v CjuThltant. 17, funifa 193® Četo -49 • Stev. Fna največjih ran, ki na njih boleha naša država že od svojega nastanka, je gotovo korupcija. Gospodje na visokih položajih v naši državni upravi so se pri nas že mnogokrat izpo-zabili tako daleč, da so, zlorabljajoč svoje visoko mesto, napolnili svoje blagajne z milijoni državnega, to je ljudskega denarja. Zadnje čase vedno bolj pogosto slišimo glasove o raznih »aferah« takih visokih gospodov. Stotine milijonov ljudskega denarja je že šlo na ta način v zasebne žepe. Korupcija je zlasti cvetela v časih nasilja, ko so bili taki gospodje neomejeni gospodarji in je vsaka kritika s strani ljudstva bila proglašena za zločin proti državi. Ko sedanja vlada 3 trudom brska po starih računih in skuša postaviti državno upravo na temelje poštenja, prihajajo strahovite storije na dan. Mi se dobro zavedamo, kako težko bo pokončati pošast, ki ji je ime korupcija. Korupcija je kakor nalezljiva bolezen, ki neprestano kttži svojo okolico. Krepkih, brezobzirnih ukrepov bo treba, če bo vlada hotela korupciji zadati smrtni udarec. Videti je, da ima vlada tu resno voljo. Brezobzirno razkriva grehe korupcijoni-stov, čeprav gre tu včasih za visoke glave in ugledne osebnosti. Naj navedemo tu malo obšir-; neje slučaj, ki se je nedavno dogodil doli v Bel-| gradu. Gre za dva visoka gospoda: za opolno-| močenega ministra dr. Aleksandra Bodija in še-| fa protokola zunanjega ministrstva Hijo Nova-| kovica. V škandal pa je vpletenih baje še mnogo j drugi osebnosti, ki jih bo policija v pravem času predala javnosti. Zaenkrat sta imenovana dva gospoda upokojena, dr. Aleksander Bodi je pobegnil v inozemstvo, odkoder pošilja grozilna pistna v Belgrad, nadalje je policija aretirala Bodijevo soprogo Lidijo, rojeno Homotin, rusko begunko, njenega »brata« ruskega begunca Ne-čajeva, ki je znan kot trgovec s perzijskimi preprogami, nadalje Pajo Glucka, trgovca s starinami v Belgradu, Sigrn. Steinerja in Schwein-lialsa, ki sta prokurista pri prevozniškem podjetju »Interkontinentai« v Belgradu. (Kakor kažejo imena, je večina teh gospodov iz Abrahamovega rodu!) Jevlieev zaupnik Po najnovejšili izsledkih belgrajske policije izgleda stvar na kratko takole: Poslanik minister Bodi je svoj visoki položaj v zunanjem ministrstvu v zvezi s šefom protokola istega ministrstva Ilije Novakoviča izkoriščal v ta namen, da je dobavljal iz inozemstva, največ z Dunaja, cele tovore dragocenega starinskega pohištva, starinsko srebrnino in perzijske preprog';, ki jih, Ie potem s pomočjo Nečajeva, ki sa je im;ioval »brat« njegove ruske žene Lidije, razpečavat po Belgradu z velikanskimi dobički. Posluževal se je pri tem dveh načinov. V vladi Bogoljuba Jevtiča je tcKel za Bodija med. Postal je v zunanjem ministrstvu vsemogočen in se je vse trudilo, da bi si pridobili njegovo nagnjenje. Kot šef personalnega oddelka je imel on nalogo, da je premeščal uradnike ministrstva na razne diplomatične položaje v inozemstvu ali jih vračal nazaj v domovino. V tej službi mu je pripadala tudi naloga, da ie prosil za izdanje dovoljenja, da se sme blago premeščenih gospodov brez carine uvažati ali izvažati — kot je za diplomatsko osebje nav.idno — in to proti potrdilu šefa protokola. Tako so sc premestitve vrstile, vagoni so prihajali in oddajali, dovažali in izvažali. Ugotovilo se je, da so bile premestitve le na papirju in da je bila za Bodija glavna stvflr, da je dobil brezcarinski vagon ki ga je natovoril z raznimi dragocenostmi na Dunaju ter prepeljal v Belgrad, kjer ga je raz tovori) in uvožene stvari razpndal. Drugo blago je na isti način izvaža! zope' iz Jugoslavije v tujino, kamor so se glasile njegove »premestitve«. VSa-jih je potoval še sam na »študijsko potovanje* v inozemstvo, si vračunal visoke dnevnice ter vedno pripeljal s seboj vagon kakšnega nezaca-rinjenega blaga, v prvi vrsti starine in perzijske preproge. Visoke zveze Ko je jevtič utonil v svoji nezmožno?,'i, ie izgubil tla pod sc-boj tudi poslanik Bodi. Zapodili so ga v neko sobo v podstrešju ministrstva. Nehal je biti šef personalnega odseka. A iznašel je nov način tihotapljenja, ki se je istotako sijajno obnesel. Posrečilo se mu je dobiti za prijatelja španskega poslanika grofa de Torrihosa, ki je Bodijevi ženi na ljubo pristal, da je on na svoje ime dobavljal vagone »pohištva« iz inozemstva in seveda izhajal brez carinskih dajatev. Kadarkoli je imel poslanik Bodi na Dunaju ali kjerkoli kalešen nov tovor starin ali preprog in jc želel pripeljati jih v Jugoslavijo brez carine, sc je vedno po svoji ženi obrnil na postrežlji-vega španskega poslanika, ki je zaprosi! za brezcarinsko dovoljenje in ga je zaradi usluž-nosti šefa protokola Ilije Novakoviča tudi redno dobil. Tovor so pripeljali v Belgrad, ga razto-vorili pri Bodijevih in ga potem oddali raznim trgovinam v razprodajo ali raznim zasebnim »naročnikom« iz najvišjih krogov, P&Hcsfa pride na sfsd Policija je temu tihotapljenju prišla na sled pn zadnji »pošiljatvi pohištva« na naslov šoan- skega aristokratičnega poslanika Torrihosa. Na Savi je ležal tovor. Čakali so več dni, a nikogar ni bilo ponj. Nesreča je namreč hotela, da španskega poslanika ni bilo v Belgradu, da bi bil tovorni list podpisal, kakor to zahtevajo predpisi za uvoz diplomatične prtljage. Iskali 30 ga po vseh vojvodinskih mestih, po Sremu gor do Zagreba in ga slednjič odkrili v nekem lokalu v Budimpešti. Prišel je takoj v Belgrad, podpisal tovorni list, šef protokola je potrdil, da je res vse v redu in tovor so začeli razkladati. Toda policija je nekaj zavohala in je tovor zasledovala ter na nemalo začudenje ugotovila, da ni šel v hišo španskega poslanika, marveč v veliko Bodijevo palačo v Pečaričevi ulici. Domneva je bila resnična. Policija je udrla v Bodijevo palačo, odgnala Bodija v policijske zapore, zabeležila vse zaklade, ki so se v razkošnem Bodijevem stanovanju nahajali in jih zapečatila. Bodi je na policiji priznal, izdal takoj vse svoje sotrudnike, a je bil spuščen na svobodo, ki jo je takoj izkoristil, da se je še isti večer odpeljal na Sušak, odkoder je šel čez mejo v Reko. Iz Reke je drugi dan že telefoniral v Belgrad svoji ženi in poslal grozilno pismo, da bo »pomoči!« še druge visoke osebnosti, ako ga ne puste na miru. Gre za vetike vsote Medtem je policija napravila natančno preiskavo in začela aretacije. Ugotovila je, da je Bodi ne samo tihotapil, marveč je ponarejal tudi uradne listine, ko je na carinskem dovoljenju številko 900 kg spremenil v 6900 kg, da je na ta način spravil brez carine v državo zadnji usodni pošiljki 54 perzijskih preprog (carina je 2000 Din na vsak kg), nadalje tri starinske salonske garniture, srebrni pribor za 24 oseb, namenjen za bivšega našega diplomata in sedanjega narodnega poslanca Miloša Rašoviča ter še nekaj starinskih dragocenosti. Ugotovila je, da je na prejšnjih, tihotapskih pohodih Bodi s svo-mi pomočniki uspel prenesti v Jugoslavijo še nadaljnjih 7000 kg perzijski preprog, potem še enkrat po 2000 kg istih preprog in še tretjič po 3000 kg. Uvozi! je perzijskih preprog brez carine več, kot jih potrebuje ves Balkan. V njegovem stanovanju so našli še cele kupe srebrnine, stare dragocene lestence itd. Koliko pa policija ni mogla več dognati, ni znano. Preiskave pri starinarju Giticku bodo dognale, če jc Gliick sploh kaj drugega prodajal, kot robo, ki jo jc utihotapil Bodi. Bodi ima, kot rečeno, v Belgradu velikansko petnadstropno palačo, ki ima fro. ua dve ulici, šef protokola Ilija Novakovič ; najbolj razkošno vilo v japonskem štilu ni ičider-skem brdu, »brat« Bodijeve žene pa *s a v »roj p-ogrsse p- eg in. g3s »afcifc ietik pqp&'ae «SK> - ;.'r«vo&- sU Vr w tr ,s».r.» »w zakoi-si-o >e.ie « gaaizacie :r»»jc> fcjij pred «skz -tega »tasiče. je vsekakor a-i~niv« k: to . da »o let« liržsrrefcror-1 tn se--riaTotv-.--'ffl Ciir: a. »Visoke Utlo^e v «kt4b; kralia. »»roda irs drfrre . 'jame* 5« vrfi «a*nrr1o covo- eiit-^a dr»sms škodovati vi nih službenih odnošauh. — Urednišivo ,Doi ozsrcKT-a n' prid« nav> ki U z in n eZovizai zahtevaici. e.o-a ob'ulit; tudi posledice, pa naj .e to SokcV aH pa kon-greganlst Ta bi fci!a pa res lepa da bi t:' n- pr. ickoltkt znak tisto skrivališče, k er bi lahko gotovi jtigas'ovens*i nacionaini zaieteli nekaznovano krili svoje iohiir. uradniške, nravstvene in morda etio protidriavr.e komunistične grehe Mi nismo nikdar mislili in tudi res ni. da bi bil obstoj katerekoli sokoiske edinice odvisen od premestitve ene osebe, saj so — recimo po sokoisko — Bokoiskih delavcev Se boli potrebni hribje kot doline. Če sokolska misel kaj trpi aH bo trpela, bo trpela samo zato. državno ustanovo za telesno vzgojo, ampak v«led Tyrseve načelr.« miselnosti v pogledu na vero. Toliko srno hoteli Žanes pripomniti k predmetni resoluciji. Važni sklepi kmetijskih strokovnjakov Te dni je bilo v Belgradu veliko posvetovanje strokovnjakov v kmetijskem ministrstvu, na katerem je bila po dnevni razpravi sprejeta obsežna resolucija, iz katere posnemamo: t. Glavni predstavnik našega domačega goveda je a mleka neurt;eaa, mj kmetijsko ministrstvo v sporajtuaaa z mbi-i strstvom trgovine in industrije ter minjttr-j stvom socijalne politike pristopi tako; k ia-kosski ureditvi trgovine 2 is!ekoai io. mJečnia izdelki. 12. Nabavo plemenske živine je iivrlevsS prvenstveno na notranjem trgu. 13. Potrebno je nadzorstvo goveie živim pri natovorieniu za irvos ter za uspešnost ti kontrole odrediti tudi sankcije. 14. Na široko naj se izvede propast-,da a boljšo živinorejo. Ministrstvo naj prevzame 1 svoje roke i z. ključno nadzorstvo proizvodaj«, uvoza in dajanja v promet vseh zdravil u porabo pri živini. 15. Z državnimi sredstvi db: se podpiu predelovalna industrija isTEBorejskih pronv» dov io sploh kmetijskih proizvodov, da bi M tako pospeševal izvoz 16. Ker so sredstva kmet. ministrstva prt-majhna za izvršitev navedenih potreb, naj H v celoti porabi točka 5. člena 44. zakona o pospeševanju kmetijstva. (Op. uredništva T« odstavek čl. 44. določa za stekanje v država! kmetijski sklad poslovnino, ki se pobira ob izvozu blaga. Poslovnina se odreja v zlati valuti do največ 4 milijone zlatih dinarjev in jo odreja finančni minister na predlog kmetijskega ministra -sporazumno s trgov, ministrom). Oiok poln nageSmov To je Zanzibar ob vzhodni afrikansk! obali. V vigredi zacveti milijone nageljnov, ki so Zaiizibarctni pravi zaklad. Na otoku se je tekom let razvila parfumska industrij«, j" predeluje duhteče cvetje v razne parfume in le.potična olja. Očividci pripovedujejo o bajnem pogledu na otok cvetočih rož najrazličnejših barv, ki valovijo kot morje in zuujajo o toča ne v nadvse prijetni nageljnov duh. Pre-bivatci otoka so mohamedanci indijskega m in arabskega plemena. Evropejcev je vseh komaj 280. Nekateri Indijci in Arabci so pravl knezi v svojih krasnih palačah, katere obda-dajo bajni vrtovi, polni najlepših nageljnov. Gozdovi sestojijo t, visokih kokosovih pa'™' ki dajejo najboljše sadje. V obsežnih kokosovih gozdovih prebivajo živali, ki jih pM«" južna remija drugod. Otok je pod angleškim varstvom, ki pa se do dane« med domačini a. moglo uveljaviti." Au in za.namakanje Ženska.hvaia Prizanesljivo in temeljito je odpravilo Schichtovo terpen-tinovo milo tudi zadnjo nesnago iz tkanine — zdaj se iahko blešči v svetli čistoti. >v Sšreia ubila &ceim šestčlanske družine I« Belgrada. Nj. Vls, knež-namestaik Pavle je bil te dni na obisku v romunski Bukarešti. Pri povratni v Belgrad so ga pozdravili »lani vlado. Na sliki vidimo, kako knes-namestnlk oozdravlia dr. Korošca. Polog dr. Korošca je predsednik vlade. Dne 13. junija je v Kamniku strela ubila Janeza Romšaka iz Studencev, očeta 6-član-ske rodbine, S svojim 12-letnim sinom se je podal nabirat planinski mah in druga zelišča. Nenadoma se je močno stemnilo, vlila se je ploha in začelo je treskati. Hoteč se umakniti najhujšemu, je rekel oče sinu, naj mu pomaga zadeti koš na ramena, kar je sin tudi storil. Ko pa je dvignil koš, se je nenadoma močno zabliskalo in strela je na mestu ubila očeta, dočim je sina vrglo nekaj metrov vstran, kjer je nezavesten obležal. Zaradi hude plohe in viharja se je sin kmalu zavedel in ves omamljen in preplašen iskal svojega očeta, katerega je našel štiri korake od sebe, seveda vsega ožganega; ležečega na trebuhu in mrtvega. Le nogavice so še ostale cele. Zgorel jc tudi koš, ki je ležal poleg njega. Sin, misleč kreniti proti domu, da obvesti svoje domače o nesreči, je v zmedenosti krenil po napačni poti in prišel na Dol, kjer je po naključju prišel skupaj z nekim turistom, kateremu je ves preplašen pripovedoval o nesreči. S turistom sta skupaj krenila nazaj na planino, kjer sta našla žrtev strele in odredila vse potrebno, da spravijo očeta domov. Slovenski dimi JE NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATEUKM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 32 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB LMNO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. i Vladarski sestanek sreiti uoiiavc. t n i ur ti scverinu 1 sta se na parniku sredi Donave sešla na pogovor predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš in romunski kralj Karol KAJ JE NOVEGA ______l..^^^J^U_.IJJ[lijXIIJlMllJWiMlUWWIIIIllll).lllWllMIIIIWWBIMMIIIMItlirfr' lIlTTTTUTTr^""**" ''" ............ Proslave Zedmjenja pod JNS režimom »Jutro« je te dni zanikalo trditev, da je društvom Prosvetne zveze pod JNS režimom bilo prepovedano praznovati praznik Narodnega ujedinjenja, Z ozirom na to »Jutrovo« Irditev navaja »Samouprava« v št. 89 sledeče: Prosvetno društvo v Boh. Bistrici je na svoji izredni seji dne 29. novembra 1933 sklenilo, da bo narodni praznik Zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev praznovalo kar najbolj slovesno. S tem v zvezi je društvo imelo namen prirediti na predvečer narodnega praznika slovesno povorko z državno zastavo na čelu, z jahači v narodni noši, z godbo, s pevskim odsekom Prosvetnega društva itd. Povabljena je bila tudi gasilska četa v Boh. Bistrici. Na Prosvetnem domu, ki je bil zvečer lepo razsvetljen, je visela državna trobojnica. Povorka se je pričela v najlepšem redu, a komaj so OSEBNE VESTI 60 letnik je postal dobrepoljski župnik g. Anton Mrkun. Na mnoga leta! d Za župana v Gallap, New Mesico, j« bil pri zadnjih volitvah izvoljen 22 letni John Milosevič, rodom Hrvat. Gotovo je ta mož najmlajši župan v Ameriki. DOMAČE NOVICE d Kmctske dolžnike pri podeželskih zadrugah opozarjamo nujno na sledeče: Ker je izšla 22. aprila t i.-uredba, ki zopei nekoliko izpreminja prejšnjo uredbo o zaščiti kmetov, je nastalo v nekaterih krajih mnenje, da nobenemu kmetu sedaj ni treba plačati obresti in obrokov, ampak da je vse spet odloženo do 1. oktobra. Toda vedeti je treba, da je to odloženo le pri bankah, pri regulativnih hranilnicah in zasebnikih, ne pa pri kmetskih zadrugah. Tu so kmetje dolžni plačati obroke, za katere so ;ih itak ie posojilnice opozorile. Nevarnost za posamezne kmete je v tem, da kdor ne plača obrokov in se ne dogovori s posojilnico, sploh izgubi vsako zaščito in ga zadruga brez nadaljnega lahko požene na boben. Kdor je torej pameten, ne bo pustil, da pride stvar tako daleč. Svetujemo vsakemu, da se točno dogovori z domačo posojilnico, da ne pade po svoji nepremišljenosti ali trmi v veiiko nesrečo. Poudarjamo, da so posojilnice tudi dolžne držati svojo besedo vlagateljem in da so pod strogimi revizijami. Zato ne morejo, tudi če bi rade, lakih nemarnih dolžnikov pustiti lepo ra miru. Naj vsakdo sam sebe varuie nesreče. Zdelo se nam je prav, da na to opozorimo, da ne bo kdaj kdo rekel, da ni vedel. S" p&J ]jk dolenjska, štajerska in sploh vaeh vrst, kuoite pri cENTOAifti nmmi v LiiibijUini. d Sporazum ogoj, da velja to samo za tiste delavce, ki delajo v strugi, tvrdka Dukič pa je še posebej precizirala pogoj, da velja to samo za one delavce, ki delajo samo v vodi. Pogajanja med to tvrdko in delavskimi zastopniki še trajajo. Tesarji dobe isto mezdo na deželi in v mestu. Ako so kod delavci dobivali višje mezde, kakor so v tej pogodbi določene, jih prejemajo tudi v bodoče. Stalno odpovedno stanje delavstva se ukine. Štišmarstvo bodo v bodoče zasledovali delavci in delodajalci. Zaradi stavke ne bo nihče preganjan. Razne socialne določne se v polni meri upoštevajo. d 25,000 Din sss skažen obraz. Te dni so zaključili v Mariboru dolgotrajno razpravo, ki je imela svoj začetek v nesreči dne 3. avgusta 1934 na državni cesti med Hočami in Slivnico. Omenjenega dne je zavozi) obtoženi dr. Bre-gar iz Maribora s svojim osebnim avtomobilom v Simona Vertnika, posestnika iz Frei-šteina, ki se je v isti smeri peljal s kolesom. Avto je podrl kolesarja na tla, ga vlekel s kolesom vred nekaj časa po cesti ter mu zadal smrtno nevarne poškodbe. Vertniku so sicer v bolnišnici rešili življenje, ima pa za trajno skaien obraz ter je ostal pohabljen. Desni uhelj mu je popolnoma odtrgalo, zdrobljeno ima desno ličnico, naknadno so mu pa v bolnišnici še odrezali nogo. Državno pravd-ništvo je svoječasno postopanje proti dr. Bre-garju ustavilo, nakar je vložil zastopnik poškodovanega Vertnika zasebno tožbo. Vertnik je zahteval za poškodbe 600.000 Dia odškodnine, Pri razpravi pa je prišlo do poravnave-Dr. Bregar mu izplača namesto zahtevanih 600.000 Din le 25.000, Iz tega zneska pa mora tožilelj še kriti odvetniške stroške. Svojemu zastopniku bo moral plačati 7000 Din. Poravnava je bila razburljiva, ker se je Vertnik žalosten pritoževal, da ne bo ?a svoje izgubljeno uho, odrezano nogo ter za prestane hude bolečine dobil skoraj ničesar, d Na Baitovinski kmetijski goli na Grmu pri Novem most« se prične novo Šolsko leto celoletne golo 16. septembra 1936. Sprejme 80 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (ji ternatu), kjer imajo vso oskrbo. SprejnL, se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kineju staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, io!, kovane s 5 Din je poslati ravnateljstvu bsno. vinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta 1936. _ Prošnji je priložiti: krstni list, domovničo zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o mat! nofiti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staiS« odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero s» zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna ij, java staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki re-flektirajo na banovinsko ali kako drugo Stj. pendijo iz javnih sredstev, da bo njili sin ali varovanec, ostal pozneje na domači kmetiji v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. _ Sta. rost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša oNovi svete. Bivši predsednik Lipoglavšek in društveni zastopnik dr. Koruu sta poročala, v kakšnem stanju jo društvo in kakšne težkoče ovirajo delo gloda izplačila teh denarnih vlog. Sledile so nato volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen Gantar Josip, za tajnika Uršič Ignacij. Ker so bile do sedaj vse intervencije od strani društva glede izplačila imenovanih vlog brezuspešne, bo novi upravni odbor v najkrajšem času nastopil tožbeno pot proti belgrajski Poštni hranilnici. Zato se nujno opozarjajo vsi tisti vlagatelji, ki še niso javili društvu svojih terjalcev, naj to v lastnem interesu čimprej store, ker bodo v tožbi zastopani le tisti, ki so člani društva in oni, ki so svoje terjatve v letih 1927, 1928 do 10. sept. 1929 pri poštnih uradih prijavili, hranilne knjižice aH liste tekočega računa tamkaj oddali m tozadevna potrdila prejeli. V prijavi je navesti: ime ia priimek vlagatelja, bivališče, štev. tek. računa ali vložne knjižice, vloga v bivših avstrijskih kronah in. obveza, da bo dotiSni plačal po prejemu denarne vloge 10% društvu za pravne stroške. O priliki prijave je tako.i vposlati društvu od vsakih bivših avstrijskih 10C kron 1 Din, ker društvo nima gotovine na razpolago, da zamore tozadevno tožbo vložiti. Za even-tuelne informacije pri društvu naj se priloži ' pismu znamka za 2 Din. /z domaČe politike d Kraljevska i Uda bo ie to jesen rešila 3e«»! ze.o važnih vpratao:. -e de:«J Cvetkorič ca političnem sestanku v č l Kot navažrieše e g rnir.isier omeni] ra2-co.žitev kmeta '» .asa bo g.eda.a ob rešitvi vprašan a na to. da bo vrnila kmetu In ma.emu človeku kreditno sposobnost. Drugo vprs-same ki mu v;ada p.osveča ve:: k o pozornost. t vprašan e izvoza naših poi edelskih proirvosov. k: se bo rešilo s sklenitvijo takih trgovsiih p:.;cxib. od katerih bo ime: korist kmet kot proizva aiec t! GnTercer nemške državne banke dr. Schati: e obiskal te dni Beigrad. Na večerji. -r.n en: ScS&chtu v čas:, e r.a pozdrav pove^ tum tole Pr.ie! denar a in kapitala se nora ravnati po potrebah narodnega gospodarstva m ne narobe To ie čisto nova gospodarska politika, k: ;o v Nemčiji naziva o na-rodnosocialistiino gospodarsko politiko, politi*::. k: izna a :z tega. da morajo dajati smer ie politike ž«t;e in potrebe naroda na gospodarskem področu. To spoznanje ne samo, da , priznava lastne, marveč spoštuje tudi živi en'- ! ske piotrebe ci-jgih narodov, ter se na podlagi : lega gradi nova gospodarska ic finančna poli- j l.rti Mednarodni kapitalizem starega kova je končan. .Mladostna razpoloženja naroda se za- j ran: tega z vso silo bore za nove oblike tudi r.a P ■*.' i u gospodarskega življenja. Dr. Schacht j je izrazil tuc: svoje veselje nad tem. da ie obisaal prestolno mesto tako močno napredujoče države, kakor ;e naša. ..Kdor kakor jaz- j — '.ako je nadaljeval dr. Schacht — ni bil v Belgradu že dvajset let, mera biti iskreno pre- : senečen, ko vidi velike spremembe v sami prestolnici, pa tudi spremembe vsepovsod v I državi.. | d Marksistično zavijanje pod hrvatskim plaščem. \a Hrvatskem pa tudi pri nas je ne-mi-° ,evo usmrejenih ljudi, ki hočejo nadaljevati svoji razdiralno delo pod Mačkovim plaščem tudi v nekem časopisju. Zagrebški Ob-tor- je napisal tem zaplotnikom sledeče vrstice: Da se marksizem poslužuje hrvatstva, ali točne:«, gibanja dr. Mačka za razširjanje svo-Pogubnih načel, to je postalo že splošno Nad* k nI lir Jeelif se te dni obiskal svoj rojstni kraj. tra je ljudstvo ljubeznivo «pre Med j Kit jo se jelo in fx»zdr; jf oglasi! tudi v Ra.Jo* i : t vijaki. »* «i'orožuje. i udi Amerika, čeprav jo obdaja ,„. moderno ameriško bojno ladjo, pred . se ir- culi pa najnovejl tlOVOjj o j-Oilll variiO. .Nil ornico. j razširjen pojav. Seveda se to dogaja proti vo I lji vodstva bivše HSS. Take pojave ic treba presekati v korenini, dokler je še čas. Posebno je treba paziti, da se z neupravičenim ir-nepotrebnim ščuvanjem posameznih stanov ne pripravi ugoden temelj za njihov podvig. Toda taki pojavi na žalost so. Tako ščuvanie proti meščanstvu in izobraženstvu nikomur ne more boli ugajati, kakor ravno nasprotnikom hrvatskih narodnih zahtev. d Sestanek narodnega kmečkega kluba. V veliki dvorani hotela Srpska kruna- v Belgradu so imeli sestanek člani Narodnega kmečkega kluba, ki so se ga udeležili tudi odposlanci iz notranjosti države. Tej politični skupščini je poleg narodnih poslancev, ki so člani tega kluba, prisostvovalo šc 83 zastopnikov. Daljši govor je imel minister Gjorgjč" vič, ki je podal poročilo o političnem polo-žaju in o dosedanjem delu tega kiuba. Minister Gjorgjevič je med drugim tudi izjavil, da oni že prej niso odobravali postopanja prejšnjih režimov, kakor je bila n. pr. internacija dr. Korošca. V tem oziru je dejal, da so oni v času, ko je tedanji režim zahteval, da s« mora dr. Korošec odstraniti kot predsednik Cerklje ua Gorenj„ke f>rh Glavne zadružne zveze bili odločno proti te mu. Glede odnosov z JRZ je Gjorgjevič izjavil, da se njihov klnb nahaja sedaj v zvezi s to stranko. d Težke brige g. Ace Stanojeviča. Ob kongresu JRZ v Belgradu je Aca Stanojevič izdal nekak proglas na narod, ki ga »Slobod-' na rnisao« iz Nikšiča takole razlaga; »G, Aca Stanojevič (oziroma skupina okrog glavnega odbora) je naslovila na radikale proglas. Proglas razlaga, da nova politična stranka JRZ ni stranka, v kateri sodeluje radikalna stranka in radikali. Iz drugega stavka teh besedi Ace Stanojeviča bi se dalo sklepati, da tisti, ki vstopijo v novo stranko, niso več radikali. V političnih krogih v Belgradu so prepričani, da jc Aca Stanojevič pozabil, da je bilo v radikalni stranki več selitev: prva selitev je bila na čelu z g. M. Uzunovičem na niško zborovanje in stranko JNS; druga selitev radikalov je bila ob oddelitvi Bože Maksimoviča; tretja selilev je bila z Jevtičem in dr, Kojičem; četrta selitev z odpadom dr. Srskičaj pela selitev pa je ustanovitev JRZ, Stranko so organizirali po želji g. Ace Stanojeviča. Eden izmed radikalnih prvakov nam je dejal, da pomeni ta proglas g. Stanojeviča tik pred kongresom JRZ — in še tako nepolitično pisan —-strah tistih okrog glavnega odbora, ki se boje, da ob tej selitvi ne bi ostali sami. V slučaju ponovne selitve bi imel Aca Stanojevič malo spremljevalcev, ki bi ga spremljali pri obnovitvi radikalne stranke.« d »Ljudska fronta" po francoskem zgledu. Vzadnjem času sc v Jugoslaviji živahno pri-nravlja ustanovitev tako imenovane »ljudske fronte«, ki naj bi imela enake namene, kakor »ljudska fronta« v Franciji. »Neka skupina izobražencev«, piše »Politična smotra«, »v zadnjem času živahno deluje v vrstah srbskega dela združene opozicije za ustanovitev »ljudske fronte«. Ti izobraženci so večinoma iz vrst bivše republikanske stranke in levega krila zemljorad-nikov. Žele, da na čelu tega gibanja pridejo novi ljudje, ki v javnosti še niso opredeljeni kot poklicni politiki. Vsled tega v vrstah združene opozicije gledajo njihovo delo z veliko opreznostjo, ker prevladuje mnenje ,da je ta akcija naperjena v prvi vrsti proti strankarskim prvakom izvenparlamentarne opozicije.« d Ako hočete biti postreženi z dobrim blagom in po najnižji ceni, potem kupite le v manufakturni trgovini Kmečki magasin, Ljubljana, Krekov trg 10. NESREČE d Ogenj je upepelil skladišče sena, last posojilnice v Slov. Bistrici. Zgorela je tudi moderna stiskalnica za seno, stroj za prebiranje jabolk itd. d Med bliskom in treskom. Strela je zadala cerkev v Stangrob, ki je gornjegrajska podružnica. Cerkev je zgorela do tal z vsemi zgodovinskimi dragocenostmi. — Na Gozdu P" Kamniku je na paši ubila strela kravo Posestniku Lovrencu Sušniku. — Treščilo je v zvonik cerkve sv. Mihaela, to je podružnica norjulske župnije ua Samotoriei. Bližnji kozolec je pogorel do tal, del zvonika so pa ga-Sllci režili- -- Dne 12. junija je udarila strela v gospodarsko poslopje Jožefa Šetinca v vasi ikošek v brežiške-n okraju. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vsem gospod, orodjem. 't Ko je sekal palice. Markež Franc, Po-rabnikarjev iz Srednje vasi v Bohinju, je šel j a' palice, pa se je preveč skloni! na rob | Pri veliki vojaški sv. anosti, ki se jc vršila ob sestanku treh vlac.irjev — jugoslovanskega kneza-namesinika Pavla, češkosl.»vaškega državnega predsednika dr. Beneša in romunskega kralja Karola 11. — se je zgodila velika nesreča. K pregledu čet, ki so ji prisostvovali vsi triie državni poglavarji z vsemi državnimi doslo ? • -ki in zborom diplomatov, sa je zbra ia množica ljudstva. Potem, ko so bile k a!e romunske mladinske organizacije, se ;e naenkrat podrla tribuna v dolžini kalcinih 60 metrov. Na tej tribuni ie bilo par tisoč oseb, med katerimi je bilo tudi veliko žensk in otrok. Podrla se ie z velikim treskom in je r.astala nepopisna zmešnjava. Takoj so se začela rešilna delo. Mimohod se je nadaljeval, seveda v zelo slabem razpoloženju. Tribuna, na kateri se je zgodila nesreča, se je nahajala naravnost nasproti kraljevski, na kateri se je nahajal kralj Karol s svojimi gosti. Tribuna s 5000 gledalci je bila prepada, pod katerim drvi hudournik Ribnica. Spodrsnilo mu je in odletel je v globino 100 metrov, kjer je mrtev obležal. d Ko se je vozil k bolni ženi. Dne 13. junija zvečer se je vozil iz Logatca proti Ljubljani na svojem motornem kolesu Albert Rus, posestnikov sin in mesar, poleg njega pa je sedel na motorju Kmetic iz Hotederšice, da bi obiskal svojo ženo v zdravilišču »Šlajmer-jev dom«. Na svojem potu je Rus opazil, da vozi pred njim po cesti velik avtobus in sicer ne s prav posebno brzino. Zato ga je hotel prehiteti. Večkrat je poskušal, da bi ga pustil zadaj, vendar se mu to sprva ni hotelo posrečiti. Na ovinkih je ponovno poskušal, da bi ga prehitel. Šele pri petem aH šestem ovinku se mu je vendar posrečilo, da je privozil tik do avtobusa. V istem trenutku pa je tudi avtobus hotel presekati ovinek ter je krenil preveč na levo stran. V tem se je Rus že zaletel s svojim motornim kolesom vanj, zaradi česar mu je na kolesu spodrsnilo. Rus sam je dobil samo dve poškodbi na desni nogi, veliki za kako otroško dlan. Kmetič pa je obležal na mestu mrtev. d Stroj ga je zgrabiL Ono sredo je v trboveljskem rudniku padel pod vlak globoko pod zemljo rudar Meznarič Avgust, ko je šel ob progi. Mogoče jo je hotel preskočiti, pa ga je zgrabil stroj, mu zmečkal prsni koš, polomil roke in tudi na glavi je dobil rane. Cez dve uri je izdihnil v bolnišnici. d Neznan kolesar je povozil in hudo poškodoval po vsem telesu 9 letno cestarjevo hčer Emo Jakličevo iz Cvižlarjev pri Kočevju. d Ker je jedi strupene jagode je umrl v ptujski bolnišnici petletni sin uglednega posest nika v MajšpBrgu. NOVI GROBOV] d Kadar pa smrtna kosa fcosi... V mariborski splošni bolnišnici je umrl Franc Pogo-relčnik iz Marenberga. — V Celju je preminula Marija Komauer, žena po sladčičarskem mojstru. — V Toplicah je zapustila solzno dolino Poldka Pečjak, hči trgovca in gostilničarja. — V Domžalah so položili v grob dijaka Nika Ste-novca. — V Loki pri Zidanem mostu je zaspala naenkrat spremenjena v kup razvalin, Višina tribune je. znašala v zadnjih vrstah deset metrov. Zaradi tega je seveda nastala ogromna zmešnjava tudi na sosednji tribuni. Kralj Karol se je takoj poda! na lice mesta in dal prve odredbe za organizacijo pomoči. V pol ure so bili ponesrečenci prepeljani v razne bolnišnice. Knez namestnik Pavel, ki je bi! od nesreča zelo pretresen, je izročil ranjencem veliko vsoto. Zaradi nesreče so bile vse svečanosti, napovedane za zvečer, odpovedane. Po listah, ki so jili izdale bolnišnice, se število ranjencev suče okoli 700. Od teh je težko ranjenih 400, lahko pa okoli 300. Od skupnega števila so jih 270 poslali na zdravljenje domov, Število mrtvih še ni točno znano, ceni se pa na 60. O vzrokih nesreče govore to in ono. Morda bo najbolj odgovarjalo resnici poročilo, ki pravi, da je bila tribuna določena za 1000 ljudi, a je vdrlo na njo nad 3000 oseb. Takega bremena tribuna seveda ni mogla zdržati. v Gospodu Pavlina Vikernik, gospodinja v žup-nišču. — Na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori je zapustil solzno dolino posestnik Martin Gor-še, oče g. kaplana v Velikih Laščah. — V Ptuju je umrl pekovski mojster Horvat Vinko. — Pri Devici Mariji v Polju je zapustil solzno dolino trgovec in gostilničar Anton Hladnik. — V Oslavju prt Gorici je preminula 81-letna Marija Fiegel. — Na Pobrežju pri Mariboru so položili v grob Josipino Kamenšek. — V Mariboru so pokopali Tončko Šabeder. — V Kranju so položili v grob Vido Savnikovo. — Na Rečici v Gor. Savinjski dolini so djali v gomilo 90-letno Fran-čiško Tratnik, mater g. župnika v Rajhenburgu. — V Ljubljani so umrli: posestnik in bivši trgovec Alojzij Lilleg, diplomirani tehnik Jereb Joško, kamnoseški knjigovodja v p. Andrej Go-gala, 83-letni finančni nadpreglednik v p. Ivan Weber in Franja Hrast roj. Junnan, vdova po ravnatelju Mestne hranilnice ljubljanske. — Naj počivajo v miru! Slomškovi prazniki Prosvetna zvezi v Ljubljani vljudno naproša vse one, ki pohite v Maribor v narodnih nošah, da se javijo in si preskrbe izkaznice v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7a/>I. Narodne noše bodo tvorile posebno skupino in korakale za zastavo Prosvetne jveze. Na čelu bo šla fanfara v narodnih nošah, nato zastave, za zastavami bo šla skupina mož ta žena, nato gre standarta Zveze fantovskih odsekov z vodstvom na čelu, nato sledi 500 fantov kolesarjev, ki bodo s kolesi pohiteli v Maribor. Za tem sledi standarta Zveze dekliških krožkov s svojim vodstvom, nato bo večja skupina slovenskih mladenk v pestrih narodnih nošah. Sprevod zaključijo gorenjski fantje. Skupen odhod narodnih noš iz Ljubljane bo 28. junija s posebnim vlakom popoldne ob pol 4. Prihod v Maribor ob pol 8 zvečer. Voznina polovična. V Mariboru bo preskrbljeno za prenočišče. Narodne noše vseh vrst, one z avbami, ovijačkami in s petelinčki, vljudno vabljene. V vsako hišo Domoljuba! 7' »DOMOLJUB«, dne 17. junija 1936. RAZGLED PO SVETU A besinsko-itatiianska vojna Zasedbe Abesinije po Italijanih evropske velesile še vedno niso vzele na znanje. Kljub lepim Mussolinijev izjavam na naslov Angležev, so politiki v Londonu hladni in zaprti, in so — kot smo že pisali — celo dovolili prihod bivšega abesinskega cesarja v glavno mesto. Najbolj občutljiva je Italija zaradi sankcij, ki so še vedno v veljavi in so za Italijane globljega gospodarskega pomena, kot to uradno priznavajo. Obenem stoji Italija pred vprašanjem, odkod naj dobi denar za predstoječa gospodarska dela v Abesiniji. Pomagati bi ji mogli edino londonski denarni mogočniki, a ti so, vsaj za enkrat, za italijanske želje enako zaprti, kot njihovi tovariši politiki. Odkar so v Franciji na krmilu socialisti, nima Italija v Parizu tako veljavnih političnih prijateljev kot prej. Italijanski veleposlanik v Londonu je pri angleški vladi ugovarjal, ker nastopa v Angliji abesinski cesar kot cesar Abesinije, ko vendar Abesinije ni več, temveč, obstoji samo še italijanska kolonija Abesinija. Ker Italijani še vedno niso zasedli polovico Abesinije, niso preveč skromni v tej zahtevi. Vzlic italijanskemu protestu je angleški zunanji minister Eden vendarle obiska! neguša. Pri tem je imel siv cilinder, ki je predpisan za obiske zelo visokih osebnosti. Pri abesinskem cesarju je Eden ostal četrt ure ter smatrajo uradni krogi obisk zunanjega ministra seveda le kot čin vljudnosti. V nemali zadregi je bil te dni v Londonu negušev prijatelj in spremljevalec ras Kasa. — Neka bogata dama iz Holandije se je v rasa Kaso neznansko zaljubila in mu je ponujala zakon s srcem in denarjem. Ras Kasa je menda ponudbo odločno odklonil. Morda se bo pa še premislil... Stev. 25. — Pri Lincu je iztiril D-vlak. Trije potniki so mrtvi, 25 poškodovanih. — Pri Amsterdamu sta se z letalom smrtno ponesrečila gen. ravnatelj dun. Kreditnega zavoda van Hengel in sloviti avstrijski letalec Brumovsky. — Žično vzpenja. (o delajo na Dobrač. Z njo nameravajo spraviti do 10.000 m lesa na kolodvor na Brnci. — Na mostu čez Krko se je smrtno ponesrečil na motornem kolesu Steinscherer, pol. komisar iz Gradca. — V Cepi pri Borovjah se je obesil delavec Pavel Potisk. Nesrečni zapušča ženo in ' mladoletnih otrok. — Z mostu čez potok v Ki ži je padla 8 letna Marija Primož iz Greh štra in zaradi padca nezavestna v vod: ,.„|a RUSIJA III ....... MMMMMMMM^M s Pred novo ustavo? Boljševiški ,r hočejo b;ije dati Rusiji novo ustavo. Po te vi bosta v Rusiji gornji in spodnji dom, in sa. bo prvi štel 200, drugi pa 600 poslancev. Letno bo dvoje po 60 dni trajajočih zasedanj. Število sovjetskih republik bo zvišano od 7 na 11. Predsednik SSSR bo voljen na pet let. Volilno pr- -j. co dobe vsi državljani, ki opravljajo kater, delo in tudi bivši carski uradniki in oficirji, diktaturi proletarijata sc v novi ustavi ne govi več, temveč samo o sovjetski demokraciji. francija s Nove socialne zakone je predložila Blu-mova vlada parlamentu, in sicer zakon o uvedbi 40 urnika, o plačanih dopustih delavcev in o kolektivnih delovnih pogodbah. Za vse zakonske načrte je zahtevala nujnost, ki jo bo tudi dobila. Obenem je vlada predložila zakonski načrt, s katerim se odpravlja 10% znižanje prejemkov državnih nameščencev, upokojencev ter bivših bojevnikov. Desničarski listi trde, da se bodo zaradi vseh teh zakonov povečali državni izdatki za 4 milijarde frankov, dočim da bo brezposelnost narasla, ker ne bodo nekatera podjetja reč konkurenčna s tujimi, ki ne poznajo 40 urnega delovnega tednika. italija obnovi! vso svojo vlado s leni, da bo vzel vanjo same mlajše člane fašistične stranke. Glavna sprememba bodoče italijanske vlade pa bo la, da bo Mussolini pustil vseh 8 dosedanjih ministrstev, ki jih je osebno vodil, in jih izroči! tistim, ki so se na bojnih poljanah v Afriki najbolj izkazali. A4ussolini ostane samo ministrski predsednik. AVSTRIJA s To in ono. 220 milijonov šilingov je zvezna vlada odobrila za javna dela in dobave. Na kmetijski upravni odsek odpade od te vsote 11 in pol milijona. — Izdane so znamke v vrednosti 3 in 5 šilingov. Nadalje sc izdani bankovci za 50 šilingov s sliko Otoka na Vrbskem jezeru. drobne novice 8284 radijskih aparatov iinajo na italijanskih osnovnih šolah. 1200 vojakov in častnikov je zopet odpeljala italijanska ladja »Belvedere« v Vzhodno Afriko. 347 litrov svoje krvi je že prodal drugim od leta 1924 do danes pariški nosač Rajmond Briz. S tira je skočil viak blizu postaje Bufiole pri italijanskem Napoliju; 15 mrtvih in 200 ranjenih. 33 milijonov škode je napravil te dni požar na severu Švedske. Denarno podporo rodbinam stavkujočih delavcev bo dala francoska mestna občina Pariz. s To in ono. Ceste v Primorju Italijani z nezmanjšano silo in naglico zidajo dalje in je v ta namen določenih mnogo milijonov lir. — V Trnovem na Trnovski planoti je zopet družina Lipicar naletela ntv granato, ki so jo začeli odpirati, da bi stresli iz r.je smodnik. Granata se je razpočila in raznesla vse tri nabiralce: 50-letnega očeta Evgena, 40 letno njegovo ženo Viktorijo in 7 letnega sinčka Evgena. Ostalo je še pet nepreskrbljenih otrok. — S senega voza je padel in se do smrti pobil 50 letni Ivan Ste-pančič iz tržaškega predmestja Sv. Marije M. s Važne spremembe v italijanski vladi je izvršil g. Mussolini. Najzanimivejša med njimi je imenovanje njegovega 33-letnega zeta grofa Galeazzo Ciano za notranjega ministra. Vladne spremembe še niso vse končane. Mussolini bo BANKA BARUCH 11, Rts« AHber. Pariš |»«> 0«l-"enii|e denar v iugioslavlfo na jh . tre je ln po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančna posle najkulantneje Poštni uradi v Belgjj., Franciji, Hoiandiji ln Luksem. burgu sprejemajo plačila ns naSe čekovno račune. SKUOM »« mt-M Bruselln. PKAKOMtK« 1117-tM tata. Bdi,A«. MJA, ». HSMI« M. Mm«. MKSMmiKO, | t&Mcva »ogljem« brorplačno n»Se ček. nakaznica vr,'aM,Va!£? Vraw M8,Sai Ba V J® b" whovni poveljnik italijanskih čet v Abesiniji, sej* ,m v k*er 80 f?E nravnost kraljevsko sprejeli. Na sliki vidimo v Uu stoječega maršala, ondanega od navdušenih Italijanov. \ z ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Okrajne kmečke zvem 1 Organizacija Kmečke zveze se Siri zad-s tako hitrostjo, da bomo lahko že v jšem času rekli: Organizacija Kmečka /.j je dovršena! Ravno zaradi tega pa se i zdi potrebno opozoriti na važnost in po-«en posameznih členov v naši organizaciji, Ejti, ie če bodo vsi členi organizacije enako Kstno dograjeni ir. če se bo tudi delovanju Keh členov v enaki meri posvečala naša po-Brnost, bo kolesje te mogočne organizacije Pvlo gladko in nemoteno, bo njeno delo lah-). 1 uspešno. mislih imamo Okrajno kmečko zvezo. In em številu Krajevnih kmečkih zvez, is 'te dni v svoje organizacijsko živ-er pri ogromnem delu, ki leži na ra-»avnega odbora, na vlogo, ki naj jo ta ca igra v naši celokupni organizaciji, ne-ko pozabljamo, kar pa bi lahko imelo zelo ■ugodne posledice. POMEN OKRAJNIH KMEČKIH ZVEZ Glavni pomen Okrajne kmečke zveze je č v tem, da tvori vez med Glavnim odbo->m in posameznimi Krajevnimi kmečkimi režami. To je važno zlasti za tiste okraje, ki i od Ljubljano bolj oddaljeni. V teh okrajih 3do funkcionarji Okrajne kmečke zveze ne le redstavniki glavnega odbora v smislu naših ravil, ampak istočasno tudi izvršitelji smer-ic in teženj glavnega odbora ali pa vsaj njih ilmači napram krajevnim edinicam in bratno. Odbori Okrajnih kmečkih zvez so sestavini iz načelnikov in tajnikov Krajevnih Mlin v Pečeh Spisa) Oustav Strniša Nadaljevanj«. Ni imel časa za premišljevanje, kajli že je ilal pred ognjiščem, kjer se je višenila ono in |ci začudeno (»gledala, kakor bi ga tokoj ne ■poznala. Zardela je in videl je, da ni našla besede, tudi sam je molčal. Zagledal je je vonjo in 'sc je v njem odrevenelo. Videlo se mu je ne-nogoče, da bi minilo skoraj dvajset let odkar-»ta bila skupaj, saj je bila skoraj laka kot nekdaj, 3či so ji skrivnostno sijale z nekdanjo milino in tobrolo, ki jo je delala loko prikupljivo in mla-loslno kakor jablan v pomladnem cvelju, telo se 1 je samo za spoznanje zdebelilo, lasje so bili stalo hipoma pretesno. Oba je objela ista misel, ko sta se spogledala in je janež šepnil: »Pojdiva na poljano! Tako lepo je zunaj med žitom! Kakor včasih poromajva v božjo prirodo.« »Pcjdival« je dahnilo z nje m počasi sta se napotila med njivami vsa zasanjana drug v diu-flega. Nekaj časa sta molčalo. Šepetalo je klasje in bilje, črčali so murčki, oglašala se je prepelica. Poslušala sta pesem prirodo ln se smehljala. . Potem ji m d je bilo, da se odpira na stežog knjiga njunega življenja. Vedno lažje Jima je po- so te pritožbe upravičene, dolžnost Okrajne kmečke zveze pa lx>, da stanje preišče, ter zalitega od merodajnih oblasti, da se napravi red. V okraju M. so ljudje še tako nezaupni napram uradnim živinozdravnikom, da ne prijavljajo slučajev svinjske rdečire. Poginule živali zakopavajo doma, s čemer zakrivijo kaznivo dejanje. In vendar so danes uradni živinozdravniki na razpolago za brezplačno cepljenje. Kmečke zveze! Poučite ljudi in obvarujte jih škode! Če pa uradni činitelji niso na svojih mestih, naj se pokličejo na odgovor. V okraju K je reja plemenske živine zelo važna gospodarska panoga. Obiastva pa, ki jo odkupujejo, jo preslabo plačajo z ozirom na velike stroške, ki so združeni z rejo plemenske živina Okrajna kmečka zveza naj to vprašanje v celoti prouči, zbere potrebno dokazno gradivo in oprta na kmetovalce vsega okraja stavi svoje zahieve. Takih slučajev bi lahko našteli že dane«, ko se naša organizacija šele poraja, brez števila. Mislimo pa, da zadostujejo zgoraj omenjeni slučaji, da se vsak prepriča, kako veliko delo čaka Okrajne kmečke zveze, da celo to, da bo Glavni odbor kmečke zveze lahko dobro in uspešno zastopal le tiste okraje, kjer bodo tudi Okrajne kmečke zveze delale s polno paro, NA DELO Delajmo! Toda v svojem delu bodimo praktični. Kaj pomaga n. pr. poslati Glavnemu odboru Kmečke zveze zahtevo: Sankcije naj se ukinejo! ali pa: Sklenejo naj se dobre trgovinske pogodbe! Vse te zahteve so nedvomno upravičene, toda njih uresničenje je navezano na činitelje, ki so nam velikokrat premalo x/iani. Zato se ozrimo po svojem delovnem območju. Rešimo to, kar je v naših močeh, pa bo že veliko narejenega. Tn orga- nizacija kmečke zveze nudi. in bo nudila vsem, ki hočejo res delati, ne pa samo postavljati zahteve, idea i uo oporišče za h jih udej-stvovanje v korist našega kmečkega stanu. Iz pisarne Kmečke zveze Nsčetstvo Kmečke zveze je zopet Obravnavalo na svoji zadnji seji v petek vprašanja, ki živo segajo v življenje našega kmeta. To so vprašanja o likvidnosti naših denarnih zavodov, o razdoižitvi kmetov in o uvozu naših kmečkih pridelkov, zlasti živine. Z zadovoljstvom se je vzelo na znanje poročilo, da vlada hoče še tekom tega poletja, oziroma zgodnje jeseni ta vprašanja zadovoljivo rešiti. Kako se naj reši vprašanje likvidnosti naših denarnih zavodov, o tem se vršijo pogajanja med predsednikom vlade in zastopniki naših denarnih zavodov. Kakor vse kaže, je to vprašanje vendar stopilo v odločilno stopnjo razvoja in smemo po tolikih obljubah vendar enkrat pričakovati tudi pametnih ukrepov. Glede končno ve! javne rešitve kmečke razdolžitve se je osnoval poselien odbor ministrov, ki ima nalogo, da izdela zakonski predlog glede likvidacije tega vprašanja. Tudi giede izvoza naših poljedelskih pridelkov in živine se je glasilo poročilo tako, da bo vse to vlada postavila na novo podlago. Načelstvo Kmečke zveze je o vsem tem razpravljalo in napravilo primerne sklepe. Kmečka zveza 1» vse te važne stvari budno spremljala in vplivala, da se rešijo za kmeta v ugodnem smislu. NOVE KRAJEVNE KMEČKE ZVEZE Poljanska dolina t taboru Kmerke zvez«. V Poljanski dolini sta bili v nedeljo, dne 14. junija ustanovljeni dve krnjavnt K metk i Evest. Po jutranji maši je bil ustanovni občni ebor Kmečko zv»-ze v PoijaBah. Vpisanih je že blizu 300 članov. Glavni odbor je zastopal (f. B r o d a r, kt je v enournem govora obrazložil program Kmečke zve- ze in kako Kmečka zve/.a sodeluje pri rešitvi rečili gospodarskih vprašanj, n. pr. pri ureditvi B kvidnonti naših denarnih zavodov. prj vprašan' . kmečke zbornice itd. Zborovalci so vzeli niemS* odobravanja z nedeljenim odobravantem na Kar je prav razveseljivo je zlasti to, ,|a 80 to Kmečko zvezo vpisali tudi kmečki fantje ™ tudi bajtarji in dninarji. Ker ae to isto tudi dra god dogaja, je s tem doprineSeu dokaz, da » Kmečka zveza poklicana, da organizira v svojih vrstah vse podeželsko prebivalstvo, ki se od obda. lovanja zemlje preživlja. Za načelnika te krajev, ne Kmečke zveze je bil izvoljen bivši župan o Debelak Ivan. — Na Trati je bil ustanovni obsš zbor popoldne po litanijah. Tudi tukaj je govoril g. Brodar. Udelež.ba je bila nad vse razveseljiva-prav tako tudi zanimanje udeležencev. S tem i» organizacija Kmečke zveze v tem delu škofjeloške, ga okraja dovršena. Nič manj iiupozanten ni bij ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze na Jeiici pri Ljubljani. Načelen govor je v imena glavnega odl>ora imet g. dr. Voršič, tov. Nace Slu. belj pa je imel krasno predavanje o socialnem položaju krnela v posameznih zgodovinskih razdobjih. Vsi prisotni so hili za Kmečko zvezo zelo navdušeni, ker so prepričani, da l>o zastavila vas svoj vpliv v vprašanju užitnin ljubljanske mestne občine. Za načelnika le krajevne Kmečke zveze je bil izvoljen g. Nace Šubetj in poleg njega sami zavedni in za našo stvar navdušeni kmetovalci. — Tudi na Grosupljem in v okolici je orpniia. cija Kmečke zveze že dovršena. Na Grosuplje« je bil ustanovni občni zbor dne 7. junija, v Si Juriju pri Grosupljem pa v nedeljo, dne 14. ju. nija. Za načelnika je bil izvoljen tov. Bedeneič, a podnačelnika pa znani borec za naše pravice g. Jože Perme. USTANOVNI OBČNI ZBORE KRAJEVNIH KMKČiUH ZVEZ V nedeljo, dne 2t. junija 19S6: Metlika t Bclokrajini: Po 8 maši r društven! dvorani. Sahor pri Metliki: Po 10 maši v župuiMu. V Metliki in na Suhorju govori g. Brodar, predsednik Kmečke zveze. Kranjska gora: Ob 11 dopoldne v dvoran! Ljudskega doma; govri g. Rozman iz Boh. Iiwtriet Št. Vid nad Ljubljano. Po prvi sv. maši v dro-rani Ljudskega doma; govorita g. dr. Voršli ii Ljubljane tn g. J. Strcin, banski svetnik in župan iz Komende. stojalo srce. Sama nista vedela, kdaj sta si pričela pripovedovati m si razodevati srci. Spočetka sla govorila nepomembnosti, a kasneje sta postalo sproščena, čeprav nista bila zadregnjena kakor mladi zaljubljenci, sta vendar vedela, da mora tako biti Ljubezen jima ie ukazovala in čutila sia jo po vseh svojih žilah v vsakem gibu svojega telesa prav v notranjosti svojih duš. Kmalu sta se veselo in živahno pogovariala in poslala ie dovtipna. Mati priroda jima je sama pomagala s svojim čarom, do sta hitreje obračala liste usode in si vse povedala, kar sta preživela. V objemu narave sta 3e vtapljala v lepoto in bolest preteklosti in v tiho srečo, ki sta jo zrla v prihodr.josli. Sonce ljubezni pa je vstajalo višje in višje, njegovi opojni žarki so vedno svetieje obsevali njuni srci. Pozabila sfa, da nista bila že dolgo skupaj, da sta bila poročena, do nista nikoli mislila, da se še kdaj srečata v življenlu, pozabila sta celo, da hodila po polju in si šepetata ter sanjarita kakor dva mlada zaljubljenca. Ljubezen ju ie opajala in začarala, jima pokazala novo krasoto in čar, ki sta ga slutila in se ga veselila, čuteča, da je resnična ljubezen pač nekaj drugega kakor g-ola strast. Vse ju je osrečavalo, kar sta pogledala. Nazadnje sta poslala kakor otroka, nič več nista govorila, gledala sta se in si stiskala roki. !n tako sta se vrnila v hišo oba razigrana in zadovoljna ter nista niti opazila tete Špele, ki je vstopila pri zadnjih vralili, pomežiknila in se tiho uniaknila vsa vesela, saj je vedela, da je zdaj tudi njeno rominiie končano, kajti Minca jo je že preje večkrat vabila, nni ostane pri nji, pa ni hotela, ker ni marala gledali svoje zamišljene nečakinje in njenega botehnega moža, ki je rad sitnaril, kako iudi ne, če je bil revež vedno ves nedolžen. 4. Pcčovska dekla Trna je roda kramljala s Petroai in ooslt so io vedno dražili, da ga ima rada. Mladenka se jim je smejala in kazala svoje kakor repa bele zobe, a nikoli ni zanikala, snj je s svojimi črnimi očmi res skrivaj rada pogledala za oljarjem, ki se je malo brigal za njo. Peter pač ni nikoli pozabil svoje Cilke, ljubil jo je vedno vdano in upal, da ozdravi, rešena svoje strsine pokore zo mladostni njen greh. Nekega dne je Ptčovski poklical oliarje k sebi in mu prijazno deial: »Peteri Nekaj pripovedujejo, da is je Tinca vSeč. Dobro le poznam in rsd te imam, saj vem, da si za našo hišo prav kakor bi bi! moj I o stn brat. Odkar je umrl stari naiemmk, je naše posestvo na poljani prosto. Prevzemi ga, če ftočeS! Pogrešal le bom, toda želim ti dobro, sa« vem, da si kmet z dušo in telesom. Nekaj malega mi boš dal od pridelkov, toliko, da ne bo mogel kdo čvekniti, da le imam zastonj. Lahko si boj opomogel in enkrat postane! svoj gospodar. Poročita se s Tino, preselila se na poljano, pljuni v roke in zgrabi za plug in šlo bol Vidva boste zadovoljna in jaz bom vesel!« Oljar je odkimal: »Rad, zelo rad bi varn udaril v toke sn takoj bi bila skupaj, saj se »s vam hvaležen za vašo ponudbo. Toda kaj ko w Tinca moj« Ciika, ki je pač ne bom nikoli pozabil! Menda imam io podedovano, kajti očeto so ujeli v vojake, kjer je služi! dolgih sedem let, vettder je ostal materi zvest Ko se je vrni!, je hi! prepričan, da jo bo našel poročeno, s konico otrok okoli sebe. Pa sta si oslala oba zvesta in se čez nekaj tednov nato poročila pri svetem Ožboltu. Bila sta srečna, čeprav siromašna! Sicer pa s Tino o ljubezni nikoli nisem govori! in iudi ne bom, ker rra ni za dekleta, slepomišiti pn ne maram!« - Pečovski je kimat »n trdil, da se Judi njemu Cilka smili m bi ji zelo rod pomagat, a šaro nc ve, kaj bi sc dalo ukreniti. Svetoval je cdjarju, na) enkrat napreže konja in se pelje z bolnico v LjuWjano, češ, da mu de še sam denar zn na pol in za zdravnika. Naposled ie ornem!: »Če pa v Ljubljani nič ne opraviš, pa pojdita v Gradec, ali v Trst, ali magari na sam cesarski Dunaj! Menda ji bo jo kdo pomagal ki rešil revico njene tegobne bolezni!« Peter je bil te ponticfce zek> vesel m hvale* žen je bil gospodarju. Saj ie že sam večkrat hotel prositi Pečovskega, da bi mu posodi! konj* in voz. Čez nekaj dni se je s Cilko že napotil. Nt »e branila in je iakoj rada sedla na voz poleg ritega. S seboj je vzel nekaj hrane in že te konjS veselo zdirjol v mladi dan prati beli Ljubljani V Ljubljani pa nisfa ničesar opravila, noben zdravnik jima rti dal najmanjše«« upam« i" |C voz zdrdral proti Trstu. Vroče je pripekalo poletno sonce. Cesta I« bila prašna kot mofciuitfi Konj sc je že uiru® in stopal počasneje, Peter qči oi hote! pkv|* priganjati, ker se mu ie živail smilila. Nekako w sredi poti je hotel nekoliko počiti in konja W POiii. Voz je srečaval tovornike, ki so tovori« go iz Trsta. Ta aH oni ie Petra spoznal m fltas"j so 3e pozdravih. Ljudje so ga imeli rodi m zeiw so mu, da bi dobro opravil. , Ko se je voz počasi pomikal dalje, te zM* da! oljar pred seboj pešca, kocokajočegn P'-njimi. Bil je oblečen v rjavo meniiko ho!)o z n"v kapuco na plečih. , Voz ga je dohitel. Popotnik se jc okrerai« odrevenel. Odreven?! pa je ludi Peter in 'f' , roko preko oči, kajti sebi ni mogel vcriett. ^ njim ie stal ~ Tomaž ?< »Kaj vendar počenjaš tod in v tej obleki sc je čudif Peter . a Tomaž se je ozrl v Cilko, pristopil k nji » spoštljivo poljubil roko. Potem je skočil no in sede! poleg oljarja. \\ DOMOVINI Prosvetni dnevi Št. Jurij pri Grosupljem Prvo društvo na Dolenjskem si je omislilo zastavo, katero bo na slovesen način blagoslovilo v nedeljo, 21. junija. Vabijo se zlasti društva šmarske dekanije, da pohite ta dan k tej slovesnosti. Tudi zastava Prosvetne zveze bo ta dan navzoča. Ob pol 9 bo sprejem gostov, ki pridejo z vlakom iz Grosuplja v It. Jurij. Ob 9 pozdrav g. bana dr. Natlačena, ki je bil tako ljubezniv, da je prevzel mesto kuma pri slovesnosti. Ob pol 10 sv, maša z ljudskim petjem, katero bo daroval pisatelj in župnik Franc Finžgar, nato govor in blagoslovitev zastave. Gosp. župnik Finžgar je bil ravno tisti, ki je dal prvi pobudo, da se je Prosvetno društvo ustanovilo. Po cerkvenem opravilu bo prosvetni tabor na prostem, na katerem bo govoril zastopnik Prosvetne zveze. Po zborovanju se uredi sprevod z zastavami na čelu. Popoldan ob poi 3 litanije z blagoslovom, nato akademija. Oni, ki še niso obiskali Zupanove jame na Taboru, bodo imeli ta dan priliko, da si ogledajo ta skriti podzemeljski svet in obenem obiskati še ohranjeni turški tabor, ki se dviga poleg jame. Šmartno pri Kranju Prosvetno društvo v Šmarincm pri Kranju izvrši slovesno blagoslovitev društvenega prapora s celodnevno prireditvijo dne 21. junija v farni cerkvi in v prostorih Šmartinske-ga doma. Na predvečer, 20. junija, ,ob ,9 bo podr oknica kumici gospe Šifrerjevi, dne 21. junija ob 8 zjutraj pa pred Smartinskim domom zbirališče gostov, narodnih noš, članov društva in ostalega občinstva. Ob pol 9 odhod izpred Šmartinskega doma v cerkev, nato sv, maša s slavnostnim govorom g. dr. Franca Ks. Luk-mana, predsednika Prosvetne zveze. Po sv. maši v cerkvi blagoslovitev in razvitje društvenega prapora. Po blagoslovitvi se razvije sprevod po Stražišču. Po sprevodu na vrtu Šmartinskega doma slavnostni govor g. dr. Albina Šmajda in zabijanje spominskih žebljev. Popoldne ob 2 popoldanska služba božja v cerkvi. Ob 3 na vrtu Šmartinskega doma prosta zabava in sicer: petje, simbolične vaje, šaljiva pošta itd, Ob 9 v dvorani dramatični prizor, zgodovinska igra v 5 dejanjih »Upor Bohinjcev«. Vsa sosednja bratska prosvetna društva se vljudno vabijo k sodelovanju pri tej slav-nosti s svojimi zastavami in po možnosti v narodnih nošah, da tako dostojno proslavimo to slavnost, ki je prva po na novo oživeli Prosveti. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Slovenski javnosti Znana je revščina slovenskega študenta. Prejšnji rodovi slovenskih študentov so stradali po tujih univerzah. Sedaj imamo v svoji državi svojo univerzo, vendar so se gmotne razmere tako poslabšale, da velika večina naših najboljših kmečkih študentov, ki so najrevnejši, prezeba vso zimo v nezakurjenih podstrešnih prostorih, ali pa v vlažnih kletnih prostorih, kjer telesno z dneva v dan hira, izgublja veselje i« delo in življenje ter z grenkim nezaupanjem gleda na vso družbo, ki Ji ne nudi možnosti dostojnega življenja. Slovenski študentje ne morejo več trpeti in »Kako se pa obnašaš?« se je haliljal Peler. Nekdanji pečovski hlapec je ostal resen: »Pokorim sel Prosim tudi tebe, odpusii .mil Morda bo kdaj uboga Cilka spet dobila luč razuma. Upam, da je tedaj ne zapustiš?« »Moja ženu po.sianel« je odvrnil oljar in ga resno pogledal. »Hvala ii, tisočera hvala!« je lilipnil Tomaž. Oljar je zdaj nacnkrul začutil do mega nekaj privlačnega. Sam ni vedel, kda] rnu je povedal, du ga je Iedaj nu seimu v Meslu sunil z nožem in nc.j se ludi on ne jezi nanj, ker sc mu še danes gabi, du je delal zahrbtno. »Ni bilo zahrbtno, ampak zato si lako storil, ker si poznal mojo premoč in moio divjo nrav ter si sc bal, da bi te naposled še ne ubil, čc bi mi li kaj storil. Vse je pozabljeno, vsel« In pričel je pripovedovati, da le postal sprem-jlevulec kuge in smrti. Kjer razsaja kuga je vedno ludi on za pjo, pomaga prenašali bolnike in mrliče ler streže bednim in zapuščenim. Samoslan n»J ie siecr dovolil, da sme nosili rjavo, spokorniško haljo, a za brala ga ne posvete, ker je še Prevelik grešnik in niso še poravnani njegovi računi s svetom. Naposled jc pripomnil, dn ie že dolgo na poli in je ves zdelan in utrujen. Oija.r se je ozrl v zarjavelo, silno shujšano lice Tomaža, ki jc pomilovalno ogledoval Cilko "i žalostno dejal: "Ko bi ji mogel vrniti razum, kako bi bil li z iti o srečen! Zdaj vem vedno bolj kai je ljubezen, 7c'ai ko spoznavam samozalajev.anje, a preje nisem vedel, ker sem bil zver in sem povsod gle-a"l je na laslno korist in uživanje.« ■'"Icr ga ie začuden gledal Ko sc je Cilka ozrla vanj, se ie oklenila Pe-if(i in se boječe umaknilo ler zaprosila: »Proč, proč! Bojim se gol Te oči so nje-flove tiste strahotne oči!« , Joinaž ni potoval dolgo z njima. Kmalu je ocl1 ' vozn. podal oljarju roko in šel peš naprei. Peler je čutil nekaj mehkega v duši. Slutil je, da ne. bo Tomaža nikoli več videl. In res sc Tomaž ni nikoli več vrnil na Gorenjsko. Umrl je v Trslu, kjer je vse dni in noči neutrudno stregcl kužnim bolnikom, umrl je zaradi oslabelosti srca, kajii tisti Tomaž, ki preje ni poznal mere'.v zlu m ga je še. vedno bolj netil v sebi, ie bi! prav tak v dobrem, vedno si je mislil, da siori premalo dobrega, gnal se je in gnal, da so se mu vsi čudili. Neko jutro ga ni bilo nn spregled. Našli so ga v postelji mrtvega., oblečenega v rjavo me-niško haljo. Pokopali so ga in molili zanj. listi redki, ki so ga dobro poznali, so trdili, da ie umrl svetnik. V Trslu jc Peler slučajno naletel na mladega učenega zdravnika, ki mu je vlil v dušo vsaj malo upanja, češ, da v takih slučajih blaznosti ni treba popolnoma obupati, kajii pri marsikaterem bolniku, ki ie že leta bolehal, je včasih pomagalo kaj nepričakovanega, kak strahotni udarec usode, smrtna nevarnost ali kaj stičnega. Drugega boljšega upanja mu ni mogel dati. Svetoval mu ic, naj se vda v usodo in naj čaka, ker je to edino, kar mu more svetovali. Cilka jc bila ves čas popolnoma mirna. Pe-lru se je zdelo, da ga dokaj dobro pozna, saj ga je večkrat prijazno in milo pogledala. To pa ie bilo ludi vse. Ko sta se vračala, se mu jc zdela zelo utrujena, bleda je sedela na vozu in ko jo je vprašal, če bi šla še naprei z njim, rnu je mrmraje odgovorila: »Domov, domov moram! Moj bog, kaj je z mojim malim? Vse noči prejoka sam na listi slroš-ni jablani!« In šla sta domov Oljar je imel zdaj še upanje Ko je pravil v .mlinu, kako ie opravil, mu je povedal stari gluhi Jernač, ki je bil že boli za pre-vžitkaria pri hiši. da je poznal žensko, ki ie bila gledati te bede, ki ne upropašč« a*mo njih, ampak ogroža s svojimi posledicami ves slovenski narod, zato so začeli akcijo za postavitev novega, velikega akademskega doma, v katerem bi dobilo zatočišče 150—300 študentov. Stal bi v neposredni bližini univerze in bodoče univerzitetne knjižnice. Dom bo nosil ime velikega Slovenca, nadškofa dr. A. B". Jegliča, ki je vse svoje življenje posvetil delu za svoj narod, kateremu je sezidal tudi prvo slovensko gimnazijo. Prevzvišeni gospod nadškof je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad akcijo za postavitev novega akademskega doma. Dom bo nudil študentom cenena, preprosta in zdrava stanovanja in jim bo tnko v veliki meri ublažil socialno delo. Neprecenljivo vrednost bo dom imel tudi v verskem in vzgojnem oziru. Dobro se zavedamo, kako težko je danes dobiti sredstev za tako. velike delo, vendar pa bomo vztrajali, ker nam daje poguma zavest, da je slovensko ljudstvo vedno imelo razumevanje za potrebe svojega študenta. Obračamo se zato na vse Slovence, da nas moralno in materialno podpro. Apeliramo na javno oblast, da nam pomaga. Obračamo se predvsem na tiste, ki so imoviti in na tiste, ki jih je današnja socialna stiska v manjši meri prizadela. Vedite, da i sna lastnina socialne dolžnosti. Obračamo se pa tudi na ona blaga slovenska srca, ki so pripravljena pritrgati si nekaj od svojih potreb in nam nakloniti Skromno darilce. Z veliko hvaležnostjo jih bomo sprejeli. Zavedajmo se, da smo že dovolj mladih študentov prekmalu pokopati, ker niso imeti v svojih najtežjih dneh možnosti za eksistenco. Mriogo naših tovarišev še danes hira, ker so si v mrzlih in vlažnih stanovanjih nakopali kal bolezni. Zadnji čas j«, da damo svoji visokošolski mladini, v katere rokah je naša narodna bodočnost, možnosti življenja v razmerah, iz. katerih bo zrasla v zdrave delavne slovenske ljudi, ki bodo sem« in moč našega naroda. Akademska zveza. • V »Slovencu« z dne 14. junija t. 1. čitamo, da so nadškof dr. Jeglič in škofa dr. Rozman in dr. Tomažič akcijo za zgraditev tega prepptrebnega doma toplo priporočili. V Pod brez jah je umrl večletni naročnik :T)o-irioljuba«. g. Janez Gregorc, vtilgo- Štritih; posestnik istotam. Znancem i il prijateljem se ptiperoča v molitev. Žalujočim naše iskreno sožalje. blazna skoro deset let in je ozdravela, ko je treščilo tik nje v zemljo. In Peter je upal, samo upal. Ta lučka upanja pa je bila včasih tako neznatna, da se je še sam bal za njo, čeprav se je ie lesno oklepal. 5 Veselo jutro se ie nasmehnilo čez plan. Vzdramili so ga pokajoči lopiči, ki so se oglašali sredi polja, da je odmevalo po gozdih in lokah ter so se vrane in divji golobic plašno zaletavoli sem ter tje. ■ Bil je praznik, Pečovski ie praznoval svoio poroko z Minco in svalje so se židane volje peljali v mlado julro po nevesto, novo pečovsko gospodinjo. Na vozu so sedeli štirje godci m piskalt ter dudluli, da so se iim napihovala lica in bolščale oči kakor bi jih kdo stiskal za vratove. E, veselili so se te svatbe kakor že zdavnaj nel V višavi je razposujence opazoval škrjanec, nekaj časa viseč na nevidni nitki je znfrfotal višje, spet. obslal, prisluhnil in se potem pognal visoko pod nebo ter začel skril med oblaki prepevali svojo veselo pesem Tudi slavec v mejici je vztrepetal. Piskajoča poskočnica ga je vzdramila iz zamišljenosti, ko jc, čepeč v gnezdu, opazoval svoje gole mladiče. Takih poskočnih in razposajenih piskov še ni slišal, zvoki so kar poskakovali, se lepli med seboj kakor paglavci, se lovili po polju, nebrzdano noreli in se zaletavali med žilom, ki je samo zamišljeno šumelo in prisluškovalo. Godci se niso naveličali, še in še je pela in bmeia melodija, da jc kar zvenelo po ušesih. Ko so trenutno prekinili, so svalje pričeli vriskali in dvigati klobuke, da jc bila vsa poljana polna samega peha, veselja in smeha. Dospeli so mimo pečovske hiše na poljani, ki je bila vsa okrašena. Napotili so se dalje na Mincin dom iskal nevesto. 'Daije prik.) iz raznih krajev Stadeirl pri Mariboru. Po kratkem trpljenju boguvdano umrla dne 14. junija ob 7 zvečer gospa Marjeta Golija roj. Jakopin, doma iz Begunj pri Cerknici. Zapušča hčerko Ivanko, soprogo žo-lezitiškega uradnika v Logatcu, in sina Toneta, uslužbenca del., dri žel. v Mariboru. Bog ji bodi obilen plačnik! Šoštanj. Gregorinov pasijon »V času obiskati ja: je žel nenavaden uspeh. Pri nekaterih pred-itavah je štela udeležba nad 2000 ljudi. Mnogi so prišli gledat po trikrat. Zadnja predstava bo v nedeljo, dne 21. junija ob 8 zvečer. Ker gostuje v vlogi Kristusa g. Gregorin sam, vas poživljamo, da te edinstvene predstave ne zamudite. IJev. Mar. v Polja. Na. praznik sv. Rešnjega Telesa je umrl g. Hladnik Anton, pos. in trgovec, zapuščajoč soprogo, štiri otročiče in številno sorodstvo. Pogreba se je udeležila domala vsa fara. s tremi gasilskimi četami, godba, stcnovska organizacija in njegovi bojevniki, ki so se v številnem spremstvu prišli poslovit. Rajnki je bil v politiki trd in kremenit človek, ki ni klonil tudi v najhujših dneh. Docela se je po vojni posvetil bojevnikom. katere je vodil 10 let. Njegova največja zasluga je lep vojni spomenik, za katerega je »odi gmotno veliko prispeval. Bil je naročnik vseh naših listov. Pokojniku bomo obranili blag spomin. Preostalim naše iskreno sožalje! Počivaj v ■Diru t Blok«. Nedavno smo v KmeUkem listu brali dopta o otvoritvi neke nove gostilne in o nekem (»litovskem pretepu. Dopisnik je zvest svoji stari navadi in skuša tudi sedaj vse nerednosti, ki so se dogodile, naprtiti svojim političnim nasprotnikom. Ne vemo, čemu to pranje po časopisju, ko pa je vsem domačinom dodobra znano, kaj se je ob oni priliki dogajalo in kdo je pretep izzval in kako. Tudi vsi dobro vedo, ir katerega predala ao oni žlahtni fantje, ki so se klestili med seboj. Litija. Okrajni kmetijski odbor v Litiji ter Kmetijske in sadjarske podružnice litijskega okraja prirede v nedeljo 28. in v ponedeljek 29. junija (Vidov in Petrov dan) v litijski narodni šoli razstavo češenj in drugega zgodnjega sadja. Vsi sadjarji so vljudno vabljeni, da pošljejo blago, namenjeno za razstavo, v soboto 27. junija tajniku sadjarske podružnice v Litiji, narodna šola. — Po možnosti naj bo vsake vrste blaga po 3 kg, obrano s reeljf, 1 vejica tudi z listjem in plodovi ter označ- bo, kako imenujejo sadje. Ne pozabite priložiti ovoje fnw, bhalžSČe in koliko bi Imeli naprodaj razstavljenega sadja. Orla pri Ljubljani. Nai« gasilno društvo je bito ustanovljeno pred 12 leti. Doslej smo izgubili štiri redne člane, ki so vsi umrli nenadne smrti. L. 10SO je bi i Jager Aloji zjutraj še zdrav, zvečer so ga napadli krči, drugo jutro je bil ž» mrtev. L. 1932 je bil Leopold Podržaj doma nasilno ubit. — L. 1B34 j« Franc Jager snažil drevje ter se pri tem smrtno ponesrečil. Letos pa je tragično umrl Matija Groz-nik. — Zadnjo čase se o naši lepi vasi širijo po okolici rame. osnovane in neosnovitne govorice, tako da bi nepoznavalec. razmer lahko mislil, kako globoko smo pri nas padli. Pa ni tako hudo. Po posameznih slučajih ne smemo soditi celote. Spomnimo se na ona dva znana pregovora: »Ni žita brez plev« in p« »Kdor j» brez greha, naj meče kamen na druge!« Šmarja pri LjaMjaai. V »Slovencu« je bral, da se dobi kleparsko delo pri popravi zvonika v Novi Štifti. Sel j« delat ter padel z zvonika. Prejel je še sv. maziljenje in je izdihnil. Pisal se je Jožo Erjavce s Tlak št. 1, star 18 let. Bil je igralec pri Prosvetnem društvu ter splošno priljubljen. Marija Vnebovzeta, kjer ase je ločil b sveta, mu bodi milostna priprošnjira! Zagrebške pisem«*. Prvo nedeljo v juniju, ki ji) bik na vso srzlo še dovolj lep«, smo porabili zagrebški Slovenci na romanje in izlet nn Svete gore pri Bizeljskem. Bilo »as je okoli 90, vodil pa nas j« delavni blagajnik Slomškovega prosvetnega društva g. Pemii Antou. Do Dobo ve smo se potegnili z vlakom, nato pa s tremi avtomobili g. Jesenška J. (iz Krškega oh Savi) do vznožja Sv. gor. V prelepi romarski cerkvi Matere božje smo imeli dve sv. maši in popoldne pete titanije: pri drugi sv. maši Je imel lepo pridigo šonti»i^w gosp župnik. Zreče? smo «e zadovolji iT«?1! vrnili v Zagreb x željo, da bi Mlo \delo se ji je, da zopet sliši ono tuljenje vetra, katero jo jc nekoč s tako grozo napolnilo. »Publij!« je rekla tiho in stegnila rok« naproti. Toda Publij ni stopil bliže. »Priše! sem,« je končno izpregovoril, »da se ti zahvalim za uslugo, katero si izkazala Kimu. Maini Kornehjcev se vesele, da bo polje sramote napojeno z njihovo krvjo.« V njegovem glasu je bilo toliko srčne boli, aa m mogla Tulija dvomiti o pomenu njegovih besedi. Bile so pogubna obsodba njenega maščevanja. n*f™,ka "'jača ji je svetovala: Taji! Toda ponos plemkinje se je protivil bojazljivosti. Ne! £n%. JanJB De h° ,ajiU! bi kot ?t;m' kar ?! nalasa moja dolžnost fb* .nT1- 1 Je rekla 6 Povešenimi očmi. »Jaz sovražim to praznoverje!« »Ti si storila, kar ti je narekoval demon nevoščljive«!)'« je ostro irgovoril Publij -»Kajt- samo ta rumena kača sc ne straši tega, osramotiti lastnega ,mena in izročiti rabljem svoje sorodn.ee! ,Storila si, kar stori znhrbte" morilec, ki preži za cestnim ovinkom na r.c oboroženega. Zagrešila se nezaslišan ziočin, Zločin »nžnjirc, ki umori svojo dobrotnico'« Irvic t /,vl">nm so padle na Tulijo sra- motilne besede in kake besede! Doslej se je ni še nihče drznil žaliti samo s pogledom. Kri ji je stopila v oči in možgane. Z nehotnim gibom ranjene levinje se je zakadila v Publija. »Predrzneš!« je siknila. »Nesrečnica!« je odvrnil in jo zgrabil za obe roki ter sunil nazaj. »Ne bližaj se mi... tvoje dotikanje omadežuje!« Nekaj trentkov je. stala Tulija nepreraičmo in tiprla svoj strmeči pogled v Publija. Polagoma je prihajala k zavesti. On jo zaničuje — on, ki ga je »predla s svojimi srčnimi sanjami. Odriva jo od sebe kot znsovraženo sužnjo! Ce kdo, vsaj on niina pravice, obsojati njenega maščevanja. Povedala mu bo, zakaj je poteptala čustva sorodstva. »Jaz te ljubim, Publij,« je šepetala in padla na kolena. »Ker te ljubim ... vroče ljubim, sem storila zločin ...« »Nehaj! Tvoja ljubezen peče!« je /»klical I ublij. »Iz vsake kaplje krvi one nearečnice naj vstane za te ena turija, da ne boš imela niti ene mirne ure ne tu na zemlji, ne pod zemljo! Hrana, ki jo boš nosila v usta naj se izpremeni v žolč, voda v strup, zrak i kužno sapo! Vsaka tvoja misei naj bo očitek. Vsak utrip srca naj ti pomnoži razdvojenost. Pro-kleta bodi, morilka! Prekleta... prokleta'« r . rI.ls;.Ae obr,lz 3 črno togo. se obrnil in odšel iz t ulijine hiše. Klečala je ona s povošeno glavo na tleh. potlačena od teže proklctstva. »Moja ljubezen peče! Moj dotik omadežuje!.. In to je rekel Publij Kvinkfilij Var. eden redkih mož v Rimu!« Ponos Tulije je uničeu. Vse je uničeno in poteptano v prah, kar jo je napeljevalo. On kateremu je ponudila ljubeče srce, jo je sunil proč z zaničevanjem in jutri ali pojutrišnjem jo bodo upniki pregnali čez prag palače Kornehjcev Otroci bodo na ulici s prstom za nio kazali in vpili: Morilka! Sunkoma se je Tulija vzravnala. »Ne. ne! Prav nihče me ne bo zaradi mojega padca zasramoval, nihče, nihče!« je zaklicala. »Tvoje proklctstvo, Publij, se ne bo izpolnilo!... Ne, ne bo se imlonilo!« S temi besedami je odhitela k sohi cesarja Avgu-sta. odprla skrivno omarico in vzela i i nje Lokustin strup. Nastavila je stekleničico na usta... »t »drznila ... Zopet se ji je zdelo, da sliši tožlio viharji Gloiioko vzdihne. »Tulija Kornelija naj se boji smrti?« se j« osrčevala. »Strah je za druhal!« Hitro je izpila strup, se prijela z obema rokama za vrat, stopila par korakov naprej ia padla po dolgem na tla. Od NerouoVega zaupnika pripravljeni strup je bliskovito učinkoval. 16. Sodna p plača na rimskem Forumu je bila obdana od velike množice. Vsi brezdelneži n mesta so se zbrali iu nestrpno čakali zadnje«« dejanja tragedije, ki sc je ravnokar odigral" pred sodnim stolom pretorja Publija Kvinkfi; hja. Ženin je sodil svojo nevesto! Hitro dovzetni rimski državljani so bili danes mirni. Resnosl stvari jim je pokvarila veselje do govorjenja. Čutili so, da se nekaj dogaja za onim obzidje® kar bo zabeležila zgodovina v večen spomin- Državljanska dolžnost se je borila z Ijubez-mjo. Na kateri strani bo zmaga? Sicer je odgovarjala najstarejša preteki«5' na vprašanje z nešteto zgledi samozataje ' prid splošne blaginje. Tod« ta preteklost je bU> tako daleč, da ni nikomur več veljala za srn«' nico. Očetje, ki so žrtvovali hčere na žrtveniK« domovine, matere, ki so svoje sinove, m"*'6 ki so svoje žene, prijatelji, ki so prijatelje i^ ročili - kratko, oni rod državljanov, v katere« tc državna dolžnost zadušila vse druge name« Izreden cerkveni praznik v Ajdovcu Že daljo smo Ajdovčani želeli, da bi imeli cerkev posvečeno. Ta želja se nam ie izpolnila. ... ® 7' junija 1936 so nam gospod škof posvetili cerkev in oltarno ploščo. Kar je posebno zanimivo, je to, da je oltarno mizo, podstavek in stopnice vse izdelal iz kamna, odlomlienega na domači ajdovski zemlji, kamnosek g. Josip Zagorc iz Bršljina pri Novem mestu. Na to sloves i,ost smo se lepo pripravili. Fantje so postavili mlaje, dekleta napletle vence in okrasile cerkev. Prevzvišenemu škofu smo priredili ob prihodu lep sprejem. Fantje so ga šli na koniih in kolesih bodo v novo oltaroo ploščo vzidale svetinje ©v. oglejskih mučencev Kanc-ijana, Kancija in Kanci-janile. Obrede, ki jih je ikof opravljal v cerkvi, j« ljudstvo zunaj spremljalo z glasno molitvijo. Ko-so duhovniki vzeli iz kapelice poleg cerkve svetinje sv. mučencev in jih nesli okoli cerkve in potem v cerkev, je množica -do zadnjega kotička napolnila cerkev. Veliko jih je pa moralo ostatf zunaj. Popoldne so pre-vzv.iScni sprejeli dvajset našli fantov s prekrasnim govorom v Marijino kongres gacijo. Vsi smo hvaležni Bo-|?u, ki nam jc dal lep« V zavod se sprejemajo dijaki za humanisti Sne in realne gimnazije, kakor tudi za meščanske in srednje tehnične šole. Za podrobna pojasnila se obrnite na naslov: Vodstvo kvonvikta na Itakov-niku v Ljubljani. št, Jernej. Vsem častilcem I.MB naznanjamo, da je tako zaželjeaa kapelica v Lumlu pri St, Jerneju dozidana. Na sv. Petra in Pavla praznik jo bodo slovesno blagoslovili mil. g prošt novomeški K, C e r i n. Potem se bo smela oadi oipravljati daritev sv, maše. Tudi Marijine druibe bodo lahko 0b nedeljah opravile ondi svojo pobožnost — nekaj je že priglašenih. Prav prikupljivo Mariiino svetišče bo. Tudi pot bomo izboljšali in s peskom posuli. — Popoldne istega dne bo v Št. Jerneju konjska dirka in si jo romarji tudi lahko ogledalo. Rajhenburg. Tudi letos se bo pri nas slovesno obhajala obletnica posvetitve naše bazilike od 30. junija do 2. julija. Spored pobožnosti je sledeč: 30. junija zjutraj ob 6 peta sveta maša in pridiga, ob 10 zopet peta sveta maša in pridiga, zvečer rožni venec. 1. julija dopoldne kakor 30, junija, zvečer pridigo, litanije, ob lepem vremenu rimska procesija z lučkami. 2. julija ob 6 peta sveta maša in pridiga, ob pol 10 pa bo procesija z Najsvetejšim okoli bazilike, pridiga in slovesna sveta maša, nato zahvalna pesem. — Kakor vsa ta leta, bodo ludi htos v teh dneh poromale v slovenski Lurd množice Marijinih častilcev, da se priporoče Njej, ki je »pomoč kristjanov« in »pribežališče ( grešnikov«. Porornajte k Njej, ki je »Ziravje bolnikov«, tudi vi mnogi na duši in telesu bolni, da si izprosite od Nje zdravja in potrebnih milosti. Pridite k Njej vi vsi, ki ste obteženi 8 križi zemeljskega Življenja in zaupajte se Mariji. Pohitite v slovenski Lurd, vi očetje in matere, pridite vi častitljivi starčki in v goreči molitvi razkrijte Lur-Ski Devici vse svoje trpljenje, skrbi in žalosti. Posebno pa si vabljena ta dan k Brezmadežni ti mladina, saj le pod Njenim varstvom bo mirno ti plaval čolnič življenja po razburkanem morju današnjih dni. Pridite vsi, da bomo vroče prosili Lurško Marijo pomoči v vseh težavah, trpljenju in bedi sedanjega časa! Pogreša «e od načetka marca 16 letni fant Ivan V. iz Črnuč pri Ljubljani. Zdi se, da so ga sprejeli na kaki kmetiji v ljubljanski ali kamniški, okolici. Fant Je zelo bojei In. so ga nekoč zaman klicali k sebi. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči njegovi materi na Črnuče čl. 108. pozdravit na mejo župnije, skupina beloobležemih deklic, zastopnik koagregacijc mož fa zastopnica Marijin® -družbe v narodni noši ao škofa pozdravili pred cerkvijo. Ves 6aa «o Škofa v po»drav pokali varnostni toipiži. Z veliko pobožsostjo js velika množica ljudi opremljala «rete oi>r«de jkttve-čevaoja cerkvle, Iti iih je pre-vzvaieni izvrševal mraaj, ponujala Škofov govor, v katerem je prevsivifieM povedal, da 8® vreme, ia prevzvišenemu g. Škofu, ka bo prišli med nas, da ee je mogla slovesnost posvetitve cerlcv« tako lepo iz vrteti! Hvaležni sjuo pa tanli veera dobrotnikom, ki eo x darovi tu stkolHvijo podpiral! uaie delo. . «■ ¥ vsak« m »Doroolltifia«! Možje so stegovali svoje roke proti nosil- niči, žene pa so dvigale svoje otroke kvišku. ★ Samo dve priči te prostovoljne poklonitvv nista soglašali s plošniin uavdušenjem, Opazovali sta t mrkimi pogledi, molče za stebri por-tika. Ko se je množica, ki se je vsula za Pu-bli-jevo nosilnim, umaknila z rimskega Foruma, jt vstopil Servij. »Ali se spominjaš našega pogovora pri ob zidju cesarskega vrta?« »Gospod, vsega se še spominjam« jc odgo voril Herman. »Ti si mi pravil, da bi mi lahko dobil desel gladijatorjev, ki bi bili za vse zmožni in pripravljeni.« »Moji prijatelji čakajo samo vašega po velja, gospod.« »Preskrbi jih s konji, orožj&n in plašči le-gijonarjev in jih pripelji kam v bližino Kvink-tilijeve hiše. Po dnevu ne. daj, da bi trpeli glad ali žejo, potem naj se pa dobro odpočijejo, d» bodo naslednje jutro na vsak klic takoj pripravljeni.« »Vaše povelje se bo izvršilo, gospod.« »Naš popotni vo/.,« je dalje ukazoval Servij, kakor onega, ki sem ga dobil v dar od imperatorja l.neija Vem, bos poslal ponoči na Fla-minijsko cesto k drugi postaji. Voznikom naroči, da naj ne skoparijo z ovsom in ne zapnste hlevov.« Herman je odgovori! s tem da jc pokimal z glavo. »V A gripi nem poriiku boš kupil dve topli ženski obleki iu plašča s kapami .. Tu imaš de-nar. Ne govori danes nikjer preveč, ušesa pa imej celi dan odprta.« »V.se se bo /.godilo pa vašem ukazu, gospod,« je odvrnil Herman in odšel po Sveti cesti. •iu še zadnji poizkusi...« je mrmral Sci>- 4' .11 želje, je davno umrl in napravil mesto no- . veniu rodu Ijndi, od katerega je vsak posameznik j v splošnem samo! juliju smatral sebe za središče sveta. Tu in tam se je pojavil še kak strah iz j časa ustanovitve Rima, a ti častt neprimerni du- I hovi so dali duška svoji nevolji ne z dejanji, ; ampak s strupenimi besedami. Sutina je stopila : nn mesto navduševalne pesmi, kritika je razjedala moč inoške volje. Odkod naj mu pride jeklena narava staro-klasičnega državljanstva? so govorili Publijevi j sovražniki. Saj je že njegov prustari oče, oni ne- < srečni poveljnik Kvinktilii Var podlegel v tevto-burškem gozdu surovi sili germanstva. Njegov | Sinri oče se je iresel pred glupo podlostjo Ne-rona. Njegov oče se ni brigal za javne zadeve | in nn ti lahkomiselnostjo njegovega bratranca j so se pohujševali celo zapravljiv«. Ta je celo svoje slavno ime proda! podlemu trgovcu s sužnji za denar. Namestnika na sodnem stolu Publij ni bolel sprejeti, čeprav se je Mark Avrelij sam usmilil n jegovega položaja in, ga oprostil grozne dolžnosti. Toda najbrž je namestnika samo zato odklonil, da bi rešil Mučijo Kornelijo, j ker bi jo hi! drugi sodnik sicer brezobzirno iz- | «>eii pod meč krvnika Zagrizen arislokrat ni note! zaradi sramote plemkinje privoščiti Ijud- j stvii zabave. Gotovo jo bo oprostil Jako so šepetali in mrmrali sovražniki K vin- j »tilijea. Oslalu množica pa je molčal«, ker je < nekaj drugega slutila. »Zagrizeni aristokrat« je preživel svojo mladost v taboru. žive! kot su-?Pnl- bil skop za sc. radodaren za reveže. Spal j I0 na trdem ležišču, hišna oprema mu je liiln j preprosta, izogibal se je pojedin in teatra, dela! j Jp ;>ri ranega jutra pozno v noč. ISim je na-!«neno i>ozna!, šege in navade svojih velikašev »i nikdar slišni, da bi se bil Publij udeleževal wKi| svojih stanovskih dragov. Ne. ta patricij se ne b0 ustrašil domovinskega dejanja, če bi 1,110 se tal«, težko. V njem žive kreposti sta- reM Rima.,. Z nepotrpežljivostjo je gledalo ljudstvo na vrata sodne palače. Sodna obravnava je trpela že eno uro. biti mora kmalu končana, ker sta bile samo dve stvari napisane na tabli. Končno sta se pojavila na v-rhnji stopnji marmornatih stopnic dva liktorja. Dvignila sta svoje sekire in zahtevala od ljudstva, da napravi prostor. Eden teh se je nagnil naprej in šepettil blizu stoječemu nekaj besedi. Ta šepet se je razširil čez mor je glav, v začetku kot lahko šu-štenje, ki je vedno bolj in bolj naraščalo, čim bolj se je širilo. »Obsodil jo je v smrt!« je šlo od ust do ust. Strah je bil prvi uspeli te novice. Množica se je proplašeno spogledovala,, presenečena nad junaškim činom patricija. ki je v prid državne blaginje zatajil svoje srce. Nobeden navzočih ne bi bil zmožen takega čina. vsi skupaj so pa čutili veličino in pomen tega, in česar posameznik ni popolnoma razumel, to je skupnost razumela. Genij večnega mesta se je pojavil tudi za časa njegovega propadanja v uživanjiipolnem in samoljubnem ljudstvu in vzbudil v njem spoštovanje do žrtve domovinske ljubezni! Brez ugovoru se je razdelila množica in napravila širok špalir za pretorja in njegovo spremstvo. Najprej so stopali liktorji, za njimi varovanci, potem pn je prišla nosilnica, ki so jo nosili in obkrožali sužnji, S ponosom je drulial zrla na visokega gospoda. svojega rimskega vojaka, ki je podoben sohi nepremično počival nn blazinah. Proleta-rijat se je čuti! v tem trenutku zares rimski, kot narod vseh narodov. Za nekaj časa so se ( vzbudile v njem kreposti prednikov, ki •*) uklonili svet pod svojo voljo, ker so znali sami sebe brzdati. ... , »Slava ti, Kvinktilijanec! rt lava ti, ote domovine!« je grmelo vse okrog. Uganka: „Križ" Navpično: 1 zelo veiik praznik 2 mora imeti olikan človek, 3 domača žival, 4 drug izraz zs očeta, 5 oziralni zaimek »karr, 7 Število, 8 žuželka, ki pika, 9 cerkveni izraz za veselje, 10 ima konj, kadar vozi, 12 del glave, 13 lesena posoda za vino, 15 število, 16 človek, ki kosi, 18 priprava, s katero sejerno moko, 21 število, 25 predplačilo, 26 isto kot 12 navp., 29 velika lesena posoda, 32 krajši izraz za darilo, 33 živalca a črnim kožuščkom, ki rije po zemlji, 36 okrajšava »doktor«, 38 del voza, 39 snov, ki jo uporabljamo za umivanje posode, '40 moško krstno ime, 41 žensko krstno ime, 42 isto kot 25 navp., 44 bodeč plevel, 45 navadno prevozno sredstvo, 4« potočna živalca, ki ima klešče, 50 isto kot 32 navp.. 52 drug izraz za silo, 53 najvišje bitje. Vodoravno: 1 rastlina — slast kadilcev, f> izbrana četa, 7 slovenski izraz za »fotograf«. 8 ozemlje obdano z vseh strani z vodo, 11 nočna ptica, ki »kovika, 12 isto kot 38 navp., 14 drug izraz za zdravilo, 17 isto kot 8 navp., 19 del noge, 20 osebni zaimek, 22 predlog z 2 »ki.: »odr, 23 je na glavi •'! isto kot 4 navp., 26 osebni zaimek, 28 dan, 29 kos kruha. 30 isto kot 26 vodoravno, 31 = 34 = 35 = ploskovna mera. 36 isto kot 36 navp., 37 kazalni zaimek >to«, 39 mlečni izdelek, 43 drugi izraz za močnik, 46 dela živalca pod 33 navp., v zemlji, 47—48 napis na križu, 49 isto kot 13 navp., 51 prvi človek, 53 dobi nevesta (pri odhodu), 54 drug izraz za top, 55 moderno prevozno sredstvo. Rešitev uganke „Tetovo" Vodoravno: 1 Radovljica. 7 Irobentica, 13 oko 14 en, 15 av, 16 kol, 17 nož, 18 vi, 19 da, 20 kis, 22 od, 23 on, 25 ar, 2/ vrl, 29 ves, 31 gad, 32 dr, 34 mo, 36 črta, 39 ar, 40 ime, 41 nbar, 43 osa, 44 cin, 45 aia, 46 obala, 47 ni, 49 oj, 50 akord, 51 nebotičnik, 52 kosa. Navpično: 1 rokavica, 2 akademik, 3 dol, 4 vinograd, 5 jež, 6 cev. 8 rjo. 9 berač, 10 en, 11 ca, 12 Avstrija, 24 ona. 21 sv 26 rr, 28 ra, 30 seno, 31a dlan, 32 drob, 33 ribo, 34 mali, 35 orač, 37 lo. 38 as, 42 bat, 47 m. 48 ik, 49 os. DOBRO CTIVO Zel in plevel. Knjiga naravnega zdravilstva. Sestavil F. Magister. 294 strani, cena nevez. knjigi 50 Din, vezani v platno 60 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. - Življenji 'e dar božji, zato se moramo potruditi, da si zdi e Čim dalj ohranimo. Kakor je treba vsak stroj večkrat čistili in smotreno negovati, tako je naša dolžnost, da svoje telo — človeški stroj ~ negujemo. Koliko ljudi mora prezgodaj v grob, ker ne pazijo dovolj na notranjščino, na razne strupene zastarele šoke v našem telesu. — Sobice, zrak in voda so prvine, na katere se naslanja naravno zdravilstvo. Zdravilna moč zdravilnih rastlin so že od nekdaj cenili, zato je prav, da pridejo v naši knjigi zopet do veljave. Vsakomur so na utežaj odprta vrata božje lekarne, ki nam jo nudi narava sama. Prebirajte pogosto knjigo »Ze! in plevel«, v njej najde vsak obilo koristnih nasvetov in navodil. Bo- lezni in zdravilne rastline so razdeljene po v čednem redu tako, da si bo vsak lahko poiiT kar potrebuje. Pri resnih obolenjih pa je J J potreba poklicali zdravnika, ki odredi nadaliV zdravljenje in se moramo natančno ravnati m P govib navodilih. Uporaba domačih zdravil Z J8' svetuje tudi marsikateri zdravnik, [»znajo iih Ji lekarne. RADIO od 18. do »5. junija 1936. Vsak dan: 12 Plošče. 12.45 Vreme, 13 iV 13.15 Plošče. 14. Vreme. 19 Cas, vreme in uo£ čila. — Petek, 19. junija: Šolska ura. 19.30 Sat ura. 19.50 Plošče. 20.10 Ženska ura. 20.30 Koroikj pesmi. 22 Napoved časa, vremenska napoved, m. ročila. 22.15 Plošče. 22.30 Angleške plošče. - jfc bota. 20. jun.: 18 Na delopust. 18.40. A. M. Slom-šek. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pogovori s poslušalci 20.10 Zun. pot pregled. 20.30 Škofjeloški veler! 22 Napoved časa, vremena, poročila. 22.15 Radij! ski jazz. — Nedelja, 21. junija: 8 Plošče. 8.45 Cas, poročila. 9 Plošče. 9.15 Prvi Slomškov ihin. 11 Iv ljubo veselje, oj kje si doma? 11.30 Otroška uri 17 Kmetijska ura. 17.20 Koncert pevskega zbori Glasbene Matice v Mariboru. 19.30 Nac. ura. 3) Operni spevi. 21 Radijski orkester. 22 Čas, vrem«, poročila in spored 22.15 Valčkova ura. — 1'one-deljek, 22. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 Harmo-nisti pojo. 20.10 Zdravniška ura. 20.30 Komorni glasba. 21.30 Radijski orkester. 22 Cas, vreme, poročila, spored. 22.15 Lahka glasba. — Torek, 23. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Prenos Go-unodove opere »Faust«. — Sreda, 24. junija: !9j0 Nac. ura. 19.50 Kresovanje v Bebkrajini. 21.20 Kresna noč v pesmi in glasbi. 22 Vreme, {as, poročila in Bpored. 22.14 Radijski jazz. n Ob priliki proslav« Stritarjeve stoletnice dnt 4. in 5. julija v Velikih Laščah si udeleženci lahki ogledajo sledeče zanimive kraje v klasičnem kotičku Slovenije: 1. Velike Lašče — Podsinreka -Vel. Slevica (»Turki na Sloviti«, podkev, baročni oltar. Cas jiotovaiija 1 Yt ure.) 2. Veliko Lašče -Rašipa (Trubar, čas potovanja pol ure). 3. Velik« Lašče — Turjak (grad, čaB potovanja 1 /, ure). 4. Velike Lašče — Sv. Gregor (Krekov rojstni kraj, ča« potovanja 1% ure). — 5. Velike Lal» — Relje (Levstikov rostni kraj, čas potovanji pol ure). vij. Potem je uredil gube svoje toge in odšel na Palatin. Servij gre k Marku Avreliju, da izprosi milost za Tuzneldo in Mučijo. Kajti Publij, to je vedel, ne bo uklonil svoje glave pred vladarjem. Tudi on ne gre k vladarju, ampak k filozofu in človeku, čigar dobrotljivost je znana vsem narodom, ki se klanjajo Rimu. Ta kronani modrijan, ki ni mogel niti otroka žaliti, je vzel reveže v svoje varstvo in je imel celo za sužnje usmiljeno srce. Če kdo kje, tedaj bo gotovo on, plemeniti stojik, razumel bolest zaročencev in se usmilil njegove nesreče. On bo gotovo oprostil Tuzneldo pretorjeve obsodbe in pomilostil Mučijo zaradi zaslug Publijevih, posebno z ozi-rom na zadnjo uslugo, katero si je pridobil z obsodbo. Servij je trdno zaupal na uspeli svoje prošnje. V predsobi cesarske palače so mu rekli, da sprejema Mark Avrelij samo ob jutranjih urah. Toda ni se dal zavrniti od komurnika. »Javi božanstvenemu imperatorju, da mora Servij Klavdij Kalpurnij, prefekt legij, z nujno prošnjo, katere ni mogoče odložiti, pred njegov prestol. Komornik, ki je poznal dobrotljivost svojega gospoda, se je vdal. Serviju tudi ni bilo troba dolgo čakati. Dvorni sluga je kmalu zopet prišel in odgmil pred prefektom zavese Servij je vstopil v sprejemnico, ostal pri hišnem oltarju in uprl svoj pogled v vrata, ki bo vodila v notranje prostore. Tudi tu mu ni bilo treba dolgo čakati »Dobrodošel, prefekt,« sc je oglasil mil glas in Mark Avrelij se je vsedel na prestol. Oblečen je bil v temni filozofski plašč, ker si ni vzel niti časa. da bi ga zamenjal s škrlatno togo. »Pozdravljen, božanstveni vladar,« je začel Servij in položil roko na prsi. »Ako sem zagrešil proti običaju, ki vlada na cersarskem dvoru, mi boš oprostil, moj cesar in vrhovni poveljnik. Kajti nisem prišel k vladarju sveta, ampak k očetu in tolažniku nesrečnih.« »Govori«, ga je povabil vladar. »Mnogo je dovoljeno v Rimu takim varuhom naših mej, "kot si ti.« »Prišel sera v Rim, da poiščem svojo nevesto,« je govoril Servij dalje, »in sem našel sled za njo v ječah carinika Pabija.« »Mestni prefekt mi je o Fabijevem nasilju poročal in takoj dobil potrebne ukrepe, da kaznuje zločinca po postavi. Vrni se potolažen r svoj tabor nazaj, pravica se ti bo izkazala.« Servij je stopil bliže k prestolu. Ko se je priklonil, je govoril s tresočim in gorko prose-čim glasom: »Moja nevesta pa, rešena od usmiljenega sužnja iz ječe, 3e je skrila pred Fabi- T _ . >l< . . nad bedo in obljubuje bednim na tej zemlji tolažbo in blaženost na drugem svetu. Tako zasledovana deklica, naščuvana kot divja zver, v nevarnosti vsak dan in uro, vsak hip, v pričakovanju sramotne smrti, se je z obema rokama oklenila tega Boga, kakor grabi umirajoči za vsako senco življenja. Verjela je obljubam njegovih svečenikov... postala jc kristjanka. Ti razumeš in odpuščaš njeno pulilo nado, njen zločin, božanstveni imperator. Saj tvoje oko prodira v najgloblje skrivnosti srca in tvoje vzvišeno mišljenje razume in oprošča človeške zablode. Kot filozof boš imel usmiljenje z ne-srečnieo 111 jc ne pogubil zaradi tega, da je padla v težkem času pred Boga, čigar dobrotljivosti se je učila, da je stanovitno prenašala krivico in preganjanje.« Servij je pokleknil na eno koleno in dvignil roke. »Oprosti jo pretorjeve sodbe, imperator in filozof... Daj mi zopet mojo nevestol« Njegova duša je bila tako presunjena, da m niti opazil, kako se je Mark Avrelijev obraz vedno bolj izpreminjal, čim dalj je govoril. V iuiperatorjevih očeh, ki so navadno tako milo zrle ,so švigali bliski. Njegove, v začetku ljubko smehljajoče se listnice so se vedno bolj stiskali Zdelo se je, kot bi se njegove poteze pod vpli; vom mrzle sape izobličile in otrdele. Servij nj vedel, da je bil kronani modrijan kljub vsej svoji filozofiji isti Rimljan kot Publij — smrtni sovražnik vsega, kar je ogrožalo izročilo rimskega naroda. Bil je popustljiv proti vsem veram, obziren celo do poliujšljivih egipčanskih skrivnosti, proti krščanstvu pa je gojil sovraštvo kot pristaš obstoječega reda. Servij ni tega slutil, zato je bil potrt, ko je zaslišal nad seboj trdi glas imperatorja: »"Prefekt, ti ne veš, za kaj prosiš. Fabij nc M ušel roki pravice; a tudi mimo tvoje neveste ne bo šla pravica.« Konjeniški prefekt je dvignil glavo 1:1 slf; dal vladarja naravnost v obraz. Ali je on, ki govori te besede, Ali je bil to odgovor Mark« Avrelija, najdobrotljivejšega med vs -mi rimskimi vladarji? — tako so izpraševale njifove začudene oči. , Ni se varal. Imperator je gledal nanj <■ lf denim, neizprosnim pogledom Publija. »Tvoje milosti prosim,« je zopet prosil scr" vij. »V državi mislijo, da ti človeka ču«t» niso tuja.« Mark Avrelij je namršil obrvi. , »Ako bi bil na mojem mestu, bi videt, «> stoji nad človekom državljan in nad dr zavil nom vladar. Kogar so bogovi posadili na l're* ne sme sušiti solza posameznika. Prosi me c drugega, prefektl« , | German je vstai. Nekaj trenutkov je » 78« potrt. Njegove ustnice so drhtele kot usi" ihtečega otroka, potem «e je vzravnat visos« rekel ponosno: »Od Rima ničesar vec ne v trobnjem.« , , , .t: jo Vzel je z vratu zlato verižico hrabrosu. j položil na stopnico prestola in govoril uau • Odpis davka oh elementarni škodi Ker bo redno vsako leto pojavljajo po naši Jomovlnl občutne elementarne nesreče, zlasti toča, objavljamo v naslednjem navodila, kako Je treba postopati, da se doseže odpis davka. To določa posebna uredba, ki je bila objavljena v Uradnem listu 18. decembra 1928 Zaradi škode, prizadete po elementarnih nezgoda'« letini kmetijskih kultur, se sme deloma odpisati osnovni davek na dohodek od zemljišča: a) ne glede na površino, ako jo letina poškodovane parcel« uničena za več nego četrtino zaradi ognja, požara, vode, toče, poljskih miši, rastlinskih uši in kobilic; b) že je prizadel škodo drug izreden in neodvraten dogodek brez lastnikove krivde, n. pr. mraz, vihar, orkan, velika suša itd., toda samo, če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več nego eno četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis davka vsake poškodovane parcele v dotični pokrajini. V smislu določb 81. 8. navedene uredbe se ravna odpis davka po velikosti Škode, prizadete letini zemljišča, in sicor: t. če je poškodovana več nego četrtina, a manj nego polovica letine, se odpiše 25% letnega osnovnega davka; 2. če je poškodovana polovica, a manj nego tri čeirtine letine, se odpiše 50% osnovnega letnega davka; 3. če je poškodovana vsa letina, se lahko odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora po določbi čl. 9. prijaviti Škoda, ki !e bila prizadeta po elementu in ki daje prf.vico do odpisa davka, brez takse n a j d a t j e v 8 dneh od dne, ko se je škoda opazila. Prijavo mora vložiti v primeru točke a. čl. 2. davčni zavezanec ali pooblaščenec; v ostalih primerih jo lahko vlože oškodovani davčni zavezanci skupno : vloži jo pa lahko tudi občinsko oblastvo samo. Prijave so morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi osebno ali pa lahko tudi pO pošti. V prijavi, če jo vloži posamezni posestnik, je (po fl. 10. uredbe) treba označiti poškodovane parcele Ce je pa prijava skupna, je treba navesti, kateri in koliki del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora navesti vložitelj prijave čas in vrsto nezgode. Prijavo je treba lastnoročno podpisati. Prijave, ki so dospele tako pozno, da se ne (la Skoda več ugotoviti, se mbrajo kot prepozno izročene takoj zavrniti. Zoper zavrnitev je dopust- na pritožba na finančno ravnateljstvo v 8 dneh od dne obvestitve. Po «1. 12. uredbo mora velikost škode ugotoviti na mestu samem komisija, ki jo sestavljalo en uradnik katastrske uprave ln dva člana ob-. L. ®"!«™"!*! sl:odo mora prisostvovati -zaradi potrcbmli pojasnil starešina vasi, če ga ima vas, in oškodovani davčni zavezanec. Važna j« še določba čl. 14., odstavek 2., ki se glasi: Co so komisijsko ugotovi, da se je vložila prijava škode očitno neupravičeno, mora plačati po odloku katastrskega odnosno davčnega oblastva dotični vložitelj celotne stroške za uradnika; če je takih vložiteljev več, nosijo stroške skupno. Pogovor s poltem O polje, zemlja plemenita, na tvojih brazdah biseri cvetc! Skrivnostna moč je v tebi skrita, tu čisto nam zori zlato. Srce ob tebi se raduje, ako te verno občuduje, umetnost božjega stvarjenja, ■ vsa nada mojega življenja. Ponos ti naših si vasi, naš raj na zemlji in lepota; tu noč, in dan zaklad cveti in čuva božja ga dobrota. O (»Ije naše, zemlja sveta, Stvaritelj tvoj te posvečuje! Ljubezen tu je razodeta, ki hrani vse in osrečuje. — Rodil je greh osnt in trnje, Ljubezen je sejala zrnje in dan na dan • blagoslavlja, sadi, priliva tn prenavlja. Naazličnih pozicijah, f» policija poslala vseh teh šest slik v neki trg, kamor naj bi se, po domnevi policije, begunec zatekel, Nekaj dni ni bilo nobenega odziva, nato pa je sledil brzojav; .Prejeli slike šestih mož. Pet jih že imamo, a tudi šesti bo kmalu v naših rokah,« Ta pa zna. Vaški gostilničar je poučeval svojo natakarico. »Pravite, da ste dali onemu gostu šest četrtink na upanie. Ali ne veste, da ako se komu da pijačo na upanje, ga potem ni več blizu?« »Veni,« je odvrnila natakarica, »saj potem je ravno prav. Ta namreč pobira mesečne obroke za radio, ki ste ga zadnjič nabavili.« Pri brivcu. »Nekdaj sem bril tudi na upanje«, je dejal brivec nekemu gpst,ui ko mu je mehčal brado«, dan«s pfl tega pri meni nihče več ne zahteva.« »Kako pa to«, j« Tidovedrlo vprašal gost. »Takole je bilo. Ni se m,i več ljubilo, da bi bil dolžnike vpisoval v knjigo, enostavno nem vsakemu takemu napravil z britvo na nos majhno zarezo, tako sem se spomnil koliko mi je dotični dolžan. Zdaj pa raje eproti plačujejo.« Gost je segel v žep-, »Če nimate nič proti temu, vam pa vnaprej plačan.« Uredn Ska. Konjski mešetar, ki je imel težave s svojim konjem, je pisal uredniku nekega lista: »Imam konja, ki je včasih popolnoma normalen, včasih pa kruijev. Svdtujte. jši, kaj naj napravim z njim.« V nedeljo je našel med odgovori tol« pojasnilo v listu: »Kakor hitro" bd konj spet normalen, ga nemudoma prodajte.« Samo dva et« »e rešila « potopljenega pamlka in «e krčevito oprijemala lesenega ogrodja. Dva dni in dve noči ju j« premetavalo morje, ko pravi mornar onemu: »Če ne b« nobeaega parnika kmalu blizu bova od lakote umrla.« »Nič »e ne bojte«, ga je pomiril potnik, »sat .mami dosti denarja s seboj.« Tud! zagovor. »Takole je bilo, gospod »otlnik«, ie pričel obtoiiišec, ki j* .bif ,oi>aSea., Via je ukra-deJ par čevljev i . »Oiti je hu'iaif pa sesa mu sezui čevlje, da bi ga žen« ne «lftaia, ko bi priiej doniov.« »V tvoje roke, božanstveni imperator, | o-lattam darilo Rima, katerega sem plačal s svojo mladostjo, katero sem preživel v njegovi službi. Reši me prisege legijonarja ... vračam se na/aj v domače gnezdo, morda bo njihovo šuštenje pomirilo trpljenje, ki mi ga je Rim zadal.« Mark Avrelij je skočil s troua. Stala sta si nasproti najvišji poveljnik in vojak. Rimljan in barbar. Eden slaboten, bled, shujšan ,xl bolezni in skrbi, drugi veličasten . pojav, svež in poln moči. Nekaj hipov sta si gledala v oči: eden na zatonu, vprašujoče in nezaupno — drugi v razvoju: izzivalno in uvest si svoje moči. 'čemu mi odrekaš pomoč svoje desnice?« je začel Mark Avrelij bolj milo. »Moja roka je od bolesti uničene... Nobene službe ti ne more več opravljati.« »Srč na bol, mladenič, je kmalu proč, dolžnost pa spremlja moža do groba. Orfpočij se v gozdovih in se vrni k meni nazaj.« uleši me prisege legijonarja, vrhovni poveljnik.« jc ponovil Sercij. Imperator ee je zdrznil. Grozeče sence so preletavale njegov obraz. i ^Dovoljujem, kar zahtevaš,i je odgovoril os,ni' Servija z ostrim pogledom, »todu vnruj do te ta t« hip htijska tvojo anso ne privede drugič pred moje obličje!« Vrvij je sklonil svojo glavo in čakal, da je imperator izginil za zaveso, nato se je obrnil Proti r/hodu in odšel iz dvorane. , , L .dvignjeno glavo, a globoko vdolbino v reiu, je stopal po preddvorju. V njegovi nptra-jostt je besnel vihar, čigar ojačen odmev v K-rmanskih gozdovih je že naprej slišalo njegovo duhovno uho. v , rotrS«"a je bila zadnja vez, ki ga je še icLi i m- Izbrisana je bila njegova pra-e* 09t. Rimski vitez in prefekt konjenice legij 1)11 '-»pet svoboden German. Ko je stopit z nogo na stopnice, ki so vodile na rimski Forum, je ravno sonce zahajalo nad Rimom. Krvavo rdeče je zašlo in zavilo bele taarmornate palače in templje v rožnato luč. Z mračnim pogledom je pregledal Servij mesto, na katerem so se tolikokrat odločevale svetovne usode in mrmral sam za se: Ti zahtevaš vedno sveže krvi, nenasitni vampir, ki si se Usedel na brez Tibe.re in ki sesaš s tisoč rilci življenjski sok sto premaganim narodom ... do-«ti boš dofcil krvi, preveč, toliko, da se ti bo fe 'zap&blla... - ' Trpko se jc nasmejal in obrnil svoj korak proti Kapitolu. Drugi dan na vse zgodaj se je pomikala ob Visoki cesti četa mestnih vojakov z nadkrvni-kom na čelu. Sredi od vojakov sklenjenem štiri-iotu sta stopali dve mladi ženski postavi v obleki zločincev. Stopali sta s povešeno glavo, ne da hi dvignili svojih pogledov. Naganjal fihi je stotnik, da so pospešile svoje korake. Njune blede ustnice so se neprestano premikale: molili sta. Čim bolj se jc sprevod bliža! »kraju sramote«, kjer so obglavljali zločince iri žive zakopa-vall brezvestne vestnike, toliko bolj se je množila gruča radovednežev. Cestni kramarji, peki in mlekarji, vrtnarji, leni varovanci in šolski otroci — vsi ljudje, ki so rano oživljali ulice, so se priklopih vojaški četi. »Koga peljejo?« se je glasilo vprašanje. In ko so izvedeli, da bo krvnik izvršil obsodbo pretorja Publija Kvinktilija nad Mučijo Kornelijo in Germanko Tuzneldo, je nastala velika tišina. Ljudje so bili prestrašeni vsled strov gega zakona, ki nI prizanescl rimski plemkinjl niti germanski kneginji. Tako vzvišeni sta bili ti dve nesrečcici nad navadnim ljudstvom, da ni moglo misliti, da bi mogli onidve kaj zagrešiti. »Kristjanki sta,« je nekdo razjasnil. »Kristjanki?« Mnogo oči je milo zrlo na Mučijo in Tuzneldo. mnogo ustnic je pre4iledelo in mrmralo: »Gospod bodi z vama! Moiita za nas! Bog bodi milostljiv vajinemu sodniku!« Tedaj je neki cestni pobalin, ki se mu je ves prižor zdef že pref-eseii, močno zalnlizgal in takoj mu je odgovoril drugi, tretji, četrti, deset naenkrat. Tu in tam se je izvil surov smeh vedno naraščajoče druhali. Pred leve s kristjani!« je .zagnnelo iz več sto' grl. ■»Peljite ju v areno!« »Ne obglaviti! Z zverinami naj se borita!« »Privežite ju bikom na rogove!« »Divjim konjem na repo!« Kričanje je bilo vedno besnejše. štirikot vojakov je bil od pritiskanja druhali prišel v nered. Tem manj pozornosti je vzbudilo, da se je naenkrat pojavila četa dunajskih jezdecev v le-gijonarskih oblelcfih. ki so še zagnali v množico iz neke prečne ulice. Tabor legijonarjev tli bil daleč od tu. Na videz so bili poslani legijonarji zaradi hrupa, da vzdrže javen red. In res je ukazal poveljnik čete. naj se množica razprši. Prestrašena se je driihal razdelila brez mrmranja, boječ se konjskih ulov. Jezdeci so obkolili kot varstvena četa štirikot vojakov. Množica se je razpršila ua vse strani. Legijonarji so jezdili, zraven, kot bi spadali k sprevodu in vojaki so se zopet uredili. Neovirano se je četa pomikala dalje. Jezdeci, rešitelji v sili. so povesili sedaj brezskrbno svoje čelade čez levo ramo in potegnili čepice p!n-ščev čez glavo; popustili konje samim sebi in so na videz zaspali. Nedaleč od morišča. je dvigni! vodja }ex-deeev, mož, ki je do=!cj sključeno sede!, sedaj pa presegal druge skoraj za eno glavo, svojo desnico. Isti treiiotek se je zabliskalo dvanajst mečev, ki so padli po vratovih mestnih vojakov. 2* Mur.ikaličen gospodar. .Prišel sem zaradi opremljene sobe, ki io odiajate. Koliko pa zahtevate mesečno, z uporabo klavirja vred?« »Povedal vam born, ko bom slišal, koliko znate igrati.« UPIH!«* "mo z°Pet a°bil'i imamo pa »udi MI " 8« Mtfe. rozine in grozdKie . «AN' P0G4CVK d. z o. z.. LJUBLJANA ■*yrieva (Duna aka) cesta št. 33 v Javnih skladiščih. Oče; »Kaj pa je rekel tvoj mojster, ko si ga prosu za povišanje plače?« Sin; »O, bil je kakor jagnje.« Oče: »Tako? Neverjetno. Kaj pa je rekel?« oin: »B-e-e-e-e-e-e-e.« Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7/1. POVEKJKNIŠTVO: Ljubljana, Trršera cesta 81, naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu aprilu 1936: Toplak Franc, posestnik, fituki. Plavfak Iv., vlakovodja drž. ž. v p., Zg. Radvanje. Rošker Janez, posestnik, Maribor - Pobrežje. Poljanšek Ana, prevžitkarica, Brežice. Btrajnšak Peter, posestnik, Veržej. Sumeniak Ivano, posesthica, Ljutomer. Kokol Jožef, pekovski pomočnik, Spod. Hajdina. I Peklar Mar., prevžitkarica, Brnica - Dol pri Hrast, i Budna Antonija, žena kovača, Mežica. Rostohar Kat., prevžitkarica. Stržišče, p. Sevnica. Robič Uršula, kuharica. Maribor. Rom8n Morija, prevžitkrariea, Kaniža, p. Jarenina. Putrih Marjana, šol. služkinja, Loke, p. Trbovlje. Sipek Franc, rudar v pok., Loke, p. Trbovlje. Kolarič Jurij, posestnik, Slov. Bisti tUL Soklič Marija, zasebnica, Slovenjgradec, Roj Karel, prevžitkar, Ceršak, p. Št. IIj v SI. gor. Audič Anton, prevžitkar. Crešnjice, p. Vojnik. Jager Jakob. žel. tipok., Linbljana. Baklan Matija, prevžitkar, Sp. Jablane, p. Cirkovce. Vezjak Ivan. prevžitkar, Maribor, Počehova. Tarkuš Lucija, zasebnica, Maribor. Lovšin Marija, posestnica, Dolenja vas pri Ribnici. Korošec Jož., prevžitkarica. Beli potok - Frankolovo Btumpf Katarina, prevžitkarica, Ložnica, p. Laporje. Skale Jožef, prevžitkar, Ziče, p. Loče. Skrabut Ana, žena trgov, potnika, Gor, Polskava. Krenker Andrej, prevžitkar, Mala Mislinja. Hebar Jurij, posestnik, Mihovci pri Vel. Nedelji. Raner Antonija, zasebnica, Maribor - Pobrežje. Rotar Antonija, posestnica, Ojstro, p. Trbovlje. Fanedl Sebastijan, čevljar, Maribor. Reišp Matilda, prevžitkar,ca, Dragučova, p. Sv. ntarjeta ob Pohorju. Koren Franc, prevžitkar, Truovce pri Pragerskem. Mlinar Štefan, prevžitkar, Rovte. Zadravee Ivan, prevžitkar, Trgovišče p. Vel. Ned. Rajnar Franc, gostilničar, Zagorje. Thaler Friderik, narednik vodnik v pok., Maribor. Gajser Ivana, posestnica, Dragučova. Grilc Josip, trgov, solrudriik, Ljubljana. Schwaminger Roza, vdova ključ. drž. ž., Maribor. Pirker Mar., vdova po sedlar, mojstru, Dravograd. Bukovnik Jožef, posestnik, Dobrava, p. Marenberg. Rožič-Gartner Marija, prevžit., šober pri Kamnici. Cvetber Franc, prevžitkar, Rožno, p. Rajhenburg: Počkaj Jožef, poštni poduradnik, Ptuj. Monfreda Neža, žena upok. rudarja, Trbovlje. Grašič Terezija, zaseb., Cirknica, p. St. Ilj v SI. g. Cepi Ana, zasebnica, Budina pri Ptuju. Krt Margareta, zasebnica, Slov. Bistrica. Po vseli umrlih ee je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 881.887.75. Kdor še ni č!?.n »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. BLAGAJNIŠKO NACELSTVO. Pozor fomdiiy@ šss MMa! Zelo dobro in poceni kupite vsakovrstno blago za Vaše boljše in navadne obleke, tako n. pr.: za poletne pražnje obleke najnovejše tanko volneno blago v vseh modnih barvah, ki stane od 32 Din naprej, vsakovrstni krcpdešini, ki stanejo od 19 Din naprej, navadna svila od 10 Din, perilni krepi in deleni od tO Din, kambriki od 8 do 10 Din, zeto močna tiskovina na obe strani od 10 do 12 Din, bela in rujava od 5 do 10 Din, za srajce pisano od 6 do 10, delenasta in svilene rute v najnovejših vzorcih. Velika izbira otroških izgotovljenih oblek, štajerske hlačke in suknjiče, damska krila, bluze in obleke, dežne plašče itd. — Vse viste potrebščine za šivilje. Vsak, kdor kupi nad 100 Din, dobi nekaj za nameček, in sicer le, ako se sklicuje na inserat v »Domoljubu*. Vas vljudno vabi k nakupu znana in solidna tvrdka F. I Sv. Petra cesia Celo v mesnih izdelkih is alkohol prepovedan. Ni se sicer do zdaj še slišalo, da bi se bil kdo v Ameriki opijanil pri uživanju mesa, a j« v naprej tudi ta možnost izključena. Okrožno sodišče v Sprinzfeldu je namreč odločilo, da je uporabljanje alkohola pri izdelovanju živil iz sesekljanega mesa proti protialkoholni postavi in torej ni dovoljeno. Izdelovalci so uporabljali alkohol, da so izdelki ostali bolj »trpežni«. vsaka Jroi.oa vrstica ali nie proftoi velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov «11 vajencev in narobe Pfittejbtait xs mate sgla?« te piažajj« tanprej. kps SSKlfgg v krškem okraju z vinogradom naprodaj. —-Cona Din 60 030 —gotovine potrebno dinarjev 20.000'—, drugo po dogovoru. Matija Kot»r, Bučka pri Krškem. I HhIh stroja „Pfaff" z okroglim čol-ničkom, ki odgovarjata novemu prodam Cena 1300 io 1600 Din. — Gradnika 8 Ljubljana. Paariu •• nova hiša z rFBBfl Sejepj,,, vrtom pet minut od postaje Škofljica solnčna lega. cena po dogovoru. — Naslov v upravi Domo ljuba pod št. 8809. sprejmem takoj, zdravega, pošlenega z vio oskrba v hiši. Alojzij Bizjak. Žirovnica. Sfaš8 tffFjafti j™ nil. nicah in posojilnicah vnovčujem hitro in pošteno. Obrnite se na edino pisarno, ki je oblastveno dovoljena in priložite znamke. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica št. 12. Telefon 38-10. letna oblačita ter vse perilo kupite prav poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14, Ljublj. ieMsp vaigfisB sprejme Tralar Gregor, kotarski mojster, Mokronog št. 2. iopšlip vaieeca z vso oskrbo pri mojstru sprejmem. Svigefj Fraoc, kovač, Gorice 22 p. Golnik. 15-17 IsfRgp fanta za poljska dela sprejmem. — Kepic Anton, Sp. Gameljne 21. TpIClliS! ročnlTogon kupim. Ponudbe na upravo Domolj. 8803. P^diF Isana, rojenega 9. V. 1915, pro3im naznanili najbližji orožniški postaji ali Pezdlr Valentinu, Trnje 3 p.Škofja Loka. poštenega, treznega, za vsa kmetska dela sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod št. S626 BOLNE Z uporabe v* norega sredstva, olajšanje v treh ainutak Na tisoče ljudi v Franciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja ve« težave in bolečine nog. Se drevi pomočite nog« enostavno v vročo kisi-kovo kopel Saltrat Ro-della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo raa vnetja in otekline. Kurja oče a »e omehčajo tako, da jih lahko odstranite popo'noma s koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili bost« lahko lep« 4ewlje manjše številke ter z lahkoto hodili ves dan, ali pa plesali vso noč. Saltrcl Rodell se prodaja jamstvom po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogeriiah in psrfismeriiah. Alojzij Planiašek ag, bančnih poslov, Ljubljana, Bethovnova ul. 14/1 vnovčujc naibolie terjatve vseb denarnih zavodov takoj v gotovini. »Ali ae je Karlova operacija dobro iztekla?" »N« ialoei ne, nastopile so koiarplikaoije.« »Komplikacije? Kckfeie maki?' »Zaročiil ae je z bolničarko.« Dne 19. junija ob 9. uri sc vrši pri sreskem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16 dveh gozdnih parcel v izmeri 7017 m2 v bližini Zg. Blata »Tvoja žena ležrf bolna doma, ti pa vernim* popivaš po beanicah, to ai lepo od tebe.« »Kaj ti veš, vsi gostje eo umi priča, da P",5™ vedno na njeno zdravje,« Prostor J"np Sfv^Vlt^ W D?n Naiočninr° ETV ^iV" Sp-Kw domoljuba.. Tel f, Izdajatelj: Dr Gregorijt°čU° ^M^S^JSSSt '|n SEK1IS ^ ( \\