ftw. 287. 9 UnHIJanl, s čelrteR, IZ. decembra 1901 Leto mu. Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za letrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: X3 tek) leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 170 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne žtev. 10 h. Uredništvo ie w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez --dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi sf r,e vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrjta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 M za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Upravni Skega telefona Stev. 188. J** Današnja Številka obsega 6 strani. "^C Cetftletna priloga »»VOZNI RED«. Govor ilr. Mou proti predlogu MDjnryko«emu v 40. seji XVIII. zasedanja poslanske zbornice 4. decembra 1907. Visoka zbornica! Pri razpravi o znanem predlogu gospoda profesorja Masaryka hočem razpravljati stvar resno, ker se mi zdi, da je stvar zelo resna. Hvaležen sem predvsem gospodu profesorju Masaryku, ker je tako jasno povedal, kaj namerava s svojim predlogom. V zbornici je hotel povzročiti, da zavzamejo posamezne stranke in posamezni poslanci svoje stališče nasproti katoličanstvu. To vzamem na znanje, pristavljam pa, da je imela javnost, ki je razburjeno razpravljala o znanih dr. Luegerjevih besedah, popolnoma drug namen. (Pritrjevanje). Javnost je nameravala poizkusiti v zbornico uvesti francosko politiko. (Pritrjevanje.) Liberalna javnost je iztegnila tipala, da vidi, če je mogoča v dogled-nem času v tej zbornici francoska politika ali ne. (Pritrjevanje.) V teh krogih govorijo o svobodi znanosti, mislijo pa, kako bi zasužnjili cerkev. (Pritrjevanje.) Govore o svobodi pouka in učenja, mislijo pa, kako bi v spone dali religijo. Priboritev vseučilišč. Objasniti hočem predvsem predlog sam. Ko bi bil dr. Lueger rabil na katoliškem shodu morebiti sledeče besede: Dovoljujem si, gospoda, nadalje pripomniti, da obstoja nesorazmerje med številom profesorjev, ki pripadajo judovski narodnosti, ki so liberalni in med onimi, ki so krščanskega prepričanja in mislim, da imamo pravico, zavzeti se za to, da se jame resno razpravljati o odpravi tega' nesorazmerja, potem bi se ne bilo zgodilo ničesar. Rabil je pa besede, ki so primerne njegovi naravi in ki jih lahko razumemo pri tem ljubljencu ljudstva. Liberalna javnost se je pa polastila teh besed, in je začela na glas kričati. (Tako je!) »Gospodje! Vem, da bi se mi lahko ugovarjalo in da bi se mi lahko reklo: Ljubi moj, besed, v katerih se očitata profesorjem »revolucija« in »izdajalstvo domovine« itd., nc moremo kar tako lahko vzeti. A če bi hoteli nadzorovati vsakega župana, vsakega poslanca in recimo tudi vsakega ministra, ako rabi izraze, kakor »farška sleparija«, »reakcija« ali »poneumnevanje ljudstva« (Pritrjevanje) in bi vložili v vsakem takem slučaju nujni predlog, kam bi potem prišli? (Pritrjevanje in ploskanje.) Pravijo, da je napovedal dr. Lueger s svojimi znanimi besedami zavzetje vseučilišč. Kako je mogoče, da se pribore vseučilišča? Odločno trdim, da se vseučilišča ne dajo priboriti po politični poti in le samo s politično močjo. (Pritrjevanje.) Vseučilišča se morajo priboriti predvsem kulturnim potom. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Dobro nemško povedano se to glasi takole: Moji ljubi, krščansko misleči dijaki! Kolikor vas je. študirajte pridno medicino, pravo, filologijo, zgodovino, tako, da se boste odlikovali in če pride kdaj do tega, da z dobro kvalifikacijo samo zato ne dobite učne stolice na vseučilišču, ker ste katoliškega prepričanja, potem bomo skrbeli mi za to, da vam ne bo delalo vaše prepričanje nobenih ovir. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) To je edino mogoči in edino pošteni način, da se pribore vseučilišča. Trdini, da temu stališču ne bo ugovarjal niti dr. Sommer in tudi ne cenjeni moj predgovornik poslanec Pernerstorfer. Nelogičnost Masarykovega predloga. V dr. Masarykovem predlogu opažam — kako bi se izrazil — po mojem mnenju — sledeče logične napake. Predvsem se zamenjavata znanost in profesorji. Gospodje! Znanost je gotovo nekaj, kar ne more prospevati brez svobode. (Pritrjevanje.) Znanost mora biti popolnoma svobodna, da se razvija. Tudi profesorji, ki sc z njo pečajo, morajo, v kolikor se pečajo res z znanostjo, biti svobodni. Toda profesorji imajo vsak svoje lastno politično prepričanje, vsak lastne filozofske nazore, politično pre- pričanje in modroslovna naziranja pa se — in sicer s pravico — tičejo profesorjev kot profesorjev. Jaz sicer nc mislim, da so izjave profesorjev edini in tudi ne poglavitni vzrok odpadu od vere. To moram odkrito priznati. Nisem tega naziranja, da so vseučilišča glavni vzrok verskega odpada. Toda prosim, da se pomisli na sledeče: Ljudstvo, ki vidi prepad, ki ga loči od razumništva in se vpraša, kako so njegovi sinovi izgubili svoje prepričanje in vero, pride kmalu do prepričanja, da je to storilo vseučilišče. Jaz bom pozneje pri neki drugi točki pojasnil, kaj se rni zdi, da je vzrok odpadu. Svoboda poučevanja in učenja. Pri tej priliki naj povem, da me veseli, ako bo ta debata morda povzročila, da se bodo na vseučiliščih zavedli tega, da je vprašanje takta, dotakniti se verskih vprašanj, de-likatno. Drugič pa naj opomnim sledeče: V predlogu se sklicujejo na državne temeljne postave, visoka vlada pa, ki je pri proučevanju temeljnih postav prišla šele do § 17, § 19. istih državnih temeljnih postav pa pravzaprav dozdaj še noče poznati, česar ne morem posebno pohvaliti (Veselost). ta vlada izjavlja, da državne temeljne postave izrekajo, da sta znanost in nje poučevanje svobodna. Usodna napaka je, ta stavek smatrati kot načelo, kajti ta stavek je le neko ravnilo. Saj se v državnih temeljnih postavah ne razpravlja o življenskih načelih države, temveč te postave so zgolj temeljna vodila. In če se potem vprašamo, kaj ta stavek pomeni, najdemo le eno razlago: Država se ne vtika v znanstveno delo, ne vpliva nanj in ga tudi nc ovira. Ali je to istovetno z neodgovornostjo profesorjev? Jeli sploh to vodilo resnično? Ne. ni resnično! Država šole vzdržuje, ona daje za šole postave in nastavlja profesorje. Zato je nepremostljivo nasprotje med načelom: »Znanost in nje pouk sta svobodna« in med državnimi šolami. To nasprotje obstoja, in čc hočemo govoriti pošteno, sc pojavlja tudi v vprašanju narodnih in konfesionalnili šol. In ker tu ni vse v redu, tudi teh vprašanj ni moč rešiti. To je vzrok. Ali mar vlada in država nimata nobenega vpliva na učni red, na imenovanje vseučiliških profesorjev? Ali res vsakdo lahko uči, kar hoče? Ne, tega ni! Ravno država krši najčešče in najprej načelo, da sta znanost in nje poučevanje svobodna. To je dejstvo in jaz bi lahko za to navedel primerov. Toda jaz hočem tu spomniti le na neki mali zgodovinski dogodek. Gospodje, Vi poznate sijajni zagovor Lasallov v njegovem znamenitem procesu, ko je v dve-urnem govoru na podlagi načela: Znanost in nje pouk sta svobodna, zagovarjal svoj sestav. Veste tudi, kako se je ta obravnava končala. Ali menite, da bi se mu bilo to povsod posrečilo? Jaz komaj verjamem. Tretjič se je tu govorilo o svobodi pouka in učenja. Svoboda pouka in učenja — izvrstno! Toda svoboda pouka in učenja je le tedaj mogoča, ako ie znanost res mednarodna in interkonfesionalna, kar tudi je po svojem bistvu, če se pa tudi, kjer se poučuje, poučuje res mednarodno in interkonfesionalno, ne glede na to ali ono narodnost ali konfesijo. V resnici pa takega znanstvenega dejstvo-vanja ni, ker imamo učitelje in učence, ki so diferencirani. Svobode pouka in učenja ni, ker dejansko biti nc more. Za tem vzorom stremimo, to je res. Lahko se nesoglasja zmanjšujejo s tem, da se ustanavljajo od države neodvisna narodna in konfesionalna vseučilišča, toda popolna svoboda pouka in učenja je Ie abstrakten pojem. Tu imamo opraviti z enim izmed neštetih inalikov javnega življenja in jaz pravim čisto odkrito, mali-kovavski misticizem in fanatizem sta dvojčka. Zato razumem, da n. pr. od naših slovanskih dijakov zahtevaio, da se na vseučilišču, kadar sc ondi poje »Straža ob Reni«, odkrijejo, zato razumem, da jih trpijo ondi zgolj kot goste. Gospodje! To ni nobena svoboda učenja in v kolikor so tega profesorji krivi, tudi nobena svoboda pouka. Svoboda pouka — svoboščina za liberalizem. Pridem do nadaljnje točke. Od vlade sc zahtevajo jamstva in odredbe glede na to svobodo. Dobro! Ta jamstva so lahko dvojna: upravne naredbe ali zakonodajne. Ali naj se dajo potom upravnih naredb? Kaj pa hočete več kot liberalnega naučnega ministra? On jc vendar tu. on jc po svoji osebi tako zelo liberalen, da si je za svoj včerajšnji govor zasluži! posebno pohvalno izpričevalo »Neue Freie Presse«. Ali pa naj sc to vprašanje vredi po- tom zakonodaje? No, za to se zahvaljujemo. Parlament vendar ne more poživljati vlade, naj vlada udejstvi jamstva za gotovo zakonodajno akcijo brez parlamenta! Tu se gre, ako hočemo stvar imenovati s pravim imenom, za svoboščine za svobodomiselstvo. Tega pa ne moremo dovoliti. Dejali boste, kaj pa svoboščine cerkve? Jaz se bom teh vprašanj, ki se tu nudijo, dotaknil čisto nakratko in s tem odgovoril na del govora gospoda poslanca Per-nerstorfcr.ia. Svoboščine cerkve se opažajo le v proračunu in kongrui, drugače pa cerkev v Avstriji nima nobenih svoboščin. V tem oziru sc sklicujem na izvajanja spoštovanega gospoda predgovornika, ki sam cerkve ne vidi rad v krempljili države. Cisto res — vprašanje nastane in je tudi že tu, ali ni škoda, ki pohaja iz sedanjega razmerja cerkve do države, za vero večja kot korist, in to vprašanje je vredno resnega dela najboljših mož. Da nc žalim nikogar izmed gospodov, ki so me izvolili za generalnega govornika in nikomur ne vsiljujem svojega mnenja, izjavim, da je moje osebno prepričanje to, da je že skrajni čas, da jamejo verni katoličani čisto odkrito gledati in razmatrati vprašanje ločitve cerkve od države. (Pritrjevanje. Poslanec plemeniti Stransky: Pri tem bi se pa marsikateremu kaplanu slaba godila!) Prosim, pustimo to. Nadalje si dovoljujem konstatirati sledeče dejstvo, ki se ga v celi debati nihče ni spomnil: znanost ni zgolj plod delovanja človeškega duha. ampak v konkretnem slučaju tudi blago. Znanost hi gmotni interesi. Znanost se pravzaprav kot bljigo tudi udeležuje konkurenčnega boja in ako hočejo tu tudi katoličani tekmovati z drugimi, proti temu ničesar ui moč storiti. Stvar se razume samoposebi. Konkurenčni boj v materielnih stvareh je dandanašnji že tako razvit, da celo ultraliberalci priznavajo, da ima država dolžnost vtikati se v te stvari in sicer v prilog slabejšemu. Liberalizem kot tak, ki je v vsakem oziru zanikoval vmešavanje države, je opravil. Pri narodnostnem konkurenčnem boju si načelo, da država nima pravice, koga v tem boju podpirati na škodo drugega, šele pridobiva tal. Kar sc pa konfesionalnega konkurenčnega boja tiče, pravim, da mi katoličani nikoli ne moremo dopustiti, da bi pri tej konkurenci država posegla vmes nam v škodo. (Tako je!) Pripomnim še, ker hočem odgovoriti še na nekatere opombe spoštovanega prof. Masaryka, ki posebno povdarja tehnologijo, razvoj modroslovnih ved itd., da je zlasti ta panoga znanstva imela značaj blaga. Danes je od strani spoštovanega gospoda poslanca Perncrstorfcrja padla beseda, ki jc nikoli ne bom pozabil. Dejal je: Kulture, ki jc zasnovana na bedi mas, nočemo. To je čisto prav. Mi smo z razvojem tehnologije in na-ravoznanstva dobili milijone dimnikov. Ali smo s tem razvojem pridobili zadovoljnih ljudi? (Zelo dobro!) To je drugo vprašanje. (Klici: Kako delate vi zadovoljne ljudi?). Jaz ne pravim, kako se to naredi, pravim samo, da so iznajdbe te vrste bile nadahnjene od kapitalizma in dobičkaželjnosti. Gospodje! V srednjem veku se naravoslovje tudi zato ni gojilo v toliki mcii, ker menihov niso vodili nobeni gmotni interesi, da bi iznajdevali stroje itd. To je tudi eden izmed vzrokov. Z zgodovinskega stališča tega nihče ne taji, tudi gospod profesor Sommer ne. Jaz vem, kaj je njegova stroka. (Poslanec dr. Sommer: Zgodovina!) Potem veste, da sta se Albert Veliki in za njim sveti Tomaž prav posebno bavila z naravoznanstvenimi vprašanji in da sta marljivo proučevala fiziološka vprašanja. Vendarle pa so sc storili tedaj le prvi koraki in se te vede zato niso razvile, ker ni bilo gmotnega interesa. (Klic: Kaj je z Galilejem?) Kaj hočete z Galilejem? Galllei je storil to neumnost, da je svojo znanstveno podmeno hotel dokazati iz svetega pisma, kongregacija pa je storila to neprevidnost, da ni zadostno pojasnila znanstvenosti njegove podmene, ampak jo za-vračevala z dokazi svetega pisma. Toliko, kar sc Galileja tiče. (Medklici.) Klerikalna država in papeževa država. Za klerikalno državo s kakim kardinalom na čelu sc tudi mi nc ogrevamo. (Odobravanje.) Nočemo, da bi ccrkcv državo podjarmila. (Poslanec pl. Stransk.v: Kaj pa je z obnovitvijo papeževe države?) Prosim, gospod kolega, vprašajte Lahe in italijansko vlado, jaz tega res nc vem. (Veselost. — Poslanec pl. Stransky: Saj to zahtevajo po vseh katoliških shodih!) No, čc hočete tudi v tem oziru vsekako izvedeti tudi moje mnenje, vam bo takoj jasno. (Klic: Dogma!) Ne, to ni nobena dogma! Z ozirom na papeževo državo sem tega naziranja: Ne smatram za taktno, če se vmešavamo v vprašanja, ki se tičejo delovanja papeža kot takega. On mora sam najbolje vedeti, kakšne svobode mu je treba, jaz tega nc morem vedeti. In če papež, kar se njegove svobode tiče, izjavi, da ne more drugače upravljati svojega posla, kot z lastno državo, potem se temu moram ukloniti, kajti on zase sam najbolje vč. Mislim, da jc to stališče, ki se z njim tudi drugi lahko strinjajo. (Veselost.) Ce pa naj odgovarjam na vsako vprašanje, potem do polnoči ne pridemo domov. (Veselost.) Vera in kultura. Napredek je zapovrsten in mora tudi za-povrsten biti. To načelo je spoštovani gospod doktor in profesor Masaryk v svojem proračunskem govoru poleti čisto pravilno povdarjal. Toda duševna kontinuiteta, zapovrstnost ved — prosim, da naj se nihče ne užali — je izginila vsled duševnega preobrata in reformacije v XVI. stoletju. Zato imamo tu začetek novega modroslovja in napredek, ki ni zapovrsten. Priznavam: ako boste duševni napredek zasledovali zapovrstno, boste bolj počasi napredovali, kakor pa če puščate raziskovanju popolno svobodo. Jaz pa vprašam le to, kaj je večjega pomena za družbo. Sicer pa mislim, da se ta vprašanja na tem mestu ne dajo dobro rešiti. Pogodbo z Ogrsko je pač lahko rešiti nujnim potoni, pogodbena vprašanja med državo in cerkvijo, med svobodomiselstvom in vero pa se v debati, tudi če bi tri dni trajala, ne dajo dovršiti. (Veselost in odobravanje.) Zdaj pa preidem k dokazovanju, s katerim se utemeljuje predlog IWasarykov. To dokazovanje ima sledeče trditve: Med moderno kulturo in bogoznanskim krščanskoka-toliškim svetovnim naziranjem je boj. Potem pravijo, da se država, ker in kadar obstoji to nasprotje, ne sme zavzeti za cerkveni nauk, ampak se mora postaviti na stran znanostim. To dokazovanje je saniouasebi logično, toda jaz moram na to sledeče opomniti. Tu se ni prav nič dokazalo ali pokazalo, kaj je pod kulturo treba razumeti. Jaz trdim, da sta kultura in vera, kultura in bogoznansko svetovno naziranje ter katoliško prepričanje dve in-koinensurabilni, neprimerljivi količini. Kultura je nekaj labilnega, spreminjajočega se, teološka vera pa nekaj popolnoma stalnega. To se nc dd eno z drugim meriti. Zakaj ne? Saj vemo — in jaz mislim, da v tako odlični družbi enega profesorja filozofije in drugih profesorjev lahko opozorim na. to, kako se je zunanje lice kulture, v kolikor jc stopila kultura v odnos najvišjih vprašanj, izprcminjalo. Koncem XVII. stoletja smo imeli teizem, potem sirovi materializem pisatelja knjige D'ho;nme machinc, Dc la Mettrie. Tu vidimo zopet lah-| no zasmehovanje Voltairjcvo, nato pozitivizem, združen z nekim misticizmom, ki obenem odklanja vsako metafiziko. V vseh teh dobah imamo skupno s temi svetovnimi na-ziranji njim odgovarjajoče slovstvo, znanstveno in beletristiško slovstvo itd. Začetkom XIX. stoletja se pojavi romantika, češčenje des etres grands, velikih individuov. Temu podobno imamo pozitiviško modroslovje in odgovarjajoče mu slovstvo. Potem se je dvignila »nova Nemčija« in podobno na Francoskem. To odgovarja zopet novi stopnji v kulturi. Imeli smo že \socialistiške kulture na Francoskem, socialistične pesnike in modro-slovcc. Cc sc torej vprašamo, kako izgleda lice kulture z ozirom na najvišja vprašanja, najdemo, da se to lice dan na dan izpreminja (Odobravanje): zato je nemogoče med kulturo in vero ter bogoznanskim svetovnim nazira-niem najti primere. Renesanca verske misli v XX. stoletju. Jaz trdim ravno nasprotno od tega, kar trdi profesor Masaryk. Jaz vidim v sedanjih bojih duhov probujo smisla za religijo (Pritrjevanje) in vidim v velikem duševnem prevratu, ki jc zdaj izbruhnil, da še nikoli tla za seme krščanstva niso bila tako rodovitna kot dandanašnji. (Pritrjevanje.) Lahko marsikatero stoletje preiščemo, predno najdemo tako svež iu mlad razcvit verske ideje, religioznega življenja. Resnično je v našem času za katoličana lepo živeti. In če na drugi strani nastopajo ljudje, ki so nasprotnega naziranja, odkrito. no, — to nič ne dč. Kie torej vidimo povzdigo verske ideje? Najprej v tem, da je propal materializem. Materializem kot modro-slovni sestav je opravil, tudi v sociaino-de-mokraškem modroslovju ga ne morejo več rabiti. Sami veste, gospodje tnoji. iz znane debate med Jauresom in Marxovitti zetom Lafargue, da je Jaures, ki je v zadnjem kulturnem boju igral markantno vlogo, nasprotnik materializma. Povsod govori o potrebi psihološkega podneta. In on je eden največjih mislecev v tnodroslovni literaturi. Drugič pa opažamo težnjo po metafiziki. Ta težnja po metafiziškem spoznanju je ravno najbolj podpirala materialistiško naravoslovje, klajti je zopet oživila teološko misel, pojm o smotrnosti. Potem vidimo, da smisel za verska vprašanja ne raste samo — recimo pri kmetih — temveč tudi že med učečo se mladino. Resnično je težko mladini — mislim, da zanjo težje kot za nas — v današnjem času vojevati ta boj. Med mladimi dijaki se že na gimnazijah pojavlja — ne »klerikalni« hlapčevski duh, ampak resnično versko delovanje, verski duh. religiozno življenje srca. Zelo me je razveselila beseda, ki jo je izgovoril spoštovani profesor Masaryk, ko je dejal, da je pravzaprav ideja božanstva središče vsega modroslovja. To je bil v glavnem smisel njegovih izvajanj. To je res. To iskanje Boga, to vprašanje po zadnjem vzroku nikoli ne bo vtihnilo. Grško klasično modroslovje se je v silnih bojih v Aristotelu povspelo do pojma osebnega Iioga in jaz trdim, da mora vsak, ki proučuje zgodovino modroslovja, priznati, da je razmerje nasproti pojmu o Bogu pravzaprav osrednja točka modroslovja in da razmerje do ideje božanstva označuje kulturno stopnjo posameznih dob. (Pritrjevanje.) Osebni Bog. Tu nastaneta dve poti. Na eni strani se namreč izkuša priti do tega, da se pojem o osebnem Bogu definitivno odpravi. Gospodje moji, do tega ne bo prišlo nikoli. Danes so dokazi proti Bogu, ki jih znanstvo doprinaša, isti kot vedno, danes je ugovore ravno tako lahko rešiti, kakor za časa takozvane jonske šole. To je dejal sam Darvvin, v knjigi »Life of Charles I^arvvin«, ki jo je izdal njegov sin, to lahko dobesedno berete. On pravi: Da — ničesar se proti temu ne more storiti. Tež-koče, pripoznavati osebnega Eioga, danes niso večje kot so bile svojčas — in Darvvin je bil velik mož. On je celo stvar res opazoval z visokega stališča. Mi pa hočemo z ozirom na znanost priti do tega, da se pripoznavajo znanstveni temelji vere, to ie, da se pripozna bivanje osebnega Boga in zmožnost samood-ločitve človekove. Seveda to temelji na predpostavi, da ima človeški duh zmožnost objektivnega spoznanja, in dalje, da se mora pri-poznati na eni strani bivanje spoznavajočega subjekta, na drugi pa spoznanega sveta. Jaz trdim, da se ti znanstveni temelji religije od večine priznavajo in da skeptiki ter agnostiki, ki so ta izraz povzeli od Dar\vinovega prijatelja, velikega Huxleya, ki ga je prvi skoval, tvorijo le izjemo. Gospodje — problem se ne glasi tako-le: Ali ie znanstvo ovrglo vero, temveč: Kie so vzroki skepticizma. kje tiči vzrok, da se zanikujejo metafiziški temelji našega spoznanja, kaj je temu krivo, da se ne pripoznavajo naravne predpostave vere, ki seveda brez metafizike visijo čisto v zraku. (Odobravanje.) Syilabus. — Induktivna metoda znanosti. Po tej splošni označitvi svojega stališča hočem čisto nakratko povdariti nekaj, kar bo po mojih mislih marsikaj pojasnilo in razjasnilo. Naipreje se ne sme pozabiti, da je religija socialna. Krščanska vera ni nekaj abstraktnega, ampak je vtelešena v družbi, v nekem organizmu. Vsak organizem pa ima svoj syl-labus, vsak organizem ima svoj indeks, svojo avtoriteto, vsak organizem vsebuje neke vrste nezmotljivost, kajti noben organizem ne more živeti dalje, ako se ne zabrani tujim telesom vstop v organizovano snov. To je odgovor na vse, kar se je govorilo o syllabu in indeksu. Jaz pa grem šc dalje. Posamezne točke syllaba itd. v prvi vrsti obsojajo tiste, ki v veri zanikujejo nadnatornost. S tistim, ki to zanikuje, ni mogoč noben sporazum. Samo-posebi je umevno, da kdor nadnatornost taji, ne more biti katoličan.. Drugi moment, na katerega je pri takih objavah treba paziti, je sledeči: Cerkev za vernega katoličana ni samo učiteljica, ampak tudi vzgojiteljica, vzgojitelj pa včasih svojemu gojencu prepoveduje tudi kaj tacega, kar samonasebi ni zmotno, kar pa utegne gojencu vsled njegove posebne nravi, starosti in okoliščin postati kvarno. Dopustite mi, da odkrito govorim. Cisto jasno je, da je kritika tega vzgojnega delovanja z dogmatiš-kega stališča mogoča in dopustna. Drugo vprašanje pa je, če je taktična, če jo je moč na katerikoli način izvesti. Z ozirom na temeljna vprašanja katoliške religije seveda nobeno sporazumlenje ni mogoče. Nadalje trdim, da se je pri dokazovanju še na nekaj pozabilo. O moderni znanosti pravijo, da je induktivna. Cisto prav; induktivna je, kajti sloni na izkustvu. Mi moramo Baconu Verulamskemu biti hvaležni za njegov »Or-ganon scientiae«, ker je dal empiriški metodi prosto pot in s tem takorekoč ustvaril nov svet. Med razlogi, vsled katerih je nastala ta nova metoda, so tudi taki, ki so znanstveno čisto pravilni. Toda dokazovanja, ki so se rabila v tej zbornici, dokazujejo, da nismo v induktivni metodi preveč izurjeni. (Veselost.) Induktivna metoda namreč zahteva, da se vsaki posamezni slučaj, iz katerega se izvajajo potem sklepi, čisto natančno razkroji in prouči, potem pa zbere tolika množica posameznih slučajev, da se sklep smatra lahko za čisto trden in neomajen. Gospoda! Par zgodbic povedati in iz njih sklepe izvajati, to je psihološki dokaz, da se naša natora nagiba k metafiziki, kajti tak način dokazovanja ni empiričen, ampak metafizičen, apriorističen. (Odobravanje.) Napačna Izobrazba ln vzgoja na srednjih in visokih šolah. To dejstvo bi ravno pri dijaštvu rad kon-štatiral. Tako n. pr. sklepajo dijaki na srednjih šolah iz posameznih slučajev, ki jih berejo v časopisih o moralnih napakah med duhovščino, da je »vera ničvredna, ker so farji ničvredni«. Gospodje! Tudi to je dokaz neutaji-ljivega nagona k metafiziki. Na eni strani kažejo namreč ti slučaji, da so metode na srednjih šolah napačne, na drugi pa, da je narava vzlic temu ostala dobra. Gospodje, če hočete, le podajte se na pot in mladino na gimnazijah, počenši od fantov v prvem razredu, ko dobe hrošče v roke in se učijo gorilo opisovati, po resnično znanstveno izobraženih profesorjih navajajte na to, da bodo jeli resnično empirično misliti, vsak pošten človek vam bo za to hvaležen. Državne šole niso zaradi tega slabe, ker se — recimo — ne poučuje dovolj ve-roznanstva — ne, s tega stališča jaz ne gledam stvari. Slabe so zato, ker je slaba vsa metoda, učitelji pa, ki jo poučujejo, so bili na vseučilišču vzgojeni. Vprašamo vas — saj je večina od nas bila na gimnaziji vzgojena — ali ste res na gimnazijah dobili empiričnega duha? Praktične šole, trgovinske in poljedelske šole, ga vzbudijo, če so dobre. Na gimnazijah in realkah ga ni najti. Jaz moram to kon-štatirati, ker je od naučite uprave zelo napačno, da tu ne poseže vmes. To dejstvo me privede do sledečega rezultata: Ce hočemo imeti resnično znanstveno misleče ljudi, jih moramo na vseučiliščih in gimnazijah metodično vzgojiti. Naj iz tega sledi, kar hoče! Cc naša religija in naša cerkev ne bi mogla obstojati, ker bi ju napredna metoda znanstveno izobraženih mož uničila, potem morate ponehati, ker bi ne bili vredni, da živite dalje. To pripoznavam. Toda preje bi seveda morala ta metoda biti tukaj. Zdaj pridem do vzroka, zakaj jih toliko od vere odpade. Vzrokov ni iskati samo tam, kjer hoče profesor dr. Masa-ryk, dasi imajo od njega navedeni vzroki psihološki pomen, temveč poglavitni vzrok odpada tiči v nesamostojnosti mladine, v nesa-mostojnosti in zanimanju javnega mnenja za to, kar je resnično pravo. Ce bi to zanimanje v javnem svetu res bilo vzbujeno, potem bi tudi zanimanje za raziskavanje, recimo za metafiziška in empiriška razglabljanja bilo bolj živo in naša domovina bi rodila več sadov na znanstvenem polju, kakor jih sedaj, ker imamo velike talente. Znanost brez predpostav. »Znanosti brez predpostav« se dotaknem le nakratko. Gospoda! Predpostave mora imeti vsaka znanost. Popolni agnosticizem je nemogoč. Vsaj to moram priznati, da imam zmožnost, da mislim, da spoznavam. Metafizika ne more dokazati v pravem pomenu besede, da je naše čutno spoznanje resnično objektivno, da resnično objektivno spoznavamo. Toda zavreči tega ni moč, ker je samoposebi uvidno. Agnostika sicer ne morem prisiliti, da to prizna. To ni mogoče, pač pa mu lahko rečem: Dragi prijatelj! Z isto pravico, s katero ti trdiš, da se pečaš z znanstvom, čeprav tega ne pripoznavaš, z isto pravico lahko jaz o sebi trdim, da znanstveno mislim, ako za temelj svojim nadaljnjim raziskavanjem postavim dejstva, ki si mi zde samaposebi razumljiva. (Odobravanje.) Nadalje se je povdarjalo, da znanost in politika ne spadata skupaj. Te točke sem se že preje dotaknil. V posameznosti se ne boni spuščal. Tudi se ne bom spuščal v zelo zanimiva izvajanja spoštovanega gosp. posl. Per-nerstorferja. Našla se bo prilika, da se tudi o tem vname debata, sedaj pa bi to vedlo predaleč. Pravim pa čisto odkrito, da bi s svojega stališča tudi že danes z njim lahko dispu-tiral, ako se mu ljubi. Zdaj pa proti koncu! Kje in kako je mogoč sporazum med sjvobodo-miselstvom in vero? Evolucija. Gospodje! Jaz sedai svobodomiselstvu koncediram sledeče in vi boste iz tega razvi-deli, kie zamoremo naiti neko skupno podlago, na kateri lahko vsaj stanujemo skupaj. Vsak katoličan, ki sc peča z znanstvom, naj si bo duhovnik ali škof ali kardinal, vsakdo ki znanstveno dela, se v svoji stroki poda pod jurisdikcijo strokovnjakov stroke, s katero se peča in če sc tam zmoti, ga ovrzite, toda konkretno in ne posplošujoče. Konkretno, gospodje! Treba ga je tam prijeti, kjer trdi kaj zmotnega, mora se mu in concreto dokazati: Ljubi prijatelj, tvoje katoliško prepričanje ie krivo te napake, tega zmotnega sklepa itd. Ce pa kdo tega v konkretnem slučaju ne dokaže, ta obsodi samega sebe. Nadalje — verska organizacija, ki zamore obstajati le v eni čisto določeni družabni obliki, ni prava in taka vera ne more biti resnična. Dovoljujem si spoštovano gospodo prositi, naj ne zamenjuje formalnih strani, ki jih na katoliški cerkvi vidi, ki pohajajo še iz dobe fevdalstva, z materialno, bistveno. Mi imamo cerkev, ki je šedandanes v stanu bivati v pragozdovih in v katakombah; čc bi tega ne bila zmožna, bi bila že zdavnej uničena! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Jaz grem dalje in pravim, da se k veri nikogar ne sme siliti, kajti drugače bi vera bila eden najbolj nezmiselnih prisilnih položajev. Govori se nadalje o avtoriteti. Jaz mislim, da ste gospodje v tem oziru z menoj edini, da avtoriteta pomeni tisto moralično moč, ki je sposobna, da vpliva na voljo drugih. To vplivanje ie dvojno: pričanje, s katerim se overovi kako zgodovinsko dejstvo ali pa avtoriteta, ki nam nekaj zapovc. Oboje se strinja niedseboj, kajti vsakemu verovanju ne zadostuje samo razum, temveč je potrebna tudi volja. Tudi za vero, da eksistira Amerika, jc. zame potreben čin volje. Dobro! Predno pa verujem, moram pripoznavati moralno sposobnost te potence. Ce ne pridem do tega iz-poznanja, tudi do vere ne morem priti. (Pritrjevanje.) Nočem o tem dalje govoriti: da je vera milost, to je dogma katoliške cerkve. (Poslanec Skaret: Toda krst je vendarle prisilen čin! — Medklici.) Ce hočete, vam bom čisto nakratko razložil tudi teološko stran krsta. Toda jaz mislim, da bi bilo preveč, ako bi tu razložil vseh sedem zakramentov po vrsti. (Klic: Tudi ni nujno! — Veselost.) Kakšno pa je naše stališče do naravoslovnega problema evolucije, ki se je tukaj omenil? Tudi to moram določiti, kajti drugače je stvar, ki jo zastopam, nejasna. Ali mora na-ravoznanstvo kot tako pripoznavati čudeže? Ne! Naravoznanstvo namreč potom svojih te-meljnjih načel ne more priti do čudežev, ker stoji na empiriški podlagi, vprašanje čudežev pa je metafizično. Naravoslovec torej, ki ostane pri svoji stroki, ne dela filozofskih sklepov in se iz obmejnih področji svoje stroke ne poda na potovanje v tuja mu polja, ta bo z vernim katoličanom čisto lahko izhajal. (Pri trjevanje.) Kakšno je naše stališče do evolucije? Evolucijo smatramo za hevristično, naj-divno podmeno, da se z njeno pomočjo lažje dospe do novih pridobitev in odkritij. Ravno-taka je s tem vprašanjem kakor z atomiz-inom, kajti vsak naravoslovec vam bo priznal, da je fizični atom pravzaprav nesmisel, še bolj pa filozofični atom. kar nihče ne bo tajil. Ravnotako je z razvojno podmeno. Ce pa kak cvolucionist hevristično razvojne podmene, ki ga dejansko nagiba k novim raziskavanjem in ga. pelje do novih sadov in rezultatov, proglaša za dogmo, potem pravimo: Dragec, tu grešiš ravno v tem, kar drugače nam kot zmoto očitaš (Pritrjevanje), toda s tem razločkom, da si mi prizadevamo našo vero dokazati na razumnem temelju, dočim 011 tega niti ne poizkusi ne. V sklepu znanosti, ki se dotikajo verskega polja, se gre vedno le za sklepe filozofskega značaja. To niso sklepi, izvedeni iz empiriške podlage. Gospoda, priznavam, da so se tudi od naše strani storile napake. Priznavam, da se včasih iz prevelike neutemeljene strahopetnosti nismo zavzeli za naravoslovna dejstva s tisto živahnostjo in marljivostjo, kakor bi bilo želeti, temveč da se ie nasproti njim pojavil dvom. Toda ta skeptičnost znanosti ni bila v škodo in jo v njenem naglem razvoju ni niti ovirala. Ravno vsled tega so se raziskovavci še bolj zaglobili v svoje probleme. Znanost je za* nas — in s tem hočem odgovoriti Spoštovanemu gospodu poslancu Pernerstorferju — znanost je za nas spoznanje na podlagi dokazov. Zato znanost jutri ne more zavreči, kar je včeraj trdila. (Pritrjevanje.) Gojenje znanosti je nekaj druzega kakor znanost. Znanost je nekaj trdnega, dognanega, drugače ni znanost. (Odobravanje.) K koncu bi opomnil tole: Gospodje! Vsi, ki stojite na stališču, da se temelji našega verstva znanstveno ne dajo dokazati, bodite čisto brez skrbi! Potem bo stavba, ki jo imenujemo katoliška cerkev, samaodsebe razpadla. Bodite brez skrbi, — ako je res, kar se vam zdi, bo železni zakon nujnosti to stavbo sam razdrl. Jaz pa mislim, da zamorem gledajoč v bodočnost reči, da bo tudi v prihodnje tako, da se bodo namreč v zbornci navajali isti očitki, kakor sta jih svojčas Philostratus in Celsus in da se bodo v tej zbornici nahajali ravnotako zastopniki svobodomiselstva kakor tudi katoličanstva, ki ga bodo branili. (Pritrjevanje.) Zanimivo je, da se v tej materialistični dobi, ko je beda delavstva, ne izvzemši kmeta, zares grozna, stranke razvrščujejo po duševnih načelih (Odobravanje), po naziranjih glede na najvišja vprašanja in ne po materialnih principih. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Prava svobodomiselnost in topomiseinost. Edini v delu za ljudstvo! Prosim, da se mi zopet dovoli izreči osebno mnenje. Jaz osebno menim — zopet ne govorim kot generalni govornik, ki je bil od vseh strank izvoljen, kajti kakor rečeno, nočem nikomur usiljevati svojega osebnega mnenja — da sc Masaryki in socialni demokrati ne daio premagati ali s psovkami potolči, temveč, da se dajo potom lastnega raz-mišljevanija in — recimo — našega sodelovanja višje povzdigniti. Oprostili mi boste to besedo. Jaz sem že povdarjal, da imamo most, po katerem pelje pot do svobodomiselstva, seveda ne do svobodomiselstva, ki je vsled toposti svobodno (Odobravanje) in nc k svobodomiselstvu, ki je svobodno, ker je sito (Ponovno odobravanje), ampak k svobodomiselstvu, ki se je razvilo morda iz dolgih bojev v srcu človekovem in k svobodomiselstvu, ki ima zveze z realnim bednim življenjem. Jaz pravim, da pot pelje k temu svobodomiselstvu, k svobodomiselstvu social. demokratov in k svobodmiselstvu filozofa, pošteno borečega sc človeka. Do tega svobodomiselstva pelje most in ta most je smisel za resnico in pravico. (Pritrjevanje.) Gospodje! Resnica in pravica! Ali to najdemo dandanašnji? Kakšna pa jc dandanašnji javna etika? Jaz moram priznati, da me osebno nič ni tako potrlo ne pravim: ogorčilo, temveč duševno potrlo. kakor dejstvo, da kulturno tako napredna država kakor Prusija hoče razlastiti Poljake. (Pritrjevanje.) Kakšna je torej javna morala, javna etika? Tu bi se morala vzdigniti javna vest. To so momenti, ko občutim v sebi revolucijskega duha, to so momenti, gospodje, ko razumevam, da ni moč strasti brzdati. (Odobravanje.) To se torej vrši v kulturno tako napredni državi in potem, gospodje, boste rekli, kako je mogoče v tej razrovani državi o tem sanjariti, da sc bo našla podlaga za skupno delo? Gospoda moja! Pot ne pelje do vlade, pot pelje do lastnega srca in do ljudstva! Najprej moramo sami v sebi imeti smisel za pravičnost in resničnost in potem moramo iti med ljudstvo in v njem ta smisel raznetiti in kar bo ob tem plamenu oživilo, to naj gori, to naj živi! (Odobravanje.) V tem smislu razumem sporazumljenje s svobodomiselnostjo socialne demokracije in s svobodomiselstvom filozofov. Jaz ga timevam. In zakaj? Jaz namreč vidim, da živi tudi med njimi smisel za resnico in pravico. Socialna demokracija. Gospodje! Vi se gotovo čudite, ker tako govorim in morda se bo kdo našel, ki bo dejal o meni: Okoli socialnih demokratov berači za naklonjenost. Ne — gospodje — tega ne delani. Jaz njihove naklonjenosti ne potrebujem, oni pa moje še menj. Kot stranka mi je socialna demokracija, kakoršna je sedaj, sovražna, ona me je psovaia, in take dogodke, kakoršni so se pripetili gospodu kolegi Kun-schaku, sem tudi letos doživel. Toda to s stvarjo nima ničesar opraviti. Jaz namreč stranke ne sodim po strasteh, ki jih kaže v boju, temveč po vsebini njenih idej v zvezi z resnim, realnim življenjem. (Živahno odobravanje.) In jaz se tega zavedam, da taka stranka, kakoršna je vaša, stranka, ki je tako tesno združena z resnim življenjem, ne more dolgo ostati veri sovražna. (Medklici.) Gospodje, jaz imam gotove momente, ki me vedejo do tega sklepa. Tako n. pr. vem, da socialno-demokraška stranka gibanja proč od Rima ni podpirala. (Poslanec Kunschak: Na Dunaju že, na Dunaju ga je proglasila!) Na Dunaju je torej bolj zaostala. (Veselost. — Klic: Bili so le posamezniki, ki so to gibanje podpirali, ne pa stranka.) Torej so ti posamezniki zaostali in moja trditev velja še vedno. (Veselost.) Nadalje vidim, dejal bi, neki konservatizem v tem oziru v besedah, ki jih je poleti izrekel spoštovani gospod poslanec Pittoni. Dejal je namreč, da je pravzaprav tako gibanje proč od Rima, kakor tudi k Rimu, naperjeno proti delavstvu. Jaz mislim, da se s temi besedami ne obsoja samo klerikalizem kot tak, ampak tudi konfesionalna gonja proč-odrimovskih zaletalov. To je logično. Ce me pa vprašate, kako se bo stvar razvijala dalje, bi opomnil sledeče: Koncentracija strank v tej zbornici proti socialni demokraciji bi bila pogrešena, zakaj privedla bi naravno in nujno do koncentracije svobodomiselnosti proti krščanstvu. Izrekel sem in vseeno mi je, kako bodo kje sprejeli to mojo izjavo; jaz se čutim dolžnega povedati resnico, ki jo čutim. Kaj bo. če se osnuje svobodomiselni blok? Ce nam je ljuba francoska politika in si jo sami želimo, tedaj le bodimo za tako koncentracijo, sicer ne. Kdor misli, me bo razumel in bo priznal, da je res, kar trdim. Citiral je nekdo Tertulijana. Naj še jaz sklenem ž njim. Bije se silen boj duhov — tu v zbornici je bila le mala praska — in v tem boju se kaže vedno bolj, kar jc rekel Tertu-lijan: anima naturaliter christiana, duša po naravi krščanska. Gospoda moja I Jaz upam, da se bodo iz tega boja najplemenitejši in najboljši duhovi priborili pot kvišku, kjer bodo ozarjeni od zlate luči duševnega miru svečano izpovedali: Christianus mihi nometi, ca-tholicus cognomen! AVSTRO-OGRSKA. Daszynskijeva kandidatura. Krščanski socialci so postavili proti kandidaturi Daszynskega v Freistadt-Oderbergu svojega kandidata mizarja Buro. Volitve bodo 16. t. m. Skupni nastop krščanskih socialcev ln nemških nacionalcev ob deželnozborskih volitvah na Nižjem Avstrijskem. Krščanski socialci in nemški nacionalci nastopijo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah skupno proti socialnim demokratom. Volivni kartel ie že sklenjen. Socialni demokrati dobe deset do dvanajst poslancev. Občinske volitve v Brnu. Dne 11. t. m. so zmagale v drugi volivni skupini nemške meščanske stranke. Češki agrarci in minister Prašek. Minister Prašek je došel 11. t. m. v Prago, kjer je obiskal češki oddelek deželnega kulturnega sveta, kjer so razpravljali o deželnih kulturnih zadevah. Razpravljali so tudi o zadevah češke agrarne stranke. Jezikovno vprašanje na Češkem. Nemški poslanci s Češkega so vznevolje-ni, ker se je zopet pojavilo z ozirom na razsodbi hebskih sodišč jezikovno vprašanje. Deputacija »Češkega kluba« je v zadevi jezikovnega vprašanja posredovala pri ministrskem predsedniku in pri pravosodnem ministru. Nazaj iz Amerike. Trgovinsko ministrstvo se peča z vprašanjem o povratku ameriških izseljencev. Preskrbeti hoče dela Avstrijcem, ki se povrnejo iz Amerike. Ustanoviti nameravajo lastni državni delavski zavod. Sklicati nameravajo tudi etiketo, ki se je udeleže predvsem parlamentarci. V tej zadevi se vrši v soboto posvetovanje v trgovinskem ministrstvu. Dr. Klein pri cesarju. Cesar jc zaslišal v Schonbrunnu ,v enotirni avdijenci pravosodnega ministra dr. Kleina. Ogrska magnatska zbornica. Zbornica magnatov jc odobrila brez razprave šestmesečni začasni proračun. Pri razpravi o odpravi !ex Szapary je izjavil profesor Kautz, da nc pripisuje takozvanim ustavnim garancijam one važnosti, ki jim jih mnogi pripisujejo. Grof Zichy izjavi, da potrebuje ogrsko ljudstvo več garancij, kakor drugi narodi. Vzdrževanje hrvaške avtonomije je garancija ustave. Ko zagovarja še Wekerle ustanovitev upravnega sodišča, zbornica odobri odpravo takozvane lex Szapary in ostale predloge o ustavnih garancijah. Ogrsko-hrvaškl državni zbor. Hrvaški poslanec Lorkovič je vložil v včerajšnji seji predlog, da naj se državni zbor ob razpravah hrvaškega sabora odgodi. Nato prestopijo v podrobno razpravo o pooblastilni postavi. Zbornica odobri nato člena 18 do 25 avtonomnega carinskega tarifa. Predsednik Justh prevzame predsedstvo. O naslovu po-oblastilne postave govori deset hrvaških poslancev, in sicer zelo kratko, da tako demonstrirajo proti podpredsedniku. Predsednik predlaga, da bodi prihodnja seja jutri. Poslanec Lukinič predlaga hrvaško, da naj z ozirom na zasedanje hrvaške skupščine odgo-dijo državnozborske seje in omogočijo hrvaškim poslancem, da smejo potovati domov, kar je utemeljeno po ogrsko-hrvaški pogodbi. Dr. Wekerle ugovarja predlogu. Ugron zagrozi Hrvatom, naj sc varujejo, da nekega dne Mažari ne obračunajo ž njimi. Ce hoče izrabljati Mažarska svojo moč, pride Hrvaška na beraško palico. Predsednikov predlog nato obvelja. Na Talosovo vprašanje glede na znižanje sladkornega davka izjavi Wckerle, da hoče skrbeti za to, da ne pride na Ogrsko neobdavčeni sladkor, ako zniža Avstrija sladkorni davek. Vojaške zadeve. V kratkem izidejo novi predpisi o vojaških porokah. Cesar jih je že sankcioniral. Podpolkovnikom in polkovnikom ne bo treba plačevati kavcij. Kavcija bo znašala po novih predpisih za 11. činovni razred 60.000, za 10. 50.000, za 9. 40.000 in za 8. 30.000 K. Predpisi o kavcijah se izpremene tudi v tem oziru, da ne postanejo kavcije proste, ako umrje častnik, ki ima mladoletne otroke. Nova kriza Justh. Predsednik Justh je izjavil, da hoče od-itopiti, ker podpredsednika ne tolmačita po-ilovnika tako kakor on. Rekel je: »Predsednik )red menoj je padel, ker je kršil svetost poslovnika; jaz padem, ker visoko cenim po-;lovnikovo svetost«. V posvetovanju z \Ve-:kerlom, Kossuthom, Apponyjein in z obema )odpredsednikoma je izjavil, da v bodoče več ie pripusti predsedovati podpredsednikoma, [i ga vedno desavouirata. MED CEHI. »Narodni Listy« vodijo dalje boj proti nladočcškim poslancem. Na piko so vzeli dr. hltva|tc moj cenik s 5000 podobami zastonj In franko. Ugoden nakup S^ ostankov 40 metrov cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepih vzorcev v dolžini od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju franko za 8 gld. 50 kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—2 V. J. Havliček - v Podčbradih, Češko. = J Najboljie ln najmodernejie J KLOBUKE v vseh oblikah In najbogatejši Izberi po 1-20 gl. in višje Ljubljani pri Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI, Pretf Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401 Le najfinejše, po5a|eoe kokosove orehe brez drugih primesi uporabljajo „Ceres" tovarne za izdelovanje zoane „Ceres4' masti, katero pripravljajo v čistih aparatih. se rabi za praženje, kuhanje ln pecivo, Delniška družba JDfiUŽERlH PIV O VAREN Žalec- in- Laško >riporoča svoje izborno pivom — Specialiteta; jSalvaior* (črno pjvo a la monakovako). Zaloga Spodnja Šiška, (telefoni št,, 187). —»- na dem $prcjemot re$tm*rotcr „J«oredneg£<«ft«m* -g.^rzifnik* fTctefefc ?f 82.) Izredno znižane cene! Nad 1000 komadov na novo došlih ovratnikov za dame, gospode, deklice in dečke 276i 12-4 od 3* gld. višje. Najbogatejša zaloga najfinejših damskih pale-totov, zimskih ranglansov, stisnjenih in gladkih sielpelucherjopic in kožuhov, koljerov. — Največja izbera najfinejših oblek za gospode, zimskih sukenj, double paletotov, kožuhov, sako od 10 gld. višje, kožuhov za mesto in potovanje. — Krasna božična darila! flnjleSko skladltte oUefc, 0. Bernatovlf Ljubljana, Hlastni trg 5. I FmioiI vsake gospodinj« je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstva Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo jo i k«mJe, vedno, ker je ta kava vedno sveža in prašena potom vročega traka... skrbno izbrana nezdravih ln nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, n^iadatnejša — zato, najoaiajia. Nobena gospodla)* na) ne opusti vsaj enega 261« It Prva MHlttnska velika žiahka kave Deaajafce oasta, nasproti- kmpni „EfMpa -i-n /JpV ter beležim svojo zalogo ^lOlilUgOi., JLll Ui V velespoštovanjem MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ultoe. Zahtevajte zastonj la franko mo| veliki, bogato ilustrnvanl (lavni cenik > nad 3000 slikami vseh vrti ■ ikalnaalih, »rebrnih In alatlb ur, kakor ludl vath vrat solidnih zlalnin In arebrnln, god-benega orod|a, Jeklenega in uanjalega blaga po Izvirnih tovarniških cenah. Nlkel rtmont. .........K S'— Ivlc. Izvir. „Roakopt" pat. ur« . „ 8 — reglstr,,, Adler Rolitopl ", nikel rtmont a aldro . .....n t'— Ooldin rem. ura „Luni", koles|e i dvo|nim plaitetti........8 50 arebr. rem. ara „Oloria" . . „ 8-40 „ dvolni plaiS . . . „ 12 50 oklep, verižica z riniico na pero in karab., 15 gr teika . . „ 2 80 mk» Tula nlktl ura cllind z „Luna" kolesjem . . „10 50 ara t kukavico K S'50, budilka K i 90, kuhin|»ka ura K 3 — ivarcvaldeka ura K 2 SO Za vsako uro 3letno pismeno |amatvol m Nlkak riiikol Zamena dovoljena, ali denar naza|! = Prva tovarna za ure Hanna Konrad, g. |n kr. dvorni založnik v Mostu (Brfl*) 634, _Češko._8318 1-4 Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih! 270« 1 Proda se z enim stanovanjem, zraven klet in prostoren vrt, njiva in nekaj gozda v Dolskem pod Ljubljano. Natančnejše se izve pri Ferd« lfodetu v Komendi; Berite!! Prodam hišo z gostilno in vrtom na lepem prostoru v ljubljanskem predmestju v bližini dveh tovarn, jako pripravna tudi za trgovino. 2771 5—2 Kupna cena okoli 12.000 kron, polovica ostane lahko vknjižena. Ponudbe na upravništvo »Slovenca". Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo eaens, rumove kompozicije, razno« vratnih &ajaw, konjakov, maiage, Laorimaa Christi, finega jamajekega ruma, priatna slivovke, brinjevca, - iropinovca in pa vaeh vrat likarjev. Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako mno-; žino po isti ceni, kakor tvidke iz nemških krajev ter jamčim za naj-' boljši usp^h vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoie blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 2496 26 - 7 Za obila naroČila se priporočam s spoštovanjem A^giiit Beni^ar f I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci, Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3. »Si«? S« ISS C. iu kr. dvorni založnik ln papeisv dvorni založnik luuo 62—r lekarnar Plccoii, l^tiMjiiiia Dunajska ceaUt (lekarna pri anaeiju) t opetovano odlikovan. prlporuCa na«t«»n^ pretrl odpovedi)po 5%. Fodt*utinie» sw Celovcu.; n ...............i, l' «e*erval fondi » 1 i • K SOOJO 00^ i i i na/i