V t.>r*k. Mrtal i»»»UI« i:luj» in r*lj» t Man-
I :n br»   j.ailjitj« ■»
tam laTM lato H |l. - k,
II pol lati ..
■I .rirt l»U . * .. N .
i'll \>n~ li :
/.d ffj Iflii 10 «1 /a pul li*ti* . & „ .i rrtit IfU 'J ..
I. i
latuno Ikrit
O/.iianll«:
/a n-ivj-ln.. <lr Trato i- kr.,i« nalimn ■ kr. ««• Uši« *kr*l, 4 kr. f» ><• Hika .Ikr.i-vf^a pKitifitk«' M pli u jrj« p. pr.i.t.r«.
Ki »,.,k ti.-k k pl.dii kuli>k(iteiiip*lj| a«tl
>pl.i >. n« vr.tttju, d naj «p lihfr.iToljn.* fraiikujfjo.
V Mariboru 20. olttot>i-a 18G8.
rro6aj i.
Telegram »Slov. Narodu*.
V Gorici, 19. okt. K slovenskemu taboru v Sempasii se je zbralo 10.000 ljudi.   Vladal je najlepši red, bila najveća navdušenost. Vsi predlogi, posebno '/. e d i II j e II j C SloveilCPV sprejeli so se enoglasno in navdušeno.
(tovori slov. poslancev v deželnih zborih.
Koiiecnl govor poal. dr. IToiisJaka
v adresni dolini i grnikoga /boru.
Od toliko strani Be nam je grajajo očitalo, da sem prisiljen ie enkrat spregovoriti. Pred vsem se nam je večkrat očitalo, da mi zastopniki slovenskih kmečkih obćiu prav za prav ne izrekamo pravega ljudskega mnenja, da smo le osamljeni prenapeteži, ki se ne naslanjajo na ljudstvo. To očitanje moram kratko in malo zavračati; ni i in le mi smo resnični in pravi zastopniki slovenskega ljudstva (oho, veselost.) Ljudstvo nas je izvolilo, in nam s tem svoje zaupanjo skazalo. To zaupanje si nismo po skrivnih potih in zvijačno pridobili; pridobili smo si ga po svojem poštenem in nesebičnem delovanji za ljudstvo, iti to zaupanje še imamo. Prepričati so o tem, poslužili smo se pravice do zborov in sklieali v Zaveu ljudski tabor, kterog« sc je vdeležilo 15.000 našega naroda. Mi se nismo bali stopiti pred svoje volilce in jim dajati račun, in ljudstvo je naš račun potrdilo, je bilo v vsem naših misli in je naše želje še povekšalo. Res je čudno, kako sc nekteri gospodje v tej zbornici vedo, kakor da bi zastopali slovenski narod. Vsakdo, ki jc lo kedaj v svojem vinogradu kacega kmetica s kupico vina pogostil in mu med tem v glavo vbijal svojo politično modrost, zdaj že misli, da je ljudstvo tudi njegovih misli, če mu je le kmetic prikimal. Kmetic je pač pil kupico vina, pustil gospoda govoriti, sicer pa si svoje mislil. Nam slovensko ljudstvi* &e ni oporeklo. Jaz bi gospodom na oni strani zbornice pri jateljsko svetoval, naj še oni skličejo ljudski zbor. Zmerom je slišati, da v toliko, ako ne v vseh vprašanjih ljudstvo ni njihnega mnenja. Saj imate pravico do /borov! Skličite one tisoče, o ktorib pravite, da so z vami, stopite pred nje. vprašujte jih, ali so res vašega mnenja, in potem hote z istim mirom kakor mi rekli: Ljudstvo je z nami, a ne proti nam.
Gospoda moja, mi sc nismo nikdar drznili, da bi so bili vedli kot zastopniki trgov in mest doleuještirskih; mi vemo, da so mosta in trgi dru-zega nuicnja(veselost), a no vsi; mi tudi po mestih živimo in imamo tudi tu mnogo političnih prijateljev, in mogel Vam bi jih celo vrsto našteti (klici: prosim! prosim!) Jih hočete — li slišati! (Klici: Da!) Tile so: Žavec, braslovče, Mozirje, Goronjigrad, Ljubno, Velenje, Središče, Ptuj. (Posl. dr. AVaser: Ne!) Prosim, to se bo pokazalo. Tudi v drugih mestih imamo mnogo prijateljev; to kažejo narodna društva, ktera po njih prav dobro izhajajo. Tudi one vko-reninjene antipatije proti Kranjski, kterih je eden predgovornikov omenjal, nahajajo se le v domišljiji tega gospodu, nikakor pa ne med slovenskim ljudstvom.
Sicer sem pa prepričan, da pride tudi za trgo in mesta v kratkem čas, ko se hodu prepričali, da se jim blagostanje ne pospešuje, ako se od kmečkega ljudstva ločujejo, ampak da jim blagostanje le raste v složnem po
stopanji ž njim (VVasor: z deželo!); ko sc bodo prepričali, da ljudski blagor le tedaj raste, ako vsi oddelki ljudski složno delajo.
Presledil bom zdaj na drugo vprašanje, namreč na ono o češkem drž. pravu. (Veselost.) Deželni glavar: Prosim, ne motite gospoda govornika. Dr. Vošnjak: Sicer se mi je očitalo, da so ne spodobi, v tej zbornici obširneje govoriti o češkem in gališkem državnem pravu; vendar sem na to odgovoril, da gre tii za ustavo, ki vsaj ni dana le za Štirsko. ampak za vso cislajtan-sko polovico države. Očitala se nam jc romantična ljubezen do češkega državnega prava. Ako mi Vam o svojem času nismo očitali, da ste se navduševali za pravico Augustenburžana in da sto hotoli zarad njega celo novo dinastijo v mnogovladni Nemčiji ustanoviti, potem sc tudi nam ne bo moglo v greh šteti, ako imamo simpatij do svojih čeških slovanskih bratov.
Kazen tega je tu velika romantična ljubezen do štirskega vojvodinoga klobuku, okteiem levem, da ga že stoletja noben avstrijski vladar ni imel na glavi; češka krona pa sc jo bila na glavo postavila vladarju, ki še zdaj v Pragi živi. Češko državno pravo ni strohnelo; do leta 18(i7 je svobodno rabil deželni zbor svoje pravice (oboklici). Češko državno pravo jc, kar je češki narod, ki si jc svojega državnega prava svest in ga bo branil, da sc mu lio priznalo.
Se se moram proti onemu gospodam obrniti, ki nam je očital, da sn)o so včeraj s solistično modrostjo zdržali čez vprašanje, o ktorein obravnavamo, in o kterem bi bili tudi mi imeli izreči svoje mnenje. Jaz menim, da sem jasno dovolj izrekel, da nisem proti osnovnim in proti verskim postavam, kolikor jc v njih izraženih načel svobode. Naša opozicija je drža-vopravna, narodna, in moralo bi so jej toliko pravice priznati, kakor kteri drugi.
Kavno tako moram našo ljudstvo braniti proti razžaljivemu očitanju, ktero sta mu deues in včeraj dva govornika natvezila, da namreč nima dovolj politične zrelosti, da bi vedelo , za kaka vprašanja tu gre. Gospoda mOja, ravno oni oddelek prebivalcev, ki za nami hodi, je mnogo bolj politično zrel, kakor mnrsikter drugi oddelek prebivalcev, o čegar politični nezrelosti sami tožite. Pometatajte vendar pred svojimi durmi; tam so nakopičeni veliki kupi politične nezrelosti. (Nemir).
Zavrniti moram še onega gospoda, ki je prejšnja leta zastopal oni volilni okraj, ki je zdaj meno tli sem poslal. Videti, da je tudi on prijatelj historičnega prava, kajti pogrel jo vse prošnjo prejšnjih dni. Jaz pa mislim, da se naše ljudstvo ni kakor inarsiktori gospodov sedem let po medvedovi> zalizalo , ampak da je teh sedem let napredovalo. Naš narod je teh 7 let porabil in je daleč naprej prišel, dobra vč, kterc pravice mu gredo, in te pravice bo vselej tirjal. Se toliko sem menil, da moram odgovoriti na nasprotna očitanju.
Govor |i osla n tu Hermanu
(v isti zadevi.)
Troje vprašanj gro v adresni debati pretresati; versko, narodno in državopravno. O prvem je že govoril drug govornik /. večo temeljitostjo, kakor je meni v moči; o državopravneni vprašanji sem včeraj obširno in vsestransko govoril; jaz se denes na to nanašam in hočem lo o narodnem stališču govoriti in to tem več, ker bi onim, ki mojega vedenja v javnnni življenji dozdaj niso mogli umeti, to rad razjasnil.
Gospoda moja, oo tudi ne denes neposredno, cesto sto mi vendar očitali zunaj zbornice in v prejšnjih sesijah, da kot Nemec zagovarjam koristi
Besedica o „Matici-.
III.
O aoitavi in delavnosti odboru.
Druga točka zadeva sostavo odbora, stvar jake važnosti. Odboru vsakega društva pripada trojna zadaća: prvič modro gospodarjenje z društvenim imenjem; drugič modro vodjenje, razširjanje in zastopanje društva; tretjič, najtežeša zadaća, kolikor mogoče dostiganje društvenega namena po priletnem (marljivem) delovanji. Kratko rekoč, odbor mora previdno gospodariti, voditi in društveni namen zvrševati. Tega pa vsak odbornik ne more vsega storiti. Po različnostih prirodnih in vzpitateljuih slučajev so eni odborniki dobri za gospodarjenje, drugi spretni novih udov pridobivati, tretji so priležni in zmožni pisatelji in kritiki, sploh delavci po nameri družtva.
Kar se prvo in druge točke tiče, ni posebno težko jima zadostovati, treba je le blage volje in nekoliko zdravega, vsakdenskega razuma. Da je konečno enega v pravu, enega pa v narodnem gospodarstvu izučenega odbornika treba, to je neobhodno. Ali tretja zadiiča se ne da tako lebko od vsakega odbornika zviševati, namreč presoja, izbira znanstvenih del ali pa spisovanje knjig samih. Ta delavnost potrebuje specitiških znanosti, kterih si človek lo s časom in dolgim trudom pridobi.
Glede pa na to delavnost, ktera ravno zvršuje namen društva, je nesonineno potrebno, da so v odboru zastopane vso različne vrste znanja;
inače ne bodo mogla odborova in društvena delavnost vsestranska, uspešna biti. V odboru znanstvenega društva, kakoršno ima Matica biti, mora najinem eden zastopnik vsakega znanstva sedeti.
Ali kako si hoče društvo tak odbor izbrati/ — Gotovo ne po tem poti, kakor sedaj, namreč po izbiranji odbornikov brez vsakega drugega načela, kakor z ozirom na večo rodoljubnost, na višo sooialsko stopinjo, na bolj znano politiško delavnost, in le slučajno ozirom na znanstveno obrazovanost. Pri izbiranji, kakor pri vsaki delavnosti, je treba trdnega načela, principa, kterenm so mora posebno zadostiti. Takega pa v pravilih ni nikjer najti, kakor so pravila sploh brez vse jasnosti in brez vsu določenosti, posebno kar se delokrogov odbora, odbornikov posebej in noodbornikov tiče. Jaz predlagam sledeči nasvet:
Po različnosti opravil mora odbor tudi svoje člene mnogovrstnejše razdeliti. Tu ne pomaga samo predsednikov, tajnika, blagajnika itd. izbirati. Narodno-gospodarstveno načele, utrjeno po A. S mi t h u in vladajoče dnešnji den povsod, kjer je kaj razuma in vednosti donni, namreč načelo delitve opruvil (Arbeitstheilung) tirja tudi v odboru .Matice več odsekov (sekcij).
Taki odseki naj so ti-le: 1) gospodarstveni odsek; in po znanstvenih panogah posebni odseki: 2) za teologijo, pedagogiko, filozofijo, (pra-voslovje); 3) za geografijo, historijo, statistiko; 4) za jezike, G) za kupčijo, industrijo, zemljedelstvo, narodno ekonomijo; (i) za matematiko, prirodopisje in prirodoslovje, (medicino) in 7) za umetnosti.
Ako na teh sedem odsekov razdelilno \'l (do sedaj 10) odbornikov, tedaj pride na vsakega (j odbornikov. Pri izbiranji bi se pa moralo na Blodeči način gledati:
Gospodarstveni odsek, ki mora na sedeži društvenega imetka bivati,
)
Slovencev. Ali niste premislili, kdo so moji volilci in ali morete zahtevati, da bi stavil svojo narodnost nad načela pravi.c in da hi ntmftkoval na stroške drugo narodnosti. Vi dvomite o mojem prepričanji , a dvomiti more lo tn, ki sani nima nobenega prepričanja, .laz stojim na stališči narodnosti in bi želel, da bi vsak narod svojo narodnost jel ohdolavati in se veselim, če moj narod to dela: iamo lelel bi, da bi dru/emu ne šteli v greh ravno isto čotstvo, ktero ta se cenite kot najveće prednost (bravo! na desni), .laz mislim , da je stopila civilizacija v ono dobo, kjer jej je narodnost najveća podpora, kakor je to bila nekdaj vera.
Narodnost odganja politično malomarnost in ji' mati najbolj blagih in domoljubnih dol. Potujčevanje ne stori, da hi se narod spremeni! v drugega, ampak ono nli ljudstvo poživinči, tako da je nesposobno za namene države, ali pa stvarja pri razvitem narodnem čutji revolucije; ravno Hrvaška je to pokazala (dobro! na desni). Kdor narodni razvoj ovira, ravna proti tirjatvam časa, progresa sc nad previdnostjo, ki jo postavila vekovite in nepremenljive zakone, po kterih sc mora človečanstvo razvijati; in so nakopajo sovraštvo in preklinjanje zatiranega, a svojega namena ne doseže. Jaz torej ostanem na narodnem stališči, naj me kdo za to hvali, naj me graja in moji volilci bodo v tem obzira nepristransko, kakor zmerom zastopani.
Jezik je zrcalo, po kterem narod razkazuje svoje dušne zmožnosti in no gre ga med ljudstvom poniževati za služabnika. Jezik, ki ni bil nikdar pismeni in šolski jezik, tudi ne more nikdar priti do tehtnega slovstva, ker se mu s tem pisatelji opešujejo. Omika je lo na narodni podlogi mogoča in zadnji vzrok narodnega gibanja je potreba po omiki. Narodno gibanje je blago, jo vzvišeno, je časti vredno zalitevnnjc.
Gospoda moja, iz debat sem se tu prepričal, da imate malo razuma (veselost, ohoklici) — jaz nočem žaliti — malo razuma za tirjatve drugih narodov. To si zamorom takole tolmačiti: Vi minski Avstrijci vsi v mnogo-jezični Avstriji govorite in uinetc le en jezik, zakaj se ne učite tudi drugih jezikov? Vi torej tudi ne berete družili časopisov razen onih, ktero izdava vaša stranka, ktera vam hoče vaše gospodarstvo ohraniti, ktero vsako narodno svest nemogočo dela; vi drugih časopisov nočete brati in jih tudi no morete brati, zato ostajate vedno enostranski, Slovenci si prizadevajo, trudijo so pisati tudi v vašem jeziku. da bi Vas podučili, ker je razsodba od vas odvisna; ali mi vidimo, da nemška stranka ne umeva, ker preveč sama sebe občuduje in ogleduje in ker jej teorija, o nižih narodnih plemenih kali zdravo sodbo. Moja gospoda, So nekaj! Vi pravite nemška pamet, nemška pridnost Pamet imajo tudi drugi narodi in ravno tako pridnost. Ne nemška pamet, ne prednost nemškega jezika — ker te prednosti nima , — ne nemški literarni zakladi. — kajti o teh slovenski kmet tako malo ve, kakor nemški kmet, —> so Slovencem vrinili neinštvo, ampak birokracija, pa tudi ne da bi kulturo podpirala, ampak da bi si administracijo bolj lebkobodno napravila, (lospoda moja, od tistega dne, ko bo slovenski jezik vpeljan v urad, ne ho slovenski kmet tirjal V Soli tujega jezika, ampak tirjal 1)0 narodne šole. Po tem sodite prošnje, ki le-srm dohajajo. Je še drug obzir, nov in osupljiv, kterega vam hočem pred oči postaviti, (Medite, za svojo glavno mesto nimate niti nemškega imena (Veselost). Slovenci so Gradec zidali in krstili: Gradec — Sohlossberg(iratz. (Nemir). Taka jo. Pogledite svoja lastna imena, pogledite napise po ulicah, pOVSodi nahajate slovenska imena. Pojto na Andrico. na Plavuč, v Lipnico, Fernico, v Radegund, pov-sodi izgovarjate slovensko besede, vse vas spominja na slovenske besede , in slov. naselišča. dospoda moja, tu so Slovani stanovali, in Vi ste njihovi potomci. (Veselost). Gospoda moja, vi ste le pošvabeni Slovenci, načelni nasprotnik Slovencev sam, Kechbauer, od kterega se liberalnost curkoma cedi. on je tudi Slovenec. (Živa veselost).
Ali morete po vsem tem ljudstvu v zelo šteti, ako se želi združiti z ostalim narodom, s kterim ima iste potrebe, iste misli o državljanski in verski svobodi, isto skupno pot v prihodnost. Včerajšnje in ilenašnje besedovanje me je bolj ko vse prepričalo da za Slovence ni rešitve, razen da se od Vas ločijo in potem združijo. (Ohoklici), Ta misel, gospoda moja, je tako potrebna, da se mora ta resnica, jaz sem
bi moral ves iz. ljubljanskih udov sostajati. Ako tedaj prvega predsednika izvzamemo, kterega bi si moral zbor voliti, tedaj jih ostane za gospodarske opravila (i. Teh li in še najnienj po dva odbornika na vsak ostalih odsekov bi morali iz Ljubljane biti, tedaj bi vseh ljubljanskih odbornikov odbor moral najnienj 18 šteti (do sedaj najnienj lil). Ostali udje odbora bi se iz ljubljanskih in vnanjih udov Matice izbirali.
Na dalje bi se pri izbiranji odbornikov tudi moralo na lo gledati, da bi ne bili samo odseki, ampak tudi različne vrste znanosti in umetnosti v odsekih zastopane. Pri izbiranji v odseke bi sc v namen gospodarstva tudi drugi, ne samo dotično obraženi udje voliti smeli, posebno ker bi za ta ali oni odsek sposobnih udov lehko mcnjkalo.
Da bi pa taka volitev ne lc mogoča, ampak tudi lebka bila. trebalo bi, da sc Matičini udje v ta ali oni odsek zapišejo. Odseki /a odbor bi nuj bili tudi odseki za neodborniko. Tako bi se na posebne pole n. pr. iilologi v odsek za jezike, na posebno polo za odsek 2, S, 4 itd. udje vpisovali, in to ali pri občnem zboru, ali pa že preje poslavši svoja imena enkrat za vselej, odboru za ta ali oni odsek, Kar pa bi se udov v te odseke ne vpisalo, ti bi bili za gospodarstveni odsek ali pa za gospodarstvene obstanke tega ali onega odseka volivni.
Zasedanja odborova pa bi no bila navadno po odsekih, ampak vkupna. Odseki hi imeli za zdaj pred vsem drugim le ta namen, da bi V odboru vse vrste znanosti zastopane bile, kar je za nasvetovanje knjig posebno važno. Vzemimo n. pr., da v odboru kdo nasvetujo izdajo narodno-gospodarstveno knjige. Pot, po kterem priti do take slovenske knjige, pripomočke, s kteritni jo napisati in obseg knjige, o vsem tem bi odborniki)
prepričan, dejansko izvršiti; ta misel je celo Vam na koii-t. Prepiri med narodi bodo potem nehali, potom so morete vekomaj občudovati in ogledovati m premišljevati, kako krasno daleč ste jo dotirali in nihče vas ne bo pri tem motil.
Gospod VVnser nam jo očital, da želja po ločitvi in združenji med narodom nima temelja. Jaz ga spominjam, da je leta 1860 sam podpisal peticijo 20.000 Slovencev, v kteii se izreka ta želja. — Posl. VVaser: To ni res. Ta tirjatva v adresi ni stala, tii jc šlo le za jezik; ta trditev je laž. Dr. Vošnjak: Jaz pri priliki lehko pokažem adreso, VVaser: To je laž! Deželni glavar: Prosim no motite gospoda govornika. Posl. Herman dalje: Sklicavali ste se na prebivalce po mestih in trgih: res je, prebivalstvo teh krajev je večidol potiljčeno, ali to prebivalstvo večidel nima druge omike, kakor ono, ktero mu daje »Tagesposf in pa ..Kikeriki" in to veste, gospoda moja, da bi „Tagespost" niti izhajati ne mogla m bi ne imela ničesar pisati, ko bi ne mogla zabavljati duhovsku in pa strašanskim Itu-sottt. Torej hote sprevideli, da ona (Tgp.) s svojim krotkim ščuvali jem prebivalstvo most, iu trgov, namestil dfl bi ga z narodom sprijaznila, še bolj razdvojuje, in dajo sistema pač zniiikerim, ktera narod mod seboj draži in mesta proti kmečkemu ljudstvu in mesta med seboj ščuje.
O. dr. Rechbaaer je trdil, da je češko državno pravo zastarelo; jaz bi ga vprašal, v koliko letih po njegOvem mnenji ljudske pravico in državna prava zastare? V tej zadevi si menda glede obroka še sam seboj ni na čistem, ker je pred li leti rekel , da jo ogersko državno pravo ob moč prišlo, ker 10 let ni bilo v rabi. (Posl. Kechbauer: Nikdar!) To ste rekli, in celi deželni zbor vam je v adresi pritrdil, prosim le berite adresu. Kavno isti poslanec je nadalje trdil, da so bili ravno češki uradniki najbolje orodje absolutizmu. Ali oni so bili potujčeni. Sistema jo je v tej zadevi storila, kakor se dela s sloni, vlovila jo onega in ž njim druge (Veselost). Nam se pravi, da tekamo za domišljijami (fantomi); za domišljijami tekajo februari-sli, ki so zapustili pota stvarno politike. Ali svoje netrajne samostalnosti se narodi ne morejo in no morajo odpovedati, ker take odpovedi samemu sebi Avstrija ne zahteva; lo lo zahteva sistema centralizacije, kije bila že od nekdaj Avstriji nevarna.
<.io'ioi' poslanca <ir. Cosle,
v soji 13. oktobra 18CS proti nemškemu tekstu v slovenskem jeziku sklenene postave o razdelitvi spiišniknv.
1'stavni odbor se pri posvetovanji pisma prečastitega gospoda deželnega predsednika ni spuščal v vprašanje, kako pride vlada na to, tako pismo izročiti deželnemu zboru. Doželni odbor dosihmnlše ni predložil posvetovane in sklenene postave zarad razdelitve spašnikov slavni vladi v potrjoujc. Tudi bi se lehko vprašalo, kako pride slavna vlada na to, da nasvetuje, kar je nasvetovano v pismu cesarskega deželnega predsednika. Hvale vredno je, ako jo to skrb cesarske vlade zarad tega , da se no ovira cesarska sankcija postavam, ki smo jih sklonili, pa le tistokrat hvale vredno, ako je v resnici ustavno znhtovanjc cesarske vlade. Po mojih mislih pa to za-litevanjo v naših postavah ni vlrjono, in to dokazati je moj namen.
Vlada se sklicuje, prvič na gotovo postave, kako da se imajo raz-glasovati postave in oklici v naši deželi iu se sklicuje naj prvo na postavo od 27. decembra L.8&2, Ta postava je v resnici izrekla v Jj. 2., da vse postave se razglašajo v prihodnjič samo in edino v državnem zakoniku in sicer edino v nemškem jeziku, in da jo le nemški jezik aiitciitičen. Ob enem pa so se s to postavo deželni zakoniki - pa le za ukaze tikajoče se posameznih dežel — upeljali, Ce bi tedaj ta postava donos šc veljala, bilo bi za-h te vanjo vlade vresničeno in po postavi opravičeno, in mi bi morali sklepati postave lo v nemškem jeziku; kakor je pa sploh znano, nimamo v Avstriji mnog.) postav iz leta I8fi0. Vtem patentu se je izreklo, da imajo nehati vsi deželni zakoniki; izreklo se je pa tudi še. da vse postave, naj bodo državne ali deželne postave, se razglašajo edino le po deželnem zakoniku in te le v nemškem jeziku. V ^. 1. tega patenta pa je izrečeno: „Die zur Vcrlaut-barung bestiinmten Verordnungen dor bandesbehorden sind aul' Voranlassung der politisehen Landesstelle in den Lnndessprachen in Druck zu logen". (Deželnih oblastnij naredbe, ki se imajo razglasiti, naj se potem politične, de-
dotične znanosti najbolje vedeli odboru nasvotovati. In tako v mnogih drugih slučajih.
Kar pa se zdaj godi v odboru, da ima lc on presojo vseh knjig v svojih rokah, to bi za naprej ne smelo biti. Tudi neodborniki bi smeli kaj takega delati. Marsiktori naših učenjakov je po nakljućhi zboru menj znan in všeč, neguje dober iu previden delatelj na slovstvenem polji. Takih primerov ne manjka; vzmimo n. pr. doktorja Kreka ali pa g. Kosarja. Po sedanjih pravilih onadva, ker ne sodita v odboru, ničesar ne smeta storiti v zadevi knjig od Matice izdanih. Saj le odborniki smejo po §. 18 rokopise presoje vati. Ta ^. je gotovo nepravičen in nespameten ob enem, ker enim (Iruštvenikom nalaga vse delo, drugim ga pa vsem jemlje. On bi se moral tako razširiti iu popraviti, da bi po predlogu dotičnoga odseka, v kterega knjiga ali pa muzikalija spada, smeli tudi drugi učenjaki iu zvedenci, ako so le udje Matičini, kaj vmes govoriti.
Daje taka sostava in delavnost odbora res potrebna, to nam kaže najbolje zgodovina projektiranoga „naučnoga slovarja1'. V izvrstnem nasvetu g. dr. K. II. Costc se nahaja, gl. poročila str. is., ta le predlog: ,,Za vodstvo tega podvzetja naj se sostavi poseben odsek Matičinih udov bodisi odbornikov ali neodborni kov", kteromu predlogu sta pritrdila odbor tako kakor zbor. Oba sta tedaj pritrdila, da so odborovc moči preslabe, da jo treba tudi neodhornikov na pomoč klicati. In zakaj tudi no? Po tem, da kdo odbornik postane, še ni postal izvrsten pisatelj ali kiitik, ravno tako no, kakor po nedoseženi časti odbornistva nikdo no postane slab rodoljub, slab pisatelj ali pa slab umetnik. Pravila se morajo v tej reči tako razširiti in popraviti, da bode delavnost Matičnih udov sploŠnejša postala, nego je do sedaj bila.
žflno (Musti v deželnih jezikih natisnejo.) Ta i. t. patenta od 1. januarja ISfiO. lota jo važen zarad toga. ker v Najvišem sklepom od 17. februarja IsliO. leta je ta §, 4. postavljen za postavo, kako naj se razglasijo vse deželne postave. Najviši sklep od 17. februarja 1869 reče namreč: „RUeksicht-lich der Knndnmchung flor l.amlesp.i setzc und dos Deginnos ibrer verbiiiden-den Krofi baben rinst\veilen bis zui verfaBSUngsmaSsigen Revision Mi ines 1'atentcs vom i. .liinner 1860, Reichs-Gesgtz-Blntl Nr. ::. die in don $. i umi ■< die« ses 1'atentcs cnthaltcncn llestinimiiugen in Betreff der Verordnungen der Lan-desbelnirden in Anvvendung zu koinmeir. (Glede* oklieuvunja deželnih postav in glede časa, kedar tc postave v moč stopijo, veljajo zazdaj določila g§. I in ."» tega patenta.) Tedaj je najviši sklep 17. tcbniorja Isti.;, leta izrekel, da se od tistihmnl naprej deželne postavo ne razglašajo več po državnem zakoniku, temveč po tisti poti, kakor se imajo razglnšavati no patentu I, januarja 1860 deželni ukazi ali ukazi deželnih uradov.
Tedaj če reče pismo prečostitegfl g08| oda deželnega predsednika, da je po patentu 27. decembra neniska beseda autentična, je slavno deželno pred-odništvo prezrelo, da ta postava od 1852. leta velja edino le za državne postave, ne pa za deželne postave, ki se ne razglašajo po državnem zakoniku, temveč samo po našem deželnem zakoniku. Ako pa pogledamo, kako je osnovan deželni zakonik, najdemo, da deželni zakonik izhaja v nemškem in slovenskem joziku. Mi nimamo nobeno postave, nobene točke niti deželne ustave, niti našega opravilnega reda, niti v postavi.l kako se razglašajo deželne postave na Kranjskem, ktera bi izrekla, kteri jezik, ali nemški ali slovenski, je autentičan jezik, temveč deželne postave se razglašajo v nemškem in slovenskem jeziku, brez da bi imeli odločbo, kteri je autentični jezik.
Oe pa gledamo na to, da je deželni zbor v poprcjšnili Besijah ravno tako, kakor' v sedanji sesiji mnogo postav odobril in mnogo postav nasveto-\al v nemškem jeziku, brez da bi zahtevala niti ta niti ona stranka tega slavnega zbora, in niti vlada, da bi se prestavile te postave tudi v slovenski jezik, vidi se iz tega, da nimamo nobene postave zato, da bi se morala vsaka postava v deželnem zboru skleniti v obeh jezikih, ampak pripnščeno jo tistemu, kteri nasvet nje postavo, bodisi vlada, bodisi deželni zbor, bodisi posamezen poslance tega slavnega zbora, izvoliti si jezik.
Ce bi po lo postave, na ktero bo sklicuje pismo cesarskega predsednika res take bde. kakor jih tolmači tisto pismo, vprašam gospoda moja, kako je to, da se v Trstu, da se v (lemi, da se v Isterskem zboru vse postavo sklepajo edino le laški, iu niti \ slovenskem jeziku, kteri je tudi deželni jezik, ter niti v nemškem jeziku, ker vendar vse postavo morajo hiti, kakor pravi deželni predsednik v nemškem jeziku sklenene. „woil sie ulic deutsche Sprache) (lir die Gesetze die einzig uutentisehe is!", (pravo! pravol na levici in med poslušalci.) Te postave, na ktero se sklicuje deželni predsednik imajo ravno tisto veljavo za Tis t. Gorico in Istrijo. kakor za nas; tam pa sc ni nikdar zahtevalo, da bi se sklenilo postave tudi v nemškem jeziku. In, gospoda moja, jaz grem še dalje. Te postavo imajo tudi še zinironi veljavo za Galicijo, ker tudi Galicija, kolikor jo meni znano, še nima posebno došelne postave o razglašanju deželnih postav. In kako se godi na Gališkem? Gospoda moja, v Gališkem zboru so postavo sklepajo edino le poljski, niti rusinski, niti nemški, in cesar je potrdil tiste postavo, n. pr. postavo zarad šolskega deželnega nadzorstva in cesar jo v poljskem originalu podpisati iu minister Iieusl. kot državni kancelar in ministeratva predsednik jc tudi podpiral tislo postavo.
To postave, na ktero so sklieaje deželno predsedniško, no rečejo tega, kar je \ pismu izrečeno, temveč ta reč stoji tako, da mi za našo deželo nimamo gotovo odločeno, kteri jezik jo autentični, ali slovenski, ali nemški; gotovo pa je. da razglašajo vse postave v nemškem in slovenskem joziku. t.'o bi tedaj vlada zahtevala, da so morajo vse slovenske postave posvetovati v tem zboru tudi v nemškem jeziku, bi potlej vlada —• ravno sklioovaje so na §. 1!' državljanskih osnovnih pravic iu dosedanjo navado razglašenja postav morala zahtevati od tega zbora, da se tudi vse postave, Id so sklenene v nemškem jeziku tudi v slovenskem jeziku sklenejo. Zakaj to vendar ne more dvomljivo bili, da tudi. ako ka reč volja: „vveil in oinem I.ande, in \velchem die deutsche Sprache aueh l.andossprai ho ist. nieht zugegeben vver-den kann, dass dor autontisehe Te.vt, cist im Wege der I"eborsetzung ohne direkte Schlussiassung dos Landtages hergcstellt vvcnle" (ker se v deželi, kjer je slovenski tudi deželni jezik, ne more dopuščati, da bi se odločevala autentična beseda še lc potem prestavo brez neposrednoga sklepanja deželnega zbora); te besedo lahko izrečemo. (Dobro1 Izvrstno! na levici, pohvala nad poslušnici.) Topa deželna vlada nikdar ni tirjala in gospoda moja, tudi mi nismo tirjali, ravno zarad tega ne, ker ni gotovo odločeno, kteri jezik jc
V našen deželnem zakoniku autentični jezik.
Cc mi tedaj denes po sklepu ustavnega odbora — za kterega sicer jaz v odboru nisem glasoval — če mi pO tistem sklopu donos sklepamo prestavo slovenske postave, smo storili več. kakor bi bili morali storiti. Zakaj ravno tako lehko, kakor deželna vlada tukaj nemško sklenene postavo sama prestavi v slovenski jezik in jih potem razglašajo po deželnem zakoniku, ravno tako lehko bi tudi slovenske sklenene postave- prestavila v nemški jezik in jih potem razglašala po deželnem zakoniku.
Jaz ficer ne stavim nobenega predloga, vendar bi bilo naj naravnoj še. stopiti na dnevni red čez dopis deželnega predsedstvo V tej reči, ker nima postavne podlage, iu pustiti do tistihmttl, ko bo po nasvetu ustavnega odbora, so nova postava dala. deželnemu zboru svobodo, da on sklepa postave ali
V nemškem ali slovenskem jeziku. (Dobro! dobro!)
Naša društva.
Prvi občul zbor društva /a brambo laaroriniii pravic v Ljubljani
je 17. t. m. v čitalnični dvorani, kamor se je bilo okoli 100 ljudi Bešlo, pričel dr. Ahaci č senior blizo tako (nemški) govoreč:  Kuko jc v našem
glavnem mestu s slovenščino, je vsakemu znano. — V državi? Po dvalizmu imajo Magjari Onkraj iu Nemci takraj hitave supremacijo črez Slovane in zato* s,.,n >prožil idejo tega društva I« 23, majniku in vabil prijatelje, da potrebno store za izpeljavo le misli. Pristopilo je zadnjo dni toliko družbenikov (čez 400\ da seia  lehko z mirno vestjo za donos občni zbor sklical.
Tajnik dr. Papež, bere kratko porinilo začasnega odbora, iz kterega smo pozvedeli. da že I. septembra so razposlati vabila k pristopu, da so nekteri poverjenci le malo ali nič storili. (V Ljubljani to društvo najslahcje napi odnje; zakaj, hočemo 0 priliki omenit i. i Posebna hvala se izrekuje g. P, \. Smivanu, ki jo društvo papirja Ipa ne mislite državnega) podaril. Blagajnica ima 111 gl. Do kr.
Dr. Dleivveis J. govori o zedinjenji slovenskih pokrajin v eno administrativno skupino, ter podpira svoj predlog: a) odboru se da naloga o tej stvari posebno knjižico spisati v prostem slovenskem jeziku, h) ta knjižica se ima razdeliti v 8 dole; 1. da se po zgodovinskih preiskavah pokaže, da je naše zahtevanjc opravičeno, li. da se dokaže, da jo združenje v eno celoto slovenskemu narodu potrebno, da si utrdi narodnost svojo: da se dokaže, da jo to združenje tudi Avstriji v korist, blizo takole: Združenje Slovencev, moja gospoda, to je nad vseh cilj in konec. Ne bode mi treba na dolgo in široko dokazovali, kako potrebno nam jc to zedinjenje in kako koristno sami Avstriji. Ko so verige absolutizma ] s J -s. leta padle, rodila se je ta ideja prvikrat, na cesarskem dvoru je bila živa beseda o tem lela 1848 iu pozneje tudi v zboru slovanskem v Pragi.; od tisto dobe se je glasila ta želja po mnogih časnikih, vendar je h« zmerom na papirji ostala, dokler -e je zopet oglasila Želja v Kranjskem deželnem zboru leta 1801. — Letos smo jo v taborih na Stirskem slišali iu tudi v deželnem zboru štirskem, kranjskem in goriškem, iu jutri se bodo zopet želja ponovila v zboru Sen-paskem. Kar seje do zdaj govorilo ali pisalo, jo vendar lo beseda in stvar jo tako važna, da po golili besedah no dosežemo namena. Ideja ta iin>ra prešiniti srca vseh Slovencev, kolikor je mogočo. Dozdaj se ni nič na zgodovino obračalo. „Očitalo BG je deželnemu zboru našemu, da ni letos že kake resolucije v tej zadevi storil. Jaz mislim, da je naš deželni zbor politično zrelo ravnal v tem; zakaj ne vso kar vroča kri zahteva, no, vse ni politično modro. Ko bi bil deželni zbor naš kranjski to resolucijo letos storil, kaj bi bili odgovorili nam deželni zbori v Uraden, kaj v Celovcu, kaj v Trstu.' Naša reč bi bila gotovo več škodo ko koristi trpela. Stvar toliko važna, so mora so ve da le dosoči na postavni in ustavni poti, in mi vsi upamo, da pridejo taki časi (Dobro.), da pa do tistega časa pridemo, treba, nam jo mnogo dola. treba ljudstvo podučevati, treba, da vsak naših ljudi nekoliko več ve, kakor I i besedi „zediiijenje in združenje" Slovencev. Zato mislim, da bode naše društvo zelo koristilo vsem Slovencem, ako se moj nasvet izpelje. Kar se tiče zgodovinskega dokaza, ne hode treba veliko iskati, ker imamo že Vodnikovo knjigo, „liosoliiohtc dos Ilerz.ogthiims Krain, Gbrz. und Istrien." To nam kaže, da so Slovenci že 1 lili I iz Kranjsko, slovensko okrajine, Krasa, Pivko. Metlike in Istrijo zborovali v Ljubljani. Ta knjižica nam kaže, kako jo Reka, kako je stara avstrijska Is trija bila kranjska. Ta moramo nazaj dobili, pa tudi skušati, da se tisto dežele, ktero so bilo v II. veku razdražene, zopet združe. Zgodovina daljo kaže našo združenje v notranji Avstriji itd. kakor v deželnem zboru ... Iu še le potem bodemo utrjeni v tem, kar nam ustava podeljuje in iz višega prestola zagotovljena beseda. Jaz. mislim, da bi bila morala Avstrija že veliko na to misliti, ako pomisli na severu valove germanizma, na jugu itali janiznia j če pa bodo krepko telo vmes kakor skala, 80 bodo valovi razbili, ki zniiraj žugajo Avstrijo razrušiti. Da se pa Avstrija na, nas Slovence opirati more. smo pokazali v viharni]', časih. in vresničili besede pesnika: „Hrast, BO omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gam"\ (Živa pohvala.) Ilegali misli, da ni treba knjižici', ker ljudstvo tako časnike bero iu je sploh zato. Dr. ('osla ga zavrne, da ljudstvo časnike bero ali tudi no, da imajo časniki drugo nalogo, kakor knjižica, tla lo v zadnji s-; moro temeljito in zgodovinsko dokazati, daje ta želja opravičena, nam potrebna in mogočni ter svojim narodom pravični Avstrii koristna (dobro). Dr. Dleivveis še zagovarja s lom svoj nasvet, da se bodo knjižica po 1000 i z t i-i 11 lehko razdelila med ljudstvo, mod tem, ko nimajo naši časniki toliko naročnikov. Potrdi se enoglasno, m po zahtevanju dr. Costa, da roku vzdigne, ali jo kdo zoper to, jc nobeden ne vzdigne.
Potem je govoril dr. Gosta o vpeljavi slovenskega jezika v šolo iu urade, ter nasvotoval to resolucijo: Odboru so naloži temeljito peticijo i/delati in jo predložiti ministarstvu, da so potrdi postava. Bklonona v deželnem zboru zarad uresničenja ravnopravnosti slovenskega jezika v javnih šolah in uradih. Potrdi se enoglasno, (lovor prinesemo prihodnjič obširno. Ko se razgovor ima začeti, se vzdigne Kav nikar in govori o nazadku slovenščine v ljubljanskem mestu, od nasprotnih slovenskih strank in predlaga, da se naroči odboru sestavili zaupnico narodni večini deželnega zbora, iu jo izročiti deželnemu odboru. Potrdil se j,. t;l predlog. O volitvah za prihodnji mestni zbor delati, se je izročilo odboru in sklenilo, da mora vsaj v 14 dneh sklicati občni zbor.
Za odbor jih je volilo ali, iu izvoljeni so skoraj enoglasne): Dr. Blei-\veis J., dr. Gosta. Peter Koz.lcr, dr. Ahačič. Pr. X. Souvan senior. Horak, Pakič, Murnik, dr. Pokljukar, dr. Papež.
Vladni komisar je bil g. Guttmnn.
Prej ko sklenem, moram vendar bivšega predsednika dr. Ahačiča vprašati, kaj ga jo motilo, da je svoj pričetni govor nemški bral? Kavno tako lahko bi si ga bil zapisal slovenski, ali vsaj dal pravilno zapisati, kajti govoriti ne zna slovenski, iu rečeni, da še nismo nikdar tako slabe „kranjsko šprahe" slišali, ko ta večer iz njegovih ust. Smejali smo se, ko jo rekel „odboru seda nadloga", „naj se molela" „vcčiimst glasov".da se „predio ž u j o" „čo so nobeden no me ld a, bom pa črez ta punkt na glasovanje prinesel", „kteri je s tem kontent"? — Jaz ne!
12. *<>jn ..TlaUt-ncR.v odbora 1.1 i. m.
Predsednik dr. To man naznanja, da mu mnoga druga poda no dopuščajo za društvo toliko delati , kolikor l»i bilo želeti, da torej v prihodnje ne more ostati društveni predsednik. Tajnik I..'s ar poroča o proračunu, kakor sc je bil predložil IV. občnemu /boru. Se potrdi 0 sprejemu novih udov obvelja đr. Gostov nasvet: Nove ude sprejemu tajnik, odbor pa konci no določuje, ali sc imajo sprejeti ali ne. Kazen že dovoljenih 80 gl. se dovoli šc '20 gl. za stroške svečanosti pri zadnjem občem zboru. Nasvet dr. Temami in dr. /lipama, naj hi to stroške trpeli odborniki, no obvelja.
Tajnik Lesar poroča o svojem delovanji omenjajo svojih težav. Na njegovo vprašanje, kaj je storiti z družabniki, ki ne plačujejo svojih doneskov, odloči se, naj se še sto stvarjo nekoliko počaka. Društvena pisma bo podpisoval odbornik, kterega ho predsednik imenoval in pa tajnik. Tajnik naznanja, da deželna vlada nima ničesar proti novim pravilom, kteri D bo bo 500 iztisov natisnilo. Poseben odbor ima v smislu §, 9 pravil sestaviti odborov poslovnik, t) ponudbi „Ilirske Matice", da hoče ona prepustiti literarno zapuščino Stanka Vraza so naroči odboru v pretres spisov naj rokopise pregleda. — G. Cigale bo prestavil geografična imena za nameravani atlant, ki se ima tiskati v Avstriji. — Ker se za prestavo Seliroederjc-vega knjige „Dudi der Natur" ni nihče oglasil, naprosil je odbor gg. prof. K rjav ca, Tuška in Zajca in pa Vil j. Ogrinea, da prevzamejo prestavo, kar so tudi obljubili. Prestava so ho plačala kaker izvirni spisi. — Zahvalno sprejema odbor ponudbo g. Koseškega, ki hoče društvu prepustiti svoja dela, nekoliko tekoj, nekoliko kasneje. — G. Orosl. Cflf 1)0 v oporoki prepustil po svoji smrti društvu svoja slovenska in slovanska dela. — G g. prof. Mnjciger in Suman v Mariboru sta obljubila, da hočeta spisati za društvo slovanski narodopis 'JO—2f> pol. Ponudba se sprejme s „slava" klici in se ob enem odobri predloženi črtež. „Slov. zidar" se za zdaj ne ho izdajal. Vodnikove pesmi bo g. Kr. Levstik v enem mesca u za tisk pripravil. Na to so voli dr. C os ta za predsednika, dr. Tonianu pa se izreka odborova zahvala in obžalovanje, da se je odpovedal predsedniška. Dr. Gosta sprejme po kratkem obotav ljenji volitev. Za drugoinestnika se voli g. dr. Vončina in za blagajničarja g. dr. Zupunce, ktcreinu se izreka zaslužena zahvala za njegovo dosedanje delovanje. Na novo voljeni tajnik Lesar pravi da volitve zarad mnogih osebnih napadov ne more sprejeti, ker mu te celo njegovo službeno Btfttlje Bpodkopujejo. Dr. Dleivveis obžaluje te napade pa meni, da brezimni pisači ne smejo motiti poštenega moža; očitanje sebičnosti iu dohičkarije izvirajo iz onih krogov, kteriin so pri vsem njihniiu delovanji te lastnosti vodilu. (Kon. prih.j
II opis i.
Iz Goriškega. |Izv. dop.| Kedar se kak narod zares zbudi iz. dolge letargije, ali kedar razbije spono silnega trinož.tva; takrat sc zbujajo zaporedamo talenti vsake vrste, in narod pokaže svoje lepe lastnosti izdelo-voje toliko, da sc jc znres čuditi. Mi Slovani smo temu dok.az, in tudi mi Slovenci smo v kratkem času pokazali , da veselo in krepko napredujemo v narodno duševnem razvoju. Nasprotovanje nas krepča in spodbada, zarad tega se množijo duševna dela. Tudi na Goriškem smo se zdramili, iu želimo duševnega povzdiganja. Zato pozdravljamo veselega srca vsako bistro glavo, ki se nam razodene, zlasti če dela na pesniško dramatičnem polji. Gospod Klodič gimnazijski profesor jo na svitlo dal šaloigro v treh djanjih. ki ima naslov: „Novi svat". Djanjo te igre svršuje se v Koboridtl blizo italijanske nuje in je vzeto i/, ljudskega življenja. Oseb igra II, razun še drugih Koboridov, ki imajo pevati v kom. Ta igraje zložena v stihih, ki so vsi čisti iu v lepem jeziku izdelani, Djanjo zanima od začetka do konca, in je logično izpeljano, da se v najlepšem redu vjemajo razni prizori. Metruni pa je raznovrstno po Sofoklu, Aristofanu in Pindarju, posebno umetno zložene so kitice, ktere se imajo pevati. Opominjamo namreč, da jc nekaj petja vpletenega in skladatelj napovov se jc potrudil, da jc izmislil prijazne in umetne melodije, ki se bodo dobivale le pri gosp. Klopiču v prepisu. Priporočamo tedaj to v vsakem obziru izvirno delo, ktero hi nam v gledišči marsiktor lep večer pripravilo. Zanimalo bo posebno naše gorane, kterim so Koboridske. okoliščine znane, pa tudi vsacega druzoga. ker je predmet te šaloigeo nova železna cesta, ki se ima po Tininskem izpeljati, in ljubezen. Koboridci. dva dijaka iu en inženir nas zabavljajo predstavljajo nam hoj starih iu mladih časov iu stari boj ljubečih se s stariši.
Iz Trsta, 10. okt. [Izv. dop.j Ker že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa iz Trsta v Vašem listu, se lotim jaz peresa, povedeti Vašim čitateljem , naj nikar ne mislijo, da se je prejšnji mir k nam že vrnil. Sicer sc po večerih druhal v čete več ne zbira in ne razsaja po mestu, pa pod pepelom živo oglje tli, t. j. poleg očitne vlade še vedno čutimo skrivno vlado ki ima svoje finančno ministarstvo v „liiši Izrael", svoj parlament v društvu ki lepo ime napredka nosi, in za eksekutivne organe one gladiatorje, kise po večetn rekrutirajo iz možkega denii-monda iu si „vadijo telo" da so bolj sposobni za službo ktero opravljajo.
Kakor se zdi je ta skrivna vlada svojo ljubeznjivo skrb zdaj obrnila tukajšnji in okoliškim čitalnicam. Tedaj pa tedaj pride ukaz natepsti kakega Čitalničarja, nagroziti sc drugemu, naj izstopi iz čitalnice; če mil je ljuba cela koža, itd.; Cittadino pa pridno pobira laži o čitalnicah, in Slovane sploh črni kot neprijatelje vsakega napredka. Dobro je temu brozznačajncmu listu odgovoril dalmatinski „Nazionale" da je enkrat milejo sodil o Slovanih, odkar pa je v službi zidov in njihove stranke, nima več dobre besede za nje. Njegovi vredniki, poitalijančeni Slovani, odgojeni v časnikarski šoli vladnega lista „Osservaloro triestino" so so rano naučili plašč obračati po vetru, prilizovati so in razžaljevati, pozabljati in spominjati sc, kakor ravno nad njimi razvita zastava zahteva. Morebiti je ta ostra graja dalmatinskega lista sto-Izdatolj in odgovorni vrednik Anton Tomšič
rila da je „CiHadino" v včerašnjem listu, naznanjajo slovenski tabor pri Sonpasu, sicer še vedno nekoliko r.izžaljivo. pa vendar mnogo zinerncje o Slovencih in njihovih željah pisal, kakor smo vajeni v njem brati. Ali se je roordfl tabora tako ustrašil.' Pa toliko mu moremo zagotoviti: naj nas liže ali zbada. spoštovali r.e bomo nikdar ljudi njegove baze, ki za nas Slovence nimajo drugega, kakor j .ost i. zlobne jezike, in strupena peresa.
K šenpanskeniu taboru se bo brž ko ne ogromna množica sešla. Da skoz Gorico pričakujejo mnogo ljudstva, kažejo oznanila, ki jih jc vlada razposlala po naši okolici . po kterih je tahoritom prepovedano skozi Goriško mesto v četah iti , in jim je natanko pot odkazana po kteri se imajo mimo mesta podati!
V nedeljo 11. t. m. su \ Darkoli čitalnico slovesno odprli; veselica sc jc izvršila v naj lepšem redu. in vendar je ..<>-..ervatoiv prinesel novico, da bo preiskava zarad nepostavnosti, ki so se tam godile. Kake nepostav-nOSti jo kdo tam izvohal, sam Dog ve! V nedeljo 25, t. m. se odpre čitalnica v Občini.
Iz treh drugih krajev okolice pa so neki pravila vladi že predložena v potrjenje.
Polilinii razgled,
Državni zbor na Dunaji je na novo pričel svoje zasedanje, vendar v 135 soji se je zbralo tako malo poslancev, dajo zbornica komaj sklepati mogla. Tirolcev , Poljakov in Slovencev je prav malo nazočih , slednji pa gotovo pridejo v kratkem do zadnje glavice. Novi poslanci store obljubo, med njimi dr. Giskra iz svojega starega sedeža. Na to so beri; več dopisov ministerstva notrajnih zadev, s ktenmi so naznanja, daje dobilo nekoliko sklenenih postav najviše dovoljenje. Začasni predsednik niinistcrskemu sve-tovalstvu g. Taaffe predlaga izvanredne naredbe na Geskem v potrjenje. Predlogu so prideti obširno razpeljani nagibi, kteri so vlado do teh sredstev silili in pa dokazi, da 86 jo vso to godilo v postavnih mejah decomberske ustave. O. minister ob enem izreka željo, da bi bilo prav hitro mogočo te naredbe ob veljavo deti. Minister Ilerhst predlaga osnovo postave o imenovanih naredba h , na dalje osnovo postave, kako naj bi se skušalo pohogati zakonske, ki se hote ločili iu naznanja, da je tiskovna postava zadobila najviše potrjenje. Minister Plener predlaga dopolnilna določila k kupčijski pogodbi z. Anglijo m pa poštno iu kupčijsko pogodbo s Švicarsko. Volitev pe-rovodij in v odbore sc prelože za prihodnjo sejo.
Po zunajnih listih je zopet brati, da bi utegnila Herbst in Dres ti stopiti iz ministerstva.
Zdaj so morali tudi uradniki ministerstva zunajnih zadev priseči na ustavo.
Na češkem se kaže nova svobodna era v vsej svoji cvetosti. Na prazen glas , da so se v Kolinu neka okna pobila. odposlal je c. kr. vodja naniestništva Koler brž krdelo vojakov tje. V soboto jo poslednji objavil nov razglas, v kterem prepoveduje vse shode in tabore, v kterem prepoveduje neko administrativno zbranjo na cerkvenem žegnnuji v Mibloveni, ter žuga z vso ostrostjo postave. — Okrajnim zastopništvom je dalje zaukazano, naj občinskim županom povedo, da so bodo v posameznih soseskah vojaške ekse-kiieije razpostavile, ako se ne zabrani vsak nepokoj. — Ginniazijalni učenci ne sinejo nikacih „znamcuj" nositi. — Novega časopisa „Zvon" je bila prva številka kontiskovana.
Iz Galicije se poroča o novem razdvoji med ministerstvom pro-BVete in pa med deželnimi oblastni jami. Minister hoče, da hi se učni jezik lvovsko tehnike določil na Dunaji, ker država ta zavod plačuje. Lepa šolskn avtonomija to, za ktero so bili poljski poslanci zapustili federalistični program.
„Gaz. Nar." svetuje gališkim delegatom, naj stavijo v državnem zboru nasvetov v smislu resolucij dež, zbora in naj zapuste državni zbor, ko bi nasveti ne obveljali.
Adresa državnega zbora v Kopenhagnu izreka kralju obžalovanje, da so brez uspeha ostali zaupni dogovori med Prosijo iu Dansko, da bi se vsled praškega pomirja v severnem Sloz.vigii svobodno glasovalo, h ktori teh držav ima v prihodnje spadati.
V Florenei ima policija mnogo posla odpravljati na cestnih oglih puntarske pozive, kteri ljudstvo vabijo, naj bi zgrabilo za orožje, oklicalo republiko, pobilo duhovstvo in kapitaliste itd. Ti pozivi vzbujajo naj niže strasti, kterih so človeške prsi zmožne.
I! i ms ki časniki poročajo, da ni misliti, da bi francoska posada pred 2 letoma zapustila papeževo posestvo Drugi časniki pa zopet pripovedujejo, da se med Francijo in Italijo zdaj obravnavajo važne politične stvari. Princ Napoleon je moral nagloma v Turin, da bi kralja spravil v zadevah politiko na Spanjskem na francoska pota, zato pa bi se pokazala Francija glede Kima tem bolj prijazna in bil že podpisan ali se ima v kratkem podpisati pogodba, po kteri Francozi Kim zapuste.
Iz. Pariza se poroča, da hoče Napoleon svojo armado znižati, zdaj ni neki več kakor 364.000 vojakov ohrošenih. Tudi pred avstrijsko - prusko vojsko so se slišale enake trditve glede vojaščino teh držav in prišlo je vendar do krvave vojske.
Iz Španije se poroča, da je škof iz Taragone vzdignil se zoper zmagovalno revolucijo ter da na čelu 2000 oboroženih mož za Burhona Karla VII. — Ministerstva določuje da sc imajo vsi kloštri jezuitovski v treh dneh zapreti. Njihovo premoženje bode narodno premoženje. — General Prim preklicuje vest, da bi bil iz Prusije prejel denarno pomoč ter pravi, da se je Španija iz lastne moči in s krvjo svojih otrok osvobodila. — Za zdanja španjska vlada je dobila v angležkih bankah 700 milijonov realov na posodbo. — O tem, kdo bode določno nastopil vlado na Spanjskem šo ničesa gotovega. Med kandidati se imenuje angležki princ Alfred. Ena precej mogočna in delavna stranka jc za republiko. Provizorična vliftla pa misli še pred sklepom kortezov povdarjati potrebo monarhijo in vlado ponujati por-tugijskernu kralju.
Tiskarska pomota. V 8. vrati listku Beseda o „Matici1- II. v 84. štev. „Slov Nar," naj so blngovoljno bere „p o ti j ed a m" mesto „]>ojcdnmu.
Dunajska borza ori H), oktobra.
6% metnliko   67 H. HO kr Kreditne akcij« 818 tt. 50 kr.
•ri°,0 motalike r. obresti v maji in nov. 58 fl.ilO London   11.1 11. 06 kr. ■V „ nnrod. posojilo   02 II. 1") kr. Sreliro   113 11. 50 kr.
18O0 drž. posojilo   84 ti. 30 kr. Cekini   5 H. 5ls/l0 kr.
Akcije narod, banko   759 11. — kr.
Tiskar lalnanl .Jun/.ič
Diutniki: Dr. .lo/e Vošujnk in «11 imi.