN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPOD1NJSK1 PREDMETI CANDY - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
DNlViIRSiLTECN ICA Trteste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
FIAT
FILIALA V TRSTU
RAZSTAVA
PRODAJA
RABLJENIH
AVTOMOBILOV
.	|,l^‘WIM(i Dl >i Uliti	i
Ul. Čampo Marzio 12 - Tel. 31985
gotovost dobrega nakupa po pravični ceni
razstava vedno odprta
obiščite jo!
široka izbira za vsako zahtevo uporabe • olajšave pri plačevanju • v prodaji tudi avtomobili z jamstvom
ekonomičnost - zaupanje
MINO llll*> PKOSEK
predvaja danes, 13. t. m. ob 19.30 uri vohunski film:
U-153 AGGUATO SUL FONDO
(L . 153 ZASEDA NA DNU)
Igrajo:	EDWARD JUDD in I. J. ROBERTSON JUSTICE
Timmuk-,
nmcm
predvaja danes, 13. t. m. ob 18. uri dramatičen film:
Io sono un campione
(SEM PRVAK)
po romanu «IL CAMPIONE« Davida Storeya Igralo: M. BRANDO, NEWMAN, BURTON, RICHARD HARRIS In RACHEL ROBERTS	________
Trsta, pri katerih so imele pomemben delež prav prekomorske brigade. V Ljubljani pripravljajo zdaj zbornik, ki bo prikazal ves razvoj nastanka in bojev prekomorskih brigad, zlasti izčrpno pa tudi obdobje tik pred padcem fašizma.
V	posameznih krajih, kjer so se borile prekomorske brigade, so že začeli odkrivati spominske plošče. V nedeljo je bilo več takih slovesnosti v Ilirski Bistrici in v o-kolici. V Trnovem pri Ilirski Bi. strici so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je 7. maja 1945 podpisal kapitulacijo nemški 97. armadni korpus. Na slovesnosti je govoril generalni podpolkovnik Karel Levičnik, ki je sam prisostvoval podpisu vdaje nemških o-kupatorjev. Spominsko ploščo so odkrili tudi v Ilirski Bistrici in sicer v spomin na tri prekomorske brigade, ki so sodelovale v zaključnih bojih za osvoboditev tega področja, prav tako pa so odkrili spominsko ploščo v Knežaku v počastitev hrabrega partizan, skega borca Matije Grzina. Odkrivanje spominskih plošč se bo nadaljevalo vse leto, veličastni spomenik v Ilirski Bistrici pa bodo odkrili predvidoma 29. nqvem-bra. Po Primorskem bodo imenovali tudi številne ulice in trge po prekomorskih brigadah, prav tako pa tudi šole, športne parke itd. po zaslužnih borcih prekomorskih brigad. Do srede maja bodo tudi dokončali dokumentarni film o prekomorskih brigadah, ki ga bodo predvajali po vseh kino dvoranah v Sloveniji. Osrednja prosla-va z velikim partizanskim slavjem bo, kakor smo že poročali, 4. julija v Ilirski Bistrici.
...
V	Portorožu že imajo okvirni program letošnjih kulturnih, športnih in drugih prireditev v okviru glavne turistične sezone. Vseh prireditev bo okrog 70. Od novosti naj omenimo nastop lipicanske jahalne šole, potem tekmovanje tovarn bengaličnih ognjev iz Italije, Japonske, Belgije, Francije, Španije in Sovjetske zveze, potem nastop številnih domačih in tujih ansamblov, velik rokometni turnir in drugo. Na sporedu bodo tudi vse tradicionalne prireditve, kot avtomoto dirke, svetovno padalsko prvenstvo in tradicionalni folklorni festival, • katerega začetek in konec bo v piranski občini. V še večjem obsegu bodo organizirali tudi tradicionalno Portoroško noč z izvolitvijo vile Portoroža.
...
Na Belem križu pri Portorožu že nekaj tednov postavljajo novo anteno, ki bo omogočila znatno izboljšanje poslušania radijskih programov Radi$ Koper in Ljubljana. Visoka bt> 167 metrov in bo med najvišjimi antenami v Jugo-slaviji. Pričakujejo, da bo otvoritev novega objekta 25. maja, to je na obletnfčb lištanovitve Radia Koper.
Pijan šofer povzročil verižno trčenje avtov
44-letni šofer Spiridione Coloni z Rocolske ceste 28, njegova 42-letna žena Maria, 8-letni sin in 55-letni prijatelj Giovanni Brandolin s Furlanske ceste 99, so se pred-včerajšnjim popoldne odpeljali na kratek izlet. Obiskali so tudi nekaj gostiln in okrog 22. ure stopili v fiat 600 TS 30772, da bi se odpeljali proti domu. Coloni je sedel za volan in pognal avto navzdol po trbišiki cesti. Potem je zavil na Rocolsko cesto, toda domov ni privozil. Ko je privozil na vogal Ul. Revoltella, je začel voziti po levi strani in to je bilo zanj usodno. Po nekaj sto metrih, je silovito trčil v prednji del avta .lancia fulvia« TS 74350, ki ga je v bližini doma parkiral 28-let-m Nereo Comar iz Uh Revoltella 110-1. Zaradi močnega sunka je Comarjev avto porinilo nekaj me-™*z?j’ kjer se je zaletel v fiat jOO TS 67560, ki je bil tam parkiran.
Pri zaporednih trčenjih so se avtomobili močno poškodovali, potniki v fiatu 600 pa so imeli srečo. Colonijevi se niso poškodovali samo Brandolin se je laže ranil po desni ličnici in nosu.
Na kraj nesreče so prihiteli a-gentii prometne policije ter po o-pravljenih formalnostih pospremili Brandohna in Colonija v bolnišnico. Prvemu so nudili prvo pomoč in bo okreval v enem tednu, nudili so jo tudi Coloniju, ker Je bil pijan. Agenti so ga nato pospremili na kvesturo, kjer so ga zaslišali. Aretirali so ga in ga nato peljali v zapor. Prijavili so ga sodisču zaradi vožnje avtomobila v pijanem stanju.
Tatovi v tobakarni
S pomočjo ponarejenih ključev so neznani tatovi predvčerajšnjim ponoči vdrli v tobakarno v Ulici Rossetti 37, katere lastnik je 54-letni Annunziato Časa iz Ul. Rossetti 28. Tatovi so v notranjosti pobrali 732 zavojčkov cigaret italijanske im tuje izdelave, tri pipe vžigalnik, 6 kemičnih svinčnikov’ več prstanov za otroke i,n 3000 lir v kovancih, ki so jih našli v nezaklenjenem predalu.
Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedel lastnik, ko je ob 7. uri prišel odpirat tobakarno Zglasil se je na komisariatu Sta-re mitnice in tatvino prijavil. Povedal je, da so mu tatovi odnesli blaga v vrednosti 180.000 lir. A-genti so uvedli preiskavo in poklicali na pomoč svoje kolege znanstvenega oddelka. Toda tato vi so bili zelo prebrisani, V tobakarni niso pustili niti enega prstnega odtisa. Preiskava se nadalju. je.
MlllltllMIlllllHIIIIIHIHitllllllllllllHiiiiiimiiiiiniiiii
Nesrečen skok dijakinje na Rojcah
Med telovadno uro se je včeraj dopoldne poškodovala 16-letna Aleš. sandra Militello iz Ul. Ristori 16. Pri skoku v daljino na Rojcah Je tako nesrečno pristala, da se Je z žeblji na podplatu ranila v desno koleno. V bolnišnici so ji rano razkužili in poslali domov na zdravljenje za 5 dni.
I ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA
Predložen zakonski ukrep o plačilu državnega prispevka za plačilo vode z Mrzleka
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici je župan dr. Gallarotti sporočil odbornikom, da je bil v parlamentu vložen zakonski osnutek, da se podaljša Izplačevanje državnega prispevka za oskrbovanje Gorice z vodo z Mrzleka.
Odborniki so nadalje sklenili sodelovati na večjem številu manifestacij. Prihodnjo soboto bo na županstvu sestanek županov naše pokrajine, na katerem bodo ustanovili posvetovalno komisijo za gorsko gospodarstvo, ki jo je predlagal deželni svet. Občinski zastopnik bo prisostvoval otvoritvi sejma Al-pe-Adria v Ljubljani. V Gorici bo 15. in 16. maja shod pravnih komisij avtomobilskih klubov Treh BenečiJ. Odborniki • so nadalje dokončno sestavili delegacijo, ki bo odšla v Venlo; v njej bodo tudi trije časnikarji iz Gorice.
Kar zadeva javna dela so sprejeli nekatere predloge odbornika Lupierija, Med drugim so odobrili sporazum z nekaterimi profesioni-stl, ki so sestavili načrte za kanalizacijo v mestnih ulicah. S svojih področij sta poročala tudi odbornika Agati ln De Simone. Slednji je predlagal nakup tovornika. Odbornik' Scarano je poročal o socialnem skrbstvu. Odobrili so dodatni seznam občinskih revežev, Izplačan bodo 50.000 lir krvni banki ter večja sredstva v korist potrebnih,-•	. v. i—i---------	L
Poletni urnik javnih lokalov
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da stopi jutri 15. t. m. v veljavo poletni urnik javnih lokalov in bo veljal do 31. okto. bra. Urnik je naslednji:
Odpiranje: Vsi lokali v Gorici in na podeželju se odprejo ob 6. uri.
Zapiranje: 1. Restavracije, gostilne, kavarne, bari in prodajalne brezalkoholnih pijač >se zapirajci.ob
1.	uri po polnoči v Gorici, Tržiču in Gradežu. V goriških predmestjih in po drugih občinah pa ob 24. uri.
2.	Navadne gostilne ln gostilne s kuhinjo se povsod zapirajo ob 24. url.
3.	Osmice se povsod zapirajo ob 21. uri.
Razni krožki (ENAL, CRAL,
ACLI itd.) se zapirajo v Gorici, Tržiču in Gradežu ob 1. uri. V goriških predmestjih in podeželskih občinah pa ob 24. uri.
Dograditev vodovoda v Števerjanu
V nedeljo dopoldne bo v števerjanu uradna otvoritev doslej zgrajenega občinskega vodovodnega o-mrežja. Ob tej priliki bodo spusttll vodo skozi vodomet, ki ga bodo zgradili na Trgu Svobode pred spomenikom padlih. Na tem kraju bo
tudi uradna svečanost s sodelovanjem najvišjih predstavnikov oblasti naše pokrajine.
Za briški vodovod bodo potrošili skupno 60 milijonov lir. Tolikšen bo strošek za to pomembno Javno delo v celoti opravljeno. V tem mesecu bodo na dražbi oddali še zadnja dela, s katerimi bodo speljali vodovod še k nekaterim oddaljenejšim hišam ter okrepili črpalke; za vse to delo bodo potrošili 13,8 milijona lir. V zadnjem času je gradbeno podjetje napeljalo vodovod na Jazbine, Valerišče, v Uklan-ce ter k nekaterim hišam v Sčed-nu in Grojni.
VESTI IZ PODGORE
Delno povračilo davkov oškodovancem po toči
Končno so uredili preglednost ovinka na glavni cesti
Okrajni urad za davke v Gorici je dobil pooblastilo, da lahko odpiše kmetijske davke tistim kmetom iz Ločnika in Podgore, ki so utrpeli škodo po toči ob znanem neurju dne 22. avgusta 1961. Prizadeti kmetovalci iz teh dveh krajev naj torej gredo na omenjeni urad, kjer jim bodo povrnili davek in doklado za obdobje od 8. maja do 15. septembra letos, se pravi za dobre štiri mesece.
Po dolgem čakanju so torej tudi kmetje iz teh dveh goriških predmestij dočakali, da so prišli na vrsto, če že ne za povračilo utrpele škode, pa vsaj za omiljenje davkov. To res ni veliko, ali vsekakor bolje kot pa nič.
Ker smo že v Podgori, naj omenimo, da so končno le umaknili
iiiiiiiiiniiiiiiiimnmiiiMMiiiiiiiiiitiiimiiimiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiHMtHiMiMiiiHiiiiii
IZ VESTNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE
Zaostritev gospodarske krize na Goriškem v lanskem letu
Od treh glavnih gospodarskih področij se je kmetijstvo se najbolje držalo - V tekstilni industriji še ne ho prišlo do izboljšanja
Te dni je trgovinska zbornica v Gorici izdala marčno številko svojega vestnika, ki prinaša na prvem mestu obširno obravnavo o ekonomskem položaju v naši pokrajini v lanskem letu ter navaja ta položaj po posameznih gospodarskih področjih. Ta proučitev je še toliko bolj zanimiva, ker so se prav v letu 1964 tudi na Goriškem začele občutiti kvarne posledice gospodarske krize in to še na posebno hud način.
Med raznimi gospodarskimi področji je bilo kmetijstvo edino, ki je vkljub svojim številnim nerešenim problemom, krizo še kar dobro prestalo. Ugodne vremenske razmere so omogočile dobro povprečje pridelkov za vse najvažnejše kulture ln tudi cene so bile, razen nekaj redkih izjem, boljše kot jv. prejšnjih letih. To je omogočilo, da so posamezna podjetja lahko bolje zaključila svoje letne obračune kot v prejšnjih letih.
Kaj takega pa ni mogoče reči o
• .>1r* I. •	. ,	■	.	. I	flfrftlhi
industriji, kjer je kriza zavzela zaskrbljujoč obseg. Veliko zmanjšanje naročil je imelo za posledico znižanje delovnega časa, začasne in dokončne odpuste v skoro vseh podjetjih. Najhuje so bili prizadeti gradbeni sektor, elektromehanika in tekstilna industrija, glede katere obstaja bojazen, da se bo njena kriza nadaljevala tudi potem, ko bo splošna industrijska kriza pojenjala.
Skrčenje delovnega urnika ln s tem zmanjšanje mezdnih prejemkov je imelo svoje negativne posledice tudi v trgovini, ki je občutila zastoj v prodaji. Celo sistem prodaje na obroke, ki je bil vedno precej razširjen, ni pripravil potrošnikov do kakih večjih nakupov in sicer prav zaradi gospodarske negotovosti za bližnjo prihod-njost.
Po obravnavi treh glavnih gospo darksih področij (kmetijstva, industrije in trgovine) ima poročilo posebna poglavja o trgovini z ino-
.....................................................................................illllilillllilllilliiiiiiniMiliiiiliiiiiiliiliiliiiiliinilll
RAZVESELJIVA VEST ZA UUBITEUE ZGORNJEGA POSOČJA
Na razsežno in visoko kaninsko področje bodo speljali dvokrako nihalno žičnico
. >	i \	,	«1V i
Izdelani so dokumentacija in predračuni, po katerih je za celoten sistem žičnic potrebna milijarda dinarjev - izvedenca OZN sta predlagala mednarodno finansiranje - Štirje soinvestitorji iz Goriške bodo prispevali 30 odstotkov
Kaninska žičnica bo stekla pozimi 1968. leta. Takšna zagotovila so nam dali turistični delavci zgornjega Posočja kakor tudi predstavniki občine Tolmin na nedavni- tiskovni konferenci, ki Jo je za krajevni tisk priredilo Goriško turistično društvo. Smučarska sezona Je že mimo, pa se nam zdi umestno spregovoriti o tem objektu, ker je njegova realizacija prešla Iz faze načrtovanja v fazo soudeležbe finančnih partnerjev za njegovo izgradnjo.
Kaninsko pogorje Je od nekdaj zanimivo za alpsko smučanje. Na njem zapade sneg že v novembru ter traja do konca maja, ob ugodnejših prilikah, kakršne so na primer letos, pa še tja v mesec junij. Ko so se domači ljudje ob pomoči strokovnjakov 1z Ljubljane odločili, da se izdelajo načrti za gorske prevozne naprave, so poklicali še dva strokovnjaka, Američana in Angleža, člana strokovne komisije OZN, kt sta ugotovila, da je Kaninsko pogorje zelo posrečen kraj za zimsko in .spomladansko smuko ter za turizem sploh; zaradi tega sta se ogrela za mednarodno financiranje objektov. Kaninsko področje Je s svojimi ugodnimi snežnim! razmerami v pozni spomladi edini kraj v Alpah, kjer se more športnik Zjutraj smučati, popoldne pa kopati v Jadranu; med Bovcem in naj-bližjimi plažami ob Jadranu je namreč komaj 100 kilometrov poti.
Za izgradnjo kaninskega sistema žičnic so narejeni vsi načrti, proučili so tudi obsežno zaledje, ki bi se usmerilo na kaninska smučišča, kakor tudi število dosedanjih obiskov inozemcev v zgornjem Posočju. Izdelani sta bili dve varianti: 7. uvoženim materialom bi stal celoten sistem žičnic eno milijardo, z domačim materialom pa 1,6 milijarde dinarjev; odločili so se za prvo. Pri njeni uresničitvi pa bosta sodelovali prevozni podjetji v Tolminu ln Novi Gorici ter občinski skupščini Tolmin ln Nova Gorica. Soudeležba partnerjev bo znašala skupno 30 odstotkov vseh sredstev.
Sedaj pa neicaj tehničnih podatkov Iz dveh zajetnih knjig dokumentacije. Spodnja postaja nihalne (gondolske) žičnice bo pr! spodnjih hišah v Bovcu, tik ob g'avni cesti, v nadmorski višini 430 metrov. Od spodnje postaje, ki jo bodo Imenovali Dvor, bo stekel prvi krak nihalne žičnice do Krnice.
Od tu dalje pa drug krak, ki bo v tem delu menjal smer. Zadnja postaja bo pri 2222 metrov visoki zgornji postaji Osojnid. Višinska razlika med spodnjo ln zgornjo postajo bo okoli 1800 metrov, oba kraka nihalne žičnice pa dolga 5800 metrov. Kabina bo Imela kapaciteto 25 odnosno 225 potnikov na uro. Na najvišjem delu bo v vertikali 160 metrov nad zemlja. Na Osojnlci bodo postavili štiri sedežnice, ki bodo speljane na vse strani okoli 9 km dolgega smučišča. S tem bodo omogočili smuko v Krnico, kjer Je okoli 5 km dolga proga, na kateri se prireja kaninski smuk.
V dokumentaciji je nadalje zanimivo poglavje, v katerem se analizira področje, ki bo gravitiralo na kaninsko področje. Izračunali so, da pridejo v poštev vse tri sosednje italijanske pokrajine, se pravi vsa naša dežela, ki šteje 1,4 milijona prebivalcev.
že sedaj, ko še ni popolne sprostitve v prehajanju meje je bilo lansko leto v Posočju 111.000 turistov, od katerih jih je 80 odstotkov inozemcev. S propustnlcami pa so na Goriškem zabeležili 1,2 milijona prehodov. Vse te številke pa so relativnega pomena, ker se spričo naraščanja turističnega zanimanja za Jugoslavijo presegajo vsako leto. sproti.
Izgradnja kaninske žičnice ne bo samo prinesla novih gostov Alp hotelu v Bovcu, ki je stal 300 milijo-. nov in ni zadostno izkoriščen, ampak bo narekovala izgradnjo novih | objektov ob postajah žičnice, parkirnega prostora itd. za katere so že izdelani načrti.
če se bodo pravočasno našli soinvestitorji, tedaj bodo z deli začeli prihodnjo »pomlad.
maja in ker je bilo takrat le malo odziva, je bil v tej zadevi na razpolago tudi naslednjo nedeljo 9. t. m. Na splošno pa se je v Stan-drežu letos prijavilo mnogo manj dvolastnikov za sečnjo v svojih gozdovih na drugi strani kot pa v prejšnjih letih. Vzrokov navajajo več in med drugim si nočejo kmetje delati nepotrebnih poti in stroškov, če nimajo nujne potrebe, poleg tega pa je na nekaterih področjih sprava lesa precej težavna zaradi slabih dohodnih poti.
Najdeni predmeti
Na poveljstvu mestnih stražnikov v Mazzinijev*, ulici hranijo naslednje najdene predmete; šest ženskih koles, sedem moških koles, eno otroško kolo. tri pare naočnikov, dve ženski naglavni ruti, umetne zobe, potrdilo o ciklomotorju, šest denarnih zneskov, dva svežnja ključev, avtomobilsko orodje, otroško volneno majico, otroško volneno majico, otroški prstan lz dragocene kovine, plastično mapo z zapiski, razno blago, ki se Je našlo v Ribijevih avtobusih ln ogrlico. Kdor lahko dokaže lastništvo, naj se zglasi na poveljstvu.
zemstvom, kreditiranju, stečajih, položaju dela, prevozništvu in prometu, turizmu, javnih delih, in o drugih problemih, ki predstavljajo osnovo za razvoj gospodarstva. Vestnik navaja tudi vladne zakonske ukrepe v korist proizvodne aktivnosti na Goriškem.
Vestnik obravnava nadalje v posebnem članku položaj goriškega gospodarstva v mesecu marcu, v katerem ni prišlo do kakih večjih sprememb v splošnem položaju.
21. in 22. maja stavka bolniškega osebja
Sindikat bolniških delavcev FISO-CISL je proglasil novo stavko bolniškega osebja za 21. ln 22. maj. Stavka je vsedržavnega značaja. V stavki bo sodelovalo bolniško osebje civilnih bolnišnic v Gorici, Tržiču, Gradežu in Krminu.
Upokojeni spolovinarji in koloni bodo deležni pomoči INAM
Italijanska federacija spolovinarjev in kolonov, včlanjenih v CISL, sporoča, da imajo na podlagi nedavne razsodbe kasacljskega sodišča koloni In spolovinarji, ki prejemajo pokojnine zavoda za socialno zavarovanje (INPS), pravico do zdravstvene pomoči INAM; to pravico Jim daje zakon od 4. avgusta 1955. leta, ki govori o razširitvi zdravniške pomoči starostnim ln invalidskim upokojencem. Pokrajinska vodstva INAM so že obveščena, da vpišejo prizadete ter im da neposredno pomoč.
Nezgoda pri kmečkem delu
Včeraj popoldne ob 17. un Je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 46-letni Luigi Bombar-dier iz Ločnika Ul. Giulio Česa e 40. Zdravniki so mu ugotovili la se je ranil na kazalcu in sre-iricu leve roke. Okreval bo v osmih dneh. Ponesrečenec je pove dni, da se Je poškodoval na delu na posestvu grofa Attimisa v Loč-nlku kjer je zaposlen.
Zlom noge zaradi padca z vespe
V nedeljo dopoldne je padel ve»pe na trgu pred glavnim pokopališčem ob mirenski cesti 51-letni Stanislao Barcolini. Včeraj so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorico, kjer so ga ob 9. uri sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 30 dneh. Zena, ki je moža spremljala, Je dežurnemu zdravniku povedala, da se je možu zdrsnilo na pesku. Pri pregledu so mu ugotovili zlom levega gležnja
obcestni zid na ovinku pred poslopjem otroškega vrtca. O tem zidu se je že večkrat govorilo in pisalo, saj je oviral pregled ceste prav na kraju, kjer je ta najbolj potreben. Zato smo tudi mi že več. krat poudarili potrebo, da se ta nedostatek popravi. Končno so prejšnji teden le prišli mestni delavci, podrli stari zid in postavili novega, ki je precej bolj odmaknjen od prejšnjega. Uredili so tudi razširjeni pločnik in tako je ta prometna ovira končno le odstranjena, za kar je bil že skrajni čas, saj promet po Ul. IV. novembra vedno bolj narašča in mora zato tudi cestišče odgovarjati prometnim potrebam
Pločnike vzdolž Ul. IV. novembra so dokončno asfaltirali in deloma tudi v Ul. Cuneo, da ne rastejo več ob cesti trava in koprive. Pač pa so še vedno neurejeni nekateri drugi predeli, kot so ulice Attimis ln Monte Calvario.. Tu vsako toliko posujejo nekoliko še predebelega gramoza, ki ostane tam do prihodnjega slabega vremena, ko ga voda ali vozila odvržejo na rob. Pri občinski upravi pravijo, da so za Ul. Attimis pripravili na-črt za njeno razširitev in asfaltiranje. Vendar se zdi, da to delo še ne bo kmalu začeto in še manj pa zaključeno.
Danes bo v Pevmi razgovor o vinski kleti
V okViru propagandnih zborovanj, ki jih je organizirala ta mesec trgovinska zbornica ob sodelovanju pokrajinskega kmetijskega nadzomištva po raznih krajih goriških Brd, bo danes zvečer ob 19.30 v prostorih osnovne šole v Pevmi še zadnje tako posvetovanje, ki je namenjeno vinogradnikom iz Pevme, z Oslavja in St. Mavra. Kmetijski strokovnjaki bodo poročali o dosedanjem pripravljalnem delu za gradnjo velike zadružne kleti za briške vinogradnike ln s tehničnimi podatki prikazali, kako sc taka klet izplača za vse vinogradnike.
Ob tej priliki bodo sprejemali tudi prijave za vpis v tako zadrugo, ki mora zajeti vsaj 15.000 stotov grozdnega pridelka, če hočemo, da se bo klet izplačala in bc v resnici rentabilna.
Umrl je klepar ki je padel s strehe
Včeraj opoldne je v civilni, bolnišnici umrl klepar 58-letni Vitto-rio Zuzzi iz Sentlovrenca pri Mošl. 30 aprila so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico v Gorico, kjer so ga pridržali na zdravljenju zaradi zloma lobanje, ključnice in reber. V skoraj dveh tednih bivanja v bolnišnici pa se mu zdravje ni popravilo ter je včeraj umrl zaradi hudih telesnih poškodb.
Zuzzi je padel na glavo s senika v Versi, kjer je popravljal streho.
VERDI. 16.30: »Agente 007 — mis-sione Goldfinger«, J. Connery In H. Blackmann. Ameriški film v barvah.
CORSO. 16.30:	«Agente Coplan...
missione spionaggio«, Vima Lisi in Dominique Paturel. Cmobell francosko-italijanski film.
MODERNISSIMO. 16.30:	«Londra
chiama polo nord», Dawn Adams in Curd JUrgens. Ameriški kine-mascopek v barvah.
VITTORIA. 17.15: «La battaglia dl Rio della Plata«, G. Gregson ln A. Quayle, angleški kinemaskop-ski film v barvah.
CENTRALE. 17.00: «1 diavoli volan-ti«, S. Laurel ln O. Hardy. Ameriški črnobeli film; zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna D'UDINE, Ul. Rabatta št 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,9 stopinje ob 15. uri. najnižjo 4,6 stopinje ob 4.30; povprečne dnevne vlage je bilo 55 odstotkov.
llllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMItimitllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllMIIIlIlliillliMmilliliiniillillllllllllliiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
ZA RAZVOJ ŽIVINOREJE
Še danes vlaganje prošenj za sečnjo lesa
Ker zapade rok za vlaganje prošenj dvolastnikov za sečnjo drv na jugoslovanskem področju obmejne-
Ponovna akcija za asanacijo goveje živine na Goriškem
Ugodno vreme za obilen pridelek krme
V nekaj dneh bodo zdravstveni organi na Goriškem začeli s ponovnim pregledom goveje živine v naši pokrajini, da bi ugotovili njeno zdravstveno stanje in izločili bolno živino, da bi ne okužila zdrave, Ta-ga pasu jutri 15. t. m. Je danes i ki pregledi se vršijo periodično in zadnji dan za vlaganje takih pro-1 so do sedaj dali najboljše rezul-
šenj, ki jih lahko naši dvolastniki v gorlški občini napravijo s pomočjo Kmečke zveze, s sedežem v Gorici, Ul. Ascolt l/l.
V Standrežu Je odbor tamkajšnjega kmečkega društva delal take prošnje za svoje člane v nedeljo 2.
tate, saj so spravili število za nalezljivimi boleznimi obolele živine na minimum.
Pregledovanje bodo izvedli po načrtu, ki so ga pripravili pristojni pokrajinski organi. Stroški zanj so razdeljeni med pokrajinsko upravo.
ki bo plačala preglede za 9500 glav, in pokrajinskim kmetijskim nadzor-ništvem, ki bo poskrbelo za pregled nadaljnjih 4500 glav živine, kolikor jih imamo na Goriškem.
Pregledovalci bodo morali obiskati nad 3000 hlevov ln pooblaščeni živinozdravniki bodo v njih pregledali vso živino. Okužene elemente bodo odstranili ln zaklali, gospodarju pa Izplačali določeno odškodnino, ki jo je v ta namen določila pokrajinska uprava iz svojega proračuna. Za tiste hleve, v katerih ne bodo ugotovili goveje je-
tike ali bruceloze, bodo živinorejcem izdali posebno potrdilo o dobrem zdravstvenem stanju njihove živine, kar bo dvignilo njeno tržno vrednost in kakovost na splošno.
Pogosto deževje, ki se menjava s soncem, je letos zelo ugodno vplivalo na rast trave in obeta se dober pridelek krme. Zato živinorejci računajo, da bodo z lahkoto preredili svojo sedanjo živino ter bo marsikdo lahko še dokupil kakšen rep ter tako pomnožil svoj živinski stalež, ki Je podlaga dobrega kmetijskega gospodarstva.
13. maja 1965
MEDNAPODNI NOGOMET Liverpool klonil s.-o m
Enajstorica Interja se je uvrstila v finale turnirja za evropski pokal
Nasprotnik italijanskih nogometašev bo lizbonska Benfica
STRELCI: v 8’ p. p. Corso, v 10’ PeirO, v 18’ d. p. Facchetti. INTER — Sarti; Burgnich, Facchetti; Bedin, Guarnieri, Picchi; Jair, Mazola, Peiro, Suarez, Corso.
LIVERPOOL — Lawrence; Lawler, Morani; Strong, Yeats, Ste-venson; Callaghan, Hunt, St. John, Smith, Thompson.
SODNIK: Ortiz De Mendibil (Španija).
Kotov je bilo 4:3 za Inter.
MILAN, 12. — Da si je Inter nocoj zaslužil zmago ni nobenega dvoma. Brez dvoma so milanski nogometaši danes zaigrali kot zelo redko vidimo med italijanskim prvenstvom. In vrhu tega so imeli na svoji strani precejšnjo dozo sreče In zelo... domačega sodnika, ki jim je večkrat očitno šel na roko. V njem so našli psihološko oporo in kadar je bilo treba je prav on zavlačeval igro.
O igralcih Liverpoola se lahko reče, da so bili le senca tistih, ki so pred tednom dni spravili Milančane na kolena. Tokrat so zadeli ob zid Interjeve obrambe in tudi obrambni igralci se večkrat niso znašli. Predvsem jim je Suarez popolnoma zmedel pojme, Corso pa je napravil ostalo. Večkrat so skušali preiti v olenzivo, vendar nocoj njihovi strelci niso našli pravilne mere in se tudi niso znali za. Kozditi med skrajne branilce italijanskega kluba. Kasneje so postali živčni, a vzrok je treba iskati v čudnem obnašanju sodnika, ki jih Je stalno oškodoval.
Inter se je s to zmago uvrstil v finale turnirja za evropski pokal prvakov, kjer se bo moral spoprijeti z lizbonsko Benfico.
Ob prvem žvižgu se je Inter razprostrl v napad, vendar je prvi strel nosil Huntov pečat. Na sredi igrišča so prevladovali igralci v čmo-plavih dresih, katerih so Angleži le s težavo nadzorovali in se morali večkrat rešiti s podajo vra-
tarju. V 5’ je sodnik prisodil kazenski strel, ki ga je Lawler poslal preko vrat. V 8’ pa je prišlo do preobrata: Smith in Stevenson sta podrla Corsa, kar je sodnik kaznoval s prostim strelom. Corso je žogo poslal z varljivim strelom proti vratom in prvič pretresel mrežo. Milančani so pospešili tempo igre in v 10’ so že izenačili stanje iz Liverpoola. Corso je žogo predložil Peirbju, a ta je postala plen vratarja, ki jo' je hotel dega-žirati. Peirb pa mu je spretno odnesel usnje in ga posial v prazna vrata.
Ta udarec je tako zmedel Angleže, da se sploh niso znašli in so bili na milost in nemilost razigranih Italijanov, ki 'so skoraj neprestano oblegovali njihova vrata. Dolilo časa je bil Inter 'v napadu. An-ileži pa so se zmedeno branili in se nikakor niso mogli rešiti obroča. šele v zadnjih minutah prvega polčasa so Angleži izvedli več na-Jadov, ki pa zaradi budne obram-je Interja niso rodili sadov .
V drugem delu igre so Milančani
zaigrali še bolj živahno z jasnim namenom, da si zagotovijo uvrstitev v finale turnirja. Sicer je že kazalo, da bo Angležem le uspelo priti do cilja, a nepričakovano so se ti zmedli, kar je izrabil Facchetti, da je v 18’ prisebno izrabil predložek in tretjič spravil angleškega vratarja na kolena.
S tem golom so se uresničile Herrerove želje in upanje, da se oddolži Angležem in da se izogne tretji tekmi za uvrstitev v finale, ki bi bila v Bruslju
CHICOPEE. 12. — Cassius Clay, ki bo 25. t. m. nastopil za svetovni naslov težke kategorije proti Li-stonu, je izjavil, da je dosegel najboljšo formo in težo 96 kg, ki jo bo skušal ohraniti. Njegov mana-ger je izjavil, da Clay še nikoli ni bil tako v formi in da je med treningom preizkusil 124 rund.
Obvestilo
športnikom
VESNE
Danes ob 20.30 bo v dvorani Ljudskega doma v
KRIŽU
občni zbor
športnega odseka Vesne. Razpravljalo se bo o bodočem delovanju na športnem področju.
Vabimo vse športnike in simpatizerje kriškega kluba, da se gotovo udeleže občnega zbora.
Športni odsek VESNE
v soboto m v mnEUo
Plezalni tečaji SPDT
NOGOMET
JUGOSLOVANSKI POKAL
Crvena zvezda in Budučnost v finalu turnirja
BEOGRAD, 12. — Finalista letoš njega tekmovanja za pokal Jugoslavije sta zagrebški Dinamo in drugoligaški klub Budučnost iz Ti tograda, ki sta zasluženo premagala svoja nasprotnika na njihovih igriščih z 2:0. Dinamo je pred 20 000 gledalci v Beogradu z golom Zambate v 19’ in Lame v 75’ izločil beograjsko, Crveno zvezdo, ki je veljala za favorita, posebno še, ker je nastopila s svojim najboljšim igralcem šekularcem, ki pa je da nes bil med najslabšimi na terenu. Titogradska Budučnost pa si je z’ dvema goloma v prvem polčasu zagotovila zmago nad domačim Vardarjem v Skopju in se uvrstila za finalno tekmo, ki bo 26. maja v Beogradu.
ŠAH
Tržaški šahovski klub (Societk Scacchistica Triestina) bo imel v nedeljo 16. t.m. izredni občni zbor Zbor članov bo ob 10. in ob nezadostnem številu prisotnih ob 11. uri v začasnem sedežu v kavami Fi-renze (Ul. Giulia 4).
ar/k? J niZi
tiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiitiiiitiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiM
OB ZAKLJUČKU I. MOŠKE LIGE
Simmenthal prvak 1964-65 Na dnu še borba za obstoj
Tudi Goriziana med petorkami v nevarnosti
Letošnje košarkarsko prvenstvo prve moške lige je potekalo kakor kak policijski roman. Vsaka stran, to je vsako kolo, nam je prineslo presenečenje in zdaj po zadnjem dnevu je stanje, vsaj kar se tiče spodnjega dela lestvice, še dokaj nejasno ter bo tekmovanje zato zahtevalo še naknadna srečanja pre-
že vrsto let je Slovensko planinsko društvo skušalo oživeti alpinizem med tržaško mladino. Žal je ostal odziv na plezalni tečaj brez
pod skrbnim vodstvom izkušenih vaditeljev
den bo znano ime ekipe, ki bo v spremstvu Fidesa in Livorna zapustilo ligo.
Bolj jasno je stanje na vrhu. Milanski Simmenthal, ki si je že pred mesecem dni zagotovil letošnji najvišji naslov, Je v zaključnem dnevu moral, prvič v letošnji sezoni, kloniti. Premagala ga je dobro razpoložena ritella Azzurra, ki se je tako oddolžila svojim navijačem za nekatere medle nastope v prvem delu prvenstva.
Drugo veliko presenečenje dneva je uspeh beneške Reyer na igrišču petorke AlPOnestA. Beneški igralci so tako osvojili dve zlati točki, ki sta jim pripomogli doseči kvoto 30 in s tem Imeti pravico do na-doknadnih tekem.
Brez tega uspena bi morala Re-yer v nižjo ligo: zdaj pa se bo pomerila z Biello, Goriziano in z Al l’Onesta na dodatnem turnirju, ki bo odločal katera izmed navedenih ekip bo izpadla.	, ; . ,.
žal opazimo v tej skumni tudi ime Goriziane. Zorzijevi atleti so v prvem delu nedeljske tekme dali vse iz sebe, da bi si zagotovili obe točki in s: tako priborili pravico do nastopa v prvi ligi za bodočo sezono. Kazalo je, da bo uspela v svojem poskusu, a v drugem polčasu so domačini kljub vsemu le nadoknadili razliko in prisilili goste k tlom, kljub temu, da sami niso imeli več nobenega upa do obstan-kfl. v tej ligi.
Padovska Petrarca, ki nas je skupaj z Reyerjem v zadnjih kolih prvenstva iznenadila, je zaigrala v Bielli brez svojega običajnega elana, kar je omogočilo uspeh domače petorke.
Delno nas preseneča tudi Ignisov uspeh v Bolognijl. če smo na eni strani pričakovali, da bodo domačini le skušali dvigniti svoj letošnji renome in pozitivno zaključiti vsaj enega od štirih srečanj z vodečo dvojico, smo bili prepričani tudi, da bodo Borghijevi atleti le vrgli v igro še svoje poslednje energije za dosego jasne zmage, ki naj bi vsaj delno izbrisala šlab vtis, ki ga je njihovo moštvo napravilo v teh zaključnih kolih, ko je moralo priznati nadmoč zelo skromnih petork.
Fonte Levissima je brez obotav ljanja pogoltnila drugo bolonjsko ekipo in ji s tem odvzela vsako možnost, da bi se vključila v število onih, ki se bodo od 14. do 16. t. m. borile za obstoj v I. ligi.
Tekmovanje se je za osem od
Ljubljančani v gosteh gojencev Dijaškega doma
Dvoboji v namiznem lenim, odbojki in košarki
Dijaški dom je v soboto in nedeljo obiskala skupina gojencev dveh dijaških domov iz Ljubljane. Prispeli so zgodaj in si tudi ogledali Trst in njegovo okolico.


dvanajstih ekip zaključilo. Simmenthal je potrdil svojo večjo homogenost in brez spodrsljajev o-svojil državni naslov. V tem boju pa se je razkrojila Ignis, katere sestava bo v bodoči sezoni brez dvoma dokaj različna začenši od trenerja dalje.
Zvezda bolonjskega Knorra pa je vsahnila. Ta ekipa ne spada več v sam vrh, a tvori razred zase, nekako zvezo med najboljšimi in o-stalimi, ki jim načel j uje Fonte Levissima.
Mesto Stelle Azzurre povsem odgovarja njenim močem. Dočim predstavlja veliko presenečenje varno mesto Petrarce, do katerega se je dokopala tik ob zaključku prvenstva s celo serijo podvigov, potem ko je tedne in tedne- samevala na repu lestvice.
Goriziana nas je razočarala. Bila je že na petem mestu, nato pa je popustila in se zdaj mora ukvarjati s repešaži, o katerih se nikoli ne ve kako se zaključijo.
Isto lahko rečemo o Bielli in kljub vsemu o Livornu, ki je prava zagonetka letošnje sezone. Z igro, ki jo je Formiglieva peterka pokazala v nekaterih nastopih, bi zdaj lahko sedela na mnogo višjem položaju.
Tudi AlTOnesta je pričela odlično, nato pa polagoma popuščala
Popoldne pa je bila na sporedu tekma v odbojki. Borba je bila zelo zagrizena in ekipi sta pokazali precejšnje znanje in tehnično dovršenost. Gostje pa so imeli v zaključnih potezah srečo na svoji strani in zmagali so s pičlo razliko 3:2 in v setih (15:17, 15:11, 12:15, 15.10. 16:14). Za šibko ekipo našega doma pa je ta rezultat že uspeh, sai je bilo v vrstah Ljubljančanov nekaj igralcev, ki bi lahko brez skrb' nastopali v drugi italijanski ligi.
Najbolj razburljiv je nil zadnji set, ko se je šlo za vsako toekc.. Končno pa je gostom uspelo zmagati čeprav le za las. V tej tekm, je tudi debutiral kot sodnik Dou-gan Anton, ki je svojo nalogo izvrstno dovršil in dokazal, da bo lahko postal dober sodnik.
Zvečer sc gostje pripravili prijeten kulturni -pouči. Dramsko dni štva «Samorastniki» je uprizorilo komedijo v treh dejanjih, ki se naslanja na sodobnost. Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo ta nastop in ob zaključku nagradilo nastopajoče z dolgim aplavzom. Nastopil je tudi oktet, ki je zadovoljivo zapel nekaj pesmi. Končno 'je zaključil prireditev upravnik našega doma tov. Pahor, ki Je poudaril koristnost mladinskega kluba, kot ga imajo Ljubljančani in ki ga med našimi gojenci pogrešamo.
Naslednje jutro je bilo na sporedu več športnih srečanj. Kot prvi so se spoprijeli plngpongarji. Tržaški gojenci so v tej panogi bili premočni in so gladko odpravili goste. Tako so fantje zmagali s 5:1, dekleta pa s 3:0.
vove in Racmanove osvojile izdatno zmago.
Za zaključek pa sta še nastopili košarkarski ekipi obeh domov. Tokrat so bili gostje premočni in rezultat nam jasno prikaže, da niso bili nikoli v skrbeh za zmago.
Tekma se je končala 56:29 (20:12) v korist Ljubljanačnov.
Tržašae barve so v tem srečanju branili:
ODBOJKA
MOŠKI: Igor Orel, Starec, Tomšič, Moro, Danev, Devetak.
ŽENSKE:	Zavadlav, Racman
Stefančič. Kralj, Kosmina, Križ-mančič, Goldstein
NAMIZNI TENIS
Nato Je prišla vrsta na odbojkarice. Tržačanke so se v tem srečanju oddolžile za poraz moške še-storke in premagale ljubljanske gojenke z 2:1 (15:8, 9:15, 15:8). Tekma je bila zanimiva in napeta. Bolj uspešne pa so bile domačinke in predvsem po zaslugi Zavadla-
V	soboto 15. t.m. na stadionu «Prvi maj» nižješolski turnir
V	soboto, 15. t. m. bo na stadionu «Prvi ma,j», Vrdelska cesta 7 TEKMOVANJE NIŽJEŠOL-CEV V ODBOJKI. Nastopajo lahko šolske ekipe in tudi Sestorke katerega koli društva.
******

MILAN, 12. — Od petka do nedelje bo na igriščih milanskega teniškega kluba polfinalna tekma evropske cone za Davisov pokal med Italijo in Brazilijo.
Danes so igralci prvič trenirali. Manjkala pa sta igralca št. 1 obeh O	držav in sicer Pietrangeli in Bar-
MOšKI: Bidovec, Moro, Devetak,	J™	J?,*
ŽENSKE: Racman in Kosmina.
KOŠARKA
Devetak, Moro, Frankič, Prinčič, Tomšič, Peric.
igrišče Merlo in Maioli, ki sta skupaj trenirala. Za njima se je pojavil na igrišču rezervni igralec Brazilije Mandarino, ki se je spoprijel s pripravljalcem Alvarezom.
VEDNO VEČ PRIJATELJSKIH DVOBOJEV
Nabrežinci premagali 8:1 Križane v namiznem tenisu
Srečanje je bilo na sedežu P. d. I. Gruden
V nedeljo sta se v dvorani Pd Igo Gruden v Nabrežini pomerili ekipi domačinov in kriškega društva «Vesna». Križane so zastopali Dario Tence, Settimo in Aleksander Tence, Nabrežinske pa Radovič, Caharlja in Cattonar.
Med Križani je pritegnil pozornost samo Tence D., ki bi lahko z vestnim treniranjem postal trd oreh za marsikoga. Tence A. in Settimo sta pokazala izredno požrtvovalnost in sta se borila za vsako točko; to pa ni nič pomagalo proti Radoviču in tovarišema, ki so Jih s pimplanjem in sunkovltl-
in prav v zadnjem nastopu izgubila prednost in zašla v kalne vodo.
I. PATRIZIO
MILAN, 12. — Italijanski košarkarji, ki bodo nastopili najprej v tekmah za pokal narodov in nato še na evropskem prvenstvu v Moskvi, so se zbrali za skupne treninge v Milanu. Danes so se za zaprtimi vrati spoprijeli z ameriško profesionalno ekipo Ali Starš, jutri pa bodo nastop ponovili v Bologni, kamor se bodo odpeljali -avtobusom.
* * *
TEL AVIV, 12. — V prijateljski košarkarski tekmi je Belgija premagala Izrael 50:43 (28:23).
mi napadi gladko premagali.
Novost v nabrežinski ekipi je bil Cattonar. Proti Settimu in Tence-tu A. je zmagal, proti Tencetu D. pa je popolnoma odpovedal in izgubil. Temu je zlasti krivo pomanjkanje treninga. Radovič in Caha-rija sta se dobro obnesla, navdušila pa nista, če pomislimo, da sta imela pred seboj za stopnjo slabše tekmece (če izvzamemo Tenceta D.). IZIDI
Radovič — Tence D. 2:0 Caharlja — Tence A. 2:0 Cattonar — Settimo 2:0 Caharija — Tence D. 2:1 Cattonar — Tence A. 2:0 Radovič — Settimo 2:0 Cattonar — Tence D. 0:2 Caharija — Settimo 2:0 Radovič — Tence A. 2:0 KONČNI IZID Pd Igo Gruden	8
Vesna	1
A. ROJC
Septemberska ofenziva
(Nadaljevanje s 3. strani)
DR. DUŠAN KERMAVNER
skupine!» na prvi strani je na drugi sledil Cotičev (-t-) uvodnik «V zadnjem trenutku«, temu pa dolga polemika našega znanca ((Delavskega prijatelja« s slovenskim delavskim shodom. Cotič je posvetil manjšo polovico svojega uvodnika nepričakovanemu pojavu Mauronerja v socialnodemokratski preobleki in je pisal o njem takole: «2al, da so se drugorodnim našim nasprotnikom pridružili nekateri rojaki naši, koji so si vtepli v glavo, da kar čez noč (!) rešijo socialno oziroma delavsko vprašanje, čudaki so toli slepi, da slutijo v nam nasprotnem kandidatu, g. ■ Mauronerju, svojega izveličarja. Ko smo to čuli, posilil nas je smeh na ustnici, kajti ne moremo si misliti večjega nezmisla, nego je ta, da bi sin bogate rodbine in prijatelj židovstva,, pri katerem ima jedino (!) svojo zaslombo, imel dovolj zmožnosti — kamo-li dobro voljo — da bi ugodno rešil težavni ta problem. Vsa stvar je toli smešna in neverjetna, da si skoro ne moremo misliti pametnega človeka, ki bi kaj tacega le za jeden sam trenutek verjel. In vendar je v resnici tako, kakor poizvemo iz dobrega vira. Čujemo namreč, da se je nasprotnemu kandidatu poklonila deputacija naših socialnih demokratov, proseča njega pomoči. Znane so nam razne pritožbe jn želje delavskega stanu, koje so — to priznamo radi —■ po svoji večini opravičene; znana nam je bolezen, ali gotovega leka za to bolezen ne poznamo mi in ga gotovo tudi g. Mauroner ne pozna. In vendar je g. Mauroner omenjeni deputaciji neki obljubil, da jim izpolni (?) celo kopico teh želja; da jim skrajša delavni čas, da jim pribori poboljšanje plačil, da jim na krožniku prinese obče volilno pravo, da jih osreči — ta bi bil naj slajši mej vsemi blagri — z brezversko šolo itd. itd. Vse to je nasprotni kandidat neki obljubil (da se bo za to zavzemal, ne pa, da bo vse to dosegel!) Obljubil pravimo, kajti da bi jeden sam poslanec-novinec vse to izvršil, je pač bosa. Kaj tacega ne
mam
RIM, 12. — Italijansko reprezen tanco, ki se bo udeležila nedelj skega evropskega prvenstva v orod ni telovadbi v Antwerpnu bosta se stavljala Franco Menichelli in Gio-vanni Carminucci, medtem ko bo Luigi Cimnaghi rezerva. Na sporedu tekmovanja, katerega se bodo udeležili vsi najboljši predstavniki evropskih držav, so vaje na drogu, krogih, bradlji, konju z ročaji, v preskoku konja in v parterju.
sme in ne more obljubiti bodisi kateri koli kandidat, ako resno misli z onimi, katerih zaupanje bi si hotel pridobiti. Stvar je taka; Mauroner je prefrigan mož — nastavil je kaj spretno limanice in nekateri lehkoverni ptički so se vseli nanje. Samo gledajo naj, da jih ne bode po tej tovarišiji skoro skoro glava bolela. Uverjeni pa smo, da treznomisleči naši delavci, kolikor jih ima volilno pravico, ne pojdejo na te limanice, kajti ne bi hoteli verjeti, da se tudi njim brezverska šola vidi prvi pogoj srečne bodočnosti delavskega stanu. Sicer pa: kakor si bodo posteljah, tako bodo ležali. Toliko v preudarek našim delavcem-volilcem.« V primeri s temi, ki jih je bilo tako silno malo, se je uvodničarju bolj splačalo v drugem in večjem delu članka ((obrniti se do naših vrlih okoličanov«, ki so bili v svoji narodnjaški strnjenosti — kljub nekim uspehom Mauronerjeve «Concordije», zaničevane kot ((Cikorije«! — trdna osnova za Nabergojevo izvolitev.
PODGORNIKOV KATOLIŠKI LIBERALIZEM
((Delavski prijatelj«, t.j. Pran Podgornik pa je polemiziral nekoliko ((globlje« od Cotiča. Priznal je, da je na ((ljudski shod za slovensko ljudstvo v Trstu došlo zares kakih 150 do 200 delavcev raznih vrst«, in nadaljeval: «Na tem shodu je razpravljal delavec gospod Zadnik program socialnodemokratiške stranke ter ta program razglašal kot jedino pravi program za delavce slovenskega rodu, kateri bi se imeli še organizovati kot posebna delavska stranka na podstavi socialnodemokratskega programa. Ta program obsega mnogo dobrega, ali tudi mnogo napačnega...« Tu pa je Podgornik kar z veznikom «in» prešel v polemiko z Zadnikovimi izvajanji, ki jih premalo poznamo, da bi mogli presoditi vrednost te polemike, ki se bere takole: «in dedukcije, katere je izvajal g. Zadnik glede na politično bodočnost avstrijskih Slovanov (nemara:
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE
demokracije
Odlomki iz knjige (Začetki slovenske so-cialne demokracije v desetletju 1884-1894»	.59.
O tem shodu bomo poročali nekoliko še posebe, opomnimo pa že sedaj, da so bili popolnoma po krivem napadli g. viteza Ivana Nabergoja, ko so mu podtikali mišljenje, kakor da bi bil on proti volilni pravici delavskega stanu. On je na svolem volilnem shodu v istih prostorih jasno izjavil se, da ni bil in ne bode nikdar proti zakonom, ki bi se dah v delavskem interesu; glede na svoje volilce pa je popolnoma naravno (!) pristavil, da ti, ravno ti volilci ne čutijo nujnosti za razširjenje volilne pravice, katero ima vsak, ki plačuje kakih 30 krajcarjev davka.« Nabergojeva izjava se Je Pač dala nekaj obračati, toda v njeno nasprotje je nikakor m bilo mogoče preobrniti in možu pripisati stališče za volilno pravico delavcev!
((EDINOST« IN MAURONER
Naslednja številka ((Edinosti« je bila zadnja pred volitvami ki so bile 8. marca. Oklicu «čestitim volilcem tretje volilne	_____________________________________________________
—- °L .1ŽŽ	r a? r.'ršrM^T,s ša -žjltss? £3 s, tse-ss "
letna 2.250 lir, polletna 4.400 ^.celoletna 7.700 ur - SFRJ vitedne 30 din4 mesečno 600^ din -	. širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške In goriške pokrajine s.
telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v LJublJ^ 600-14-603^6	#Soclelft poučiti. Italiana«. - Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst_____
me, ne pustite me, tovariši, je s tiho strastjo zašepetalo dekle... Desetinka sekunde je zadostovala.
Planil je, ga v strmini dosegel in ga z vso močjo s kopitom treščil po ramenu. Ubijem te... Ves iz sebe je z očmi divje prebadal fantovi uporni zenici, kjer sta tlela nezadržan srd in živalski strah. Meril je s cevjo v temnolaso glavo. ' prst na sprožilcu... Sekundo, dve sekundi, tri?... čas se ni več premikal... srce je zamolklo tolklo... Bledo dekle pod bukvo... premikanje temnih senc... omahovanje borcev... Ubijem te, je Se enkrat siknil. Fant je zdaj strmel vanj z brezizraznimi očmi. Potem je ponovno pogledal na cev pred nosom, se premaknil, stekel k nosilom in zgrabil za ročaje.
Sunkoma so se dvignila, dekle je zaječalo. Zlahka, v enem samem zaletu, kot da ga sploh ne čutijo, so premagali najhujši del rebri in v pravem času dosegli jaso.
da bodo prišli z enakopravnostjo in s pomočjo socializma do prevlade nad nemško manjšino), so naravnost krive, dasi se kažejo laskave slovanskim narodom. Mi smo dobro umeli g. Zadnika, ali to, kar je on govoril o plodovitosti Amerike in izvajal za Slovane evropske, bi ne dovajalo Slovanov evropskih, še manj specialno avstrijskih, do boljše bodočnosti, ampak naravnost do — propada, do tega, da bi Slovani izgubili svojo podedovano zemljo, in s tem do pogube njih narodnosti. Slovani bi se postavili na ozračje, med nebo Stt zemljo, brez lastnih tal, in radovedni bi bili mi, kako bi oni potem mogli še ohraniti se kot Slovani.« Podgornik se je moral omejevati, prostor v ((Edinosti« ni bil raztegljiv: «Toda več je točk, katere bi morali kritikovati in izpodbijati; zato pride še čas, kolikor bi imela .Edinost’ prostora tudi za to, samo po sebi in glede na slovensko delavskč ljudstvo jako važno zadačo ali nalogo.« A značilno je, na kaj se je omejil! Vsekakor na tisto, kjer je čutil težišče svoje protisocialnode-mokratske argumentacije na antisemitizem! Samo z ((argumenti« iz njegove zakladnice je mogel socialne demokrate na lahko in na kratko ((Odpraviti«: «Kar se nam sumljivo zdi, je to, da je priporočal g. Zadnik slovenskim delavcem social-nodemokratiški prpgram v celoti. V tej celoti se poudarja med drugim tudi brezverski ali nekonfesionalni pouk v osnovnih ali ljudskih šolah. Za tak pouk more se dandanes vnemati jedino breznarodni, to je židovski kapitalizem, skratka samo židovstvo, katero doma varuje svoje tradicije, drugim pa jih uničuje, da bi človeštvo izgubilo zadnjo in najtrdnejšo organizacijo, t.j. da bi ostalo in se utrdilo na podstavi narodnosti, in z narodnostjo tudi v cerkvi in veri. Iz tega je sklepati, da socialnodemokratiški program ne more biti daleč od židovskega vpliva.«
(Se nadaljuje)