271. številka. jana, v četrtek 26. novembra. XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ako-oger k ko dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za <>,trt leta 3 gld. 30 kr., 7,a jodou meBoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua tlom računa bo po 10 kr. za meneč, po -i0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikoi poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrete po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi Daj so izvolč frankovati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Kudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravništvn raj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vao adminiotrativno Btvari. Vojna. Kakor se brzojavlja, miruje po pritisku vele-vlastij orožje na srbski strani in pričakovati se sme, da se bode jednako ukrenilo tudi na strani bolgarski, ker si ne moremo misliti, da bi se knez Aleksander proti izrecni volji velevlastij hotel po robu postavljati in ker se sedaj, ko ni nobenega srbskega vojaka na bolgarski zemlji, glavno nalogo dovršil. V kratkem utegne torej biti konec bratomornemu boju, ki bode pa za Srbijo imel hude posledice v gmotnem in politiškem oziru. Najbrže bi se pa Srbiji še slabše godilo, da se neso oglasili tisti, ki so jej zaslomba in kateri k ljubu sijajnim vspehom bolgarskim poudarjajo in zahtevajo, naj vse ostane v prejšnjem stanji. Kako se bode stvar razplela, ne bodemo danes ugibali, pač pa priobčili nekoliko zanimivosti o obestranskih vojskah, V bolgarski vojski so v najvišjih službah sami majorji, katerih najstarši je šele 1874 1. častnik postal. Polke vodijo stotniki, prvi topničarski brigadi zapoveduje tudi stotnik, ki je 1878 postal Častnik. Batalijone in eskadrone vodijo mlajši častniki, kompanije deloma celo podčastniki. Najstarji vseli teh vodij je 35, najmlajši 27 let, knez Aleksander 28 let. Večina teh častnikov izšo lala se je na ruskih vojaških učiliščih, praktično udeležili so se zadujo. rusko-turške vojne in se zelo odlikovali, dva dobila sta Jurjev križ. Bolgari posebno ljubijo boj z bajonetom („na Stik") in v neki brzojavki se piše, da se bolgarski vojaki jeze, ker se Srbi nečejo poskusiti z bajonetom, ampak se rajši umaknejo. Bolgarsko top-ničarstvo je veliko bolje streljalo nego srbsko. Bolgarska baterija kapitana Ivanova užugala je dve srbski bateriji. Od jedne srbske baterije ostala sta samo dva moža in poveljnik, katere so ranjene odnesli. O bitki pri Slivnici se pripoveduje: Generala Mflutinoviea napali so Bolgari po noči v ostrogu. Preplašeni Srbi spustili so se v beg in imeli grozne izgube. Divizijo Mišković, odmenjeno Milutinoviču na pomoč, zapeljali so po neprevidnosti pred bolgarsko utrdbo, katera jo je od strani obsipala s s kroglami. Umikajoč se, zadela je potem na ba-talijon dunavske divizije in slednji misleč, da so Bolgari, začel je na nje streljati. Druge oddelke, ki so se poslali temu batalijonu na pomoč, obšli so Bolgari in Srbi so bili v navskrižnem ognji. Na jedni strani je nanje streljala drinska divizija, na drugi strani pa Bolgari. Požarevaški in Belgrajski bataljon izgubila sta nad 10°/0. Drug oddelek drinske divizije prišel je v bolgarsko zasedo in bil popolnem uničen. Jednako se je godilo nekemu srbskemu batalijonu. Bolgarske čete so izvrstno preskrbljene, na čemer gre hvala bivšemu vojnemu ministru Kan-takucenu, srbskim pa je mankalo najpotrebnišega. Srbski topovi se neso obnesli, najmanj pa generalni štab. Sicer pa o tem govore naslednji telegrami: Bel i grad 25. novembra ob 8. uri zjutraj. Včeraj zvečer so so sporazumeli diplomati v konferenci, in kolektivno noto brzojavili Garašaninu. Kolektivna nota zahteva kot ultimatum, da se takoj ustavi vse vojevanje. Jednako noto izročili so zastopniki viastij bolgar-skej vladi. Bel i grad 25. novembra ob 11. uri 45 minut zjutraj. Baš sedaj je došel odgovor Garašani-nov na kolektivno noto. Kralj Milan se je popolnem udal zahtevanju vlastij. Vsem poveljnikom vojev dai se je ukaz, naj takoj ustavijo vojevanje. Peterburg 25. novembra. Prizadevanja Rusije, da bi se naredil mir mej Srbi in Bolgari so pala na Dunaji in v Berolinu na dobra tla. Cesarske vlasti so sklenile, ves svoj upliv porabiti v Belem gradu, Sofiji in Carigradu, da se ustavi vojevanje. Ko bi jih druge vlasti ne podpirale, bodo same storilo potrebne korake. Budimpešta 25. novembra. Pester Llovdu se poroča z Dunaja: V ponedeljek so se celi dan menjale depeše mej Dunajem in Godblo, ki so se tikale srbsko-bolgarske vojne. Vsled tega je cesar okrajšal svoje bivanje v Godolo. Posvetovalo se je, kaj storiti, ako bodo Bolgari še vedno dalje prodirali in Milana spravili še v večje stiske. .Danes se že lahko reče, da bode naše cesarstvo pripravljeno na vse eventualitete. Bel i grad 25. novembra. Govori se o veliki zmagi mej Caribrodom in Pirotom zbrane vojske, ki je nekda Bolgare potisnila črez Dragoman. Ko so Srbi srečno zmagali, vsprejel jo Milan predlog zbranih diplomatskih zastopnikov velevlastij, da sc ustavi vojevanje. Včerajšnji boj bil je pred Pirotom. Bolgari napali so srbske postojanke s preštevilno močjo, pa so bili odbiti po velikih izgubah. Bolgarska vojska pred Pirotom broji uštevši Vzhodnje-rumelijce 75.O0O vojakov, katerim stoji samo 50.000 Srbov nasproti. Drugo rezerva, 55.000 mož, hiti na pomoč. Sofija 25. novembra. Včeraj zvečer napali so Srbi naše predstraže, pa so bili odbiti po jedno-urnem boji. Potem so naše četo napale Srbe, pa brez vspeha. Sovražnik bil je v velikih množinah nastavljen na levi in desni okrog ceste. Naše čete so se v dobrem redu umaknile. Danes zjutraj sta dva oddelka prestopila srbsko mejo. Srbske predstraže so se umikale. Mi smo vzeli utrjeni Malin-ski vrh. Srbi so se umaknili na vsej črti in zasedajo utrjene pozicije pri Pirotu. Naše izgube v včerajšnjih in današnjih bojih bile so majhne. Budimpešta 25. novembra. Cesarje takoj po prihodu vzprejel Kalnocky-ja in in bc dolgo raz-govarjal ž njim o položaji, spremenjenem vsled srbskih porazov. Avstrijski-upliv se v Srbiji mora vsekakor ohraniti; Srbijo bode tedaj treba varovati proti slabim nasledkom njenih nevspehov. Osoba Milanova se mora ločiti od dežele. Ako je narod nevoljen z Milanom, nema Avstrija nikakega povoda obdržati ga. Bukarešt 25. novembra, opoludne. Kanonada v Vidinskcj okolici se je nadaljevala vso noč. Danes ob G. uri napali so Srbi od Smardana in Ta-tarbazurdžika mesto, pa so bili po triurnem boji odbiti. Sofija 24. novembra. Iz Dragomana 23. novembra zjutraj sc poroča: Včerajšnji boj bil je z zadnjimi srbskimi četami, katere so skušalo kakor dolgo le mogočo obdržati Dragoman, da bi tako varovale umikanje glavne vojske, katera je šla po cesti LISTEK Božična noč v Sakramentovej dolini. Kalifomska povest. (Spisal Bret Harte, poslovenil Vinko.) (Dalje.) Noč je bila sila temna. Prvi veter je upihnil Djih improvizovane baklje in le rudeči lesovi, ki so v temi plesali in skakali 'kaker pijane|vešče, kazali so, kje gredo. Pot jih je peljala navkreber po smre-kovej soteski. Na njenem zgornjem konci bila je široka, nizka, z drevesnim lubjem pokrita koča na pol potisnena v gorsko rebro. Bil je dom starega in ob jednem uhod v prerov, v katerem je delal — če je sploh kaj delal. Tu se je družba za jeden hip ustavila, in sicer z nežnim ozirom na svojega gostilnika, ki je sopihaje in stokaje pritekel za njimi. »Morebiti bi bilo bolje, ako bi vi hoteli jeden trenutek počakati tu zunaj. Jaz grem pa noter pogledat, je li vse v redu." Tako je dejal stari z ne-kovo malomarnostjo, katere pa v resnici kar nič ni Čutil. Predlog je bil prijazno vsprejet, vrata so se odprla ter se zopet zaprla za starim. Gostje so Be molče s hrbti uprli ob steno, poslušajoč in čakajoč, da se vrne. Nekaj trenutkov ni bilo čuti druzega nego vodo, kapljajočo s strehe in hrščanje in pokanje od nevihte majanih drevesnih vej v njih bližini. Potem so možje postali nemirni in domnevanja in nezaupljive opombe šle so s šepetom od ust do ust. „Bržkone mu je takoj ubila bučo!" »Ali pa ga je zvabila v prerov in g* noter zaprla." BAli pa ga je v poboji dobila pod se in zdaj sedi na njem." „Morebiti kakovo nemarast kuha, da nam jo izlije na glave .. . Proč od vrat, fantje 1" Ta hip se premakne kljuka, vrata se počasi odpro in neki glas reče: »Pridite noter — kaj stojite tu v dežji!K To ni bil niti glas starega, niti žene njegove. Bil je glas majhnega dečka — glas, kojega prvotno fino zvenenje je bila uničila nenaravno hripavost, katero more prouzročiti le v nežnej starosti pričeto potepinsko življenje in ž njim združena potreba, pred časom v vsem biti samostojnim. Bil je obraz malega dečka, ki je zrl kvišku v nje — obraz, ki bi bil mogel biti prijeten, celo lep in blag, ako bi bil malo bolj snažen, otročji in menj bolesten. Deček je imel odejo okolu pleč in je ravno vstal iz postelje, kakor je kazalo. »Pridite noter," ponovi, „a no delajte hrupa ... Stari je notri in govori z materjo," nadaljuje, ka-žoč sosednji prostor, kjer je bila po podobi kuhinja. Glas starega je precej proseče prihajal tam ven. »Spusti me,u pristavi deček nejevoljen, obrnon k Dicku Bullenu, ki ga je bil vzel v naročje ter se delal, kakor bi ga z njegovo odejo vred hotel vroči v ogenj, „spusti me, vragovi stari norec!... Ali slišiš?" Na ta opomin poslavi Dick Bullen Johnnvja dobrovoljno smejo se zopet na tla. Drugi možje pa vstopijo ter posedejo okrog dolge mize iz nepoobla-nih desek, ki je stala sredi sobe. Johnny potem resno stopi k majhnej shrambi ter vzame iz nje razne Btvari ter jih postavi na mizo. „Tu jo whisky ... in mornarski suhar ... in prekajen slanik ... in sir." Na zadnje imenovane reči vzel je na poti k mizi jeden košček zase." „In sladkor." Spotoma vzame ven majhen košček s svojo malo, zelo umazano roko. »In tabak. .. Tu-le gori na polici stoje tudi suha jabolka, a tega bi vam ne svetoval... Tako,8 sklene, „le srčno segajte in ne zmenite se nič... Mene nič ne briga stara tu notri. .. Meni nič mari ... Lahko noč." proti Caribrodu, v tera ko se je drug del vojske iz gore pri Lukavici bližal Caribrodu. Bolgarska konjica, katera je preiskala v treh dneh vse kraje 10 do 15 kilometrov od Slivnice, je naznanila, da so se Srbi skoro povsod umaknili, in da jeden srbski voj — drinska divizija — zašel visočine pod Dragomanom in več hribov na desni Caribrodske ceste, kateri popolnem gospodujejo nad cesto Čari brodsko. Centrura, koder cesta pelje, bilo je pa za-selo le malo Srbov. Knez je dal ukaz za napad. Bolgari so postavili v boj 2 polka, kakih 12,000 mož, iu dve bateriji. Po kratkem puškarenji zaselo je bolgarsko topništvo v sredi nek prelaz ceste in na levi postavila svoji bateriji. Srbi so potem nastavili svoje štiri težke tope na strmih bribill na levici. Po precej dolgem topniškem boji razvil se je PlevniSki polk blizu visočin na desni, katere se dajo lahko braniti. Srbi so bili tedaj na boljem. Srbi so več ur branili svoje postojanke, ali Bolgari so prodirali dalje mej najhujšim streljanjem. Ko so prišli Bolgari v podnožje hriba, so se Srbi umaknili v gore. Na levej strani so se Srbi bolje brauili, ker so imeb več čet. Ob štirih so srbski topovi utihnili, jeden njih topov bil je tako poškodovan, da ni več za rabo, vendar so srbski vojaki, še vedno ovirali daljše prodiranje Bolgarov. Bolgarske streljanje je utihnilo, godba je zaigrala narodno lunino in Bolgari so, ne da bi streljali, z bajoneti napali viš ne. Srbi, ki neso pričakovali tega napada, so bežali. Zgube znašajo 180 mrtvih in ranjenih. Danes nadaljuje bolgarska vojska preganjanje Srbov. Cesta je prosta. Včasih baterije po hribih začno streljati na Srbe, ki se pa uničejo brez upora. Z dragomanskega hriba se ob štirih poročaj da Srbi hudo streljajo s topovi ter se hudo upirajo, pa se vender umičejo. PolitiČBii razgled, Hoti't'ssajc tie'ielv. V L j u b 1 j a n i 2G. novembra. Zaključek deželnih računov za 1884. leto, ki se je predložil movavskeimi deželnemu zboru kaže 295.186 gld. več dohodkov kakor je bilo določeno v proračune in deželno premoženje se je pomnožilo za 2b5.!)jJ2 gld. V blagajnicah je več nego 1,000.000 gld. Čehi mislijo tudi v letošnjem zasedanji deželnega zbora sprožiti razgovor o šolah. — Občinski zbor Brnski je zavrnil dve prošnji nemških državljanov, da bi se vsprejela v občinska zavezo. Odborniki bili so teh inislij, da bi ne bilo umestno sedaj nemškim državljanom pomagati do avstrijskega državljanstva, ko Prusija tako brezozirno iztirava Avstrijce. Klub središča gališkega deželnega zbora posvetoval se je o finančnem položaji dežele. Vsi poslaiui bili so tega mnenja, da se bode morala znova povišati deželna priklada na neposredne davke. Na predlog poslanca Abralianiovicza sklenil je klub, v deželnem zboru predlagati, da se naloži davek na slador in žganje. Deželnemu zboru se je sklenilo priporočati, da bi deželni banki naročil, ustanoviti osmina žitna skladišča, kakeršna so na Dunaj i in v Pešti. Dalje se je sklenilo, da deželni zbor naprosi vlado, da bi tudi odpisovala davke pri škodah po požaru, kakor jih pri družili elementarnih škodah. V finančnem odseku o^«ishogn državnega zbora je vprašal ministerskega predsednika Tiszo poslanec Helfy, kake da so razmere na Reki. Ml- Stopil je bil k uhodu v malo sobo, katera se je komaj mogla imenovati pregraja. V začetku je bila del večje sobe, v katerej so bili možje, in zdaj je bila v njej majhna postelja. Tam jeden hip postane ter gleda po družbi; gole noge so mu gledale izpod odeje. Potem pa polurna. „Glej ga, Johnnv! Menda vender ne pojdeš zopet v posteljo . .. Kaj ?" vpraša Dick. „Se ve da pojdem," odgovori Johnnv odločno. „No, kaj pa ti je, prijateljček?" „Bolan sem." „E, bolan!" „To se pravi, mrzlico imam ... pa prišč .. . in trganje," odgovori Johnnv ter izgine v malem prostoru. Po kratkem molku nadaljuje iz teme in bržkone izpod odeje: „In želodec me tišči!" Osupelost in molk nastane. Možje pogledajo drug druzega, potem pa ogenj. Vkljub vabljivim jedem pred njimi je kazalo, da se jih je iz nova lotila tista brezdušnost, v katerej jih je bil stari •našel v Thompsonovej pivnici. Glas njegov, ki je postal neprevidno glasan, prihajal je zdaj k njim, še vedno proseč in moledujoč: (Daljo prih.) nisterski predsednik mu je odgovoril, da tam vladajo razpori, o katerih pa še nema natančnejšega poročila. Jeden del ReČanov prav ne razume, kakor se kaže, zadev tamošnje gimnazije, kajti ž njo se ne namerava madjarizovati. * nanjo države. Novi ruski pravosodni minister Manasejn je neki jako dober jurist. Sicer je pa velik prijatelj porusenja vseh dežel v državi. Kot senator je posebno priganjal, da se ruščini da več veljave v pri baltijskih provincijali. Osobno pa ni posebno priljubljen v Peterburgu. Z ministrom notranjih zadev grofom Tolstim sta nekda v sovraštvu, grofu Iguat-jevu je pa dober prijatelj. V komisijo IVaneoKkc zbornice, katera ima pretresovati vladno predlogo, da bi se dovolili krediti za Tonking in Madagaskar je 26 nasprotnikov kreditom, samo 7 članov bode glasovalo za vlado. 20 članov pripada levici, mej njimi IG skrajni levici in radikalcem, 10 pa desnici. Desničarji so se skoro vsi izrekli, da mora vlada takoj izprazniti Tonking. V nemškem državnem zboru začela se je budgetna debata. Zakladni tajnik Burchard je poudarjal, da bode treba povišati davke Za njim je govoril član katoliškega centra baron Iluene in posebno grajal povišanje stroškov za vojaščino. Za njim je poprijel besedo poslanec Richter. Obsojal je Bismarckovo gospodarsko politiko. Tožil je, da se preveč izdaje za mornarico in vojsko. Potrebščine za mornarico so so poslednja leta podvojile, vojaški stroški so se povišali vsled nepotrebnih in dragih zgradeb. Kolonijalna politika samo škoduje narodnemu gospodarstvu. Spor zaradi Karolinških otokov je nam več škodoval, nego nam morejo kdaj ti otoki koristiti. Konservativec pl. Maltzahn tudi ni popplnem zadovoljen s finančnimi carinami, a misli, i da bo potrebne, da se pokrijejo stroški države. Vojni budget se no sme pomanjšati, ker baš močnej nemški vojni sili se imamo zahvaliti, da se je tako dolgo obdržal mir v Evropi. Narodni liberalec Benda ni nič posebnega povedal. Najbolje je pa govoril socijalist Liebknecht. Kazal je. kako se povsod v Nemčiji kaže reakcija. Vzlic državnemu socijalizmu bogatini vedno bolj odirajo ubožne. Posebno hudo je pa obsojal vnnnjo politiko. Da se jo mir tako dolgo obranil, ni zaslugi IJisinarekova. ampak temu so uzrok notranji odnošaji v Rusiji in Franciji Ko bi bil vse diplomate z Bismarekom vred s sveta pomedel. bi ne moglo biti slabše na vzhodu, kakor je. Nemci se zatirajo v Avstriji (?) in Rusiji, Nemčija pa zanje nič storiti ne more, ker sama zatira drugo narodnosti, kar je sramotno za njo. Kakor prve angleške volitve kažejo, bodeta obe stranki v zbornici blizu jednako močno zastopani. Odločevali bodo pri najvažnejših vprašanjih Irci. Kamor se bodo nagnili, tam bode večina. Da za Irce tak položaj ne bode neugoden, si lahko mislimo. Zategadelj pa tudi Irci podpirajo povs d konservativce, kjer nemajo svojega kandidata, da liberalci sami ne dobe večine. Dosedaj je izvoljenih V,}) liberalcev, 32 konservativcev in dva Irca. Državni tajnik za Indijo lord Churchil je propal v Birminghamu. Dobil je 4216 glasov, njegov protikandidat Bright dobil je 4989. Chamberlain je voljen z 2764 glasi večine. Voljeni so že ministri Smitli, Gort in Pcel. Dopisi. I« 4mori«<* 22. nov. [Izv. dop.] Kakšni elementi so splavali v zadnjih letih na površje političnega življenja in to vsled posredne in neposredne podpore lnerodajnih mož, katerim so ljubši; stranke z dvomljivimi nameni nego vedno zvesti Slovenci, kaže v najlepši svitlobi tukaj izhajajoč italijansk list „La Rassegna", od katerega ne bodo menda sami „Corrierjevci" trdili, da je od Slovencev podkupljen. Imenovani list označuje novodobno politiško stranko goriško mej drugim tako le: „Neka klika obdolžuje pri vsaki priliki našo duhovščino, da upliva v po-litiškem in drugem oziru na naše ljudstvo. Nevarnejši nego ta, je pa upliv one stranke, katera ščuva pod avtonomijsko in italijansko krinko k sovraštvu družili narodnostij z namenom, da bi še dalje gospodovala v mestu ter izsesavala okolico. V Istri imenujejo ljudi te baže „Karnjele", pri nas nosijo drugo ime, a isti smoter. Ti sebični nameni jih vodijo, da vzbujajo mladino k vedno novi agitaciji, češ, da so konstitucijonalna načela in njih materinščina v nevarnosti, kar je le pretveza, da smejo vedno škiliti v obljubljeno bližnjo državo ter skruniti vsako patrijotično slavnost z irredentičnimi demonstracijami, petardami in bombami, zabraniti hočejo tudi obiskovanje gledališča, kadar igra nemško društvo. Tukajšnji list ščuva tudi šolsko mladino, da naj se udeležuje politiškega življenja, ter jo pozivlje, naj se zbira na trgu, da bi vsled demonstracij silila mestne očete poprijeti se njenih načel. Naudušuje jo k onemu fanatizmu, k onemu divjemu sovraštvu, katero je bilo povod, da so židje razpršeni na vse kraje sveta. Taka razmotrivanja usiljujejo se nam nehote*, pravi „Rassegna" dalje, ko čitamo oni članek, v katerem se daje istrskemu dijaku beseda, da razvija najzmedenejša načela o vladanji države. To, kar istrski dijak zahteva, ne bi bila Platonova ljudovlada, temveč narobe svet. Tu bi ukazoval sin, oče bi moral le ubogati, žena bi uredovala politiške liste, dočim bi mož doma kuhal. Da bi nehal indi-ferentizem na administrativnem in politiškem polji, zahteva oni list (goriški „Corriere"), naj bi mestni očetje hodili po nasvete k šolski mladini, zbrani na trgih, ter jih izveli, in to k oni mladini, kateri je poklic bojevati se proti prodirajočemu sovražniku, ter visoko nositi narodno zastavo. A ta mladina bi se ne imela bojevati zoper zunanjega sovražnika, kajti ti junaki zbe/ijo v Italijo, kadar jih domovina kliče k vojaščini, temveč bojevati bi se morala proti našim .gorjanom (Slovencem), ki prinašajo pridelke v mesto ter puščajo novce po onih prodajalnicah, v katerih se pripravlja ta mladina na boj zoper slovenske napise. Navedeni list poživljal je tudi krasen spol, da nastopi na bojno narodno polje, „Rasscgna" govori dalje o nasledkih, izvirajočih iz takega ščuvanja, ter pravi, da take misli roditi se morejo le v glavi emancipovaiiih žensk, katerih nas Bog čuvaj!" (Opomniti je, da ureduje list „Corriere" židkinja.) Tu smo izerpili glavne misli uvodnega članka italijanskega lista, kateri prav dobro označuje stranko, ki nosi sedaj zvonec v Gorici. ,.Soča" se je nekoliko časa prepirala s to stranko, a sedaj je to opustila; kdor natanko pozna načela teh ljudij, bode gotovo to odobraval, z ljudmi te vrste ni polemika mogočn. Tu bi pomagal le cepec, vsak pa ni vajen, vihteti ga. Iz tega razvida vsakdo lehko, kakšne razmere vladajo na Primorskem, osobito v Gorici. Te razmere so pa še le par let, odkar so se Nemci in vladni organi približali Italijanom ter se ž njimi zvezali ?Qper Slovence, katere skupno sovražijo. Zdi se pa vendar, da pričenja nova stranka >iemceni presedati, kajti gospodje so delali račun brez krčmarja. Mislili so, da bodo vse sovraštvo italijansko, ves srd in vso pozornost na Slovence zvrnili, ter mej lasanjem dveh domačih narodnostij želi, a zmotili so se. Že pri volitvah v kupčijsko zbornico in državni zbor so Italijani, ki so na krmilu, pokazali, da neso zadovoljni le s tem, da smejo zoper Slovence svobodno rogoviliti, temveč da hočejo še kaj druzega. Spravili I so v kupčijsko zbornico le ljudi svoje vrste, nem-I ško listo pa odbacnili. Da se jim ni isto posrečilo I pri volitvi v državni zbor, neso oni krivi. Sedaj pa, j ko igra v tukajšnjem gledališči nemško društvo, pričeli so njih zavezniki jim še huje nagajati. Nekega dne potrosili so po gledališči smrdljivo snov, da bi obiskovalce odstranili, par dni kasneje našli so pa v gledaliških prostorih steklenico, napolueno s snovjo neznane kompozicije, ki je imela stalno jednak namen. Taka je politika na Primorskem in Bog ve, kedaj se predrugači. Ix Kamnika 25. nov. [Izv. dop.] (Nova dogma od mil. knezoškofa zavržena.) V koncilu Kamniškem, katerega so imeli o priliki letošnjega misijona trije očetje lazaristi in naš gospod dekan, se je sklenilo, da se od misijona naprej ne sme nikdo več poročiti popoludne, ampak samo dopoludne po udeležitvi maše. Prvi je imel občutiti to naredbo cesarsk uradnik, ki bi se bil rad poročil v ponedeljek popoludne. Ko naznani gospodu dekanu to svojo željo, mu jo ta naravnost odreče ter ga opozori, da po misijonu nobenega ne bo več poročil popoludne. Vse prizadevanje ženinovo in zatrjevanje, da njemu ni mogoče drugače storiti, ker se morejo od daleč povabljeni sorodniki le popoludne poroke udeležiti, je bilo zastonj. Ženinu ni ostalo druzega, kakor obrniti se do knezoškofa. Odpelje so sam k njemu. Ta ga prav prijazno vsprejme, in ko izve uzrok njegovega prihoda, ostrmi, gre v svojo pisarno in mu uroči pismo na gospoda dekana, zatrjevaje mu, da bo že vse dobro. In res je bilo dobro, ker je bilo v ponedeljek popoludne veselo svatovanje. Ii Ormoža 25. novembra. [Izv. dopis.] Ni ga mesta v mili naši slovenski domovini, katero bi bilo, kar se ravnanja z občinskim premoženjem tiče, tako na slabem, kakor ravno naš stari Ormož. Naših mestnih očakov se je že zdavno neka liberalnost polastila, katera nobenih zakonov ne spoznava, najmanj pa onih, ki bi morali ločiti „moje od tvojega" ali pa narobe. V številki 264 „Slovenskega Naroda" spravil je nam neznan dopisnik iz Ormoža na beli dan, da je naš, od Mure do Drave kot veliki Nemec znani, župan F. Kosoll v kratkih letih zapravil nad 2600 gl. občinskih denarjev. Da je naše občinsko gospodarstvo skozi in skozi piškavo, se je tukaj in tudi v okolici že dalje časa opazovalo, ali da smo na tako slabem, si nesmo mislili. Po §. 36 občinskega reda je občinski odbor obvezan, delovanje župana nadzorovati in posebno občinsko blagajnico v teku leta večkrat preiskati. Je-li to naš odbor storil ? Na to Vprašanje se mora le zanikavno odgovarjati, ker če bi odbor svoje dolžnosti bil spolnil, bi ne b lo Kosoll-u mogoče toliko našega denarja v črno temo spraviti in ravno vsled tega smo mi občinarji prisiljeni z gospodom Kosoll om vred ves prejšnji odbor na odgovor klicati. Občinski red §. 37. pa tudi pravi, da je predstojnik ali župan primoran redno občinsko sejo sklicati, ako to najmanj tretjina odbornikov zahteva. Slavni odbor se žalibog teh lepih pravic ni posluževal, temveč prepustil je celo občinsko premoženje malomarnemu ravnanju našega župana in si na ta način odgovornost nakopal, na kojo ga mi sedaj tukaj javno kličemo! Mi ne bomo zapravljenih 2600 gld. od g. Ko-soll-a samega terjali, temveč od vsakega posamičnega odbornika. Vsled §. 20. občinskega roda ima občinski predstojnik in ž njim celi odbor pri nastopu uradovanja priseči zvestobo presvetlemu cesarju in zvesto izpolnjevanje postav in zakonov. Mi vprašamo se li ni naš župan in celi odbor s svojim malomarnim ravnanjem z občinskim premoženjem zoper prisego zakrivil in kaj je zaradi tega storila C. kr. namest-nija v Gradci in njej podrejeno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuj i? Naš okrajni odbor si je sicer pošteno prizadeval, da bi nas rešil teme v mestni blagajnici, ali roke so mu bile vezane, ker visoki deželni odbor v Gradci, je temu hvalevrednemu prizadevanju vedno nasprotoval, čeravno bi že po § 88 občinskega reda v ravno tem slučaji za našo mestno občino uradno jednega zastopnika imenovati moral. Nam navadnim Ormožancem. koji nemamo sreče, da bi mej mestnimi očaki sedeli, še sedaj ni razumljivo, kako je Kosoll do občinskih denarjev prišel, ker po razglasu deželnega odbora za Štirsko iz dne 14. junija 1882 štev. 30. §. 39 mora vsaka občina posebnega denarničarja imeti in župan ne sme ob jednern biti tudi denarničar. Kaj tedaj na to od nas dobro plačana višja ob- j lastva pravijo? Gospod dopisnik iz Ormoža bil je j tudi prijazen nam priobčiti, da je gospod Kosoll iz- | neverjeni občinski denar dal uknjižiti na svoja že čez mero zadolžena posestva. Ta faktum nas ne more nikakor pomiriti, ker zadolžnica na podlagi katere se je dolg uknjižil, nema veljave. Po §. 85 občinskega reda dobijo taka pisma še le takrat veljavo, če so po deželnem odboru, oziroma po okrajnem odboru odobrena. Na to formalnost se vender v tem slučaji naš mestni odbor ni oziral in zadolžnica ima zaradi tega le to vrednost, kakor vsak drugi papirček, v kojega si klobase sučemo, če je pri takem izvrstnem (!) gospodarstvu imamo. Take razmere bi pri navadnih ljudeh ukresale neko luč. ali naši Ormožanci si ne želijo luči in svetlobe ; oni se svojih nemškutarskih strijcev drže kakor kecmec stare črešnje. Želimo njim iz dna srca, ko bi začenjali jeden-krat premišljevati zakaj, glave nad ramami nosijo; ali samo za to, da si cilindre na nje vesijo! Slednjič še vprašamo slavno državno pravdni-štvo, zakaj se ta celi škandal pred sodnijo ne spravi? __XX. Domače stvari. — (K ravnopravnosti.) Na postajah južne železnice pripravljajo se vender že slovenski napisi postaj. Pridobitev ta, kakor je malenkostna, nas vender veseli, ker je jeden izmej poslancev slovenskih pri ravnateljstvu južne železnice bil so izrazil: „Slovenski napisi bili bi pač lepa stvar, dasi ni prave potrebe." Železniško ravnateljstvo ima torej več pravnega čustva, nego poslanec našega naroda. — (Zlato poroko) praznoval je v torek gosp. Josip Primožič, posestnik v Ilojanu s svojo soprogo Josipino rojeno Martelančevo. Gosp. Primožič je večleten odbornik društva „Edinosti", bil je 12 let mestni odbornik in deželni poslanec Tržaški. Čestitajoč mu, želimo njemu in gospej soprogi še mnogo let! — (Umrl) je v torek po noči gosp. Mate Bastjan, profesor veronauka na italijanski gimnaziji v Trstu, v 55. letu svoje dobe. Bil je rodom Kastavec, izvrsten rodoljub in sodelavec „Naše Sloge", v katerej je priobčeval mnogo hrvatskih pesnij. Bodi mu zemljica lahka. — (Za Kostanjevico)-imenovani notar g. Martin Kobek je v 11. dan t. m. prisegel. — („Za ranjene Bolgare") poslal nam je gosp. M.....e* iz Celovca 10 gld. — (Premeščen) je okrajni sodnik dr. Ema-nuel Eminger na lastno prošnjo iz Kozjega v Maribor D. I. b. (K včerajšnji notici) o ključarskem vajenci, ki je zaradi čepice v Ljubljanici utonil, nam je dostaviti, da sta bila mestni fizik dr. Kovač in mestni zdravnik dr. Ambrož ič takoj na lici mesta, a da nesta mogla nič druzega storiti, nego konstatovati smrt. (Viktorja Smoleta volilo za deželni muzej „Rudolfinum".) Dne 8. marca 1. 1885. v Ljubljani umrli prijatelj umetnosti gospod Viktor Smole postavil je v sv-ji oporoki dne 14. novembra 1. 1882. in dne 5. oktobra 1. 1883. kranjski deželni muzej „Riidolfinuin" za svojega vseskujiiiega dediča s to omejitvijo, da ima njegova sestra go-spodičina Balbina Smole do smrti pravico do užitka vse zapuščine. Popis premoženja (inventara) pokazal je, da skupno premoženje obstoji iz sledečih delov: 1. Gotovina....... 1832 gld. 65 kr. 2. Javni vrednostni papirji 0974 » 84 n 3. 489 n — n 4. Zgornja obleka, telesno, po- steljno in drugo perilo . . 227 u 30 n 5. Pohišna oprava .... 703 n 62 n 6. Starinske in rokoko stvari. 2556 n 50 n 7. Stari denarji..... 13 n 97 » 8. 81 t) 55 9. Zasebne terjatve .... 24843 » 12 ji 10. Hiša št, 1 na Marije Tere- zije cesti z vrtom vred. . 48000 — ii 11. Glediščna loža štev. 20 . . 1400 — n 12. Pet travnikov v davčnih ob- činah /.gornja Šiško, Vič in Brezovicaj po sodniji ce- 5,s 70 — n 13 Potem v davčni občini Tr- novo se nahajajoči delež mestnega loga pare štev. 551, 552, 553, cenjen na 1832 n 60 n 14. Močvirska pare. štev. 920 a—b v „Rakovi jelši" dav čne občine Trnovske, ce- 80 n Skupna vrednost . 9575«) gld. 95 kr Tako izdatna ustanova, poklonjena vednostim in umetnijam. kakor jo ima pričakovati deželni muzej, nahaja se pač le jedina v letopisih naše dežele, ona je poslavila na veke ime blagega kranjskega domoljuba ter ga postavila v jedno vrsto z onimi le redkimi meceni, kateri so, misleč na vzvišene namene visoke izobraženosti, ustanovili različne zavode umetnosti in vednosti v pov/digo in slavo svoje domovine ali pa so z velikanskimi ustanovami za zmiroui zagotovili obstanek in občekoristno delovanje takih zavodov. S Sniolo-tovo ustanovo mogoče bo muzeju „Rudoltinuni" svoje zbirke, ki zdaj le polagoma naraščajo, sčasoma pomnožiti in dopolniti tako, da se bode lahko postavil s slovečimi muzeji v jedno vrsto, ne da bi se potrošili zato deželni novci. Mogoče bode dalje deželnemu muzeju na razne načine spodbujati in pospeševati domoznanstvo, zgodovinarstvo in umetno obrtnijo ter s tem, da se bodo izgledne stvari razpostavljale na ogled, delati tudi na to, da se razširi boljši okus. Da bi se pa že precej zdaj moglo pripravljati na to, da se doseže ravnokar navedeni namen, bilo bi pač želeti, da bi „Rudol-finum" že zdaj dobil pravico v roke, prosto razpolagati z zapuščino, nasproti temu pa bi se gospodičini uživalki pod poroštvom deželo vsako leto izplačal dogovorjeni dohodek v denarjih. Deželni odbor je sicer sprožil to misel, o kateri se pa potem ni več obravnavalo. Stavila pa je gospodična Balbina Smole ponudbo vsled katere hoče odstopiti od uživanja dohodkov v zapuščini gospoda Viktorja Smole-ta popisanega orožja, rokoko stvari in slik v cenilni vrednosti 2556 gl. 50 kr., potem starega denarja cenjenega na 13 gl. 97 kr. in za muzej odbranih knjig cenjenih na 51 gl. 55 kr. ter te predmete takoj prepustiti muzeju „Ru- dolfinum" na prosto razpolaganje, ako muzej kot dedič gospoda Viktorja Smole-ta nji v prostovlastno razpolaganje prepusti popisano dragocenosti v vrednosti 489 gl., obleko, perilo in posteljno opravo v vrednosti 227 gl. 30 kr., potem pohišno opravo cenjeno na 703 glp. 62 kr., dalje izmed podob sliko „See-sturm" v cenilni vrednosti 45 gl. in kitajsko staro-šegno (rokoko-) omarico v vrednosti 10 gld. z vsemi drugimi knjigami, spisi in zvezki vred, kateri se niso odbrali za muzej, v cenilni vrednosti 30 gl. Deželnemu odboru zdel se je ta predlog popolnem primeren, da bi se zapuščena zbirka umetnih izdelkov ranjkega kolikor je mogoče kot skupna celota razstavila za občinstvo v krasnih prostorih „Rudolti-iium-a" in da so na ravno tem mestu v vedni spomin hvaležnosti domovine postavi od domačega umetnika gospoda Jurija Šubic-a izdelana slika blagega domoljuba in niuzejevega podpornika. Kar pa se tiče zahtevane odškodnine za to, da gospodičina Balbina Smole odstopi od dosmrtnega užitka navedenih umotvorov, bi se deželni odbor ne bil spodtikal nad tem, prepustiti jej v prosto lastnino navedena dva umotvora z obleko, perilom, s posteljno opravo in s knjigami vred, večjidel lepoznanskoga zapopadka, co-: njenimi na 30 gl. Ker pa so dragocenosti s pohišno i opravo in z drugim premakljivim blagom vred, ka-; tere so tudi uštete v dotično odškodnino, pri popiso-| vanji premoženja bilo cenjene na 1192 gl. 62 kr., si j d.želni odbor ni mogel prisojati pravice, da bi so ; odpovedal temu delu niuzejnega oziroma deželnega j premoženja, do katerega ima imenovana gospo-i dičina se vo da še pravico užitka, temveč moral ( je priznati, da takove naredbe spadajo v delokrog j slavnega deželnega zbora. Pač pa je deželni odbor ! iz tega namena, da bi „Uudolliuuui" kar najhitreje I prevzel Smoletove umetnostne zbirke, — v „Rudol-| finum-u" so se namreč v prostorih odinenjenih za j zbirke, že zdaj morale ukreniti vso potrebne priprave za razstavo Smoletovih zbirk — stavil nasvet na-! vedeni gospodičini, da se predlagana delitev za-; puščine, kakor ona želi, vsprejme le pod tem po-I gojeni, ako ona plača pavšalni znesek 1000 gld. I muzejneniu zakladu. Pri tem pa je imel deželni ' odbor to misel pred očmi, da se tako postopanje, j ako se namreč „Iludolfinuin" odpove lastnini jednega dela zapuščine, ki mu ima pripasti o svojem času, ; zamore opravičiti le tedaj, ako muzej vsled takega dogovora doseže druge znamenite prednosti, kar bi se na pr. zgodilo, ako bi se sklenila pogodba glede prevzelja skupne zapuščine v prosto gospodarjenje muzeja proti temu, da bi se uživalki za čas njenega življenja izplačeval dogovorjeni denarni znesek. Te ponudbe deželnega odbora pa gospodičina Smoletova ni vsprojela. ampak jo z ulogo dno 21. avgusta 1885 pod št. 5444 prosila, naj bi se njen prvotni zgoraj omenjeni predlog predložil slavnemu deželnemu zboru v lešitev. Povodom obravnavanja Smole-tove zapuščine imel je muzej ni zaklad do zdaj plačati vsega skupaj le 180 gld. 58 kr. stroškov, kateri se se nabrali za popisovanje premoženja in za koleke za prepise inventara. (Št. 3068, 4004, 5534 1. 1885.) Pristojbino pa bo muzej plačal šele takrat, kadar bode uživalka nehala uživati zapuščino. C. kr. finančna prokuratura prevzela je namesto-vanje „Itudolhnuina" v tej dedinski zadevi, iu deželni odbor jo je z dopisom dne 24. marca 1885 št. 2104. naprosil, naj prijavi c. kr. deželni sodniji, da deželni muzej prevzame dedščrao. Vsled tega nasvetuje deželni odbor: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. V vedni hvaležni spomin dežele na velikodušnega in domoljubnega zaščitnika in po-speševatelja muzeja „Rudoliiuum-a" gospoda Viktorja Smole-ta postavi naj se v dovršeni novi stavbi pri Sraolo-tovi zbirki, katera naj kolikor mogoče kot celota skupaj ostane, njegova na deželno stroške izvršena slika. 2. Povodom navedene zapuščinsko obravnave do zdaj iz muzejnega zaklada plačani stroški v znesku 180 gld. 58 kr. se odobre. 3. Ponudba gospodičine Balbine Smolč, da se Smole tovo zbirke takoj prepuste muzeju, izroči se finančnemu odseku, da stavi nasvete. — (D u h o v e n s k e spremembe v L a v a n-tinski škofiji.) Gosp. Peter Skuhala, oskrbo-vatelj v Središči, imenovan je oskrbovateljem pri Veliki Nedelji. — Gosp. Vilibald Venedik imenovan je provizorjem v Ormoži. — Premeščena sta gg. kaplana: Josip Sat le r k Voliki Nedelji, Ivan S tanj ko od Velike Nedeljo v Ormož. — (Razpisano) je mesto državnega prodnika namestnika pri c. kr. državnem pravdništvu v Celji, eventuvalno v okrožji nadpravdništva v Gradci- Frošnje, v katerih treba dokazati znanje slovenščine, do 10. decembra t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Ljutomer 26. novembra. Danes se narodna stranka občinskih volitev ni udeležila, ker je namestništvo z ukazom od 21. novembra, razglašenim še le včeraj predpoludne, volitve sistiralo, s telegramom od včeraj popo-ludne pa sistiranje preklicalo. Niš 26. novembra. (Oficijalno.) Vsled korakov, ki so jih storile velevlasti, se je včeraj po noči srbskim poveljuikom dal ukaz, naj ustavijo bojevanje in to naznanijo poveljnikom bolgarskim. Zaradi slabega vremena in v dokaz, da je Srbija po velevlastih predlagano premirje vsprejela, nastavila se je srbska vojska v okolici Pirota, pustivši v postojankah samo predstraže. Madrid 26. novembra. Kralj umrl včeraj ob 9. uri zjutraj. Princesinja Mercedes proglasila se bode za kraljico pod regentstvom matere. Ministri dali so ostavko, a bodo dalje uradovali, dokler se otvore „cortes", ki se takoj skličejo. Sagasta sestavil bode nov kabinet. London 25. novembra. Popoludne dobil je vnan;i urad telegram iz Madrida, da je kralj ob 9. uri zjutraj umrl za sušico, pospeševano po griži. (Kralj Alfonzo XII. bil je še le 28 let star, Uzrok smrti: davica, sušica in griža je nekako sumen. Ured.) Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vaja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. » pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnistvo ,,8lov. Karoda". TuJ<'.l: 25. novembra. Pri Nlonn: Fiacber z Dunaja. — Sclunidt iz Budimpešte. — Baner, Fok z Dunaju. — Oblak iz Beljaka. Wenzl z Dunaja. Pri MulMit Dedem iz Linca. — Berger z Dunaja. — Leskovšek iz Maribora. Meteorologično poročilo. 1 Ca s opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrov i ! Mo-Nobo krina v mm. i 25. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727-74 h. 727 M mu. 728 58 m«. 56" C 72» C 6-2" 0 Sl. BVZ, brezv. brezv. obl. obl. obl. 1-20 ran. dežja. Srednja temperatura 6*3°, za 3 7° nad nornialom. Vremensko porodilo 24. nov. Zračni tlak povsod nizek in jeduakomeren. Vetrovi slabi. Nebo oblačno in deževno. Temperatura padu. — Pričakovati vzhodne vetrove, oblačno in hladno. 3D-u.:najsl2:a, "borza dnš* 26. novembra 1.1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta.......... 82 „ Zlata renta........... 108 „ 5°/0 marčna renta......... 99 „ Akcije narodno bnke....... 877 „ Freditoe akcije......... 2*5 „ London............ 125 „ Srebro............. — „ Napol........... 9 „ C. kr. cekini.......... 5 „ Nemško marke......... 61 , 4«/fl državne srečke iz I. 18r>4 250 gld 127 » Drtavne »re*ke iz 1 Mi 100 gld 172 , Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 „ „ papirna renta 5"/0...... 90 „ B*/c Štajerske zemljišč odvez ohlig . . 104 „ Donava reg srečke 5°/0 . 100 gld. 117 „ Zemlj. obč avstr 4l/i°/0 zl»ti zast listi . 125 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ Kreditne Brcčke.....100 gld 17* „ Rudolfovo srečke.....10 „ 17 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 9,s „ Trammway-dru8t volj. 170 gld a, v. . . 1H7 „ 30 90 85 9& 10 65 987, 97 70 75 60 20 75 50 75 25 kr. V „NARODNI TISKARNI- v LJUBLJANI je izšla knjiga: Za tlrn»;o<*eiiliii koronom. Povest iz življenja kitajski!) pogozdnikov. Spisal A, J. Maksimov. Poslovenil J. 1\ Ml. 8", 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Deček lepega vedenja, ne manj nego 14 let sti.r, kateri se želi v pektirlji vrlo dobro izučiti, vsprejme se pod jako Ugodnimi pogoji. — Ponudbe naj se pošljejo i naslovom: Janez Peyer v Wolfsnerg-u (Koroško). (090—2) Št. 12.031 ex 1885. (703) Razglas. Objavlja se s tem, da se bode pri javni draž-beni obravnavi, katera je določena s tuknjšnim oglasom z dne 28. oktobra 1885 štev. 10.756 (razglašeni v uradnem listu „Laibacher Zeitung" z dne 6. novembra 1885 štev. 254) na 3. dan meseca decembra ob 10. uri dojioludne, dalo v najem tudi pobiranje užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za leto 1886, oziroma za leti 1887 in 1888 v davčnih okrajih kamniškem in kranjskem. Izklicna cena za leto 1886, oziroma za leti 1887 in 1888 iznaša za davčni okraj kranjski . . 13.000 gld. in za davčni okraj kamniški . 14.600 „ Glede uloge pismenih ali ustmenih zakupniških ponudeb imajo veljati tudi pri teh dveh davčnih okrajih vsi pogoji, določeni v imenovanem tukajšnem oglasu. Od c. kr. finančnega vodstva za Kranjsko, v Ljubljani, dne 25. novembra 1885. Učenec, 14—15 let star, zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi šolskimi spričevali, zdrav in krepek, vsprejme se takoj v jedno galanterijsko trgovino v Ljubljani- — Več se izve pri upravništvti „Slovenskega Naroda-. (697-2) Ako so organi preživljenja in so- J penja nepoškodovani, pa smo lahko brez skrbi; ako pa neso, je prijetno in korenito nplivajoče sredstvo, da se zopet ozdravimo — rabljenje Ivana 11 oNa sladnega zdravilnega j1 Br. 2281. (702-1) Razpis natječaja. Za mjesto občinskoga šumara u liasfvn I (Istra) razpisuje se natječaj do 31. decembra j 1885. Molbenice obložene dokazi, da molitelj: 1. pripada kojoj u državnom saboru Bečkom zastupanoj zemlji, 2. da je položiv državni izpit za samo stalno vodjenje šumske uprav«', da je 3. krepka zdravlja i 4. da pozna hrvatski (slovenski) jezik u govoru i pismu — prima podpisano obć. glavarstvo do ustanovljena roka. Plača je godišnjih forintih 800 (osam sto), iz-plativa u antecipatnih mjesečnih obročih. Glavarstvo obćine Kastav (u Istri), 16. novembra 1885. M u n i ć v. r. Tr*oj dolrlooe. Uspeh zajamčen. JVeizof/ihljivol Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (kradu ustvarjajoče sredstvo) *-8f5i5j3j brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plesali, izpalili in osivelih laseh. ' Uspeh po večkratnem močnem ntreuji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. od kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. CjrT*olieli v LJnm. V i-JulUJuiii se dobiva pri g. Mćdvardu ITMahr-ut v Trstu Peter Slocovieh, via Sanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffohtti; v Peki lekar C. Šilhavij; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Povinji lekar G. Tromba. Tara se tudi dobi: T?aii TTiiKši orientalsko lepofcllno sredstvo, ki Yu\\\ U" JlU'vj nar-ja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranujo pege in lase — cena 85 kr. NI alepa^Ja! t&a (701-1) Važno ""^g za trpeče na prsih in plačan. Neogibno potreben zoper kašelj, hrlpavoit, zailizenje, katar in oslovski kašelj, za tako, ki žele dobiti čist in krepek glas, za škrofeM-naste, krvlčne, slabotne, bledične in krvl-revne je sok kranjskih planinskih zelisc, 3W h podlost orno ItiNlini apnom in železom pomešan. ~^WK Lastni 'sdelek. Ceua 56 kr. Dobiva se v ((573—3) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v I iubljani. ■M Razpošilja se vsak dan po pošti M i Glavno tovarniško podjetje za Avstro-Ogeritko v. kr. dvornega založnika skoro vseh evropskih vladarjev, gospoda Ivana Hofia v Berlina in n Dmaji, e. kr. svetnika, Inirjitelja zlatega križca za zaNluge s krono, viteza visocih pruskih in neuiMklh redov, izumitelj iu Jedini izdelovatelj Ivana Holla Hladnega izvlečka, dvornega založnika skoro vseh kuezov evropskih, Dunaj, tovarna i Gra-henliof, Hraunerstrasstt 2; tovarniška zaloga in pisarna: Grahen, Brauuer-strasse 8. Izmej tisoč že objavljenih priznalnih pisem objavimo sledeča: Pravosodni minister gospod Leuning v Kodanji konstatuje, da je rabil Hoffbve sladne izdelke z dobrim vspehom. Zdravnika vojaške bolnice na Dunaji, gospod nadštabni zdravnik dr. Loqff in gospod štabni zdravnik dr. Porias, sta se izrekla o uplivu Hoffa sladnih izdelkov in konstatovala, da je UoiTovo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka bolehajočim Za kroničnimi prsnimi boleznimi jako zdravilno, ravno tako tudi sladna čokolada. V 40 letih dobil je izumitelj 03 odlikovanj. Sladni izdelki so splošno potrebni in zatorej razširjeni v 27.000 prodajalnicah po celi zemlji. Za vso bolnike je to dovolj doka a, da se obrnejo po preskušenih sladnih izdelkih. Izrek ozdravljenega: „Zahvaljujem se svojemu zdravniku, da mi je priporočil pravo sredstvo, da sem ozdravel mučno bolezni." M A T Berlin, dne 80. aprila 1885. Garten-nOVO I 8tra8SO 'j Odkar sem na predpis zdravili/l v ■ n|j^g kateremu sem jako hvaležna, da mi je priporočil pravo sredstvo, poleg njegovega zdravljenja iu druzih naredb rabila Vaše izvrstne sladne izdelke (Vase zdravilno pivo s sladuu čokolado) proti bledici in pomanjkanju slasti do jedij, čutim se mnogo boljšo in trdnejšo, tako da se nadejam, da popolnem ozdravim in Vas v ta namen prosim, da mi še pošljete 20 steklenic zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. Klara Fischer, učiteljica. Vaše blagorodje! Plana, 12. maja 1885. Pobite mi 6 steklenic Vašega zdraviluega piva iz sladnega i/.vlečka*; z vračajočo pošto proti poštnemu povzetju. Z velespoštovanjem Fr. Dvorak, prakt. zdravnik v Plani na Lucnie, na Fran Josipovej žoleznioi. *) Opomba. To zdravilno pivo iz slad« nega izilecka je bilo ttftkrat odlikovano zaradi njegove zdravi.ne moči. Lovov, 19. marca 1884. Že več let bolehajoč za pomanjkanjem krvi in zlato žilo, rabim Vašo sladne zdravilne izdelke z najboljšim vspehom. iNadaljna naročite v.) lCudoli' Sctialler, c. kr. vojaški rač. oficijal. Kašijanje in bolečine v želodci. Moja presrčua zahvala za Vaše izvrstno izum-ljenjo sdravilrilh in sle/, raztapljajočih sladnih bon-iionov in konceutrovanega sladnega izvlečka. Lo s porabo pristnih Ivana HofTa sladnih bonbonov in pristnega konceritiovanoga sladnega izvlečka znebil sem se dve leti mu nadlegujočega kašlja in ž njim združene hripavosti ter bolezni v prsih. Priporočani sledneinu, kdor hoče ozdraviti, priznane sladne izdelke Ivana HofTa. Prosim, pošljite mi 13 steklenic sladnega p,\a iu 2 zavitka bonbonov zaradi rabata. Josip Cshetlov, konfekcijonnr, Rothentliurm-strasse 39, Dunaj. 892—2) Prvi pristni slez raztapljajoči sladni bonboni za prsi so v modrem papirji. Opornim. Sladni izvlečki ie ponarojnjo, na kar mora pačiti Edravnik in liulnik. Priitni aladul izdelki Ivaua HofTa morajo imeti tantvono cnamko (podobo izumitelja Ivana HofTa in podpU Ivana HofTa). vald, lekar. V Mariboru: F. P. Holašek. V Ptnji: J. Kasimir. V Pulji: G. B. VVas-aermann, lekar. V Trstu: Francesco S. Prinz, via Actuedotto, Carlo, Zanetti, J. Serravallo, lekar. V ljaku: Dr. Kumpf, F. Scbolz, lekarja, R. Cana-\ ali. V Zadru: Cristoforo Muzzocoo. I 1! i i E Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in ti»k -Narodno Tiskarne*.