JUTRA* Maribor, portdeMek 29. oktobra 1928 BamasaBs Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Leto II. (IX.), štev. 247 Izhaja razu« nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. * Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce*tait,13 Oglasi po tarif* Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praieraom Iit1cft'it£4 S tabora KDK ¥ Celju VELIČASTNA MANIFESTACIJA SLOGE IN BORBENOSTI NAPREDNJAKOV V SLOVENIJI. — NAVDUŠENE OVACIJE VODITELJEM KDK Včerajšnji celjski zbor KDK, ki se ga je udeležilo nad 4000 oseb, seveda niti oddaleč ni imel obsega velikanskega zbora v Sisku, kjer se je zbra- lo okrog 40.000 ljudi. Naravno: Slovenija je v primeri s Hrvatsko mala, in velik del naroda Slovenije še danes blodi za dr. Korošcem in njegovo politiko, dočim je Hrvatska enodušna v veliki borbi KDK. Z ozirom na neču-veni pritisk SLS in režima na pristaše KDK v Sloveniji pa moramo včerajšnji veličastni zbor v Celju tem višje ceniti, zlasti visoko pa moramo zapisati dejstvo, da je složnost in borbenost v vrstah slovenske KDK dobila na celjskem zboru nenavadno jakega in odločnega izraza. Celje je bilo včeraj že dopoldne iti zlasti popoldne in zvečer pozorišče velikih manifestacij za ideje in borbo KDK, ki jih režimovci niso mogli udušiti niti z vsem policijskim in orožniškim aparatom, ki je moral stati v službi dr. Koroščeve politike, ki je doživela na zbo ru nenavadno te^ko in ostro obsodbo. Zbor sam v nabito polni veliki in mali dvorani Celjskega doma z isto-tako nabito polnimi galerijami (mnogo stotin ljudi pa je moralo ostati zunaj!) je potekel mirno in dostojno, a ob nepopisnem navdušenju vseh zborovalcev za nadaljevanje borbe do končne zmage in ob nnjenodušneiši obsodbi režim?, in politike SLS. Ze dolgo pred otvoritvijo in zlasti, ko je g. Roblek iz Žalca otvoril veličastni zbor s pozdravom obeh predsednikov in drugih voditeljev KDK, so zboroval ci neprestano vzklikali voditeljem dr. Mačku, P r i b i č e v i č u, dr. 2 e r j a v u, P u c 1 j u in drugim. In ko so pod predsedovanjem g. dr. K a-1 a n a, predsednika celjske organizacije SDS, po vrsti govorili gg. Pucelj, dr. Žerjav, dr. Maček in Pribičevič, so bili vedno znova predmet nepopisnih ovacii naroda, ki je prispel iz najoddaljenejših krajev Savinjske in Za-drečke doline, iz slovenjgraškega in prevaljskega sreza, iz konjiških in šmarskih krajev, iz Posavja in od dru god, mnogi peš, drugi na konjih, z vozovi in z vlaki. Vsi govorniki so podčrtali: hočemo to državo, a hočemo jo pravično vsem njenim delom, hočemo raVnopravnosi, pravico, poštenje! Boj, ki se danes bije v državj, ni boj med Hrvatstvom in Srbstvom, ampak je boj med vzhodom in zapadom, boj kul ture z nekulturo, boj morale z amoralno! Hočemo zlomiti hegemonijo, hočemo kruha za vse naše kraje, hočemo z revizijo ustave zagarantirati ena kopravnost! Sramota je, da je slovenski poslanec Pušenjak sodeloval pri akciji Puniše Račiča s podpisom znanega oredloga! Sramota je, da slovenska duhovščina vodi z SLS politiko proti interesom lastnega naroda, dočim se je hrvatska duhovščina z malimi izjemami nostavila ob bok svojemu narodu! Sramota je, da SLS vodi svofo nrotinarodno politiko še vedno pod krinko nevarnosti za vero, dctflm je škofovska konferenca v Zagrebu do kazala, da jim gre predvsem za cerkvena veleposestva! Ne damo se več gnjaviti od Beograda, ne damo se več varati od jugoslovanskih fraz g. Davl-dovlč«. Ne bojimo se pa tudi nobenih »roženii* Beograda! Ne sprejmemo iz Beograda nikakšnih drobtinic, hočemo nove svobodne volitve! Nobenih dolgov, ki bi jih napravil današnji režim, ne bomo priznali! Vse te izjave voditeljev KDK je zbrani narod sprejemal s frenetičnim odobravanjem in soglasno je koncem zbora glasoval za resolucijo, ki izraža voditeljem popolno in neomajno zaupanje; ki izraža odločno voljo naprednih Slovencev, da vztrajajo v bor bi KDK do konca in ki odklanja vsakršno obremenitev države s strani sedanjega režima. Tako je spregovorila napredna Slovenija, spregovorila jasno, odločno, gromko! Nepozabno nam bodo ostali v spominu trenutki, ko so tisoči zborovalcev kakor en mož zaklicali: »Do- li Koroščeva krvava vlada!« Nepopisni so bili trenutki, ko so se zborovalci zaklinjali, da hočejo ostati v borbi složni in neomajni! Klerikalci, katerim je celjski zbor KDK šel močno na živce, so hoteli zmanjšati interes za zbor s tem, da so v celo vrsto krajev krog Celja sklicali svoje zbore. Dobro vedo, da se maje marsikdo v njihovih vrstah ter da bi bil marsikateri pristaš SLS šel v Celje, da čuje tudi drugo plat zvona, četudi je izdalo že klerikalno časopisje strogo prepoved. Tako razumeva SLS svobodo mišljenja in prepričanja. Boji se, da bi narod čul in zvedel resnico, boji se, da bi tudi pristaši SLS videli, kako mogočne so danes mase KDK že tudi v Sloveniji. A prepričani naj bodo: glas, ki ga jc dvignil včeraj narod s svojimi voditelji v Celju, bo mogočno odjeknil po vsej državi. Tudi mnogi zaslepljenci med Slovenci so že začeli spregledovati, da je politika SLS izdajstvo interesov slovenskega naroda. Sloga v naprednih vrstah jača naše sile, dviga borbenost in celjski zbor je odločno zaklical Korošcu: Pojdi ki omogoči .nove volitve, da se pokaže, da SLS ni več absoluten gospodar Slovenije! Požar u Celjskem domu CELJE, 29. oktobra. Pod veliko dvorano Celjskega doma, v katerem se je vršil včeraj sijajno uspeli mani-festacijski zbor KDK, leži skladišče trgovca Gaberca. Ko je davi trgovec Gaberc stopil v skladišče, je našel tqm kaj polno dima in tleče vreče. Preiskava je ugotovila doslej sledeče: neznani storilec je razbil debelo šipo v skladišču Celjskega doma, polil potem prazne vreče z bencinom in jih zažgal. K sreči pa svojega dela ni dobro opravil in se ogenj ni mogel naglo razviti in razširiti. Zgorelo je 46 vreč in ožgana so vrata, ki vodijo iz skladišča v notranje pritlične prostore Celjskega doma. Domneva se, da je bil ogenj najbrže podtaknjen. dref Zsspelin odplul v Evropo STARTAL JE DAVI OB 7.58. - DR. ECKENER UPA, DA PRIDE V EVROPO V 50 URAH. — GODNO VREME. LAKEHURST, 29. oktobra. Davi, ob 7.58 srednjeevropskega časa je startal »Grof Zappelin« k povratnemu poletu iz Amerike v Evropo. Zrakoplov je bil že več dni popolnoma pripravljen, vendar pa so polet radi neugodnega vremena vedno odlagali. Včeraj pa se je vreme nad oceanom toliko izboljšalo, da se je dr. Eckener odločil za start. Ob 6.30 zjutraj so spravili zrakoplov iz hangarja in izvršili še zadnje priprave. Občinstvo, ki se je v velikem številu zbralo, sploh ni vedelo, da se »Grof Zeppelin« odpravlja nazaj v svojo domovino. Vsi so mislili, da bo startal za^ polet nad srednje-zapadno Ameriko. Šele, ko se je »Grof Zeppelin« že dvignil vi- soko v zrak, je občinstvo videlo, da zapušča Ameriko. Priredilo je posadki viharne ovacije, ki so ponehale šele potem, ko je zrakoplov že izginil v daljavi. Dr. Eckener računa, da bo dosegel evropsko celino v 50 urah. Radi vremenskih prilik je zopet izbral južno progo, tako da bo dosegel Evropo najbrže v Španiji, odkoder poleti potem v direktni črti v Friedrichshafen. Tudi poleta iz Amerike v Evropo se udeležuje več civilistov, med njimi ena dama. NEWYORK, 29. oktobra. Ob 9.16 je »Grof Zeppelin« pasiral Newyork. Letel je tik nad hišami, dvakrat obkrožil mesto in odplul potern v jusozapadni smeri. Občinske uoiitue v Bosni Nazadovanje režimovcev na vsej črti. SARAJEVO, 29. oktobra. Dasi natančni rezultati včerajšnjih občinskih volitev v Bosni in Hercegovini še niso znani, je vendar že iz dosedanjih razvidno, da so režiirfovci kljub terorju in zlorabljanju državnega aparata nazadovali na vsej črti. Napredek beležita le HSS in SDS, ki sta po številu narasla skoro za 50 odstotkov. Muslimani so ponekod dosegli znatne uspehe, toda le na škodo radikalov in demokratov. V naslednjem nekaj rezultatov : Sarajevo mesto: Muslimani 11 man datov, židovski delavci 2, SDS 1, Spahovi disidenti 2, drugi disidenti 2, Židi 3, Srskičevi radikali 6. HSS 7, meščanski blok 1 mandat. Tuzla: Muslimani 841 glasov, disidenti 694, radikali 851, število glasov HSS in SDS še ni znano. Banjaluka: KDK 5 mandatov, muslimani 7, disidenti 3, radikali 3. Najbolj so nazadovali radikali, mnogo glasov pa so izgubili tudi muslimani. Travnik: KDK 6 mandatov, muslimani 8, radikali 3. Mostar: HSS 4, meščanski blok 2, radikali 6, muslimani 6 mandatov. Poštna hranilnica je uvedla v denarnem prometu z Madžarsko poleg virmanskega prometa še izplačevanje v gotovini pod istimi pogoji, ki veljajo za izplačila v gotovini v druge države. Vsa pojasnila daje brezplačno poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Zagrebu. Sarajevu in SkoDlju, Pospešeuanje ilirizma na Pohorju Naše lepo Pohorje nudi svojemu posetniku nebroj naravnih krasot, vsled česar je postalo prijetno izletno gorovje mnogoštevilnih turistov tako v poletju kakor tudi v zimi. Pri izletih na vzhodni del nudijo dobro oskrbovane planinske postojanke Mariborska koča, Ruška koča in Koča na Klopnem vrhu turistu vso udobnost, ki si jo zaželi na svojem izletu, vsled česar je ostal poset Pohorja omejen po večini le na ta del. Pomanjkanje primernega zavetišča na srednjem in zaoadnem delu Pohorja pa je povzročalo, da je bil poset zapadnega dela do sedaj jako pičel! Vendar pa nam nudi ta dosedaj tako mal opoznani in obiskani del poleg krasot Pohorja samega iz nepogozdenega grebena ve-lezanimiv in hvaležen razgled zlasti proti juerozapadu in severu. Že delj časa se je stremelo za tem, da se zgradi primerna planinska postojanka tudi na zapadnem delu Pohorja. v/uidar Da ie to siremliej.de za- delo vedno na nepričakovane zapreke. Tekom letošnjega leta pa so požrtvovalni planinci ustanovili stavbno zadrugo »Ribniška koča«, ki si je nadela kot prvo nalogo, da zgradi sodobnemu turizmu primerno planinsko postojanko v bližini »Ribniškega jezera«. Načelstvo zadruge je že začelo S pripravami za uresničenje svoje naloge ter se je vršil začetkom tega meseca ponovni sestanek v Ribnici na Pohorju, katerega so se udeležili izmed krajevnih činiteljev gospodje: ve leposestnika in industrijalca inž. Lenarčič in Franc Germuth, župan obči-nne Ribnica, Franc Witzmann.^ predsednik tujsko-prometnega društva v Ribnici dr. Voušek in voleposestnikai Fornezzi in Podlesnik. Zadrugo je za-i stopal g. inž. Šlajmer, marib. podr. S.P.D. svetnik dr. Senjor. Po stvarnem razmotrivanju se Je načelno določil kraj, kjer se bo postojanka, zgradila, razven tega pa so se že tudi določile sološne smernice glede izročitve dela. Navzoči krajevni činitelji so pokazali polno razumevanje za izvršbo načrta ter tudi že zagotovili dejansko sodelovanje. ■ Prvi koraki so storjeni! Na planinstvu naklonjenem občinstvu je pa sedaj ležeče, da podpre akcijo s tem, da v kar največjem številu pristopa k zadrugi s primernim številom dele-; žev. Upati je, da bodo tudi merodajna oblastva, občine in druge korporacije uvidele potrebo zgraditve te postojanke ter podprle delo zadruge s primernimi podporami! G.| Požar v Kamnici. Kmet ima svoje pridelke spravljene lil v tem času se radi množijo požari. Naša gasilna društva šobila od četrtka sem že tretjič alarmirana. V nedeljo zvsčer je< nastal požar zopet v Kamnici. Gorelo jei gospodarsko poslopje posestnika Simona Doška. Nevarnost je bila tem večja, ker je bilo vetrovno vreme. Na kraj nesreče so prihitela gasilna društva iz Kamnice, Pobrežja in Studencev. Prvo je začelo delovati društvo iz Pobrežja, ki se, odkar ima svoj gasilni avto, sploh žela marljivo udejstvuje na vseh goriščih. Priklopljenje vozov. Vozniki ne vedo, da je prepovedano |M>i mestu voziti s priklopljenimi vozovi in čudijo se, če jih zadene kazen. Prepoved je pa iz prometnih ozirov nadvse umestna. Drugi, priklopljeni voz lahko na ovili, kih vsikdar povzroči kako nesrečo*, Poštnina plačana v gotovmr Cena TUih Začetki Jugoslavije v Mariboru VELIKA ZASLUGA ŽELEZNIC ARST V A. — SKOZI MARIBOR VOJAKOV. — OD 29. OKTOBRA DO 17. NOVEMBRA. MILIJON Maribor, 29. oktobra. Oanes pred desetimi leti so se že razpršili bivši k. u. k. in k. k. vojaki po mestu in deželi. Vsi so se zavedali, da so »bivši«, domačini pa še niso bili tako daleč. Ne samo naši Švejki, tudi zadnji najprimitivnejši možje in fantje v uniformi so vedeli, da je od Avstrije samo še — uniforma. Ko so peklo vojnega gorja končali s pošastno vožnjo v domovino, je bila za njih Avstrija in njena zadnja faza — vojna — končana. Vojak, ki se je vrnil, je imel pa vse pomisleke: Kako to, da bi bilo konec stare mogočne države? — To ni konec, samo spremembe bodo! — samo kratek kategoričen odgovor: »Konec! Konec, konec Avstrije!« Bivši vojaki so bili kvas naše nacijo-nalne revolucije, v kolikor je je sploh bi- lo. Bili so najglasnejši svedoki, da je razpadla sila, ki se je zdela nezlomljiva. Legende o veljavi sablje do komisnega gumba so se razblinile v štirnajstih dneh v nič. Avtoriteta avstrijske’sile je razpadla. I)a so glasniki razpada in pogina avstrijskega boga Marsa sploh prišli domov, je velika zasluga našega železni-čarstva. Že zadnjič je bilo omenjeno, kako srečno je železnica v mariborskem področju zmagala gigantske vojaške transporte. Sreča brez inicijative, brez vodilnih glav, uspehi brez načrtov in zanosov so pa ali bajke ali pa redki slučaji. Tega pri našem železničarstvu ni bilo. Že pred vojno so delovali pri železnici zaslužni na-cijonalni možje in vojna furija se je prva znosila nad njimi. Leta 1907. sta prišla v Maribor uradnika Ivan Kejžar in Anton Petek, 1. 1908. Ivan Kitak, pozneje Ferdo Soršak, Gustav Pavlinič, Gregor Jager, Mirko Rajh, Lojze Plantan in drugi. L. 1909. je bila v Mariboru že podružnica »Zveze Jugoslovanskih železničarjev«. Avstrija je dobro vedela, kaj ji preti od teh intelektualcev med železničarstvom in zato so bili med vojno zaprti, militarizirani in premeščeni pod strogo nadzorstvo Kejžar, Randl, Repič, Lukačič, Rajh, Badjura, Oset in drugi. Faktični preobrat na železnici se je v Mariboru občutil ravno na današnji dan 1. 1918. V Narodnem domu so imeli slovenski železničarski voditefjl svojo tajno sejo, prej pa se je že vršila od Narodnega sveta sklicana seja, ki je povabila tudi železničarskega zastopnika. Vprašanje železnice je bilo sicer kot sedma točka dnevnega reda, zastopnik železničarjev je pa znal vse zborovalce prepričati o veliki važnosti tega vprašanja. Ma lo pozneje je bilo še posvetovanje slovenskih železničarjev v Ljubljani. Iz Ma- ribora sta se tega posvetovanja udeležila gg. Kitak in Mohorko. Tedaj se je ugotovilo, da je komaj okrog 400 slovenskih prometnih uradnikov — veliko premalo za slovensko območje in za slovensko železniško centralno oblast. Narodni svet je dne 1. novembra imenoval tedanjega revidenta g. Ivana Kitaka za začasnega vodjo vseh železniških poslov Maribora v okrožju do Pragerskega, Spilja in za Koroško. Pomočnik g. Kitaka je bil g. Ivan Zapečnik in oba sta dobila z Dunaja od tedanjega južno-železniškega ravnatelja ing. Praschnikerja dekret — brezplačnega dopusta za nedoločen čas, ker ne delujeta v smislu železniške uprave, marveč v smislu Narodnega sveta. Kratko sta odgovorila, da ostaneta služeč železnici in Narodnemu svetu. Ko je bilo samostojno obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani in je tudi dunajska direkcija imela pri njem svojo besedo, so oba pri raznih napredovanjih dosledno prezrli. Glavni naval vračujočega se vojaštva na železnice je trajal od 29. oktobra do 17. novembra. Ta dan so prihajali v .Maribor zadnji sklenjeni vojaški vlaki, pozneje pa le še manjši transporti, bolniški vlaki, begunci in končno v najlepšem redu transporti češkega vojaštva. Češki transporti so imeli lastno osobje, lastno prehrano in zahtevali niso drugega kot lokomotive, katere so sami vozili. Garniture velikih vojaških transportov so imele skoraj vse po 50 vagonov, odmerjenih za stanje vojnih bataljonov ali 1000 mož. Odpadlo bi tako na vagon po 40—46 mož. Vsi vozovi so bili pa prenapolnjeni. Vrinilo se je vanje po 70—80 vojakov, razven tega se je pa še spravilo na zavore in na strehe po 10 do 15 mož. Vozil je torej vsak tak vlak okrog 2000 mož in če računamo za čas od 30. oktobra do 17. novembra povprečno dnevno po 30 vlakov s transporti v vseh smereh, je picšlo skozi in v Maribor v teh dneh najrmnj milijon vojaštva in vr^čajr-čih se vojnih ujetnikov, beguncev in internirancev. Najmanj ena tretji na teh ljudi od te ogromne poplave vojnega gorja in vojnih žrtev je dobila v Mariboru prehrano. G. '(itak, k1 je služboval v Mariboru, in njegov tovariš g. Mohorko, tedaj na Pragerskem sta naročila vsem postajam, naj opozore ljudstvo na kuhanje tople hrane — kake juhe — in na pripravljanje pitne vode, da si vojaštvo v lakoti in žeji ne bo samo iskalo jedi in pijače. Ljudstvo se je lepo odzvalo temu pozivu. Tak-) je jiaše železničarstvo izvršilo veliko človekoljubno in narodno delo. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 29. oktobra. Zaprto. Torek, 30. oktobra ob 20. uri. »Jesenski manever«, ab. C. Prvič. Gostovanje gdč. Lubejeve. Sreda, 31. oktobra ob 20. uri. »Jesenski manever«, ab. A. Gostovanje gdč. Lu-.bejeve. Gostovanje gdč. Lubejeve v Mariboru. Bivša priljubljena dolgoletna članica marib. gledališča, sedaj subreta beograjske operete, gdč. Marica Lubejeva, gostuje v torek, 30. in v sredo 31. oktobra ,v opereti »Jesenski manever«. . Pri predstavah »Jesenskega manevra« se je na plakatih vrinila pomota. Vloge ritmojstra Emmericha namreč ne igra g. Nakrst, temveč g. Rasberger. Češkoslovaško slauje u marlboru V vrsto najlepših prireditev, ki so se , vršile te dni po naši državi v spomin ustanovitve češkoslovaške republike j pred desetimi leti, spada tudi maribor-jska svečanost, ki se ji je pridružila še !-proslava 251etnega obstoja Češkega klu-:ba v Mariboru. Vabilu JČLige in Češke-1 ®a Jt&jjba,na svečapo proslavo v Narodni dom se je odzvalo v soboto zvečer izredno mnogo odličnega občinstva iz Maribora in okolice. Zastopana so bila vsa civilna, državna, samoupravna in vojaška oblastva po svojih predstojnikih, mnogo delegatov pa so poslala tudi razna nacijonalna društva. Lepe, slavnosti primerne govore so imeli predsednik JČLige nar. posl. g. dr. Pivko, predsednik Češkega kluba g. Fran Bureš, češko-slov. konzul iz Ljubljane g. dr. Resi, veliki župan g. dr. Schaubach, oblastni predsednik g. dr. Leskovar, podžupan mariborski g. dr. Lipold in zastopnik zagrebške JČLige g. Heinz. Na predlog podpredsednik^ domače JČLige k. dr. Reis-mana sta bili odposlani pozdravni bfzo-javki predsedniku ČSR Masaryku in kralju Aleksandru. Spored večera je krasno izpopolnil pevski zbor Glasbene Matice in pa vojaška godba z umetniškimi glasbenimi komadi. Godba je pod vodstvom kapelnika g. Svobode prvič zaigrala njegovo novo koračnico »28. oktober«. Slovesnost je zaključila prosta zabava ob sodelovanju Glasbene Matice in vojaške godbe. Mariborski in dnevni drobiž Odlikovanje predsednika in podpredsednika Češkega kluba u mariboru Jugoslovansko-Češkoslovaška liga v Mariboru je že pred letom dni naprosila vel. župana v Mariboru, da priporoči vla di v Beogradu o priliki 251etnice Češkega kluba v Mariboru primerno odlikovanje velezaslužnih voditeljev Čehoslova-kov, znanih nacijonalnih in gospodarskih delavcev predsednika g. Franja Bureša in podpredsednika g. Ivana Knopa. Za odlikovanje se je zavzel tudi predsednik Saveza JČLig, minister n. r. Miša Trifu-nivuč. Včeraj popoldne je prejel posle-vodeči podpredsednik Lige, dr. Reisman iz Beograda brzojavko, da je Nj. Veličan stvo odlikovalo g. Bureša in Knopa. Vest o zaslužnem priznanju nesebičnega narodno-prosvetnega in gospodarskega dela češkima rojakoma in vsesplošno spoštovanima ter priljubljenima: Mariborčanoma bo vzbudila gotovo v vsem mestu in širši javnosti splošno odobravanje in zadoščenje. Nas veseli to odlikovanje tem bolj, ker vidimo v njem akt posebne pozornosti naše države napram izrazitima češkoslovaškima javnima in nacijonalnima delavcema pri nas ter obema gospodoma k res zaslužnemu odlikovanju, katero ne smatramo samo kot golo formalnost, prav iskreno čestitamo. Ljudska univerza. Ljubljanski pianist, prof. Noč, ki nastopi turnejo v inozemstvo, bo koncertiral v petek, 15. novembra v veliki kazinski dvorani Opozarjamo že danes na to prireditev domačega umetnika. Prvo gostovanje marlb. gledališča v Ptuju bo v pondeljek 5. novembra. Vpri-zori se Jonesova klasična opereta »Gej-ša«. To bo prva od 15. predstav v abon-manu. V interesu publike se priporoča, da se čim več Ijijdi' abonira, ker vživajo na ta način znaten popust od večernih cen, na drugi strani pa zasigurajo stalno in dobro gledališko sezono. Umrl je v nedeljo zjutraj 62Ietni zasebnik Martin Grossmann. Pogreb bo jutri ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Pokojniku večen pokoj, rodbini sožalje. Komunistični tisk. Če se najdejo kake komunistične brošure, je režimu dobrodošlo, da ima izgovor za razne ukrepe, ki so v zvezi samo s politiko ne pa z rednimi pozitivnimi zakoni. Včeraj se je tako ustreglo tudi v Mariboru: V Smoletovi ulici so našli baje 12 kg izvodov »Srpa i čekiča«, komunistične periodične tiskovine, ki izhaja nekje v inozemstvu. Kot odgovorna za ta komunistični »materija!« so aretirali nekega Aleksandra Kropiča in Marijo Breznik. Aretiranca sta izjavila, da sta hotela ves ta papir sežgati, kar je dovolj verjetno. ko se pri volitvah in tudi drugače dovolj jasno kaže, da je komunistična nevarnost pri nas — bajka. Žalostna smrt bolnega očeta. Že 22. tm. je prijavila na policiji Ob brodu stanujoča gospa Marija Tomšič, da je njen mož odšel od doma in da se boji zanj, ker je živčno težko bolan. Franc Tomžič, star 54 let je moral radi težke živčne bolezni zapustiti železniško službo ter iti v pokoj, kar je bil krut udarec za devetčlansko družino z malimi otroci. Mož je zadnje čase vedno hujše trpel in bil je ves obupan. Policija je poizvedovala za njim brez uspeha. Včeraj ob poldveh popoldne je pa med stalnimi ribiči na dravskem bregu pod klavnico g. Fran Žižek s svojim trnekom ujel nekaj težkega. Ko je potegnil, se je pokazala — roka iz vode. S pomočjo drugih ribfčev in policije so utopljenca izvlekli na breg. V njem so spoznali nesrečnega Franca Tomšiča. Po truplo sodeč se je nesrečnež takoj, ko je odšel od doina, vrgel v Dravo. Okrog pasu si je privezal dva težka kamna. To je gotovo tudi vzrok, da je truplo obstalo na kaki pečini ter ni splavalo po Dravi. Nesreče pri delu. V Spodnjem Ložu si je železničarjeva soproga Terezija Brecelj na njivi poškodovala desno roko. — V Sp. Poljskavi je pa pri pobiranju sadja 81etna Kristina Keršič padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. —V Stanovskem si je posestnica Francka Kamenik zlomila levo roko. Tudi ona je padla na njivi. Vse trj ponesrečenke se zdravijo v bolnišnici.. 6eraldy: Robert in (Tlarijana Girl, velepodjetnik, velebankir, trusti, sindikati, zmedeni pojmi o življenju, špekulacije, sebičnost, fantazija, polomi nazorov, polomi špekulacij, hinavščina, kreg — vse to se meša v Gera!dy-ievi (Irancoski) igri »Robert in Marijane*-. Zdravi so samo mati, sluga in tipkarica, dobro je pa. da se vse konča s karto v — Brazinjo. Bogve, zakaj so to sem privlekli- Kaj naj bi nas zanimalo, ko o vgiobitvi in doživetju itak ni govora? — Mar nazori bogatega dekleta, ki se razume samo ra konje, avtomobila in salone? Da naj bo zakonska zveza predvsem ali samo ljubezensko uživanje in da naj se razide še na višku, da ne bo padanje navzdol, to je sicer pozitiven nazor, a ni vreden, da se obravnava. Istotaka vsakdanjost je tudi zaposlen mož in žena, ki za to nima nobenega smi sla. Podjetnik-tehnik Robert je bil g. Skr-birfek, bankir njegov prijatelj pa g. Rakuša, ki je tudi režiral. Pojavila s*a se kot nekaka športnika in se je dalo šele iz govorjenja uganiti, kaj naj bo eden in kaj drugi. G. Skrbinšku je bilo vsaj dano, da je lahko dobro igral slabo stvar v drugem dejanju, g. Rakuša pa še celo te prilike ni imel. — Zaljubljeno gril in poznejšo Robertovo ženo Marijano je igrala gdč. Starčeva. Ob njenem dobrem okusu in rutini za maskiranje, kar se je tudi tokrat pokazalo tako dobro v II. in 111. dejanju, je gotovo, da je imela glede obleke v I. dejanju slabega svetovalca, ki si je domišljeval, da bo dama v hlačah in škor njih dvignila plehko - vsakdanjo stvar, Igrala je jako dobro. Vsled njene uloge in igre je bila stvar znosljiva. Lepa oaza cele pustinje je bil razgovor Marjane in Robertove matere (gdč. Kraljeva) v II. dejanju. Neprijetna stvar je imela še neprijetne namečke: soba je bila svetlejša od soln-čne pokrajine, v katero je bila odprta skoraj cela stena, neki čudni stebri in draperije, prti na —pisalnih mizah vele-podjetnikov, eni so izgovarjali imena francosko, drugi slovensko itd. Dobro je bilo, da sta se Robert in Mar jana kar naenkrat zopet sporazumela in da se je on v objemu spomnil, da radi svojih ponesrečenih špekulacij lahko še piše po pomoč nekam v — Brazilijo. Koncert Cassadd V četrtek zvečer smo imeli redko priliko uživati prvovrstno glasbeno umetnost. Koncertni biro Glasbene Matr^e j© aranžiral koncert svetovnega vvtuozS na vijolinčelu — Gaspar Cassadi*. Nestrpno smo čakali nanj. Zanitnar/je je bi-; lo vsesplošno, kar se je pokaza’o tudi pri koncertu, kajti dvorana je bila skoraj vsa zasedena od odličnega občinstva in je Ca sado ves večer pravcato kraljeval. Delil nam je hrano, najizbranejšo iz neizčrp-ljivega bogatstva muzike in mi smo bili zamaknjeni v čarobne zvoke, ki jih je proizvajal na vijolinčelu. Slišali smo tožbe srčnih bolesti, vriskanje radosti, ihte* nje, porednost, plakanje, smeh, skratka ona glasba je vedrila naš mračni duh. Cassado nas je očaral s svojo valovito in elegantno igro v liniji in frapiral nas je v trenutkih velikega razmaha. Izrazita, takorekoč nedosegljiva interpretacija kla sičnih skladb (Frescobaldi: Toccata in Boccherini: Adagio et allegro), karakteristična izvedba Griegove sonate op. 36, delikatnost v podajanju Beethovnovih varijacij so nas ravno tako zadivile kakor temperamentnost v Granadosoveni Intermezzo, Moszkowskega Guitarre in zlasti v Dunklerjevem Caprice Hongrois. Umetnik, ki je vsled svoje vsestransko dovršene tehnike mogel svojim interpretacijam dati krepkega življenja in zaokro ženo formo, je imel fino spremljevalko na klavirju v osebi pianistinje Berte Jahn Beer, in sta bila oba, — v prvi vrsti on seveda deležna najburnejših izrazov simpatij in navdušenja s strani občinstva, tako da je izven programa dodal še Chopinov Nokturno Es in Popperjevo Mazurko. Občinstvo je bilo praznično razpoloženo in je le težko odhajalo. fpomlnlalte te CM D Novo čudo na zdravstvenem polju »HALA« OBSEVALEC Z DOLGIMI VALOVNIMI ŽARKI, IZDELAN PO NAČRTIH RČNTGENOLOGA DR. MULLERJA V DRAŽDANIH. V novejšem času igra pri zdravljenju najrazličnejših bolezni jako veliko vlogo obsevanje z raznimi svetlobami in toplotnimi aparati, ki v veliki meri pripomorejo bodisi le k lajšanju bolečin, bodisi k popolnemu ozdravljenju dotične bolezni. Semkaj spadajo razen drugih v prvi vrsti rontgenovi in radio-žarki ter višinsko soince povzročujoča kremenova luč. Pobudo k zdravljenju s kemično ali le toplotno delujočimi žarki je pa dalo zdravniški vedi brezdvomno prepričanje, da že navadni solnčni žarki, oso-bito v višinah, vplivajo jako blagodejno na gotove bolezenske pojave na človeškem telesu. Pri obsevanju z imenovanimi napravami pa prihajajo žalibog v poštev mimo zdravju koristnih učinkov, nevarni in zdravju škodljivi stranski učinki, tako na primer pri rontgenovih žarkih njihova organe uničujoča sila in pri aparatih, ki proizvajajo ultra-vijoli-časte žarke, njihov kemično, jedko-pe-koči učinek, sile, ki so celo eksperimentatorje in zdravnike veščake mnogokrat občutno poškodovale in jih spravile celo v prerani grob, kar zdravniški vedi nikakor ni bilo v korist. Po načrtih rentgenologa prof. dr. Miil-leria v Draždanih izdeluje sedaj nemška industrija nov aparat »Hala«, obse-valec z dolgovalovnimi žarki, ki prekaša po svoji učinkovitosti in do skrajnosti enostavno lahko in popolnoma nenevarno manipulacijo vse dosedanje slične obsevalce. Aparat je v Nemčiji že od 1. 19*25. v rabi in pričajo o njegovih naravnost čudežnih vrlinah svetovnoznani zdravniški zavodi in kapacitete na medicinskem polju, kakor n. pr. bolnica za vratne, nosne in ušesne bolezni v Berlinu, okrajna bolnica v Berlin - Lichter-felde, bolnica cesarice Avguste Viktorije Berlin - Lichtenberg, razni medicinal-ni in sanitetni svetniki, nebroj praktičnih zdravnikov in zobozdravnikov v Nemčiji in v avstrijski republiki. Na lajika napravijo poročila o zdravljenju s »Hala« aparatom naravnost učinek, kakor da bi bilo prišlo človeštvo v posest čudodelnega korenčka, ki se je dal po srednjeveških nazorih s pridom vporabljati kot nekako univerzalno sredstvo pri vseh boleznih. Zadevna izpričevala govore ponovno o popolnem ozdravljenju bodisi že po enkratnem, 6—10 minu ttrajajočem obsevanju ali pa po večkratnem, tudi kratkotrajnem obsevanju; so to bolezni, ki so se le z dolgotrajnim, dragim in za pacijenta do skrajnosti mučnim zdravljenjem dale odpraviti, mnogokrat pa tudi ne. Navedeni naj bodo le nekateri primeri: trganje v glavi, katar in vnetje srednjega ušesa, zobobol, trganje v vratu in hrbtu, revma tizem v sklepih in drugih delih telesa, vnetje reberne mrene, bolečine in vnetje na jetrih, ishias, kožne bolezni (psoria-sis), posledice prehlajenja v vratu in grlu, tuberkuloza v začetnem stanju itd. Zanimivo pa je predvsem dejstvo, da se ne nahajajo ti aparati v deveti deželi, pač pa da imamo »Hala« aparate že tu v Mariboru in da se jih s pridom in veliko vnemo poslužujejo že nekateri tu kajšnji gg. zdravniki (tudi zobozdravniki), ki so se že prepričali o naravnost čudodelni moči tega obsevanja in so vzhičeni po presenetljivih uspehih s tem zdravilnim sredstvom. Ponarejena prazgodovina GLOZELSKA KOMEDIJA. — KONEC VELIKE SLEPARIJE. Učenci starinoslovci in zgodovinarji so bili poleg velikega števila običajnih smrtnikov dolge mesece zapleteni v tragikomično afero, ki ima svoj izvor v vasi Glozel blizu Vichy-ja na Francoskem. Razpravljalo, prepiralo in pravdalo se je, a!i so v tej vasi najdene starine pristne ali^onarejene. Mladi kmet Emil Fradin je našel nekega dne gravirano opeko. Obvestil je o teni okrajnega zdravnika Morleta in oba sta se z občudovanja vredno spretnostjo lotila izkoriščanja teh najdenin. V tisk sta dala brošure, v svet sta na vse strani razširila vesti o velevažnih predzgodovinskih najdbah, ustanovila sta muzej, določila mu visoko vstopnino in v silno spretni režiji sia izzvala znanstveni boj o pristnosti glozelskih izkopanin. Stvar je čudovito naglo postala čudovito važna. Razvil se je boj za dosedanje prehistorične znanstvene teorije in proti njim. Pristnost glozelskih izkopanin bi morala ovreči celokupno predzgodovinsko znanost. V nekatere kose opeke je bilo vrezanih dvajset črk feničanskega alfabeta in to je bila prava goreča baklja, vržena med svet zgodovinarjev in starinoslov-cev. Nastalo je vprašanje, če ni bila pred feničansko še starejša — glozelska kultura in če je abeceda, kultura prišla sploh od vzhoda. Od vseh strani so romali učenjaki v Glozel in naenkrat sta bila dva tabora: glozelski in antiglozelski. Učenjaki so se strastno zagrizli v svoja vprašanja in prišlo je do grotesknih teoretičnih in osebnih spopadov. Vodja pro-glozelijan-cev je bil zgodovinar Salomon Reinach, .ki je takoj vzel Fradina in njegov muzej pod svoje varstvo. Mož je bil gotovo zelo učen, imel je pa to smolo, da se je že pred leti nesmrtno blamiral s — sai-tafernsko tiaro. Uprava Louvre-ja je kupila to zgodovinsko rariteto na njegovo ■priporočilo in strokovnjaško oceno za 10.000 zlatih frankov, pozneje se je pa Izkazalo, da je tiaro napravil neki ru-munski slepar in da ima samo malo ma-terijalno vrednost. Znanstvenemu sporu o pristnosti po Fradinu »najdene« opeke iz predzgodovinske dobe je oa napravil konec od- ločni in smeli korak policije. Policija je prišla nekega dne nepričakovano v muzej ter našla prazno opeko in vse priprave za graviranje. Fradina in tovarišev pa še to ni ugna- lo. Mladi praktik je takoj zopet našel svoje ravnotežje in izjavil je, da je policija, ki je izvršila preiskavo v njego- vi odsotnosti, delala gotovo po naročilu nasprotnikov in da je bilo vse, kar se je našlo v dokaz sleparije, — podtaknjeno. Njegov muzej je ostal odprt in bilo je toliko obiskovalcev, da so otvorili stalno avtobusno progo iz Vichy-ja v Glozel. Mož je v dveh letih obogatel. Policija pa pred toliko predrznostjo ni kapitulirala in poskrbela je, da so glozel-ske »starine« z vsemi čudnimi okolnost-mi prišle pred sodišče. Sodišče je nekaj časa tajno vodilo preiskavo, končno je pa poslalo v Glozel svojega izvedenca profesorja Beyle. Ta je s kemično analizo vse, sploh vse spoznal za sleparijo. S tem je glozelska komedija zaključena, samo razne tožbe med starinoslovci, ki so se radi nje hudo skregali, se morajo še izteči. Lokauost žene Nad vse zanimivo ugotovitev beleži napuljska policija od nedavna. Iztaknila je neko damo, ki je živela celih 22 let preoblečena v moškega. Kaj jo je napotilo k temu čudnemu načinu življenja? Nič drugega kot ljubezen do nekega bogatega tovarnarja, ki je bil že oženjen in je imel več otrok. Concetta Daneo ni imela druge možnosti za skupno življenje s svojim ljubavnikotn, kakor da se je preoblekla in dobila kot moški službo v tovarniški pisarni. Miroljubni tovarnar ni hotel delati zgage v sožitju s svojo soprogo ter je pristal na preoblečenje Concette. Tako je živela ta dama, ki je danes stara 52 let, celih 22 let skupaj s poročenim možem, za kar prava žena ni ničesar vedela. Zakoniti soprogi je mož celo še predstavil ljubico kot svojega najboljšega prijatelja iz deških let. Kaj je po tej neprijetni ugotovitvi napravila zakonska žena oziroma mož, poročilo iz Naipulja ne pove. Šport fDaribor—Železničar 6:1 (3:0) Prvo svojo letošnjo prvenstveno tekmo je odločil ISSK Maribor brez težave v svoje korist. Zmaga 6:1 (3:0) nad Železničarjem je popolnoma zaslužena. Naš prvak je dal igro precizne kombinacije, ki jo je topot zaključevalo prepotrebno in uspešno streljanje na gol. Jako dobro vigranemu in enotnemu moštvu je postala dobra tehnika že takorekoč samo ob sebi umljiva lastnost. V napadu se je poskusil Kirbiš, ki pa je moral radi poškodbe Unterreiterja (ki je zastopal njegovo mesto) nazaj v svojo funkcijo. Unterrei-ter je utegnil ostati potem samo še na krilu. Železničarji, ki so morali nastopiti brez Pavlina, so bili požrtvovalni; njihovi pasi pa so premalo precizni. Moštvo je ime- lo v Wagnerju, Frangešu in Polaku najboljše moči. Tudi Pezdička na krilu je treba omeniti. Ostali so bili kot rečeno s požrtvovalnostjo pri stvari, niso pa se mogli uveljaviti napram precizni nizki igri Maribora. Za Maribor so igrali: Geuer, Koren, Tonček I, Hreščak I, Unterreiter, Prevo, Tonček II, Vodeb, Kirbiš, Hreščak II, Pepček. Za Železničarja: Mahajnc, Wag-ner, Bauer, Vogrinec, Frangeš, Stauber, Pezdiček, Kristl, Polak, Kopčič, Jurko, Kratek potek igre: Maribor napada. Kirbiš doseže v 3.’ vodstvo za svoje barve. Hreščak ustvari v 7.’ stanje 2:0. Železničar silno pritiska, toda brezuspešno. Maribor je v premoči in doseže v 40.’ tretji gol iz enajstmetrovke. Koti 3:3. — Po odmoru je Maribor v stalni premoči. Nasprotnik se mora zadovoljiti le s posameznimi prodori. Pepček zabije v 3. in 7.’ dva efektna gola, Tonček II postavi v 25.’ stanje 6:0. V 35.’ zabije Kop-za Maribor. Sodil je objektivno in dobro za Maribor. Sodiš je objektivno in dobro g. Mohorko. Svoboda—Ptuj 3:2 (1:2). Včerajšnjo prvenstveno tekmo je odločila Svoboda zasluženo v svojo korist1. V prvem polčasu je bila Svoboda v lahki premoči, a je kljub temu dosegel Ptuj vodstvo 2:1. Gola sta rezultirali za Ptuj iz enega prostega strela in ene enajstmetrovke- Za Svoboda je bil uspešen Eferl. Po odmoru je Svoboda, ki igra z vetrom, v stalni premoči in doseže po dveh enajstercih, ki ju je zakrivil branilec Peer, še dva gola. Pri Ptuju omenjamo vratarja Hamelarja, branilca Strassa in srednjega napadalca Preloga. Moštvu še manjka potrebne skupnosti. Svoboda kaže od tekme do tekme lep napredek. Sodil je jako dobro g. Franki. Maribor ml.—Železničar ml. 6:2 (3:1). Prvenstvena tekma mladin gornje dvo jice je nudila jako lep in zanimiv šport. Povdariti je, da je dosegel Maribor tri gole iz iepo streljanih kotov. Povečano pažnjo tem kazenskim strelom je tudi prvim moštvom resno priporočati! Pri Mariboru sta bila krilska vrsta in zlasti napad jako dobra. Odlikovali sta se obe zvezi. Sodil je g. Nemec. Slovanske Igre v Pragi. Slovanski nogometni turnir v Pragi je dal naslednje rezultate: v soboto Jugoslavija—ČSR amaterji 3:1 (1:1), ČSR profesijonali—Poljska 3:2 (2:0); v nedeljo ČSR profesijonali—Jugoslavija 7:1 (1:1), ČSR amaterji—Poljska 1:0 (1:0). Včeraj je bilo na tekmi blizu 20.000 gledalcev. V reprezentanci Jugoslavije so bili sami srbski igralci, ker so Hrvatje odklonili sodelovanje. Ferenczvaros—Rapid 7:1! V prvi finalni tekmi za srednjeevropski pokal sta se srečala včeraj v Budimpešti domači Ferenczvaros in dunajski Rapid. Gostje so bili grdo poraženi 1*7 (0:3). Gledalcev 20.000. Ljubljana: Primorje—Jadran 6:1 (5:1), Mri>a—Hašk 5:4 (2:3). Zagreb: Železničar—Croatia 2:0 (2:0), Viktorija—Derby 5:0 (1:0). Gradec: Hakoah—Sturm 2:0 0:0), Sportklub—Ostmark 3:0 (1:0). Dunaj: Avstrija—Švica 2:0 (2:0). Tekma za evropski pokal. 42.000 godalcev. — Avstrija II. raz.— Madžarska II. raz. 1:1 (0:0). 30.000 gledalcev. Krakov: Dunaj—Krakov 2:1 (1:0). Beogrgd: Soko:Busk 3:0 (3:0). Budimpešta: Hungaria—Kispest 2:1 (1:1), Sabaria—Bastya 2:1 (0:1), Sotno-gy- Bočkay 3:0 (1:0). Neobljudena zemlja ZEMLJA NI PRETESNA. — DOV OLJ JE PROSTORA IN HRANE. Večji del človeštva — nad dve tretjini — živi tesno skupaj le na treh delih zemlje: v Srednji Evropi, Vzhodnji Indiji in v enem delu Kitajske. Radi tega so velikanska področja kakor Kanada, Sibirija, večji del Južne Amerike, Sahara, del Sudana in večina Avstralije komaj obljudena. Ko pride v Srednji Evropi na vsak kvadratni kilometer okrog 150 do 200, v nekaterih pokrajinah Kitajske celo do 1000 prebivalcev, pride v drugih področjih na več in celo na stotine kvadratnih kilometrov komaj po eden prebivalec. Od šest velikih nenaseljenih področij imajo štiri toplo, dve pa mrzlo podnebje. V Kanadi in Sibiriji je zima zelo ostra in dolga, povprečna temperatura je 30 do 40 stopinj, s tem se pa družijo silni snežni zameti in viharji. Kolonizacija, ki se v Kanadi tako naglo širi, pa dokazuje, da se zdravi ljudje v kratkem času na novo podnebje tako navadijo, kot bi bili tam rojeni. Dežela ima tudi tri velike zaklade. Pr- vi zaklad je kožuhovina, drugi pa pšenica. Kanada je že danes kljub maloštevilnemu prebivalstvu eden od riajvečjih producentov pšenice na svetu. Koliko bo premogla na tem polju, ko bo imela enkrat številnejše in agrarno izšolano prebivalstvo, se ne da danes niti presoditi! — Tretji zaklad so pa smrekovi gozdovi. Njihovo izkoriščanje še ni niti pričelo-Ko bo enkrat v teku, bo pravi provrat na lesnem tržišču in v lesni industriji. Veliki gozdovi so tudi v Sibiriji, samo da so tam še večji zaklad rude. Posamezne pokrajine zapada Zedinjenih držav so sicer tudi nenaseljene, toda one ne pridejo v poštev za večjo obljutje no&t,. ker. imajo ./»jemalo prirodnega bo- gastva. V največjem nasprotju od teh pokrajin so pa oni deli zemlje, ki so naj-; plodnejši, najbogatejši, pri tem pa ne-1 obljudeni. To so n. pr. deli Južne Amerike, ki so še na pragozdni stopnji. Če bo en del tega ogromnega področja obdelan, bo dovolj žita za vse ljudi. Tri velika področja bodočnosti so: Sahara, Južna Afrika, Avstralija. Odvisna pa ni ta bodočnost samo od možnosti, če se bodo ljudje klimi tako lahko prilagodili kakor v mrzlih krajih, temveč tudi od tega, Če se bo dala izvesti dovoljna oskrba z vodo. To veliko in važno vpra-; šanje se že skuša rešiti na razne načine. Mnogo se je že doseglo, prava rešitev problema še pa ni najdena. Če se posreči, bo nastala iz puščav druga Kalifornija in največja žitnica. Včasih se dzi, da je zemlja ljudem' pretesna in premajhna. To je samo na videz. V resnici je velik del nenaseljen in samo tehnična rešitev je še potrebna, da se orjaška področja odpro ljudem in produkciji. Dovolj prostora in dovolj hra ne je za vse ljudi na zemlji. Uitez — opičle brade Angleškega prestolonaslednika je na njegovem potovanju po Afriki doleteia izredna čast. Ko je prispel v Ugando, mu je krščanski kralj Toto izročil naj-, višje cd’ikovanje, kate-o morejo podeli-: ti afnkansk! kralji. Red obstoja iz krone, v kateri so rdeči in modri dragulji ter perje papige. Na obeh straneh krone vise dolge bele opičje brade. Razen tega čudnega odlikovanja je dobli princ tudi meč, »da ščiti narod« ter snlico in ščit: iz telečje kože, »da-obvaruje državo’ propasti«-, T-Uwbij»nU .nredstavalk te&feUelja to urednik: F r » n Bfozovifiv. Maribor tu liska Mariborska tiskarnah d., prftd§tawil S.tanko b«UeUvMariboru, Mariborski V E C F P M T K Mrd V Marifio r u, dne 29. X. 1923 -------------------------- — ",----—----——----——earsrrr4';jlig*»'^irgTBa^aaaHgiaFJ aMsaaaBa?omth’i«hw«.-xj Prebivališče izobčencev (Božva). Od tedaj so ubogi muslimani v posmeh in vedno draženje navihanim smolarjem. Neredko se zgodi, da seže pobožni 1 u-rek z roko v žep, a jo takoj z velikim studom potegne ven, zakaj otipal 'e v žepu kožico od — slanine (ostanek nedeljskega priboljška), ki mu jo je bil kristjan skrivaj spustil v žep. Včasih prejmejo od mojstra »stimlji m« usnje za krpanje. Skrbno ga vohajo in se v dvomih povprašujejo med seboj: »Kaj meniš, ali ni morda svinjsko?« In če dožene, da je svinjsko, jih rihče ne pripravi, da bi prijeli ta »gnus« v roke-Dobi se med njimi bela vrana v osebi kakega cigana, ki se je izneveril koranu in okusil n. pr. s svinjsko mastjo zabeljeno jed ali celo použil košček svinjskega mc sa. Takega očitno prezirajo in zaničujejo. Neki bosanski cigan, živahen in izkušen, se je bil navadil v kaznilnici krščanskih jedi, ki so mu prav dobro teknile. Trdil je, da se bolje počuti po njih kot po muslimanskih, z lojem zabeljenih. Pa so njegovi sorodniki nekako zvedeli za to in so rnu pisali# da je izbrisan iz rodbinskega imenika in naj se po končani kazni ne vrne mednje, ker se je baje že skoro čisto »pokristjanil«. Med kaznjenci je trenutno tudi šest protestantov, ki jih vsako leto večkrat obišče duhovnik njihove veroizpovedi. II. Poleg cerkve je za vzgojo kaznjencev najvažnejši činrtelj šola, ki vrši vzgojno in izobraževalno delo hkratu. Zal, da se šolkega pouka ne morejo udeležiti vsi kaznjenci, marveč samo oni iz samotnega zapora, ki krajšajo kazen. Bivši, a še vedno veljavni avstrijski zakon o kazenski izvršitvi določa, da smejo tisti kaznjenci, ki vrše kazen prvikrat v kaznilnici in od katerih je pričakovati pobolj-šanja. priti v samotni zapor, kter se jim do treh let štejeta dva dneva za tri. Taki obiskujejo potem tudi zavodno šolo. Kaz njencem skupnega zapora obiskovanje šole ni dovoljeno. Kaznilniška šola ima vsa navidezna znamenja kake javne osnovne Šole. Pouk, ki se vrši za odrastle vsak torek, če- trtek in soboto od 8. do U. ure, obsega računstvo, slovenščino, zemljepis in zgodovino ter naravoslovje. Učenci so razdeljeni v dva oddelka. Z višjim oddelkom obravnava učitelj snov, kakršno predelujejo v višjih razredih osnovnih šol. Iz nižjega oddelka se rekrutirajo ob sklepu šolskega leta kandidati za višji oddelek. Izredno marljivim se dovoli pre stop že v polletnem zaključku. Je pa precej takih, ki »vztrajajo« v prvem oddelku ves čas obiskovanja šole. V svojih letnih šolskih poročilih navaja kaznilni-ški nadučitelj, da dobiva vsako leto slabše' učence. Nekateri prihajajo z naravnost presenetljivim pomanjkanjem temelj nega znania. O tem sem se imel priliko sam prepričati, ker sem pomagal v šoli. Pred seboj sem imel mladeniča tri in dvajset let, svežega kot rosa, bistrih oči in živahnih kretenj. Izvršil je štiri razrede osnovne šole. Pa ga vprašarru koliko je sedemkrat osem. Ni vedel. Šestkrat tri? Tudi nič. Osemkrat dve? Takisto nič odgovora. Izgovarjal se je, da je pozabil. Štirinajst dni je trajalo, da si je za silo »osvečil spomin« na poštevanko, pa sem mu moral groziti, da ga pokažem vsej šoli, če se je ne bo naučil-Enaindvajsetletni Prekmurec, zastaven, čeden fant, ki je prinesel v kaznilnico 12 let radi roparskega umora, je 7 let obiskoval šolo, pa se ni znal podpisati. Predstojniki so dvomili o njegovi nepismenosti in domnevali, da se je iz kateregakoli razloga potajil. Par tednov sem se mučil z njim in obupoval nad nje govo zabitostjo. Posamezne črke sem mu vtepal v glavo, a zlogovati se nikakor ni mogel navaditi. Namesto »in« je čital »ni« in narobe. V tem je bil ženijal-no dosleden. Ko je videl, da mi zmanjkuje potrpežljivosti in da naravnost trpim radi njegove trdote, sem se mu nienda zasmili! in jel je hlastno »čitati«, tako da si je kar izmišljeval posamezne zloge, ki niso bili nikjer napisani in jih je zgovarjal brez vsakršne zveze. Sumil sem, da se mu blede in sem ga pustil, da si je odpočil. Trudil se je namreč tako, da je imel vse znojno čelo. Nekega dne pa se mu je nenadoma odprlo in začel se je učiti kot najbolj nadarjeno dete. Danes je že iz vode. Čita in piše, da je samega sebe vesel. Hvaležno je zardel, ko sem ob neki priliki pokazal višjemu ravnatelju njegov zvezek, kamor je prepisoval iz abecednika. Tudi najbolj znane stvari iz drugih predmetov, ki jih razlaga nadučitelj prvemu oddelku, so z redkimi izjemami za vsakega novinca španska vas. Navadno slede poljudni in karmoč izčrpni razlagi z vidnim zanimanjem in marsikdo kmalu prizna ter pove, kakšen nevedež da je. Ker so to večinoma zreli, ali vsaj več kot napol zreli ljudje, ki se morejo zavedati koristi šole, navadno s pridnostjo in voljo dosežejo prav lepe uspehe in tako nadomestijo, kar so v otroški dobi zamudili. Očiten lenuh se med njimi le redko pojavi. Ne morejo pa zato. če so nekateri manj nadarjeni od drugih. Ta smotrna zaposlitev duha, ki je usmerjena v stremljenje po izobrazbi, pripravi ugodna tla za nadaljno preosno-vo popačenih človeških narav. »Omne tulit punctum, qui miseuit utile dulci«, bi smeli napisati na šolski prapor kaznilni-škega učitelja, ki je znal spretno izkoristiti duševni nastroj svojih učencev in je med šolsko snovjo razpredel nit tistega vzgojnega namena, ki ga nova kaznilniška šola prav za prav ima. Velja namreč tem padlim siromakom razložiti, v kakšnem načinu življenja jim bo pridobljeno znanje najbolj koristilo. In tu se odpre široki niveau etične vzgoje, ki jo nudi kaznilniška šola vsakemu kaznjencu, ki se želi dvigniti iz zablod svoje preteklosti in preiti v novo življenje. Odkar so pota vzgoje vobče odločno krenila k načelom spoznanja, je tudi kaz nilniški vzgojni sestav dobil bistveno drugačno obliko. Stari, reakcionarni zakoni kazenske izvršitve se rušijo in prestajajo kot zastarele dogme, z njimi se umikajo polagoma tudi metode in sredstva nekdanjih strahot, ki so se dogajale po ječah. Nekdaj neizprosni »moraš«, ki je veljal v vseh pojavah kaznjenčeve-ga »kesa« in »poboljševanja«, se je ohranil le še v svojem fizičnem vplivu; v vsa kem drugem oziru pa ga je izpodrinil svobodni »hočeš«. Ta »hočeš« pa se ne da priučiti, ampak samo privzgojiti, zakaj preden je mogoče govoriti o resničnem, trajnem poboljšanju, mora kaz- njenec v ječi občutiti zavest, da je -** svoboden. Pota, ki vodijo k temu smotru, so dostikrat strma, polna dvomov in omahovanja. A kaznilniški učitelj je na tej poti vodnik, ki z visoko dvignjeno plamenico ljubezni in modrosti vodi blodne duše iz prepadov vedno više na goro popolnega spoznanja in zanesljivega ozdravljenja. Kaznjenci čutijo, da jih dobrohotne učiteljeve besede vlečejo iz močvirja zmot in strasti, čutijo, kako v njihovih srcih poganjajo nove, sveže ka- li, kako se pogreza io v njih templji demonov in rastejo nove, svetlejše stavbe. Z zanimanjem gledajo podobe življenja, ki jih z veščo, izkušeno roko čara pred njihove duše blagi mož. Spoznavajo, da so v svoji preteklosti hodili mimo teh podob, a jih niso opazili, ker so bile njihove oči zastrte s kopreno pohujšanja in zla. Tu, kjer so omejeni na skrajno solidnost in preprostost življenja, se jim vidijo prikazovane ljudske strasti kot mrke, ostudne pošasti, prežeče na popotnike, ki romajo skozi življenje. Tu, kjer jim je odvzeta vsaka možnost, da bi zdrknili s tira strogega hišnega reda, ki je zanje obenem nujno pravilo vsakdanjega enoličnega življenja, uvidevajo, ko liko živijenskih navad in razvad so ime- li na svobodi, ki bi jih bili ob neznatnem samozatajevanju v svojo lastno korist prav lahko pogrešali. (Dalje prihodnjič.) milijonski dobitek je zadel v Parizu neki delavec francoskih državnih železnic, z imenom Man-gin. Zadel je namreč glavni dobitek državne razredne loterije v znesku 1,000.000 frankov. Izredna sreča mu je 'tembolj dobrodošla, ker se mora tudi njegova žena preživljati s težkim delom v tovarni in se je vrh tega njegov edini sin pred kratkim pri neki nezgodi tako težko poškodoval, da so mu morali odrezati eno nogo. Nežen migliai. Lopov: »Prosim lepo, milostivi go- spod, za malo miloščino. Jaz sem namreč brezposelni bivši delavec v kamnolomu in nimam drugega v žepu kakor nekaj potrebnih dinamitnih patron... iiMMirnwMiwnOTiMnrrwiwrBniiiTrTi 'i ni iniii u i m u i n m M* H i> p—. /• / • cJilalt o a last » moMfc 04* &•— ESMfik Ml Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je moj iskrenoljubljeni soprog, gospod Martin Grossmann zasebnik - > v nedeljo, dne 28. oktobra 1928 ob 5. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 63. letu starosti, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 30. oktobra 1928 ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 31. oktobra 1928 ob pol 9. uri v Frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, 28. oktobra 1928. . Roza Grossmann, soproga In vsi ostoiS sorodniki Braz poMbnapa obvestila Mesini pogrebni uvod v Mariboru. Trgovinska družba sprejme dobro in vestno pisarniško moč, izurjeno v strojepisju in veščo popolnoma slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika- Nameščenje traja samo do 31. decembra 1928. Nastop službe *akoj. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. 12068 Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din "2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Rrzopodplata«, Tattenbachova ulica 14. 1898 Baržun v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. U Bukova drva in premog dobavlja v vsaki množini Ferdo Kočevar, Maribor, Betnavcka cesta 3. * 2058 Modna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Slovenska ul. 4 Potrebščine za krojače in šivilje Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Suha bukova drva, premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti. 1872 Meblovano sobo v pritličju s posebnim vhodom oddam takoj. — Gosposka ul. 46. 2037 Grozdje »Izabela« na prodaj — kg 4 Din. — Studenci, Slomškova ul. 17. 2030 Kompletna spalnica na prodaj. Vprašati v trgovini Penko, Gosposka ulica 46. 2067 100« Dhi dam onemu, kateri mi preskrbi za v najem dobro-idočo gostilno, kavarno, event. sezonsko gostilno ali kavarno. — Dopise naj se pošlje upravi lista pod »Novo leto«. 2071 niililUllIMillliliilUJlllJMlllIJIHHUlHlIlHliHlIllIlHHlilUHIII Zahtevajte povsod „Večernik“! IH! Pridite in oglejte si senzacionalen spored Louise Loretty z dresiranimi živalmi, kateri sc proizvaja od 1. novembra naprej. 2066 vsi, m m si že SN VSI, KI §SŠE NlfO ogledali bogate, izbirne zaloge KRZNA pri tvrdki L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA 9 naj se čim preje odločijo za nakup, kajti povpraševanje je veliko in najlepši komadi bodo kmalu razprodani. 1787