Leto LXX štev. 181 a V Ljubljani, v soboto, 8. avgusta I942-XX Kia^ia^ tVovSipo,ltl" Prezzo — Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 13 Lir, za inozem-itvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lix. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 Ea naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica] Novo meato. Izključna pocblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano. Izhaja vsak dan s|ntra| razea p oaedellka In dneva po praznika. e Uredalitvo In apravai Kopitaijeva 6, Ljobllana. s | Redazione, Ammioistrazlonei Kopitarjeva 6, Labiana. I Teleton 4001—400S. Abbonameoti: Me.e 18 Lire; Estero, me-•e 20 Lire, hduioue doni eni c«, anno 34 Lire, kutero 50 Lire. C. C fj Lubiana 10.650 per gli abbo-namentti 10349 p« le tn.erzloni. Plllalei Novo meeto. Concesslonaria esclnslva per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. II BoIIettino No 801 Attivita esplorativa e di artiglierie in Egitto L'aviazione delCAsse ha bombardato le retrovie nemiche - 4 velivoli inglesi abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Attivita esplorativa e di artiglierie sul Ironte deli' Egitto. L avazione dell'Asse ha portate la sua oilesa sulle retrovie nemiche cclpendo accampamenti e colonne in movimento. In duelli aerei tre Curtiss e nn H u r r i -c a n e sono stati abbattuti dai cacciatori tedesehi. Sugli aerodromi di Micabba e Ta Vene z i a bombardieri nostri e germanici hanno col-pito attrezzature e velivoli al suolo. Vojno poročilo it. 801 Ogledniško in topniško delovanje v Egiptu Osno letalstvo bombardiralo sovražno zaledje - 4 angleška letala sestreljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Ogledniško in topniško delovanje na egiptovskem bojišču. Osno letalstvo je napadalo sovražno zaledje ter zadelo sovrežna taborišča in korakajoče kolone. V letalskih bojih so nemški lovci zbili tri letala vrste »Curtis« in eno vrste »Hurricane«. Naši in nemški bombniki so zadeli naprave in letala na zemlji na letališčih v Mikabbi in Ta V e n e z i j i. Napredovanje proti Krasnodaru Timoševskaja zavzeta — Hitri oddelki so že 50 km pred Majkopom — Hudi boji pri Rževu — Včeraj je bilo sestreljenih 138 sovjetskih letal Hitlerjev glavni stan, 7. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V kavkaškem področju nemške in romunske četo zasledujejo sovražnika v smeri proti Krasnodaru v veliki vročini in z izrednimi napori, ki jih ima pehota nn pohodu. Zavzeto je i>ilo mesto Timoševskaja, ki leži na nekem železniškem križišču. Hitri oddelki so v sunkih iz mostišč preko Kuhanja prispeli 50 km severno od M a j k o p a. Dnevni in nočni napadi letalstva so liili naperjeni na prometno premikanje in sovjetske že-iezniške naprave na severnih obronkih Kavkaza oh črno morski o li a 1 i ter na spodnje V o I g i n o koleno. Severno od Salo so nemške in romunske čete v boju z novo prispelimi sovražnimi silami. Pri obrambi pred sovražnimi protinapadi je neka tankovska divizija samo včeraj uničila 51 težkih tankov. V velikem donskem koleni: jo sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade. Pri Rževu so Sovjeti nadaljevali svoje obupne razbremenilne napade. Močna bojna in strmoglava letala, kakor tudi edinice protiletalskega topništva so zelo razbremenilo kopen-ke oddelke pri težkih obrambnih bojih. Sovražnik je imel visoko izgubo v ljudeh in gradivu. V F i n s k o m zalivu je bil z bombami potopljen sovjetski stražni čoln pred Lavansaa-r i j o m. Štiri nadaljnje čolne so poškodovali iskalci min. Na visokem morju je letalstvo obstreljevalo s težkimi bombami taborišče sovjetskih čet na Ribiškem p o I o t o k u , kakor tudi sovjetsko topništvo jugozahodno od Murmanska. Na- vzhodnem bojišču je" bilo včeraj sestreljenih 138 sovražnih letal. Osem lastnih letal je pogrešanih. Nekaj angleških letal je včeraj izvedlo v veliki višini vznemirjovalne polete nad jugozahodno in zahodno Nemčijo. Zadnjo noč jc angleško letalstvo usmerilo svoje napade zopet Junaški nastop divizije »Ferrara« v črni gori Rim, 7. avg. AS. Pomemben očiščevalni nastop proti uporniškim in komunističnim oddelkom v Črni gori je izvedla pehotna divizija »Ferrara«, ki se je že proslavila v bojih z Grčijo pri krajih Ka-libaki, Bus Devrit, Goliko in Telepeni. številne in dobro oborožene komunistične sile so se osredotočile v dolini reke Pive, kjer so se na izredno ugodnih obrambnih postojankah nameravale za vsako ceno upirati. Poveljnik divizije »Ferrara« je dobil povelje za napad in za neusmiljeno zasledovanje sovražnika do hercegovske meje. Nastop je bil smel in tvegan. Izvedla ga je kolona, ki jo je sestavljal en pehotni polk, bataljon Črnih srajc, en naskakovalni oddelek, tankovski oddelek, tri baterije iu ženijski oddelki. Nastop se je začel 9. junija. Bilka se je delila v dvoje obdobij: napad in zasledovanje. V prvem obdobju je bila zasedena neka tesna soteska, odbit prvi nasprotni odpor, nato pa se je napredujočim kolonam odprla široka dolina Brezne. Tanki in napadalni oddelki so očistili dolgo vrsto hiš, v katere so se zakopali nasprotniki. V kratkem času so bile sovražniku iztrgane tudi postojanke Bun-doš. Čista Strana in Stiverovac, ki so predstavljale napredujočim oddeklom resno nevarnost ob boku. Po dolgem pohodu je bil dosežen prvi cilj, 1'ajovo polje. Sovražnik je brez uspeha izvedel Japonska in indijska vpraianja Tokio, 7, avg. AS. Zastopnik japonske vlade Hori je znova ločno določil japonsko stališče glede indijske neodvisnosti, potem pa govoril o angleškem delovanju, ki hoče vseindijskemu kongresu v Bombayu preprečiti, da bi potrdil Sklepe, ki jih je izvršni odlior kongresne stranke sprejel na zborovanju v Wargi. Te spletke hočejo odtrgati indijske mohamedance od drugih skupin v kongresni stranki, dalje spada v isto vrsto angleška razbijalna politika, ki se kaže z imenovanjem Indijcev v izvršni odbor indijske [ vlade, v siloviti propagandi, ki naj dokaže, da bo Japonska napadla Indijo, brž ko se bodo angleške sile umaknile. Zastopnik japonske vlade je dokazal zlaganost angleških trditev in dejal, da Japonska no bo nikdar trpela, da bi se Indije posluževale zavezniške države, pa naj bo odvisna ali neodvisna. Za Japonsko je vprašanje indijske neodvisnosti izključno indijsko vprašanje in se morajo glede njega odločiti Indijci v tej skrajni uri. Nova poimenovanja na Kosovem Tirana, 7. avgusta. AS. Ministrski svet je odobril odlok notranjega ministra za takojšnjo ukinitev vseh slovanskih imen, ki jih jc bivša jugoslovanska vlada vsilila Albancem, ki so pripadali bivši Jugoslaviji v seznamu prebivalcev, na napisih in v vseh uradnih seznamih, kjer je večina albanskih prebivalcev vpisana s poslova-njenimi imeni. Istotako je bilo tudi z imeni krajev in mest. Z odredbo ministrskega sveta bodo tako za vedno izbrisani sledovi, ki so spomin na odvratno sužnost, katere je bilo Kosovo dokončno odrešeno. nočni napad. Takojšnja obramba ga je napojila v beg in mu zadala hude izgube. V naslednjih desetih dneh je poskušal sovražnik z besnimi napadi ustaviti napredovanje, toda ni uspel. Niti srdita obramba močno utrjene gore Varda ni zaustavila zagona italijanskih vojakov. Sovražnik je nato skušaj organizirati odpor pri Goranskcm, kamor je poklical vse svoje okrepitve, toda naši oddelki so premagali težavno zemljišče in s podporo topništva in možnarjev so prisilili sovražnika k neurejenemu umiku. Goransko je bilo zasedeno. Odslej razbiti in neurejeni sovražnik ni mogel več nuditi resnega odpora diviziji »Ferrara«. Poveljnik ie zapovedal neusmiljeno zasledovanje. Neka manjša kolona arditov in Črnih srajc je dobila nalogo, zasesti Orah in Zuhvo, kar se je zgodilo po 11 urnem pohodu, med katerim je bilo več močnih spopadov z nasprotnikom, ki je pustil na bojišču številno orožje vseh vrst in celo en top. »Ferrara« je nato dosegla Avtovac in Gacko ter je prišla na hercegovsko ozemlje, kjer je prišla v slik s četami druge italijanske skupine, ki je nastopala na njeni levici. Nato se je začelo uničevanje v zaledju preostalih uporniških skupin. V kratkem je bilo celotno črnogorsko ozemlje, ki so ga imeii popolnoma v oblasti komunisti, kateri so plenili in rušili ter pobijali del prebivalstva, v celoti očiščeno, in prebivalstvo je sprejelo oddelke divizije »Ferrara« lvv bojem na južnem bojišču Berlin, 7. avgusta. AS. »Zvvolf Uhr Rlatt« piše: Ko so hitri nemški oddelki pretrgali najvažnejšo kavkaško železniško zvezo, so uspeli prodreti globoko onstran Kuhanja. Mesto Tihorjecki, ki jo važno železniško križišče, je bilo v naskoku zavzeto po hudih bojih od hiše do hiše. Boljševiki so se namreč trmasto upirali. Ruski oddelki so poskušali celo ponovno vdreti v mesto, pa so bili s krvavimi izgubami odbiti. Nemci in zavezniki napredujejo naprej proti jugu. Pehota pri strašni vročini prodira tudi po 60 km na dan. Severno od Armavira so bile znatne nasprotne sile obkoljene in uničene. »Zvvolf Uhr Rlatt« tudi poudarja, da zaradi prekinjene, železniške zveze med Kaspi-škim in Črnini morjem ne bodo mogli več prevažati petroleja iz Majkopskih vrelcev v rafinerije na severnem Kavkazu. Iz vojaškega vira se je prav tako izvedelo, da je izvedlo nemško letalstvo množične napade na železniške proge in naprave pri Kurganaji zahodno od Aramavira ter na črno-morsko pristanišče Tuahse, kjer se konča petro-lejski vod. Včeraj je bilo na južnem odseku sestreljenih 40 sovjetskih letal. »Volkischer Beobachter« pa je zvedel iz vojaškega vira, da se v velikem donskem kolenu lioji nadaljujejo v prid nemških in zavezniških sil. Samo na enem odseku je bilo uničenih 2o so- vjetskih oklepnih vozil. Zahodno od Stalingrada je nemško letalstvo v velikem številu bombardiralo sovražne zveze ter je zadelo 17 vlakov, ki so vozili vojaštvo in orožje na bojišče. \\ Potopitve trgovskega brodovja povzročajo vedno večje skrbi Amerikancem in Angležem Seja romunske vlade Bukarešta. 7. avgusta. AS. Ministrski svet je imel pod predsedstvom profesorja Mihaela Anto-nesca vladno sejo, na kateri je sprejel važne administrativne ui'.repe za pospešilev industrije in trgovine v Bukovini, Besarabiji in Čozdnjestriju. Sprejeti so bili tudi odloki o povišanju plač javnim uradnikom, glede krušnih cen in javnih del. Berlin, 7. avgusta. AS. »Borsen Zeitung« piše, da stoje Angleži in Amerikanci pred dvema važnima vprašanjima: pospešiti gradnjo ladij za obrambo pred podmornicami in graditi v že obratujočih ladjedelnicah take vrste ladij, ki bodo nadomestile vrzeli v njihovi mornarici ter še popravljati poškodovane ladje. V zadnjih predvojnih letih so angleške ladjedelnice izdelale milijon ton ladij na leto. Poznejša leta je ta proizvodnja padla in kakor je »Daily Ekspress« moral sam priznati, bodo vse angleške ladjadelnice težko izdelale poldrug milijon ton ladjevja na leto. Fantastične številke o proizvodnji ameriških ladjedelnic nimajo velikega pomena, ker te ladjedelnice proizvajajo v glavnem polagalce min, ladje za lov na podmornice in tovorne ladje. Ko je Roosevelt leta 1939 začel s svojimi velikanskimi načrti, ni računal na to, da bo treba graditi tudi ladje za obrambo pred podmornicami. V Ameriki ni nihče mislil, da bodo mogle osne podmornice delovati na ameriških obalah. List nato navaja, kako je bilo sporočeno, da bodo te ladjedelnice do julija izdelale 71 novih ladij s 717.000 tonami. Kmalu nato so govorili že o 780.000 tonah, 24 ur nato o 810.000 tonah, dokler ni admiral Land napovedal 810.300 ton. To se razume, ker so ravno te dni prihajala nova poročila o potopitvah, saj je samo Nemčija potopila 815.000' ton sovražnega ladjevja. Roosevelt je hotel za vsako ceno, da mora biti število njegove novogradnje večje od števila izgubljenih ladij. Po drugih poročilih so v juliju ameri- ške ladjedelnice gradile nove vrste ladij po imenu »Libert« po 6800 ton, tako da znese 71 takih ladij 482 ton. Med drugim se je še izvedelo, da so zgradili tudi številne majhne ladje in čolne za notranji rečni promet. Za leto 1942 je Roosevelt napovedal 8 milijonov ton novega ladjevja. Admiral Land pa je sam rekel, da bodo resnični uspehi mnogo manjši, kakor jih je napovedal Roosevelt. V prvih mesecih tega leta je nemško podmor-niško orožje potopilo 3,834.200 ton. K temu je treba dodati še one ladje, ki so jih potopila nemška letala ter italijanske in japonske pomorske sile. Japonska je potopila od decembra do julija 2,600.000 ton. Združene države so zatrjevale, da so zgradile 229 novih ladij z 2,500.000 tonami. Seveda še te ladje niso vse v prometu, kajti preteči mora leto dni, preden lahko ladja služi svojemu namenu. Tako je v prvem poletju lahko nastopilo službo le 1,600.000 ton novih ladij. Zaradi pomanjkanja jekla so morali v Ameriki začeti misliti na uporabo cementa, lesa in stekla, poleg tega pa so morali veliki lastniki ameriških ladjedelnic kakor Henry Keiscr in Highins zapreti svoje ladjedelnice in jih spremeniti v letalske tovarne, ki naj zgrade 40.000 prevoznih letal po 70 ton, ki naj bi v domišljiji takoimenovanih ameriških vešča-kov nadomestila 40 milijonov ton trgovskega ladjevja. Iz tega se torej vidi, zaključuje list, da je izguba ladjevja vedno bolj nerešljivo vprašanje za naše sovražnike. Nesoglasje med Angleži in Sovjeti Rim, 7. avgusta. AS. Iz vseh poročil nevtralnih virov ter iz besednih in nič več prikritih dejanskih nasprotnih tokov se vidi, da je napetost med Sovjeti in Angleži vedno bolj ostra. Angleži in Amerikanci ne morejo izpolnjevati 6vojih vojaških obljub, čeprav Sovjetska Rusija skrajno potrebuje njihovo pomoč, ker so njene armade v zelo kritičnem položaju na bojišču. Poleg nemož-nosti poslati pomoč jo Moskva spoznala tudi premalo dobre volje pri svojih zaveznikih iz velikanskega nasprotja med njihovimi vse obetajočimi obljubami in med redkimi izpolnitvami teh obljub. Moskva spravlja to trdo resničnost v zvezo z izjavami, ki jih je svoj čas podal bivši angleški minister za letalsko proizvodnjo polkovnik Mooro Branason, ki je rekel: »Želim, da bi so nemška in sovjetska vojska medsebojno uničili. Tako bi postala Anglija gospodujoča 6ila v Evropi.« Ne da se zanikati, da takšne besede popolnoma odgovarjajo angleški stoletni goljufivi politiki. Špansko-portugalsko prijateljstvo Tetuan, 7. avgusta. AS. Gojenci portugalske pomorske akademije so naredili poučni izlet v španski Maroko, kjer so obiskali stari portugalski trdnjavi Arcila in Alcazarquivir na atlantski obali. Častniki in gojenci so doživeli topel sprejem španskih oblasti in maroškega prebivalstva. Obiskali bodo tudi Cevlo in druge slare portugalske trdnjave v Sredozemlju. Španski krogi so porabili to priložnost za izjave o prijateljskem razmerju in političnem sodelovanju med Španijo in Portugalsko v obojestranski prospeh. Prevozna letala — na škodo bombnikov Buenos Aires, 7. avgusta. AS. Osne podmornice zadajajo iz dneva v dan težje udarce anglosaškemu ladjevju. Vsi pripomočki in vsi dosedanji napori za preprečitev novih potapljanj so odločno nezadostni. Položaj je vznemirljiv. Kakor poročajo severnoameriški časopisi, je načelnik za letalsko proizvodnjo v Združenih državah sporočil, da mora 20% tovarn, ki so doslej gradile večmotorne bombnike, v bodoče izdelovati velika prekoocean-ska prevozna letala. S temi letali bodo pošiljali neobhodne potrebščine ameriškemu ekspedicijske-mu zboru v Angliji. Gradnja prevoznih letal bo šla na škodo bojnih letal, ki jih Angleži in Amerikanci prav tako krvavo potrebujejo. Carigrad, 7. avgusta. AS. Turška vlada jc kupila panamsko petrolejsko ladjo »Oil Shipper«, ki je bila zasidrana v Smirni, ker po vstopu Paname v vojno ni več mogla zapustiti smirnskega pristanišča. Visoki komisar, poveljnik armadnega zbora in zvezni tajnik med oddelki oboroženih sil Navodila Eksc. Graziolija za poslovanje občin Včeraj so Eksc. Visoki komisar, poveljnik Armadnega zbora in zvezni tainik obiskali številne občine v logaškem okraju, med njimi tiste ob pokrajinski meji. Posebno so se ustavili na Velikih Blokah, Novi vasi. Loškem potoku In Starem trnu ter se pomudill pri oddelkih Oboroženih sil. ki so ondot razporejeni. Eksc. Grazioli je proučil različna vprašanja. ki se tičejo poslovanja občin in pa prebivalstva v teh krajih. Visoki komisar predsedoval seji pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe in cen Včeraj dopoldne ob 11 je predsedoval Visoki Komisar v vladni palači sestanku pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe in cen. Navzoči so bili Zvezni Tajnik in vsi člani navedenega odbora Snov dncvncqa reda, zlasti pa proizvodnja, cene in razdeljevanje premoga so bili predmet natančnega in koristnega proučevanja, ki so se udeležili navzočni strokovnjaki in sindikalni dirigenti. Ugotovljene so bile mere za intenzifikacijo proizvodnje in razen tega je bil določen poseben razpored za pravično razdelitev kuriva s posebnim ozirom na javne interese ter korist zasebnih potrošnikov. Visoki Komisar je povzemajoč vsebino razpravljanja določil, da se sklepi odbora čim preje uresničijo z objavo odgovurjajočili zakonodajnih ukrepov. Pred 450 leti je Kolumb odkril Ameriko Na južno/vhodnem obrežju španske, ondi, kjer so Rio Tinto izliva v Atlantski ocean, je malo pristanišče Palos. Prejšnji prebivalci so bili zaradi nekega upora kaznovani s tem, da so morali imeti zu kralja zmeraj na raz|>olago dve visokokrovni jadrnici, tako zvani karaveli, s posadko in vsemi potrebščinami za plovl>o vred. V poletju 1. 1402. je tjakaj prišel Krištof Kolumb in je doživel pri ladjedelniški družini Pinzon velikansko navdušenje za svoje velike čezmorske načrte. K onima dvema vladnima karavelama je najel še tretjo, manjšo jadrnico in dne 3. avgusta 1492 so admiralska ladja »Santa Maria«, dalje jadrnici »Pilita« in mala »Nina« odplule s 120 ljudmi posadke iz luke Palos in odjadrale na daljni Ocean. Admiral Krištof Kolumb (Cristoforo Colom-ho) se je kot sin preprostega suknarja rodil leta 1456. v Genovi, kjer še zdaj stoji lep njegov spomenik. V šolah in na univerzi v Pa-viji se je učil matematičnih ved in je že zgodaj spoznal tuje dežele na vožnjah v Anglijo in na zahodno obalo Afrike. Vstopil je v portugalsko službovanje in si je tu pridobil tistega praktičnega znanja, ki ga je kasneje tako potreboval. Polagoma je dozoreval v njem smeli načrt: da pojadra na zahod in tako dospe na daljnji Vzhodi fto v drugi polovici 15. stoletja so si ljudje mislili, da je zemlja neizmerna plošča, in le malo jih je hilo, ki bi bili verjeli, da ima zemlja obliko krogle, dasi so to že davni Grki domnevali Tega mnenja pa jo bil tudi zdravnik iz Fi-renzo, naravoslovec Toscanelli. Ta ie hil trdno prepričan, da je moči doseči pravljično Indijo in bajne dežele ziata Cipongu (Japonsko) in Kathai (Kitajsko) tudi z zahodne strani. Zemljevid, ki ga je Toscanelli narisal o tej vožnji, je videl Kolumb v Lizboni, in ko je Toscanelliju tozadevno pisal, mu je učenjak odgovoril, da je med Lizbono in Cipangujem le 104, do Kathaija le 130 stopinj razdalje — zmota, ki je resnično razdaljo zmanjšala za polovico! Kolumb je bil na eni svojih voženj prispel bržkone tudi na Islandijo in je ondi brez dvoma kaj 6lišal o Vikingih. Saj jo bil že Erik Rdeči, iz rodu Vikingov, leta 085. dospel na Gronlandijo, in njegov sin Leif je bil 1. 1000 odkril »Hellulandijo« (lo je deželo čeri), sedanji Labrador, dalje Novo Fundlandijo in Novo Angleško. Seveda veliki Genovčan ni mogel vedeti, da so bile te pokrajine nov del zemlje, ki je med Evropo in Azijo. Ko je zaprosil portugalskega kralja, naj bi uresničil njegov načrt, ga ni poslušal, in tudi na španskem dvoru je imel malo sreče in je čakal sedem dolgih let! Tedaj je nekoč s svojim dečkom Diegotn, ki sta bosa hodila okoli, prišel v bližini Palosa v samostan La Rabida, kjer je zaprosil kruha in vode za svojega fantka. Visoka, plemenita postava tujca, resno in živahne poteZe, globoke oči, ki so časih zažarele v iskrenem navdušenju, dalje znanje od daleč prišedšega moža so napravili na priorja tak vtis, da jo za Kolumba pridobil špansko kraljico^ Izabelo. Okoliščine so bile primerne, ker so Španci po padcu poslednje maverske trdnjave Granade imeli slednjič proste roke. Aragonski zakladnik, Luis de Sant Angel, je podprl podjetje s 5300 dukati, in potovanje je bilo pripravljeno. V sedmih dneh je malo brodovje priplulo na Kanarske otoke in pomorščaki so baje solznih oči stali na krovu, ko se je pri odhodu v neznane dalje pogreznil za obzorje Pik Teneriffa, poslednji spomin domovine. Močni severovzhodnik je poganjal ladje naprej, dokler niso 16. septembra pripluli na »Kravje pašnike«, ki so se pomorščaki bali njih obsežnosti, misleč, da so pri- I šli na konec sveta in so njih ladje obtičale v morskem rastlinstvu. Pa so se pomirili, ko so v njem videli živega raka, ia je Kolumb dejal, da je to znak, da so blizu suhe zemlje. V resnici pa so bili ti »kravji pašniki« velikanska polja plavajočih alg, ki pokrivajo morje na tem mestu 60.000 kvadratnih milj daleč naokoli in kar se še dandanes ni nič spremenilo, in to je Sarago-ško morje. Spet jih je obšla groza, ko je igla niagnetnica spremenila lego, pa jih je admiral tudi glede na to potolažil. Potem so pluli v najlepšem vremenu milje in milje daleč naprej in so bili zmeraj bel j oddaljeni od domovine. Konec oktobra so se karavele izmotale iz zelenega rastlinskega morja in večkrat so pomorščaki že mislili, da vidijo na obzorju kopno zemljo. Zaradi tega je dal Alonso Pinzon. ki je vodil »Pinto«, zapeti hvalnico, a ko so videli, da so se spet zmotili, so hoteli odriniti nazaj v domovino. Toda trdna vera admirala, da bo dosegel uspeh, jih je opogumila. Kolumb pa je moral svoje ljudi vendarle z zvijačo pridobivati: v dnevnik je zapisoval mnogo manjše število milj, kot pa jih je bilo v resnici, Kolumbov sin je po smrti svojega velikega očeta tudi dokazal, da ni bilo na ladjah nobenega upora. Dno 7. oktobra je spet završalo: Pinzon, ki .je bil s svojo hitrešjo »Pinto« bolj v ospredju, je opazil jate ptičev, ki so letele s severa na jugozahod. Kolumb je zato krenil malo bolj proti jugu. Spet sta minila dva dni in 10. oktobra je začelo moštvo zares glasno godrnjati. Tedaj je admiral razglasil, da je kralj obljubil 20 dukatov življenjsko rento tistemu, ki bo prvi zagledal novo zemljo. Zdaj je sleherni pomorščak na vso moč pazil, kdaj 6e bo prikazala zemlja. Dne 11. GOSPODARSTVO Italijanski tečaji v zavodu za Italijansko kulturo Ljubljana, 7. avgusta. Sporoča se, da so se začeli vpisi za sledeče tečaje: 1. Nižji tečai za jezik in konverzaciio ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17 do 18. 2. Srednji tečai za jezik in konverzaciio: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17 do 18. 3. Višji tečai za jezik in konverzaciio ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18 do 19. Razen tega bo še en tečai za spretneiše ob torkih in četrtkih od 18 do 19. Vsi ti letni tečaji, ki se bodo začeli 17. avgusta, bodo trajali dva meseca. Vpisna in tečajna pristojbina za obiskovanje teb dvomesečnih tečajev znaša 25 lir. Glede vseh podrobnejših podatkov se je treba obrniti na Zavod za italijansko kulturo, Napoleonov trg 6-1 od 9—12 in od 16—19. oktobra so so res pojavili znaki bližine kopne zemlje. S »Pinle« so opazili na morju drevesno deblo; iz morja so potegnili okrašeno palico in neko suhozemsko rastlino. Z »Nine« so ljudje potegnili iz morja vejo z rdečimi jagodami — in posadka se je globoko oddahnila. Večerilo se je, vsi so so ozirali na zahod, in Kolumb sam je s »Sante Marie« neprestano zrl na zahod. Bilo je okrog desetih zvečer, ko je nenadoma zapazil, kako se je v dalji nekaj zasvetilo. Ladje so plule z veliko naglico dalje in dalje in oh dveh ponoči je jiomorščak Juan Rodriguez Bermejo zagledal v mesečini rob obzorja. Zavpil je: »Tierra!« — »Zemlja!«, planil je k topu in ustrelil. Ko je [Kisijalo jutranje sonce, so videli zeleno obalo in se izkrcali. Kolumb je v spremstvu obeh kapitanov in več oboroženih mož, z zastavo v rokah, slovesno zavzel novo zemljo. Prebivalci nove zemlje so vsi osupli prihiteli na breg in zrli bele ljudi, ki so se jim zazdeli kot bi bili padli z neba. Svoj otok so imenovali Guanahani (sedanji otok Watling iz skupine Bahama), a Kolumb ga je imenoval S"n Salvador (Odrešenik). Ker je bil trdno prepričan, da je prispel v Vzhodno Azijo, je imenoval prebivalce »Indios«. Tudi otoka Kuba in Haiti je admiral zavzel na tej prvi vožnji. »Male Antilje«, Puerio Rico in Jamajko je našel na drugi vožnji in obalo Južne Amerike na tretji, s katere se je zaradi nesramnih spletk vrnil vklenjen. Njegova četrta in poslednja vožnja (1502—1504) ga je f>ovedla na bregove Srednje Amerike. Zaradi težkoč na teh štirih potovanjih in zaradi velike nehvaležnosti, ki jo je moral prestali, je Krištof Kolumb bolj in Ivolj oslabel in je skoraj pozabljen umrl dne 21. maja 1506 v Valla-dolidu. Do svojo smrti je bil trdno prepričan, da je odkril vzhodno obalo Azije. Amerigo Vespucci iz Firence, ki je spremljal Kolumba na tretji vožnji in je" z nekim španskim konkvistadorjem preiskal obalo severne Južne Amerike, je prvi sjx>znal, da je novi svet piosoben del zemlje, ki so ga iz njegovih jx)topisnih knjig jiolagoma spoznali jk) vsem svetu. Nemški učitelj \Valdsee-miiller je zatorej predlagal, naj se novi del sveta imenuje: »Amerigem, takorekoč zemlja Američana ali America«. Gospodarski pomen donske kotline Donska kotlina je že od nekdaj za Rusijo najvažnejši izvir energije. Tako so nakopali v donski kotlini že lela 1913. 22.7 milijonov ton prčv moga. Do leta 1934. se je produkcija premoga dvignila na 54.7 milijonov ton. Tudi zadnja leta so nakopali vedno več premoga, saj je bila zamišljena razširitev rudoko[x>v v toliko, da bodo v donski kotlini lahko nakopali nad 17 milijonov ton premoga letno. Po zadnjih statističnih |x>-datkih je donska kotlina dosegla 52.5 % celokupne proizvodnje premoga v sovjetski Rusiji. Na druga področja so odpadli neprimerno manjši deleži, tako na Kuzraetsko jiodroSje v Sibiriji le 18.1%, na Ural 8.5%, na vzhodno Sibirijo 7.3 %, na okolico Moskve 6.5 %, na Turkestan 4.6 % in na vsa druga manj |K)membna področja 7.5 % celokupne letne proizvodnje premoga. V Donskem območju so tudi velika ležišča najboljšega antracita. I'o zadnjih ugotovitvah pa leži J>od površino 24.000 km2 velikanska zaloga nad 70 milijard ton premoga. Doslej so našli že nad 200 raznih premogovnih plasti v debelini od pol do 20 metrov. Bližina železne rude v Tagan-rogu in Kerču je omogočila zgradbo ogromnih tovarn za železno industrijo. Donska kotlina je bila prav zato največjega pomena za sovjetsko Rusijo, saj jo je zalagala z osnovnimi surovinami. Tako je šel premog iz donske kotline za vso ogromno železarsko industrijo v vsa južna območja države. Donska kotlina je prav tako zalagala kemično industrijo v Ukrajini s surovinami. Premog iz donske kotline ni služil kot gorivo le industrijskemu jugu, ampak večinoma tudi industriji v Moskvi in Petrogradu. Donski premog so dalje kurile vse železnice v Ukrajini, na vzhodu in na severu od donske kotline. Sovjeti so doslej že zgubili skoraj vso donsko kotlino, največje industrijsko središče Vorošilovgrad je v nemških rokah, prav tako so izgubili vsa ležišča antracita južno od Ivauovke. Ostala ležišča' premoga, ki pridejo sedaj še zanje v po-šlev, ne liodo mogla kriti potreb industrije, zlasti ne sedaj, ko dela vsa industrija zaradi vojne s jjolno paro. Če bodo hoteli zalagati uralske železne rudnike in topilnice s premogom, ga bodo morali dovažati 2000km daleč iz Kuzneca. Nova električna zadruga v Podlipi. V zadružni register je bila vpisana električna zadruga v Podlipi, zadruga z omejenim jamstvom, ustanovljena 1. februarja 1942. Zadruga bo dobavljala tok zadružnikom, izvrševala njim potrebne instalacije, potrebne stroje in naprave za razsvetljavo i.n obrat. Poslovni delež znaša 90 lir. Upravni odbor sestoji iz štirih zadružnikov, ki so: Jurca Ivan, posestnikov sin v Podlipi 10, Nagode Ciril, posestnikov sin v Rovtah 55, Malavašič Ivan, posestnik in mizar v Podlipi 12 in Slabe Franc, posestnik v Pod-smrečju 12. Iz zadružnega registra. Pri stanovanjski zadrugi z omejenim jamstvom »Mali dom« v Ljubljani sla bila izbrisana člana upravnega odbora Mrak Franc in Arhar Ana, vpisana pa člana Ma-yer Josip, železniški uslužbenec, Drenikova 8 in Rože Valentin, železniški uslužbenec, Štefanova 16. — Pri Vzajemni kreditni zadrugi v Ljubljani z. z o. j. sta bila vpisana člana upravnega odbora Dov-žan Janko, višji inšpektor, Poljanski nasip 56 in Mihelčič Vladimir, uradnik, Derniotova 5. — Pri hranilnici in posojilnici v Metliki z. z n. j. je bila vpisana sprememba pravil in sestoji upravni odbor odslej iz 6 zadružnikov in 3 namestnikov. Izbrisani so bili dosedanji člani upravnega odbora Nemanjič Joče, Molek Anton, Nemanjič Leopold, Kleinen&ič Janez, Matkovič Anton, Rus Matija in Petrič Ivan. Vpisan je bil član upravnega odbora Nemanjič Anton, posestnik, Gor. Likvice 32. — Pri nahavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Novem mestu z. z o. j. sta bila izbrisana člana upravnega odbora dr. Kyousky Rudolf in Pavlič Josip, vpisana pa člana upravnega odbora Picek Edi, sodni pripravnik in Lozar Franc, višji pisarniški oficijal, oba iz Novega mesta. — Pri strojni zadrugi z o. j. v Savljah je bil izbrisan član upravnega odbora Kregar Ivan, vpisan pa Škerlj Jože, posestnik v Savljah 13. Predsednik upravnega odbora je Čerin Ivan, podpredsednik za Cunder Fr. Povečana proizvodnja mleka v Italiji. Italijanska proizvodnja mleka dosega 68 mlijonov hektolitrov, kar je precej več kot je dosegla pred desetimi leti, ko je znašala kvečjemu 54 do 55 milijonov hektolitrov. Letni f>ovpreček, ki ga dajo krave v najrazličnejših pokrajinah Kraljevine, kjer je živinoreja razvita in odkoder mleko izvažajo, odnosno pridelujejo, dosega 20 do 22 hektolitrov inleka letno na kravo. Najboljši uspeh so pri kravah mlekaricah doslej dosegli Holandci. llolandske pasme mlekaric dajo na leto do 55 hektolitrov mleka na leto in glavo. Italijanski gosjiodarski list »II Sole« priporoča, da bi se bolj razširila holand-ska pasma krav-mlekaric, s čemer bi se znatno dala povečati proizvodnja mleka. Pomemben izum italijanske tekstilne industrije. italijanska tekstilna industrija je v zadnjem času začela izkoriščati važen izum, po katerem se dajo izdelovati lične kopalne obleke za plažo iz slamnatih pletenin. S posebnim kemičnim postopkom se te pletenine zmehčajo in napravijo odporne proti vodi. Istočasno je začela izdelovati tekstilna industrija drugo novost, kopalne obleke in obleke za plažo iz celofana. Zato ujKirablja vozljane celofanske pletenine, pri katerih so uporabljene niti različno barvanega celofana, spletene v živahne vzorce. Dve vrsti jedilnega pribora bodo odslej izdelovale nemške tovarne. Glede na ukrepe v racionalizaciji in avtarkariji je izšla naredba, na j nemške tovarne izdelujejo za domačo porabo in za izvoz le štiridelni pribor iz žlice vilic, noža in kavine žličke. Ta pribor naj se izdeluje v dveh oblikah. Drugi polizdelki naj se porabijo do 15. novembra. Hrvaška bo izdelovala aluminij. V Zagrebu je bila ustanovljena družba »Aluminij d. d., Zagreb,« ki l>o zgradila predelovalnice boksita, tovarno aluminija in tovarno za predelovanje aluminija. Vse te tovarne bodo zgrajene na Hrvaškem, kjer bo družba tudi izkoriščala ležišča boksita. Glavnica družbe znaša 20 milijonov kun. Družba je bila ustanovljena za 30 odnosno 50 let, v upravnem svetu so člani deloma visoki uradniki hrvaških ministrstev in hrvaških rudnikov kakor tudi Člani ravnateljstva industrijske družbe »Vereinlgte Alu-minium Werke, A. G. Berlin«. Prav zato bodo družbi' na razpolago vsa izkustva, ki jih ima ta industrija pri produkciji aluminija, kar bo gotovo koristno Hrvaški, ki doslej takih tovarn še nima. Dobra letina sliv na Hrvaškem. NDH je ena največjih pridelovalcev sliv v Evropi. Bosanske slive so znane j>o vsej Evropi zaradi velikos.tl, okusnosti in izredne sladkosti. Huda ziima je sicer slivam sadnemu drevju hudo škodovala, toda kljub temu ho letošnja letina sliv na Hrvaškem prav dobra in sicer v najrazličnejših delih države. Rafinerija mineralnih olj ustanovljena v Belgrndu. V Belgradu je bila ustanovljena delniška družba »Semendrija d. d.«, ki se bo ba-vila z uvozom, pridelovanjem in trgovanjem z domačimi in uvoženimi mineralnimi olji. Delniški kapital znaša 20 milijonov dinarjev. Štirimilijardni kredit za romunsko železnice. Poleg že dovoljenih izrednih kreditov v višini 30 in pol milijard lejev, je romunsko ministrstvo za javna dela in promet dvolilo romunskim železnicam dodatni kredit 4.28 milijard lejev. Največ od tega zneska bo šlo za naročilo železniškega gradiva in za zgradbe železniških mostov in prog. Potrebno gradivo bo dobavila Nemčija. Romunske železnice bodo izdale obligacije v markah s 3 in eno tretjino odstotka. Obligacije se bodo začenši z julijem 1943 začele amortizirati v četrtletnih okrobih v teku petih let. Obrat malih mlinov v Bolgariji nstavljen. Da bi se zboljšalo mletje žita in pridobila bolj enotna moka, je ministrski svet odredil, naj se ustavi obrat 5500 manjših mlinov. Povečana produkcija v Mamlžukuu. V Mandžu-kuu so izvedli z uspehom prvi petletni gosjx>dar-ski načrt in dosegli, da s je predvsem povečala produkcija v težki industriji. Proizvodnja v rudarstvu se je početvorila. Pridobivanje surovega železa se je podvojila, pridobivanje cinka pa je naraslo za štirikrat. Produkcija bakra je narasla za 415%, produkcija svinca pa se je povečala za enajstkrat. Kronika diplomatskih zgodb in spletki 1 DUNAJSKI KONGRES Dne 2. maja pa je v Tolentinoju doletela Murata usoda. Izid boja proli avstrijski vojski je bil še negotov, ko je dospel Neipperg s svojimi šestnajst tisoči vojakov in dvajset inožnarji in premagal napolitansko vojsko. Murat je pustil ostanek svojih čet pri Capuaji in se v naglici vrnil v Napoli. Naslednjega dne mu je uspelo, da se je vkrcal na ladjo za potovanje v Francijo. Izgubivši prestol, je upal, da se bo s pomočjo svojega svaka zopet dvignil. Toda to mu ni več uspelo: zvezda njegove sreče je zatonila...- Neippergova naloga je bila srečno dokončana. Toda Metternich, ki je Neipperga zaradi njegovih vojaških zmožnosti visoko cenil, je bil zelo razočaran zaradi diplomatskih nesposobnosti generala, ki naj bi bil v imenu Avstrije in v imenu zaveznikov opravil tudi politično stran te zadeve ter izvedel predajo in odpoved prestola napoljskega kralja. — Vse to pa na splošno ni nič zasenčilo generalovih zaslug, še manj pa pri Mariji Lujizi, ki je videla zdaj v generalu največjega junaka. Zona junaškega in hrabrega Napoleona je občudovala Neipperga 1 — Seved je tu govorilo srce, ne pa razumi O porazu napolilanske vojske jo obvestil Marijo Lujizo nadvojvoda Reiner, ki je pohitel v Schonbrunn, da bi nadvojvodinji poročal o velikem uspehu generala Neipperga. »Le kako je mogla Marija Lujiza,« piše pravični Meneval, »hvaliti Boga za uspehe svojega ljubega generala nad njenim nesrečnim svakom Muratom! Sicer pa je hči cesarja Franca čutila za tega hrabreča člana Bonapartejeve družino kaj malo nagnjenja. Večkrat je rekla, da kadar bo vladala v Parmi, ho obiskala vsa večja italijanska mesta, predvsem tudi Napoli; upa pa. da takrat ne bo tam več vladal Joahim.« Blagi Mčneval je zapisal: »In vendar je bila mati Marije Lujize rojena princesa najx>ljska!< Na Dunaju, kjer so prirejali procesije in verske slavnosti, da bi izprosili zmago proti Franciji in proti Napoleonu, je postalo ozračje pristašev Napoleona neznosno. Ballonbey, dvorski intendant bivše cesarice Francozov, je dobil potne liste in nalog, naj se vrne v Francijo. Ko se je Marija Lujiza poslavljala od njega, mu je naročila, naj jx»ve cesarju, kadar pride v njegovo bližino, da sta s sinčkom zdrava in da se trudi, da stori vse, kar je v njegovo srečo. Kmalu jjotem se je poslovil tudi resni in zvesti Meneval, da bi se vrnil v svojo domovino. Zdaj ne bo imel Napoleon nikogar več od svojih zvestih v bližini Marije Lujize. Pred odhodom je prejel Mdneval še nekatera pisma od Napoleona, od kralja Jožefa in od njegove žene, ki je bilo namenjeno Mariji Lujizi. Ko je Marija Lujiza zaznala od koga prihajajo ta pisma, jih je vrnila Mčnevalu, češ da je vezana s prisego, da pisem od teh oseb ne sme sprejemati. Menevalu ni preostajalo drugega, kakor ukloniti se. Poslovil se je in pripravil za odhod na težavno pot k — Napoleonu. Saj mu je Neippergova prijatlejica to pot tako odločno in živahno povedala, da je njena odločitev trdna in da je ni moči preklicati. Mčneval je bil pripravljen za jx>tovanje., Toda pred odhodom se je hotel posloviti od malega rimskega kralja (kako drag je bil ta naslov!«, ki se mu je ob njegovem rojstvu obetala tako sijajna bodočnost. Na obisku pri malem princu je obšla Menevala silna žalost. »Z bolečino v duši sem opazil,« piše Mčneval, »da je princ zelo resen in otožen. Nič več ne kaže tistega veselja in otroške zgovornosti, ki nas je vse tako očarala. Ni mi pritekel naproti kakor ponavadi; od daleč me je gledal začudeno, kakor da me več ne pozna. Zdelo se mi je, da se zbira nesreča nad to mlado glavico, ki naj bi nekoč nosila krono, kakor je kazalo ob rojstvu tega ljubkega otroka. Tu imamo nov zgled, kako nestalna je sreča.« Mali princ se še ni bil navadil novih obrazov, ki so ga obdajali: onazoval iih ie z nezaupanjem. Mineval je princa vprašal, če ima kakšno naročilo za svojega očeta. Deček je gledal Mčnevala žalostno in tuje in mu ni odgovoril; nalahko je potegnil svojo drobno ročico iz roke zvestega prijatelja in je tiho stopil k oknu. Ko je Meneval izpregovoril nekaj besed z osebami iz spremstva, se je znova približal princu. Tedaj je dečka premagalo čustvo; potegnil je Mčne-vala k oknu, in medtem ko ga je nežno gledal, mu je rekel v svojem otroškem izražanju: »Gospod Meva, povejte mu, da ga vedno ljubimi« Dne 6. maja proti deseti se je podal Mčneval k cesarici, da bi se od nje poslovil. Cesarica je bila žalostna zaradi njegovega odhoda; rekla mu je, da bodo odslej pretrgane vse zveze med njo in med Francijo, da pa bo ohranila vedno najlepše spomine na deželo, ki jo je pohčerila. Naročila je Mčnevalu naj pove Napoleonu, da ga zagotavlja svoje naklonjenosti in da upa, da bo razumel njen težavni jioložaj; da bo uvidel, da je bila ta ločitev neizogibna in da se bo strinjal s tem, da se razideta v prijateljstvu. Čustvo in spoštovanje, ■ki ga goji do njega, se zaradi teh okoliščin ni nič izpremenilo. Vkljub vsem sladkim besedam in žalostnemu obrazu pa je bilo to slovo zelo »uradno«, toda ne. toliko z ozirom na Mčnevala, kolikor glede na cesarja. Naslednjega dne ob šestih zjutraj je Mčneval končno zapustil Schonbrunn in sicer v spremstvu avstrijskega stotnika Karatzaija, ki ga je spremil do Basla.1 __(Dalje.) 1 Ko se je Meneval vrnil v Francijo, ni sprejel nobene stalne službe v novem cesarstvu, temveč je živel osamljen. Njegova poglavitna dela so: »Napoleon in Marija Lujiza«, zgodovinski spomini (1843-44). »Poročilo o izletu cesarice Marije Lujize na savojske ledenike.« Spomini, ki naj služijo za zgodovino o Napoleonu. Mčneval je umrl v Parizu 20. aprila 1850. — Spomini tega zvestega bonnpartista so služili njegovemu nečaku, Napoleonu Jožefu Ernestu baronu pl. Menevalu, ki jc spisal svojo knjigo: »Marija Lujiza in avstrijski dvor«. (Založnik: Emile Paul. Pariš, 1909. Iz te njegove knjige smo povzeii veliko podatkov za pričujočo knjigo. Zanimive listine v arhivu novomeškega kapitlja Novo mesto, 4. avgusta. Širši novomeški javnosti ni mnogo znanega o neštevilnih listinah, ki jih hrani arhiv novomeškega kapitlja. Zato ne bo odveč, če sedaj, ko sa kapiteljski arhiv na novo urejuje, javnost s pomembnostjo, ki jo za našo zgodovino in našo znanost predstavlja ta arhiv, nekoliko bolj seznanimo. Ogromen arhiv novomeškega kapitlja ne hrani samo dokumentov, ki tičejo kapitelj sam, marveč tudi, važne listine onih fara, ki so bile oh ali po ustanovitvi kapitlja inkorporirane novi novomeški cerkveni ustanovi. Zato najdemo v arhivu tudi listine iz 14. 6toletja, čeprav je bil kapitelj sam ustanovljen šele v 15. stoletju, ki dajejo zgodovinarjem zanimiv vpogled v cerkvene in socialne razmere pred ustanovitvijo kapitlja. Urejevanja tega ogromnega arhiva so se prvič lotili L 1880. To delo je takrat izvršil nek novomeški frančiškan, čigar ime pa ni znano. Ta prvi urejevalec kapiteljskega arhiva pa svojega dela ni do kraja izvršil, tako da obsega današnji arhiv 20 urejenih fasciklov, za katere je sestavljen tudi katalog, ki pa je v marsikaterem oziru pomanjkljiv in netočen, in pa cele svežnje še ne-pregledanih in neurejenih listin, iz katerih je doslej menda črpal edino Steklasa za svoje zgodovinsko delo o šentruperški fari. Ti svežnji zanimivih listin so na svojega urejevalca čakali do današnjih dni, ko se je tega zamudnega dela lotil I>omočnik konzervatorja dr. Mesesnela, Novonie-ščan g. Jože Gregorič. O. Gregorič je doslej izvršil prvo sortiranje teh doslej še nepregledanih in neurejenih listin. To prvo sortiranje je izvršil po dobi nastanka Moderna sadna sušilnica na Viču Ljubljana, avgusta. Danes gledajo ljudje na razne panoge obdelovanja zemlje z vse drugačnim pogledom, kakor prej, ko je v glavnem moral ?krbeti za pridelek le podeželski prebivalec. Dandanes je srečen vsak meščan, ki ima kak kos vrta ali njive, da pridela sam najbolj potrebno zelenjavo in drugo, kar pač more dati tak kos sveta. Se srečnejši pa j« tisti, ki ima tudi kak sadni vrt. Naša Dolenjska, posebno novomeška okolica in pa Bela Krajina bi res mogli pridelati mnogo več sadja, kakor ga pridelata. Izgovor na slabo zemljo ne drži, zakaj, kjer koli so sadjarji bili res napredni, kjer so skrbno izbirali mladike in vneto ccpili ter gojili sadno drevje, tam so se uspehi takoj pokazali. Celo za kočevsko zemljo vemo, da more roditi prav izvrstno sadje ki niti malo ne zaostaja za štajerskim, samo pridno je treba gojiti sadne vrtove. Tudi za ljubljansko okolico, zlasti za predmestja proti severu, so ljudje sprva mislili, da sadno drevje tu ne bo uspevalo, vsaj žlahtno ne. Res so na primer za Barje poskusi in dosedanje skušnje pokazale, da tam koščičasto sadje, češnje, slive in breskve ter marelice, ne uspeva v taki meri, kakor na severu Ljubljane, razen, £e sadjerejec temeljito ne spremeni vse strukture zemlje. Uspevajo pa tam izvrstne jablane, hruške, celo trta samo-rodnica. Nedvomno največje uspehe v sadjarstvu so med prebivalci sedanje velike Ljubljane pokazali Vičani, oziroma Rožnodolci. Je to posledica skoraj 50 letnega zadružnega dela, saj je Rožna dolina bila prav v ta namen pred več kot 40 leti ustanovljena, da nudi malemu človeku lasten dom z vrtom. Nekdanja zamočvirjena ozemlja, pravo barje, so Vičani in Rožnodolci spremenili v krasne vrtove, ki jih sedaj vsakdo občuduje. Poleg raznih zadrug — skoraj vsaka viška ali rožnodolinska družina je članica kake zadruge — raznih društev, kakor prosvetnih, olepševalnih in drugih, imajo Vičani že nad 10 let podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva. Uspehi dela tega društva so vidni. Nad 260 članov šteje sedaj to društvo in, vsi so marljivi sadjarji in-vrtnarji. Dokazali so, kaj zmorejo vse ustvariti z marljivim delem na sicer precej skopi in močno glinasti zemlji. Skrbno gnojenje sadovnjakov, skrbno škropljenje drevja, tudi po osemkrat do desetkrat na leto, vestno prekopavanje, skrbna selekcija in izraba vseh sodobnih sadjarskih dognanj je propomoglo, da imamo danes na severozahodu Ljubljane en sam neprekinjen sadni vrt. Celo na gnojenje z železnim oksidom — po ^omače z rjo — viški sadjarji niso pozabili, kar dokazuje, kako velik smisel imajo za vse napredno. Pred kratkim pa so si viški sadjarji nabavili tudi moderno sadno sušilnico. Dasi imajo vsako leto in bodo letos imeli še več, kakor druga leta, polno najbolj različnega sadja, nobenemu ne pride na misel, da bi sadje prekuhaval v žganje. Ker ne použijejo svežega sadja s svojo družino in kar ga ne spravijo na trg, to sadje raje posuše. Sušilnica, ki bo omogočala pravilno in hitro sušenje sadja, deluje že sedaj, ko pa bo sadna letina na višku, bo dnevno posušila več sto kilogramov sadja. Vič bo torej s krhlji dobro preskrbljen. Sušilnico vodi ugledni viški sadjar g. Jakob Gabrovšek. Viškim in rožnodolskim sadjarjem je treba k njihovemu napredku le čestitati, hkrati pa jih postaviti za zgled sadjarjem po drugih krajih Ljubljanske pokrajine. posameznih listin, pri čemur so mu bile mero-dajne dobe posameznih proštov. Rezultat tega prvega sortiranja je ta, da smo za nekatere pro-šte, o katerih smo doslej vedeli le malo ali nič, dobili povsem nove podatke. Tako n. pr. o četrtem novomeškem prošiu Sebastjanu Kohlepkhu, ki je proštoval v letih 1526 do 1543 in o katerem doslej ni bilo nič znanega. Zelo malo je biio doslej znanega tudi o šestem in sedmem proštu, Krištofu in Juriju Grafu, za katera je g. Gregorič našel lepo število listin Zlasti mnogo listin pa je našel iz dobe proštovunja ene največjih osebnosti med novomeškimi prošti in našega proti-reformacijskega gibanja, proita Montagnana, ki je načeloval novomeškemu kapitlju od 1582 do 1G04. V povsem novo luč bodo postavile sedaj odkrite listine tudi prošte Khtina in Nikolaja ter Franca Mraua. Številne so listine, ki bodo dale pomembne podatke o velikih proštih 17. stoletja, škofu Stembergu. grofu Thurnu, Vallassinu, obeh grofih Lantierrijih in proštih 18. stol., škofu Ma-rottiju in Martinu Jožefu Jabacinu. Te listine so zlasti pomembne, ker datirajo iz janzenistovske dobe in bodo dale zanimive kulturno-historično podatke. Veliko zanimivost predstavljajo tudi listine iz dobe francoske okupacije, ko je bil kapitelj razpuščen, ker nam bodo dale sliko o tedanji upravi. Poleg teh listin je g. Gregorič odkril cele svežnje pridig raznih kanonikov, ki imajo velik kullurno-zgodovinski pomen, ker so nastale v janzenistovski dobi, ki pri nas še ni do kraja raziskana. Kot zanimivost naj omenimo, da so dokumenti tega arhiva pisani v latinskem in nemškem jeziku, mnogo pa tudi v italijanskem jeziku, zlasti oni iz 18. stoletja, ko je med prošti in kanoniki bilo mnogo Italijanov. Prvo, grobo sortiranje teh listin je g. Gregorič 6edaj končal, s čimer pa delo seveda še ni končano. Čaka ga namreč še katalogiziranje vseh teh arhivalij. Vsako listino ho treba prebrati in v katalog vpisati, kdo jo jo izdal, kratko vsebino, Dr. Henrik Steskn: datum nastanka listine, material listine (perga-ment ali papir), velikost listine, jezik, v katerem je napisana in osebo ali ustanovo, ki je listino pečatila. To pa je seveda zamudno delo, ki vzame mnogo časa in zahteva mnogo vztrajnosti in potrpežljivosti Upati pa je, da bo to delo preko zimo končano in da bo arhiv do 450 letnice ustanovitve kapitlja do kraja urejen in nato na razpolago novomeškemu znanstvenemu naraščaju. Cele generacije bodo imele dovoli dela, preden bo obdelano vse zgodovinsko gradivo, ki je zbrano v listinah tega arhiva. Kakor je NovomešČanom malo znan kapiteljski arhiv, tako malo znana je tudi kapiteljska knjižnica, ki s svojimi 5000 zvezki vendarle predstavlja veliko kulturno vrednost. Tudi kapiteljska knjižnica ni do kraja urejena, zlasti ne oni del, ki se je nabral po letu 1879., ko je takratni prošt Vilfan nekemu novomeškemu frančiškanu poveril nalogo, da katalogizira vse knjige. Ob času katalogizacije je kapiteljska knjižnica obsegala 37<>5 vezanih zvezkov in 315 fasciklov. Vse te zvezke izkazuje katalog pod 1862 zaporednimi številkami. Pri sedanjem pregledu je bilo ugotovljeno, da je ta del knjižnice še tudi danes kar urejen, manjkajo le nekatera dela, ki so iz knjižnice zaradi nepazljivosti in premajhne kontrolo izginila. Oni del knjižnice, ki se je nabral po prvi katalogizaciji, ni urejen in tudi ne kaže sledov sistematičnega nabavljanja novih knjig, ki so v knjižnico prihajale le slučajno, dokler ni dotok knjig povsem prenehal. tako da hrani knjižnica izključno starejša dela, med katerimi je zelo zastopan stari slovenski tisk med drugim Janez Svetokriški, celotno Japelj-Kumerdejevo sveto pismo, vsi stari molitveniki v metelščici. Vodnikova gramatika in prva izdaja Prešernovega Krsta. Med knjigami v tujih jezikih posebnih znamenitosti ni. Poleg latinskih. hebrejskih in grških knjig jo mnogo nemških, francoskih in Italijanskih, kar je razumljivo, če pomislimo, da je med novomeškimi kanoniki nekdaj bilo mnogo Italijanov. Posebna značilnost kapiteljsko knjižnice je dejstvo, da obsega marsikatero janzenistovsko delo, ki ga ni najti niti po ljubljanskih knjižnicah. Nekaj primerjav o uradniških činih Državno uradništvo je. kakor obče znano, razvrščeno po činovnih razredih. Pri oficirskem zboru je že zastran stroge vojaške discipline in zavoljo razčlenjenosti vojske na nižje enote in višje, več nižjih enot vsebujoče skupine nastal cel sestav pod- in nadrejenih, nižjih in višjih položajev. Ta razvrstitev oficirjev je zaradi svoje jasnosti in popolnosti v dokaišnii meri vplivala tudi na razpored civilnega uredništva. To smo mogli opažati v stari podonavski monarhiji. a velja tudi za naše domače uradništvo. posebno pa še za italijansko uradniško pravo. Činovni razredi se v raznih državah različno imenujejo; po našem uradniškem zakonu so to grupe (skupine), po italijanski zakonodaji pa stopnje (gradi). Tudi številčne označbe enakih činovnih razredov kljub malodane že kar mednarodni razvrstitvi oficirskih činov niso povsod enake. Nastopna razpredelnica naj pojasnjuje razmerje civilnih uradniških oficirskih položajev in številčno označbo posameznih činovnih razredov. Seveda so tu le nekateri značilni položaji omenjeni, ne pa vsi in zlasti ni moči v kratkem pregledu se ozirati na neskladnosti, ko se pri različnih strokah in resorih enaki osnovni in določilni izrazi rabijo včasih ne za vzporedne bolj ali manj slične, marveč za prav različne položaje. Pod črko a) so navedeni vojaški čini v nekaterih državah, pod črko b) odgovarjajoči italijanski činovni razredi z nekaterimi primeri civilne državne službe: pod črko c) činovni razredi v stari Avstriji in pod črko d) grupe (skupine) po predpisih, ki veljajo za naše uradništvo. Skladno različnemu državno-pravnemu položaju ministrov so sicer v stari Avstriji bili ministri uvrščeni med državne uradnike, ne velja pa to za Italijo. I: a) vojni maršal, maršal Italije, generalni vojni maršal; b) 1. stopnje: prvi predsednik kasači jskega dvora; c) 1. čin. razred: ministrski predsednik; d) — II: a) armadni general. Gcneraloberst; b) 2. stopnja: predsednik državnega sveta, predsednik računskega dvora, generalni prokurator pri kasači jskem dvoru, generalni državni advokat, veleposlaniki; c) 2. čin. razred: ministri in prvi^ predsednik vrhovnega sodišča, upravnega sodišča, predsednik vrhovnega računskega dvora, državnega sodišča; d) — III: a) general armadnega zbora, general infanterije, artiljerije itd.; b) 3. stopnja: predsedniki sekcij kasacijskega dvora, državnega sveta in računskega dvora, prvi predsednik ape-lacijskih dvorov, šef policije (načelnik generalne direkcije javne varnosti pri notranjem ministru), generalni drž. računovodja (načelnik generalnega državnega računovodstva pri ministrstvu financ), pooblaščeni ministri (izredni poslaniki), prefekti 1. razreda itd.; c) 3. čin. razred: drugi predsednik vrhovnega sodišča, upravnega sodišča, cesarski namestniki, predsed- niki višjih deželnih sodišč; d) I. arupa: predsednik kasacijskega (vrhovnega) sodišča. IV: a) divizijski general. Gencralleutnant. Feldmarschallleutnant; b) 4. stopnja: generalni direktorji pri ministrstvih, svetniki kasacijskega dvora, državni svetniki, svetniki računskega dvora, pooblaščeni ministri, prefekti 2. razreda, univerzitetni profesorji 1. razreda: c) 4. čin. razred: sekcijski šefi v ministrstvih, senatni predsedniki pri vrhovnem in pri upravnem sodišču. generalni prokurator, podpredsednik vrhovnega računskega dvora, deželni predsedniki, podpredsedniki cesarskih namestnikov itd.; — d) II. prupa 1. stopnje in II. arupa 2. stopnje: sodniki kasacijskega sodišča, predsednik apela-ciiskega sodišča, vrhovni državni tožilec, namestnik vrhovnega državnega tožilca, redni univerzitetni profesorjL V: a) brigadni general, Gencralmajor; — b) 5. stopnje: generalni inšpektorji pri ministrstvih, viceprefckti. svetniki apelacijskih dvorov, prvi pretorji; c) 5. čin. razred: ministrski in dvorni svetniki raznih vej in strok (n. pr. svetniki najvišjih sodišč, del svetnikov namestni-štva in deželne vlade, del rednih univerzitetnih profesorjev, del svetnikov višjega deželnega sodišča), direktorji državnih železnic; d) lil. arupa 1 in 2. stopnic: podpredsedniki in sodniki apclacijskega sodišča, višji državni tožilec, namestnik višjega državnega tožilca, finančni direktor, državni pravobranilec, večina direktorjev popolnih srednjih šol in njim enakih strokovnih šol, direktor direkcije državnih železnic, direktor direkcije pošte in telegrafa, večina načelnikov oddelkov itd. VI: a) polkovnik, colonello, Oherst; b) f>. stopnja: pri grupi A, za katero se zahteva fakultetna ali njej enaka izobrazba = direktorji — načelniki oddelkov, višji inšpektorji pri ministrstvih, inšpektorji pri prefekturah. sodniki in pretorji 1. razreda itd.; pri grupi B, za katero se zahteva popolna srednješolska izobrazba = višji inšpektorji računovodstva pri ministrstvih; c) 6. čin. razred: sekcijski svetniki pri ministrstvih, svetniki namestništev in deželnih vlad, vladni svetniki, redni univerzitetni profesorji, svetniki višjih deželnih sodišč, višji svetniki raznih stroki finančni, gradbeni, gozdni, zdravstveni itd.) računski direktorji itd; d) IV. arupa 1. stopnje: višji svetniki raznih strok, del sodnikov raznih sodišč, del profesorjev raznih srednjih šol, velik del okr. načelnikov itd. Vil: a) podpolkovnik, tenente colonello, Oberstleutnant; b) 7. stopnja: šef odseka pri ministrstvih, prefekturni svetnik, sodniki in pretorji 2. razreda, računovodje-šefa (B); c) 7. čin. razred: ministrski tajniki, okrajni glavarji, izredni univerzitetni profesorji, deželnega sodišča svetniki, svetniki raznih strok, del profesorjev srednjih šol, višji računski svetniki: d) IV. arupa 2. stopnje: del svetnikov raznih strok, del sodnikov raznih sodišč, del profesorjev raznih srednjih šol, velik del okrajnih načelnikov itd. Beg pred spoznanjem Samemu sebi jo bil človek vedno največja uganka. Razne znanosti so prodrle globoko v skrivnosti naravne zakonitosti ter rešile res veliko vprašanj. Vprašanje Človeka, njegove dužev-nosti. pa stoji približno tam. kjer je »talo pred tri tisoč in več leti, ko je grška življenjska modrost zapisala na pročelje poganskega svetišča: »Spoznavaj samega selicc. Od takrat do danes človek ii lastnih sredstev samega sebe ni toliko spoznal, tla bi ugotovil, kje je »defekt« njegovega duševnega organizma. Človek išče napako v lastnem organizmu prav za prav le od začetka dni. pa je sam ne more uajti. Sam, smo rekli. Znanost je ni mogla dohiti. Znanost ni mogla ugotoviti bolezni, ki na njej boleha članek, še manj je mogla najti zdravila iu človeku ozdraviti. Mi vemo, da je oboje našlo krščansko razodetje. Povedalo nam j«, da človeštvo boleha na izvirnem grehu ter ponudilo vsa sredstva za ozdravljenje. Torej česar znanost ni mogla najti, še manj pa dati, je našla in dala vera: razkrila in analizirala je človeško dušo, izrekla pravilno diagnozo ter predpisala edino učinkovita zdravila. Tu pa začne velika nedoslednost. Pričakovali bi, da se hodo ljudje trumoma zatekali h slove-čentu zdravniku, si dali preiskati svojo bolezen ter željno segli po zdravilih, ki so jim predpisana. Saj je dohro znano, kako hitro gre sloves dobrega zdravila po vsej deželi. Od daleč in od blizu hite k njemu bolniki in se z zaupanjem prepuste njegovj oskrbi. Toda pri bolezni dušo delaio ljudje drugače. Najprej no morajo pogledati v svojo notranjost. Naravnost heie pred tem, da bi v luči krščanstva pogledali vase in razkrili raka, ki jim tiničitio dušo. Moderni človek beži pred samim seboj, si zakriva oči, kakor noj skriva glavo v pe-pk ter noče pogledati stvarnosti v obraz. Na duši hohdia. pa si ne upa k zdravniku, da hi spoznal infekrijn. Odtod toliko duševne razklanosti v naši dobi. Blaznice so polnijo bolj kot kdaj kolj prej. Razdejanje v duši začne namreč kmalu vplivati tudi na celotni živčni sistem, in človeka šibkejše konstitucije dovede v živčni prelom, ki ima svoj epilog t umobolnici. Da bi človeku pomagal, je Freud postavil takozvano psihoanalizo. Ta naj bi kot znanstveno sredstvo upostavila v človekovi duši ravnotežje. Toda Freudova psihoanaliza, čeprav jo marsikje #azbistrila pojme, pomeni vendarle hodno in gmotno izmaličcnie krščanske »povedi ter ne zadene bolezni v korenino, marveč jo skuša samo uspavati, dati ji celo neko pobudo t njcueni razvoju. A tudi če modernemu človeku spoznanje vendarle prodre do prave korenine — kar ie že veliko. saj spoznanje je začetek novega življenja — če odkrije t selii bolezen, ki ntu uničuje diišev-nost, ne mara seči po zdravilu, ki mu ga nudi vera. ker nima moči, kakor bolnik, ki ne more stegniti roke, da bi izpil odrešilno tekočino. Vprašanje samospoznanja in samoozdravljen.ia bo torej toliko časa nerešeno, dokler ne bo človek prešel k dejanjem žive vere, ki mu edina inore nuditi obojo. VIII: a) major; b) 8. stopnja: svetniki v ministrstvih, prefekturni svetniki, sodniki in pretorji 3. razreda, računovodie-šefi (B); c) S. čin razred: ministrski podlajniki. tajniki cesarskih namestništev in deželnih vlad: okrajni sodniki. profesorji srednjih šol. finančni tajniki, računski svetniki, višji davčni upravitelji; d) V. arupa: del svetnikov in višji tajniki raznih strok, del sodnikov nižjih sodišč, del profesorjev raznih srednjih šol, višji računski in davčni inšpektorji. IX: a) stotnik, capitano. Hauptmann 1. in 2. razreda: b) 9. stopnja: prvi tajniki, sodniki in pretorski pristavi, prvi računovodje (B); ar-hivisti-šefi in arhivski direktorji; c) 9. čin. razred: ministrski koncipisti. okrajni komisarji, sodni pristavi, profesorji srednjih šol. finančni komisarji, računski revidenti. davčni upravitelji, višji pisarniški oficiali; d) VI. in VII. arupa: del tajnikov in višji pristavi raznih strok, del sodnikov nižjih sodišč, del profesorjev raznih šol; računski in davčni inšpektorji in kontrolorji, glavni arhivarji. A'.- a) poročnik, tenente, Obcrleutnant; — b) 10. stopnja: tajniki, avditorii tribunalov in avdilorji-vicepretorji. računovodje, prvi arhivarji; c) 10. čin. razred: koncipisti cesarskih namestništev in deželnih vlad; finančni koncipisti. računski ofici:.li. davč. oficiali itd.; d) VIII. arupa: pristavi raznih strok, del profesorjev srednjih šol, knjigovodje, davkarji, arhivarji. XI: a) podporočnik, sottotenente. Leutnant; b) 11. stopnja: podtajniki. avditorii tribunalov in pretur. podračunovodje, arhivisti; c) 11. čin. razred: računski asistenti, davč. asistenti, kanc-listi itd., dalje so imeli čin tega razreda tudi pripravniki onih uradniških služb, za katere se je zahtevala visokošolska izobrazba: d) IX. arupa: pomožni knjigovodje, pomožni davkarji, del arhivskih uradnikov; tei grupi odgovarja položaj pripravnikov za službe, za katere se zahteva fakultctska» izobrazba. (Konec prih.) KULTURNI OBZORNIK K zgodovini ljubljanske Zvezde Slovenec je priobčil dne 13., 14. in 15. mata zanimive podatke o postanku ljubljanske Zvezde ter pokazal, kako je nekdanji kapucinski samostan prešel leta 1827. v last zasebne družbe. Pisec (Lbc.) ugotavlja na koncu svojih člankov (»Slovenec« št. 111 z dne 14. maja), da ie kapucinski vrt prešel v last mestne občine. Kako in kdaj se je to dogodilo, nam pa ni znano. To vprašanje pa ie pojasnil že 1. 1937. dr. Rudolf Andrejka v svoji razpravi »Trpovska zpodovina Schellenburqove ulice v Ljubljani* (Trgovski tovariš 1937. št. 1—2). ko obravnava na straneh 9—11 postanek kazinskega poslopja. „ Iz njegovih izvajani posnamemo sledeče: Leta 1834. se ie ljubljansko kazinsko društvo, ko mu je stopil na čelo premiselni in odločni Kari grof VVelsperg-Raittenau. namestnik ilirskega guvernerja, odločilo, da si sezida lasten dom na severozapadnem voglu Zvezde. — Stavbišče ie obsegalo svet. ki ie bil deloma v lasti mesta, deloma pa zasebnega konzorcija (Lovrenc Anton Budolf star.. Gašper Kanduč, Andrej Malič star., Franc Hoinik, Miha Ba-miseh. Jožef C. Seunig in dr. Janez Jurij Zwaver), Težnje kazinskega društva, pridobiti si ta »vet, so Me poviera »poredno c patneni qjesta Ljubljane, spraviti Zvezdo v svojo last in io določiti za javen park. Po dveletnih prizadevanjih se je županu Janezu Nep. Hradeckcmu naposled posrečilo, da je konzorcij prodal mestni občini ljubljanski dne 20. februarja 1836 nekdanji kapucinski vrt v izmeri 2 oralov in 627 kvadratnih sežnjev za 1000 fl. v kovanem denarju. Stavbni odsek kazinskega društva je nato odkupil od mestne občine tisti del Zvezde (zemlj. parcela 2. kat. občine kapucin. predmestje), ki ga danes zavzema kazinsko poslopje z restavracijskim vrtom. Za ta košček sveta je plačalo kazinsko društvo po kupni pogodbi z dne 23. decembra 1837 mestni občini lep znesek 1163 fl. 15 kr.. torej več kakor ie bila občina 1. 1836. plačala za ves kapucinskj vrt. Gubernij ie kupno pogodbo pod vplivom grofa Welsperga izredno hitro, že 20. I. 1838, potrdil. V 6. točki te kupne pogodbe se obvezuje mestni magistrat, da bo zgradil v prid kazin-skemu posloifju po celi dolžini Kongresnega trga od Nunske (danes Schellenburgove) do Gledališke (danes Wolfove) ulice osem metrov široko ulico na svoje stroške, da jo bo zmerom vzdrževal v dobrem stanju ter da sveta pred kazinskim poslopjem ne bo nikoli zaprl niti ne bo poslopju oviral svetlobe.« Ta zadnji odstavek je bil naravnost odločilen za končno ureditev Zvezde. Z njim se je — in to s pritrditvijo gubernija — opustila zahteva, ki jo je postavila leta 1817. centralna vlada na Dunaju v dražbene pogoje, da mora zdražiteli Zvezdo zazidaj z blokom stanovanjskih hiš. Se ob potrditvi kupne pogodbe med kon- zorcijem in" mestom z dne 20. februarja 1836 je dvorna pisarna na Dunaju trdovratno vztrajala pri tei zahtevi in naročila guberniju, naj pospeši akcijo za zidanje dikasterialnih (t. j. državnih uradnih) poslopij na zemljišču Zvezdi (Odlok dvorne pisarne z dne 29. septembra 1837, št. 22335-1743. podpisal minister Pillcrs-torf). Kako velika sta bila bistroumnost in pogum župana Hradeckega in grofa \Velspcrga, da sta prešla mimo omejenih zahtev centrale na edino pravo rešitev vprašanja. Postala sta s tem prava ustanovitelja naše Zvezde. Naš zaslužni zgodovinar mesta Ljubljane je posnel pričujoče podatke v glavnem iz fasci-kla >Kasinot v mestnem arhivu, kakor navaja na koncu svoje razprave o Schellenburgovi ul. Wieser: Luč z gora V Ljudski knjiqarni je izšla druga izdaia lepe dijaške vzgojne povesti Luč z pora, ki io ie spisal Wieser, prevedel pa msgr. Japodic. Ze v prvi izdaji ie žela velik uspeh med našim dijaštvom, kateremu je namenjena ter je doživela celo slovensko dramatizacijo ter mnogo uspelih odrskih realizacij, kar vse je dokaz, da ie zgodba zajela našo mladino, ki io je sprejela, kakor ie bilo želeti. Knjiga ie tudi kot knjižno čtivo kmalu pošla ter ie sedaj doživela drugo izdajo. In resnično: povest ni nikako suhoparno moraliziranje ter neprirodno pridigarstvo, kakor tako rado in navadno izzvene podobne naše in ttiie mladinske povesti, temveč ie s precejšnjo umetniško močjo in pravo študentov-sko živahnostjo prikazano dijaško življenje v temi in svetlobi, z borbo za človekovo dušo. Prav v tem je vrednost te povesti, da je zna pisatelj tako prirodno in resnično prikazati notranji duhovni razdor v višjem razredu gimnazije. ko se odloča življenjska pot dijaka proti veri ali za vero, za strast in razvrat ali za čisto življenje. In tu si stojita nasproti pokvarjeni Wcrner in dobri čisti Hinko, dve načeli, dva človeka, kakor jih ie toliko v razredih takih velemest, kakor ie Dunaj v povesti tega Tirolca. Hinko ie kmečki verni sin iz Tirolskega, močan kakor je močan blazirani mestni Werncr, ki ga prav zato skuša pridobiti za svoj tabor. In tu se pokaže že pokvarjenost brezverca \Ver-nerja, ki skuša najprej pokvariti po Hinkovem bratrancu svojo nedolžno sestro, da bi potem z njeno pomočjo -— prav za prav s pomočjo strastil — spravil Hinka v svoj tabor. Toda ob nedolžnosti sestre, ki Hinka resnično vzljubi, se ni samo ta načrt izjalovil, temveč se spreobrne celo pokvarjeni bratranec, ki ga postane sram njegovega dela. Na počitnicah s Hinkom v gorah spozna tudi on lepoto čistega življenja. Bratranec, ki je bil VVcrncrjev človek, pride v čisto življenje nazaj prav v življenju na gori. Hinko pa se smrtno ponesreči, a v zavesti življenjske zmage. Ljubezen VVernerieve nedolžne sestre mu položi le še šopek na grob. VVerner pa v razvratu popolnoma propade. — Ta zgodba. ki io preprezajo živahni opisi dijaškega in kongregacijskega življenja, pisanega resnično iz dijaške duše ven, je res da sila vzgojna, toda nc nasilno, temveč z notranjo močjo, kar ji daje pravo ceno. In zato tudi taka popularnost med mladino, kjer naj bi se še boli razširila, kaiti čiste mladine nam ie treba predvsem za nov rod zdravja in energije ter globoke verske prepričanosti, ljubezni do Boga in narave. ^.koJhie to&vjtee, Koledar Sobota, 8. avgusta: AvguStin Kazotič, škof; Cirijak. mučenec; Sever, spoznavalec; llormiz-da, mučneica; Marin, mučenec. Nedelja, 9. avgusta: Janez Vianej, spoznavalec: Roman, mučenec; Verijan, mučenec; Ru-stik, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani jc umrla gospa Terezija Trno- vec roj. Zupančič. Pogreb bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. Naj ji sveti večna lut! Žalujočim naše iskreno sožaljel * — Vreme. V četrtek je bilo hladno, oblačno in je rahlo deževalo ves dan in ponoči. Od četrtka zjutruj do petka zjutraj je padlo jw> ombrogratu 4.1 mm dežja. V avgustu je bilo v treh dneh že 9 mm dežja. V četrtek je bil razmeroma nizek dnevni temperaturni maksimum, namreč samo 17.8"C. V petek zjutraj pa je toplomer zaznamoval -j-12.4" C. Barometer jc kazal stanje 7t>3 mm. — Sedaj je čas za deteljno seme. V prvi polovici meseca avgusta pri nas kmetje navadno kosijo drugo deteljo, ki je izvrstna krma tako za vprežno in molžno živino, seveda podajana v pravilnih obrokih ter zmešana z drugo manj vredno krmo — pa tudi za prašiče. Druga detelja je za kmetovalca povrhtega še velike važnosti zaradi semena. Le orl druge lletelje dobi kmet pravilno kaleče seme za de-teljne posevke v prihodnjem letu. Kdor je pustil prvo deteljo zoreti do semena in namerava uporabiti to seme, nikakor ne ravna prav, prav tako ne bo imel semena, kdor računa na tretjo deteljo. Ker zadostuje za jKitrebe srednje velikega kmetovalca v Ljubljanski pokrajini sorazmerno le malo deteljnega semena, bo pameten kmetovalec uporabil vso drugo deteljo tam, kjer največ zale/e, namreč za pičo prašičem ter si s tem pri h ra n i 1 mnogo dragocenega krompirja in koruze. Za vprežno in mol/.iio živino pa bo pretežno rabil še svežo krmo, dokler jo ima. — Okrašena okna. Ponos naših hiš, bodisi mestnih, bodisi kmetskih, so bila vedno lepo okrašena okna, na katerih so rastli največkrat na-gelji, pa tudi druge cvetlice v lončkih. Za te cvetlice v lončkih so vedno skrbela dekleta, saj so bile te cvetlice na oknih vedno znamenje, da so pri hiši dekleta. Hiša brez takih cvetličnih okraskov izgleda res kakor mrtva. Tudi sedaj niso naša dekleta pozabila na ta hišni okras in prav v tem času občudujemo marsikje lej>o cvetoče na-gelje, ki žare v krasnih barvah, hkrati pa tudi druge cvetlice in celo kakteje, med katerimi nekatere vrste tudi sedaj, mesera avgusta cveto. Zal pa so cvetovi kaktej lo kratkotrajni. Po navadi trajajo le en dan. k večjemu dva. toda tedaj je za gojiteljiro veselje tem večje. Hkrati občudujemo tudi lejx) okiašene hodnike in balkone ter se v tem oziru skromne hiše prav nič ne razlikujejo od razkošnih mestnih vil. Zadnja leta so se pri nas lepo uvedla razna krasotilna drevesa in gnni, kakor oleandri, asparagusi, tulipanovci in slično. Pozabljen pa še vedno ni naš domači rožmarin. — Tudi nežlahtno sadje jo dobrodošlo. Kadar beremo v našem časopisju ali v strokovnih listih razlago o domačem sadju, mislimo seveda najprej na požlahtnjeno, ceplieno sadje, tako, kakor je zasajeno po naših vrtovih in sadovnjakih. Sicer ni vse to sadje res najl>olj plemenito, toda ceplieno jo in le z njim računa kmet ali sadjar, naj bo to sadje za trg, domačo porabo, za posušitev ali — česar pa letos ne l>onio delali — morda celo za žganje. Toda v naši pokrajini raste še polno drugih sadnih dreves, ki pri kakšni gospodarski statistiki ne pridejo toliko v poštev, dobro pa računajo z njimi — otroci. To so namreč divje vrste sadja, ki pri nas kar bujno uspevajo, so naravnost odlično odporne proti vsem ujmam in škodljivcem, samo preveč okusne niso in se gospodarsko tudi no dajo kaj izrabiti. To so lesnike — divja jabolka, od hrušk pa zlasti tepke in drobnice. Kadar je to sadje zrelo, gre otrokom odlično v slast. Samo to sadje dozori po navadi takrat, kadar je zrelo že cepljeno sadje. Kaj naredi pameten gosj>odar? Včasih smo tako sadje dajali prešičem, toda prav v jeseni imamo za pre-šiče dovoli drugih domačih krmil, peso, kolerabo, deteljo itd. Lesnike, drobnice, tepke spadajo na peč ali na štedilnik, kjer se posuše. Krhlji toga sadia hodo pozimi prav tako dobrodošli, kakor drugega sadja in otroci prav gotovo ne bodo za-metavali takega posušenega sadja. Sicer pa je kakšna tepka, kadar medi, tudi za stare zobe naravnost odlična slaščica. Po naših gozdovih raste zlasti mnogo drena. Hrenov les je uporahen za razne domače obrti, ponekod delajo iz ni-^ga celo zobotrebce. Zrelo drenulje pa so zelo okusne in ne zaostajajo prav nič za finimi jagodami ali češ-niami. Sedaj 1kxIo kmalu zrele. Drenulje ponekod suše, toda pri suhih drenuljah ostane le malo mesa, pač pa velika peška. Boljše je, če gospodinje, ako imajo drenulj odveč, poskusijo z vku-hnvanjem. Mezga iz drenulj. pravijo, da je odlična, posebno ker ne potrebuje preveč sladkorja. — Izpred malega kazenskega senata. Dva dni je bila daljša razprava pred malini kazenskim senatom v Ljubljani, ki je obravnavala razne vlomne tatvine. Veččlanska vlomilska družba je letos v februarju tja do marca vlam-Ijala po raznih krajih mesta in odnašala najrazličnejše stvari, posebno razna živila, mast in obutev. Izvršila je vsega 19 vlomov in plen je bil zelo bogat, ki je predstavljal vrednost 20.600 lir. Vlomilci so odnašali posebno mast, jajca in jutine vreče, ki imajo še vedno v trgovskem jioslovnem svetli veliko ceno. Vodja te vlomilske družbe Henrik Bradač, tesar, je bil obsojen zaradi zločina vlomnih tatvin na t leto in 6 mesecev strogega zapora, njegov pomagač Ivan Pusnr pa na I leto strogega zapora, ostali tluui družbe na zaporne kazni od Xaj /e nov&&a phi nasi& sa&edUA? Delo socialnega skrbstva. V novi šoli v Kraju je okrožni vodja Kuss odprl razstavo lOd žrtve do uspeha«, ki prikazuje dosedanje delo so-cialnega skrbstva. V prvi sobi vidimo socialno delo v kranjskem okrožju, tned drugim je razstavljen model novozgrajenega otroškega vrtca na Koroškem. Naslednja soba je opremljena kol i>o-možni posvetovalni urad za matere in otroke. Nadalje je na razstavi dnavni prostor otroškega vrlca. Ob otvoritvi je bilo navzočih 2o otrok iz otroških vrtcev v Kranju z dvema otroškima vrt-narirama, da so si nav/.očni lahko predstavili živ-ljenjo v otroškem vrtcu. V tretji sobi so stensko slike in modeli počitniškega doma za matere in dojenčke v Rožu. V osrednji dvorani so slike in razpredelnice, ki kažejo pregled dela na Gorenjskem in v Mežiški dolini. Razstavljen je tudi koroški zemljevid, ki kaže z raznobarvnimi drobnimi žarnicami socialne naprave na Koroškem. Razstavo občinstvo pridno obiskuje. Med obiranjem češenj ga jo zadela strela. Na Spodnjem Jezerskem je te dni 56 letnega delavca ubila strela, ko je obiral češnje. Rajni zapušča šest otrok. J Spodnjega Jlajeukepa. Nevaren tat in goljuf za zapahi. Dne 1. junija je bilo v Mariboru ukradeno moško kolo. Čez nekaj dni je neznan tat spet odpeljal moško kolo. Prvo kolo je prodal nekemu delavcu v Vurmatu pri Selnici ob Dravi. O tem so zvedeli orožniki, odvzeli delavcu kolo in ga vrnili lastniku. Z drugim kolesom se je hotel tat prepeljati čez brod pri Sv. Lovrecu. Slučajno pa je bil navzoč delavec, kateremu je tat prodal prvo kolo. Delavec je s pomočjo brodarja prijel tata, ki pa je pustil kolo in zbežal. Dne 13. junija je prišel neznan moški k posestniku Kristijanu v Vurmatu. Doma je bila samo hčerka. Mož se je izdajal za občinskega uradnika iz Selnice ob Dravi in dejal, da mora pregledati živilske nakaznice. Hčerka mu je res predložila vse živilske nakaznice. Ko se je kmet vrnil, je ugotovil, da je mož vzel s seboj tri krušne in eno tobačno nakaznico. Od Kristijana se je goljuf podal k posestniku Pu-šelcu, se vtihotapil v spalno 6obo iu tam ukradel nekaj obleke. S tem plenom je šel proti Sv. Križu. Tam je spet hotel krasti, pa so ga zasačili. Hoteli so ga pridržati, pa se jim je izmuznil in zbežal, ukradeno blago je pa pustil. Kakor so orožniki ugotovili, je" tat leta 1012. v Mariboru .rojeni kleparski pomočnik Avgust Kobal, ki je bil v obvezni službi pri neki tvrdki na Zgornjem Štajerskem. Tam je dobil dopust, pa se ni vrnil na delo. Sedaj so Kobala orožniki prijeli in izročili v sodne zapore, kjer čaka na zasluženo kazen. namreč znanega »Diogeneša« Tita Brezovačke-ga ter »Pir niladog Derenčina« od Lučča in Držiča. Tako tudi Narodno gledališče stopa s svojega meščanskega okvirja k ljudstvu, ter postaja v resnici narodno, sodelujoče pri vseh narodnih gibanjih in tokovih. V tein je velik smisel Narodnih gledališč, knt bi veljalo posnemaH tudi pri nas. Sta pa ti dve igri (Robina Hani-bala Lučiča in Tiren Marina Držiča, ki se dajeta pod zgornjim skupnim naslovom (samo en del sporeda proslav tega tedna, ki nosi svečan naslov: Proslava hrvatske žetve 19A2 — svečan teden hrvatske umetnosti. Poleg gledališča bo pri teh slavnostih nastopila tudi zagrebška fil-harmoniia, hrvatsko pevsko društvo Lisinski s sporedom hrvatskih zborovskih pesmi, balet Hrvatskega gledališča z narodnimi plesi ter kot zaključek danes s priredbo hrvatskih narodnih običajev, ki jih bodo izvajale skupine kmetov. Vse te prireditve se bodo izvajale na trgu svete Katarine, torej na prostem, ter bodo tako pristopne najširšim ljudskim plastem. Na ta način bodo letos proslavili hrvatsko žetev po zgledu drugih narodov. Obenem so v teh dneh razpisane nanrade za najboljše ljudske iqre, take, ki bi brez velikih težkoč lahko uprizarjala tudi amaterska društva po svojih domovih. Pogoj za nagrado ie tudi snov, ki mora biti vzeta iz hrvatskega narodnega življenja, zlasti pa iz borbe ustašev za novo državo. Dela, ki bodo pisana v duhu ustaških načel, bodo imela prednost. Morajo pa biti pisana za oder ter v smislu sodobnih dramskih zahtev. Glavna nagrada znaša 20.000 kun, druga 15.000 in tretja 5000 kun. Druge, ki bodo dobre, pa ne nagrajene, se lahko odkupijo po 2000 kun s pravico, da jih država sama založi. Časopisje poziva Hrvate, naj daruje vsaj vsak izobražen Hrvat po eno hrvatsko knjigo, kajti poseben odbor ustanavlja gibljive knjižnice« za hrvatske borce na vzhodni fronti, ki bi si v prostem času radi preganjali doniotažje z branjem hrvatskih knjig. Oglas upa na velik uspeh. U Jh&Cjt Jjz. Jhvaške. Proslava letošnje žetve. — V Nezavisni Hrvatski Državi se svečano praznuje praznik žetve ter ie v ta namen izdal Glavni savez staleških pristojbi tudi lep znak z žitnimi snopi, državnim grbom in ustaškim znakom, ki naj ga nosijo vsi Hrvati v tem tednu praznika žetve, ki se je začel ta ponedeljek. K tem slavnostini bo svoj sijaj prineslo tudi narodno državno gledališče, ki bo v ta namen priredilo dve igri, navdihnjeni z narodnim duhom v preteklosti. Nove cene za žito. Centrala za žito v Srbiji je določila prevzemne cene za žito v gospodarskem letu 1042-43. Lanska osnovna cena za pšenico, težko 78 kg na hektoliter, franko vagon, šlep, mlin ali skladišče se poviša od 350 na -100 dinarjev za stot. Poleg tega pa se prizna premija 100 dinarjev, če 6e žito odda že v mesecih julij, avgust in september. Premija 50 dinarjev pripada za oddajo žita v mesecih oktober in november. Tvrdke, ki zbirajo žito na račun mlinov, smejo vzeti provizijo 12 dinarjev. Prevzemne cene za rž, ječmen in oves so iste kakor za pšenico. Za pivovarniški ječmen je določena cena 500 dinarjev za stot. Za pšenično moko so določeno naslednje cene: za 90% pšenično moko brez vreče 645 dinarjev za stot, za 100% všenično moko 615 dinarjev. Pekarne plačajo stot 90% moke po 675 din., za 100% pa 645 din. Za mešano moko (ena tretjina pšenične in dve tretjini koruzne moke) pa po 625 din. za stot. Cena moki v prodaji na drobno jk> deželi je določena za 90% 7.25 din za kg, za 100% pa 7 din za kg. Cena za kruh iz mešanice pšenične in koruzne moke pa je 6.25 din za kg. V Belgradu je mešana moka v prodaji na drobno 7 din, kruh iz mešanice pa 6.50 din za kg. 1 meseca do 3 meseccv strogega zapora. Obto- t /enih je bilo dalje tudi nekaj oseb zaradi podpiranja, razpečavanja in nukujiovanja ukradenega blaga. ^jaMjcMa I Deržajeva dela, ki so razstavljena v Obersnelovi guleriji, so že prve dni vzbudila toliko zununanja pri umetnost ljubečem občinstvu, du je razstavni prostor včasih kar malce pretesen. Tudi nekaj del je že odkupljenih. Razstava je odprta vsak dan od 9—12.30 in od 15—lh.30. V nedeljo, 9. avgustu ob 10.30 se nam obetu nov dogodek: vodil nas bo slikar sam ter povedal mnogo zanimivega o svojih novih barvah in delih. 1 Strojepisni tečaji — novi eno, dvo in trimesečni — prično 1». avgusta. Največja moderna strojepisnica. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Posebni počitniški tečaj za dijake in dijakinje. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učil išče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 13. I Tečaji za popravne izpite v Trg. doniu. Začetek v ponedeljek, 10. avgusta. V tečajih poučujejo strokovnjaki dijake iz vseh predmetov temeljito in uspešno. Pouk je trikrat po dve uri tedensko. Dijaki dobe ra»lago in so vsakokrat izprašani (učnih ur je okoli 40). Učnina zmerna. Vpisovanje v tečaje dnevno od 9 do 12 (tudi v nedeljo od 10 do 12): Trgovski dom. pritličje, Gregorčičeva 27. 1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Nov tečuj iz vseh predmetov se začne 10. avg. Pouk iz vseh predmetov (računstvo, slovenščina, zemljepis, zgodovina, prirodopis in risanje) je temeljit. Prijavljanje vsak dan od 9 do 12: trgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje. 1 Obvezno cepljenje proti tifusu predvsem tistih oseb, ki imnjo opravka z živili, je končano ter je mestni fizikat že začel s kontrolo, če so prišli k cepljenju vsi, kakor je predpisano. Pohvalno pa moramo omeniti, da je ugotovljeno rekordno število cepljenih. Da se omogoči zaščitno cepljenje zoper tifus tudi širšemu krogu prebivalstva mesta Ljubljane in morebitnim zamudnikom. bo mestni fizikat od 17. t. m. dalje cepil vse druge, ki sami žele. Osebam, ki se bodo same prostovoljno prijavile, se nudi prilika, da v štirih zaporednih dneh od 7.30 do 9 dopoldne v mestnem fizikatu zaužijejo zaščitne tablete. Na posebno željo pa lahko stranke vzamejo zaščitne tablete tudi s seboj na doni. 1 Oddaja in prodaja konj. Kakor smo včeraj javili, bo današnjo soboto, 8. avgusta, po 9 do|>oldne na mestni pristavi oddanih več konj v oskrlx> in uporabo, sedaj pa interesente šc opozarjamo, da bo nekaj konj tudi prodanih. 1 Olepšan,jc Ambroževega trga. Spomladi je bilo rečeno, da bo med ljubljanskimi parki spremenjen v »vojni trg: tudi Ambrožev trg, pa je bila pozneje ta namera opuščena. Ambrožev trg je namreč bolj sprehajališče in križišče steza ter sedaj prav prijeten kraj za odpočilek ljudem, ki daleč na okoli nimajo nobene točke, kjer bi se mogli usesti in se naužiti pogleda na zelenje. Tudi je Ambrožev trg tako zasajen s starimi drevesi, ki imajo globoke korenine, da se ni izplačalo preorati tega prostora. Zadnji čas pa je mestna vrtnarija dala Ambrožev trg še olepšati in oplesti raznega odvišnega zelenja in plevela ter urediti in prirezati nizko grmovje, tako da je pogled na ta mali, a prijazni park sedaj prav prikupen. 1 V Ljubljani umrli od 24. Julija do 30. Julija: Umbergar Josip, 65 let, tovar. delavec, Predovi-čeva ul. 19; Gosar Egidij, 73 let, delavec tob. tov. v p., Rožna dolina, C V-7; Jeras Anton, 16 let, sin kmetovalca, Zaloška c. 126; Markove Uršula, 63 let, knharica, Križevniška ul. 2; Lotrič Ferdinand, 45, mizarski pomočnik, Bičevje 21; Kogovšek Ivan, 45 let, tovarnar in poseestnik, Kamnogoriška ulica 26; Francot Karel, 55 let, trgovski potnik, Kneza Koclja ul. 3; 1'ančur Valentin, 84 let, trg. sluga, Ločnikarjeva ul. 5; Plaveč Marija roj. Rudman, 81 let, vdova tov. delavca, Hrenova ul. 5; Mrak Emil, 50 let, trgovec, Gosposvetska c. 1—. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Ridar Anton, 54 let, šofer. Sv. Jerneja c. 20; Jerman Jožefa. 69 let. obč. uboga, Krmelj 37 pri Novem mestu; Stanič Helena roj. Sovič, 62 let, žena poštn. poduradnika v p„ Prisojna ul. 1; Rožanec Janez, 10 let, sin želzn. uradnika, Koseskega ul. 24; Radica Ante, 75 let, stavbenik. Cesta v Rožno dolino 14; Žagar Ana, 51 let, delavka, Tomačevo 60; Strmec Janez, 67 let, šumberg 1 pri Nov. mestu; Zoran Franc, 36 let, delavec v mestni plinarni, Cesta dveh cesarjev 255; Kavčič Antonija roj. Snoj, 38 let. žena mizarja, Brdo 104: Zrimšek Angela roj. Velkavrh, 39 let, delavka. Cesta na Brdo 12; Klatzer Neža, 85 let, vdova sluge, Mandeljčeva ul. 7. 1 Telefon pred 40 leti. V tekočem letu se praznujejo razrazličnejši jabileji. Ljudje se spominjajo 100-, 150- in 50-lctnic ustanovitve različnih ustanov in podjetij. Pred dobrimi 40 leti je Ljubljana dobila svoj prvi telefon. Telefonski aparati, ki so bili takrat še kaj enostavni, so bili nameščeni v eni sobi sedanje glavne pošte. Konec i. 1898 je Ljubljana štela 124 telefonskih naročnikov. Telefon so pred 40 leti imeli le glavni in vodilni uradi, dalje večja trgovska in industrijska podjetja in nekateri odvetniki. Takrat je Ljubljana šteia do 28.000 prebivalcev, tako da je prišel na vsakega 224. prebivalca po en telefonski aparat. 1 Resljcva cesta ima lep drevored. Med številnimi ljubljanskimi ulicami, ki so zadnja leta dobila lepše lice, spada tudi Resljeva cesta. Ta cesta je prav za prav novejšega značaja, zakaj prav stari ljudje šo pomnijo, da te ceste nekoč ni bilo ter da je tam, kjer je sedaj križišče s Sv. Petra cesto, stalo nekoč poslopje, zadaj pa so se razprostirali vrtovi. Ko so zgradili cesto, so jo zasadili z akacijami. Ker pa za akacije nihče ni posebno skrbel, so se sčasoma liosušile in onemogle. Zadnja leta pa je to cesto mestna vrtnarija zasadilo z mladimi brezami, ki so se krepko oprijele in tako imamo danes na Resljevi cesti prav čeden drevored brezovih dreves, ki dajejo cesti značaj svežosti in vedripe. 1 Čiščenje pri šentjakobskem mostu. Lani so podrli, kakor smo tedaj poročali, dol ograje nekdanjega Virantovega vrta, ki je bil dolgo časa last bivše Kranjske hranilnice ter je bil namenjen za otroški park v prulskem okraju. Izkazala pa se je potreba, da je treba ta vrt nekoliko okrnili, ker je s svojo visoko ograjo nekako zapiral grlo prometne zveze s šentjakobsega mostu na Prule, koder teče skozi Ljubljano sedaj glavna transverzal na zveza od Tržaške ceste na Karlovški most in dalje na Ižansko in Dolenjsko cesto. Ograjo so la ni ob Trubarjevi ulici podrli za kakih osem me trov dolžine, trapec izseka pa se je zožil proti Prulam na kaka dva metra. S tem je bila ustvarjena možnost znatnega razširjenja cestišča proti Prulskemu nabrežju. Sedaj so pričeli delavci nastale razvaline in podrtjje razkopavati ter urejati in utrjevali reslišče, ki bo letos dovršeno. Ostalo je pa šo toliko .Virantovega vrta — ki je lelos l seveda zasajen s sočivjem — da bo v skorajšnji bodočnosti tam, za varuo ogrni jo, mogoče napraviti prijazno otroško igrišče. v Postoj pred menoj... Če danes pogledamo izložbe ljubljanskih knjigarn, vidimo tudi v tej smeri razveseljiv napredek. Včasih so bile knjige stlačene brez vsakegu reda in sistema, da so človeka, ki je gledal izložbe, kar oči bolele. Sicer je razumljivo, da je hotel duti knjigar na vpogled čim več svojega blaga, kar pa ni zmerom najboljša reklama, ker je estetsko urejena izložba mnogo bolj privlačna in vabljiva. Večje knji-arne, ta naša važna kulturna tržišča, so s njigaini itak dobro založene in si jih človek lahko le notri dobro ogleda. Izložbe pa so in morajo biti zato, da mimoidoče opozorijo na najnovejše, najlepše in najpomembnejše stvari, ki jih ima knjigarna v zalogi, bodi iz leposlovja. znanosti, umetnosti, tehnike itd. In če je lepa in dobro urejena trgovska izložba priča finega reklamnega čuta, velja to še v posebni meri za knjigarne, saj te tržijo s proizvodi človekove duhovne kulture, kar naj bo vselej vidno tudi v arunžmanu njihovi izložb. Ljudska knjigarna pred škofijo se je tudi v tem odlično izkazala. Njene izložbe, za katere skrbi g. Glavan, sam književnik, so res privlačne, okusne ter urejene s pravilnim estetskim čutom za »pokazanje« knjig. Zadnje čase je že kar v navadi, da knjigarna za nove izdaje iz svoje založbe določi prav posebno izložbeno okno. Tako smo pred nekaj meseci, ko je izšla znana knjiga »Kirurgovo življenje«, opazili posebno iiovost: med knjigami je stala steklena mizica s pravim kirurškim orodjem. Ni čudno, da se je vsak ustavil in mu je ta rekvizit nad vse očitno pokazal, o čem piše nova knjiga. Prav taka zanimivost je sedaj, ko je izšel veliki Budakov roman iz liškega kmečkega življenja »Ognjišče« (zbirka »Naša knjiga«). Razstavljene knjige v elegantni umetniški opremi arh. Gaj-ška so zložene kakor drva na ognjišču, nad njimi pa visi — pravi liški kotel s kuhalnicol Razumljivo je, da se vsak ustavi ter ogleduje to, zraven na še druge knjige, tako da je včasih pred izložbo prava gneča. In prav je, da se tudi s takim privlačnim načinom vzbuja ljudem zanimanje za lepo in dobro knjigo. Marsikdo, ki bi šel brezbrižno mimo, se ustavi pred knjigarno, tein tržiščem naše tiskane duševne hrane, ki je tudi danes prav tako potrebna kot vse drugo, in v nekem smislu še bolj. Naznanila i GLEDALIŠČE. Opera: Sobota, 8. avg. oh 17: Baletni večer. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Nedelja. 9. avgusta ob lfi: »Trubadur«. Zaključnu predstava v sezoni. Izven. Cene od 2$ lir navzdol. RADIO. Sobota. 8. avgusta: 7.30 Lahka glasim. 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.2U Ploščo — 12.30 Poročilu v slovenščini — 12.45 Koncert terceta IlobrSek — 13 Napoved časa. Poročila v itall-jaoičinl — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včo-raj in danes. Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Glasba za godalni orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnlk — 17.10 Nove ploSče Cetra — 17.55 Koerchl Zlata: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valček — 20 Na-povod ačsa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 VojaSke pesmi — 20.45 Lirična prireditev druibe ETAR: Hcspichi: »Plamen«. V odmorih predavanje v slovenščini: zanimivosti v slovenščini • Po končani operi: Poročila v italijanščini.i LEKARNE. Nrrfno »InJho Imajo lekarn«: Mr. Ru»nik. Marijin trn 5: mr. Deu-KlanJSČek. Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinc ded.. Cesta 29. oktobra 31. Dolgin - Debeluh - OstrogleJ Bisbe: ROM — Besedilo p« K. J. E R B E N U 67. ZVEČER PA SO DRUGIČ STRAZILI DEKLICO, KI JIM JE ZOPET IZGINILA. TODA OSTROGLED JO JE SPET ZAPAZIL: »DVE STO MILJ OD TOD JE GORA, V GORI KAMEN, V KAMENU BISER, V BISERU -ONA!« 68. DOLGIN GA JE VZEL NA RAME IN POHITELA STA H GORI, Predor iz snega na plazu Begunjščice Prometne težkoče pred 100 leti V teh časih, ko se sodelovauje narave pri tehniških čudežih v prid človeški iznajdljivosti večkrat preko mere potiska v ozadje, je nemara prav, če se spomnimo nekega tehniškega čuda, ki je bilo njegovo uresničenje oeividuo zavisno od priprave prirodnih sil. Ta priprava pa ni bila nič več in nič manj kot — mogočen sneženi plaz. Dne 3. marca 1847 je šlo na tisoče in tisoče prehivalceev s tedanje kranjsko-koroške meje na plaz Begunjščice, kjer so imeli priliko občudovali izreden prirodni pojav. Nekaj tednov prej se je bil z desno strani Begunjščice utrgal strahovit plaz. Zasul je bil eno obeh cest, ki se od nje pod Sv. Ano razcepi cesta čez sedlo, tako zvana poletna cesta, ki je bila najbolj uporabljana. Več ko osem klafter snega je ležalo na cesii, soteska je bila povsem zagatena z njim in se je raztezal do nasprotno ležečega gorskega slemena Košute, tja do druge cestne veje, tako zvane pozimske ceste. Vsakršni promet čez Ljubeljsko sedlo je bil na ta način pač za dalj časa nemogoč. Sicer se je posrečilo, da so odkidali sneg z zimsko ceste in tako vsaj začasno omogočili promet. Toda vsi so se bali, da so bodo tudi z desne gorske stene utrgali plazovi, viseči s strmih slemen, in da bodo povsem zasuli s snegom že itak ozko sotesko. Na ta način bi bil prehod čez Begunjski plaz za več tednov zaprt, ali bi bilo treba tiste neznansko množino snega odkidati. Mimo tega pa bi bili v smrtni nevarnosti vsi, ki hi ob tem času šli po onem delu zimske ceste, ki so jo ogražali plazovi. V tej kočljivi zadevi je ondotno cestno nadzorstvo sklenilo, da naj se izvrta prodor skozi vse te snežne gmoto v smeri proti poletni cesti. Ta zamisel se j<; zdela na prvi hip nespametna. Saj, ali je mogoče hoditi skozi predor, ki je zgrajen iz tako snovi, ki že sama po sebi razpada, ne da bi bil človek v nevarnosti za svoje življenje? Spočetka ni hotel nihče verovati v ta čudež. Toda tisti, ki so vzeli to stvar v roke, se niso zmotili v svojih računih. Kakor skala trdno snežne plasti so zdržale, in tista množica radovednežev, ki je bila onega dne v marcu prihitela na Begunjski plaz, je začudena uživala pogled na podzemsko, oziroma podsnežno kristalno palačo, kjer se je lesketalo na tisoče sveč. Seveda ni bil ta izredni predor glede na to, da je tudi na Begunjski plaz sijalo sonce, namenjen za večne čase. Toda vsi so verjeli, da bo do konca maja, torej vsaj tri mesefce mogel se upirati vplivanju sončne toplote. In tako so to ledeno čudo na Begunjskem plazu izročili prometu. Za tovorni promet med Kranjsko in Koroško je bila ta, čeprav le začasna prometna zveza velika olajšava. Vozniki, ki so sicer dovažali tovorno blago na sedlo (kjer so ga drugi prevzeli in odpravljati po gori navzdol), so se bili spričo večne nevarnosti plazov že upirali, da bi še prevzeli prevoz. Zdaj pa so utegnile »sani« — kakor so rekali voznikom, ki so večidel s sanmi oskrbovali prevoz — spet brez skrbi opravljati svoj poklic. Tudi kranjska industrijska podjetja, zlasti tista, ki so dobivala surovo železo iz Koroške, so se zaradi odprtja tega snežnega predora znebila velikih skrbi. Sicer so 6e pa tudi v drugih letih, če je tako naneslo, okoriščali s to napravo. Tako so 1. 1779 (ali 1780) na istem mestu izkopali snežni predor, ki se naj bi bil ohranil najmanj do konca maja, saj so v prošnjih dneh pred binkošti šle tisto leto celo procesije skozi ta predor. Tudi v času Val-vazorja so imeli tak predor. V drugem delu njegove »Slave vojvodine Kranjske« (str. 170) je zapisano: »Ljubelj je luknja, ki so jo zgoraj na neki snežni gori prevrtali, tako da se lahko skozi njo pelješ ali jo prejahaš.« Po sredi tega prodora pa poteka meja med Kranjsko in Koroško.« Valvazor omenja na tem mestu svojega dela tudi načrt, ki ga je sam predlagal glede na prodor gore pod sedlom. Pred nekaj leti, piše Valvazor, je bil sklenil, da bi izvrtal spodaj na dnu luknjo, ki hi bila tolikšna kot zgornja in ki bi bilo moči skozi njo tudi jezditi in se voziti. Takrat je bil tudi že začel meriti razdaljo in razmerje. Ta predor naj bi se bil začenjal pri Sveti Ani, prodiral naj bi v ravni črti skozi hrib, na drugi strani, pri Št. Lenartu, pa bi se končal. A zaradi kuge, ki je takrat razsajala na Dunaju, je bil primoran ta načrt zavreči. Da bi se nekoliko zmanjšali stroški, ki bi jih imel s tem predorom, jo zaprosil cesarja Leopolda I., naj dobi dovoljenje za pobiranje trošarine in pa kakšno denarno pomoč za gradnjo. Toda v tistih žalostnih časih, ko je vse obtičalo zaradi kuge, mu ni bilo moči to doseči, čeprav bi bila gradnja takega prodora prav .velikega pomena za ljudski blagor. Saj je treba doslej — piše Valvazor — za popravila ondotnih cest trošiti velike vsote denarja. Mimo tega pa je vsako leto zaradi plazov veliko ljudi ubitih. In še to je, da bi se s tem pozimi pot čez sedlo jako skrajšala: čez sedlo je dolga dve milji, skozi predor pa le šestnajstinko tega. Zamisel, da bi predrli Ljubelj, so tozadevni krogi še in še obnavljali. Tako so po naročilu Karla VI. (1711—1740) naredili natančen načrt te vrste. Čez sto let nato — 1823 — so bili stanovi Koroške nujno prisiljeni, da so zarudi boljše zveze čez Ljubelj na Kranjsko in dalje v luko Triesteja, spet načeli to vprašanje. Spet so napravili načrt za prodor, ki so ga tozadevne oblasti v naslednjih letih temeljito proučili in ga priporočile. In zares je cesar Franc I. z odlokom z dne '29. marca 1834 dovolil gradnjo ceste skozi 600 klafter dolgi prodor, ki naj bi bil tako širok, da bi lahko dva tovorna vozova — parizarja — nemoteno šla drug mimo drugega. Toda tudi iz tega načrta ni bilo nič. Kmalu so bile oblasti zaradi prometa po železnicah primorane, da so se iznova začeli baviti z vprašanjem predora skozi Ljubelj. Predvsem je šlo za to, da bi bil olajšan promet med Koroško in Kranjsko, ki sta z gorovji ločeni. Zato naj bi se bila zgradila železniška proga odlod skozi Ljubljano. Stanovi Koroške in Kranjske so 1. 1846 vnovič izročili oblastem načrte predora in regulacije cestišč. Zlasti so se pri tem pritoževali zaradi bednega stanja tedanjega provažanja različnega blaga s »sanmi«. Ker ni bilo za tovore, ki so jih po oni strani hriba pripeljali na sedlo, da so ga ondi prevzeli drugi »furmani«, zaradi pomanjkljivega prostoru nobenih skladišč, so moral blago puščati kar na cesti. Ce so, na primer, Kranjci pri peljali na vrh več blaga, kot so ga utegnili Korošci odpeljati, je obležal ostanek — žito in moka v vrečah, ali sladkor v sodih, ki so prepuščali močo, kar tam na dežju in snegu in se je vse kvurilo. Večkrat je moralo na tisoče stotov tega blaga po tedne dolgo Čakati na prevoz, in trgovska podjetja so imela neznansko škodo, če se je blago pokvarilo ali pa če so ga prepozno dobili. Prevoz iz Trie-steja v Salzburg, na zgornje štajersko in na Češko je zaradi tega trajal večkrai po mesece dolgo Vsi so bili prepričani, da bi le predor izboljšal to nevzdržno stanje. Več rodov dolgo se je prava pravcata ploha samih pritoži) in načrtov razlikovala po uradih. Toda — zgodilo se ni nič. Izboljšana tehnika gradnje cest in železniških prog, predvsem pa uvedba motoriziranega prome-ia z blagom in ljudmi, je potem omogočila, da se je izboljšala zadeva Ljubeljskega prelaza in so pritožbe utihnile. Če pa je ta stvar, ki so stoletja razpravljali o njej, za zmeraj utihnila — je pa drugo vprašanje. A. D. Kdaj lahko govorimo o delu kot športu ? — Povprečna hitrost padalca znaša 200 km na uro — Sem proti rekordom Razlika med delom in športom. V zadnjem času ste večkrat naleteli na trditve, da je šport nadomestilo za telesno delo v naravi. Opažate tudi, da dobiva delo v okvirju telesne vzgoje vedno bolj častno mesto. Po Vašem mišljenju je šport vendarle to, kar gojijo na igriščih, plavališčih in smučiščih, delo pa je delo in obstoja v borbi za vsakdanji kruh. Najlažje Vam bom odgovoril, če Vam prikličem v spomin definicijo športa: »šport je udejstvovanje človeka kot celote, ki izvira iz notranje potrebe in ki stopnjuje duševne in telesne ntoči.« Če kdo teče zu tatom, da bi ga ujel, ne goji športu. Pruv tako ne goji športa tisti, ki gre v planine samo za to, da hi shujšal. Nasprotno pa lahko govorimo o športu, če cepite drva iz preobilja moči, iz veselja do dela, zaradi duševnega odmora in iz podobnih nesebičnih motivov. Ni bistveno kaj delate, temveč kako, ali točneje povedano: v kakšnem duševnem odnosu ste do krepil-nega udejstvovanja. (J. Z., Lj.) Krčne žile. Ali je priporočljivo, da se atlet, ki ima krčne žile, uri v tekih na srednje proge? Vaše vprašanje spada v področje športno medicine. — Pojdite k zdravniku, ki Vas bo pregledal in Vam dal nterodajne nasvete. (F. K.) S kakšno hitrostjo leti padalec? Spominjali se boste, da sem pisal zadnjič o danskem padalcu Johnu Traunumu, ki je postavil svetovni rekord v skakanju s padalom, ko se je pognal iz višine 13.000 m. Svoje padalo je odprl šele 700 m nad zemljo in je preletel po tem takem 12.300 m v prostem padu. To padanje je trajalo 182 sekund. Ce delimo dolžino pada s številom sekund, dobimo povprečno hitrost na sekundo. Ta znaša v omenjenem slučaju 67 m v sekundi, ali 4200 m v minuti, ali 241.20 km na uro. Da je omenjena hitrost pada precej točna, sem se prepričal tudi na podlagi podatkov francoskega padalca VVilliatnsa. O William-su sem čital, da se je pognal iz stratosfere z višine 11.000 m nad zemljo. Prosto je padal 170 sekund, padalo pa je odprl šele 90 m nad zemljo. V \Vil-iiamsovem primeru je znašala povprečna hitrost 64 m na sekundo. Omenjam še, da gre v prvem, kakor tudi v drugem slučaju za izredno storitve. Skoki padalcev na Itojišču so veliko krajši in dosežejo hitrost približno 200 km na uro. (K. —ik.) Suha kot trska. V 21 leto greste, pa ste skoraj brez mišic, sama kost in koža vas je. Tudi v letih obilne prehrane se niste mogli zrediti. Ne zanima Vas vprašanje prehrane, radi pa bi vedeli, kako bi prišli do krepkejših mišic. Ali obstoja ludi »re-dilna« gimnastika? Če Vas prav razumem, ne gre za »redilne« pač pa za krepilne vaje. Telesna vzgoja uči, da postanejo mišice debelejše zlasti pri vajah, pri katerih ne gre za hitrost ali vztrajnost, pač pa za moč. V poštev pride torej tista vrsta telovadbe, pri kateri je treba premagovati večji odpor. Moškemu bi svetoval rokoborho ali dviganje uteii, za Vas kot žensko pa to ne pride v poštev. Okrepitev mišic pa boste dosegli tudi s telovadbo na orodju. Da pa hoste tudi okrepili noge, morate gojiti hiter tek na kratke proge ali pa prenašanje bremen (n. pr. prenašanje premoga po stopnjicah). V glavnem pa je koščenost stvar narave. So tudi taki ljudje, ki použijejo velike redilne hrane in ki po vrh tega še telovadijo, vendar ostanejo suhi. Če spadate med take, ni vredno, da bi Vam bilo zaradi tega žal. Ni namreč važen zunanji izgled, pač pa telesna zmogljivosti In če ste, ali če boste postali zmogljivi, se lahko potolažite s tem, da je med ženskami precej takih, ki bi bile hudo rade v Vaši koži I (A. P.) SBii V •//,' - ^mMljMm A"' * IIP! Učinek bombardiranja iz zraka, o katerem poroča vojno poročilo št. "86. — parnik, fotografiran med napadom. Eksplozija torpedov, ki so potopili Levo zgoraj ladjo. Kaj je talna telovadha? To je vrhunska telovadba brez orodja, na praznih tleh. Tisti, ki radi rabijo tujke, ji pravijo »parterna gimnastika« ali akrobatika na tleli Le-ta obsega razne kozolce, premete, kolesa, preskoke čez sotelovadce in podobno. Talna telovadba je sorodna orodni, izvedba posameznih prvin pa se vrši v naravnem slogu. Pravi mojstri talne telovadbe so Danci, vedno bolj pa jo gojijo tudi drugi narodi. (S. T., Lj.) »Sem proti tekmovanju in proli rekordom!« Tako pišete: šport naj bi bil razvedrilo, ne pa udejstvovanje, pri katerem je vedno in vedno v ospredju vprašanje, kdo bo boljši, kilo bo zmagal, kdo ho postavil ta ali oni rekord... V marsičem se strinjam z Vami, v ostalem pa mislim o tekmah in rekordih takole: Ne gre t a ohbolutne rekorde. Le-te lahko dosežejo samo tisti, ki imajo tako in trtko okostje, mišičevje in srre — skratka, ki so za rekorde rojeni. Vzgojila moč in osebna sreča tekmovanja j>a tiči v tem, da premagaš svojo lastno lenobo, da se povzpnež nad udobnost, da treniraš tudi v trudu in znoju in se vzpenjaš po znanem športnem geslu: vedno višje, h i t ro je in srčnejše! Storitev nenadarjenega allela, ki je pretekel 100 m v 12.5 sek. je često večja od uspeha enostranskega nadarjenega tekača, ki je pretekel 100 m v 11.5 sek. In kdor z muko kaj doseže je često bolj vesel uspeha kot pa tisti, ki je stresel rezultat iz rokava. Za osebno srečo gre, za vero vriše in za samozavest, ki se pojavi ob vidnih znakih napredka. Nisem za to, da bi se ozirali po svetovnih rekordih, vsakdo naj tekmuje najpreje proti lastnim slabostim. Med vaškim rekordom in med svetovnim torej ne sme biti one velike razlike v oceni, kol jo opažamo pri današnjem presojanju. Mislim, da je tako gledanie za prospeh množičnega športa edino pravilno. (M. O.) Srednjrfeški pokal. Vprašujete, če so nogometne tekmo za srednječeški pokal že zaključene in kdo ga je dobil. V nedel|o so igrali v Pragi predzadnjo kolo. Na zelenem polju je potekla bitka za žogo med Šparto in Slavijo. Proti pričakovanju je zmagala šparta in odpravila Slavijo s 4:2. — Slavija je izpadla, v finale prideta torej šparta in Bohemia. (B. V., Lj.) Inrhes je starejša dolžinska mera. katero so uporabljali na Angleškem. Inrhes znaša dvanaistino angleškega stopala (1 colo) ali '2.54 cm. (P. .1.) Atletska »repriza« v Monakovem Po veliki lahkoatletski prireditvi v Berlinu so so podali tekmovalci v Monakovo, kjer so tudi Bavarcem pokazali svoje moči v tekih, pa virtu-ozne točke v skokih in metih. Zaradi tesnega prostora navajamo s tega tekmovanja samo rezultate prvakov: teki: 100 m Mellerovicz, Nemčija 10.7, 200 m Mellerovicz 21.2, 400 m Behrend, Nemčija 49.4, 800 m Lanzi, Italija 1:52.2,2000 m Kaindl, Nemčija 5:23, 5000 m Beviacqua, Italija 14:50.6; skoki: višina Nacke, Nemčija 1.85 m, s palico Sturck, Nemčija 4.00 m; meti: krogle Profeli, Italija 15.28 m. disk Tosi, Italija 49.78 m, kladivo Storch, Nemčija 52.95 m. Razen Nemcev in Italijanov so tekmovali v Monakovem tudi Nizozemci in Madžari, ki pa so se morali takrat zadovoljiti samo z drugimi in tretjimi mesti. Tako je bilo tudi s hitrim Osendarpom; na 100 in 200 m je bil le drugi s časi 10.8 in 21.9. šport v kratkem Najboljša nogometna moštva Evrope. Prvenstva posameznih držav za leto 1942. so si priborili naslednji nogometni klubi: Belgija: Liersche SK. Hrvatska: ŠK Gradjanskl. Bolgarska: AC Sofija. Danska: Boldklubben 1893. Nezasedena Francija: FC Sčte. Zasedena Francija: Stade Reims. Nemčija: Schalke-Gelsenkirchen. Italija: AS Roma — Rim. Nizozemska: A DO L'Oja. Portugalska: Sporting C. Porlugal. Rumunija: Rapid — Bukarešta. Slovaška: SK Bratislava. Španija: FC Valencia. švedska: Goteborgs Karaterna. Švica: Grosskopper — ZOrich. Madžarska: WMFC Csepel. Na Angleškem so igrali za letošnje državno nogometno prvenstvo v dveh kategorijah: v nario-nalni je zmaeal Manchester United FC, v londonski skupini pa FC Arsenal. Nova zvezda v romunski lahki atletiki. Na prireditvi v Predealu je padel nov romunski rekord v teku na 100 m. Postavil ga je Moina z neverjetno dobrim časom 10.5 sek. Moina je po tem takem prvi romunski atlet, ki se je povzpel do tovarišije najboljših na svetu. V Griinaun pri Rerlinu hodo imeli v nedeljo čolnarsko državno prvenstvo. Prijavljenih je 500 tekmovalcev. Ada Negri: Mama malega Foska Med zelenim in šumečim drevjem je stal ob vznožju gričev bel, prostoren hotel. Proti koncu junija je bil poln gostov. Rožni grmi so tekmovali med seboj, kdo bo dal več vrtnic in sončni zahodi, kateri od njih bo dalj časa trajal. Po večerji smo šle dame z gospodi na vrt, da bi uživale prijetno večerno uro. Lepše smo bile v tej rožni svetlobi, ki se je branila umreti, prav tako kot naša mladost. , Med nami je bila Foskova mama. Krasna gospa ta Foskova mama! Visoka, z rameni kot iz marmora vlitimi, gibka, z ritmičnim korakom, ženska, ki je kraljica zaradi svoje lepote. Morda se je oblačila preveč razkošno. Morda je dala nase preveč draguljev. Toda to razkošje je pristajalo dostojanstvu njene osebe. Mož, ki je pogosto prihajal sem za štiriindvajset ur, se je zdel na zunaj, kot da je njen brat. Ti dve bitji, ki ju je družila tako popolna fizična harmonija, sta imeli enega samega sina: Foska. Osem ali devet let starega, toda kazal jih je manj. Bil je majhen in nežen. Ker je bil bolan, so ga pripeljali sem, da bi se okrepil v tem zraku pod smrekami in si pridobil moči v teh toplih vrelcih. Nikdar ni bil pri miru in nikoli ni počival. Spominjam se njegovega tekanja po pesku v drevoredih in še kdaj slišim njegov zvonki smeh. Bil je vesel otrok, ki so mu malenkosti zadostovale, da se je zabaval. Spominjam se tudi obleke, ki jo je nosil, ko sem ga zadnjič videla: lepo zlikane še čisto nove kratke hlače iz surove svile in barve kot šampanjec, jopica pa z gumbi iz biserne matice. Bil ie eden tistih sončnih zahodov, ki nimajo konca: ves žareč, le jug je pihljal. In v tem vetru so odpadali rožni listi. Na vrtu, kjer smo bili zbrani, je bila Foskova mama: na nieni črni večerni obleki so se svetili dragi kameni. Na vratu nakit iz biserov — biseri in briljanti v ušesih in na prstih. Izraz njenega obraza, ki je bil navadno nekam tuj in hladen, se je omilil samo takrat, kadar je gledala svojega otroka. Ta ji je zdaj rekel tiho, proseče, igračkajoč se z njeno ogrlico: »Smem iti tja7 Tudi nocoj? Mirela in Blanka gresta tudi.« Pritrdila je nekoliko raztresena. Fosko je izginil s prijateljicama, ki sta bili nekaj let starejši od njega. Vedela sem, kani so tekli s takim veseljem. Takoj za ograjo na drugi strani ceste je bila baraka s streliščem: mrzlica in vročično hrepenenje za dečke in za deklice. Od tam so se slišali streli flobertov, ki so prihajali do nas, malo ublaženi zaradi razdalje. Pol ure za tem smo zagledale Mireno in Blanko, ki sta prihajali proti nam. Navidez sta bili mirni, z navadnim korakom, vodeči se pod roko; — toda bolj beli kot njuni obleki, z nečem v obrazu, kakor bi postali nenadoma stari. Približali sta se moji prijateljici Veri Carmi, ki je bila Mirelina mati. Komaj sta premikali ustnice. Vera Carmi se je dvignila in se z njima oddaljila od gruče s smehljajem, kakor bi hoteli reči: »Grem za trenutek. Takoj se vrnem!« Bila je močna žena moja prijateljica Vera. Vendar se je vrinilo med nas nekaj tujega, čeprav brez vzroka. Foskova mama je postala prva na to pozorna. Začutila je temen strah, začela se je tresti, vznemirjati: Fosko, Fosko? Zakaj Fosko ni več z Mirelo in z Blanko? S težavo smo jo poskušali zadržati. Strah pred slutnjo ji je dal nervozno moč, kot jo imajo blazneži. Takrat se je prikazala Vera Carmi, obrnjena proti njej, z ljubečim, toda odločnim obrazom. Mati je zaupila — ta krik bom slišala do konca svojega življenja. Fofko! Začela je teči 7. rokami v laseh, vlečka je drsala po pesku. Zrak je bil poln njenega obupa in mi smo šli za njo kot sence. Tu ie vrzel v moiem soominu. Ne vem več. I kako sem zvedela, da je bil Fosko ranjen. Zdi se, da je po neprevidnosti prišel pred mladeniča, ki je v tem trenutku meril z flobertom v tarčo. Tako? Res prav tako? Nikoli ne moreš točno vedeti, kako se zgode take reči: niti kdo je krivec, niti v koliko je krivec. Strelec je prav gotovo pomotoma spustil cev navzdol med tem, ko je šel Fosko mimo: tako ga je zadela krogla. • Okoli desete ure zvečer je drdral iz vrta avtomobil, ki je odpeljal v bolnišnico bližnjega mesta malega ranjenca. Bil je položen preko materinih in preko zdravnikovih kolen. Ker je bila prva pomoč zaman, so upali na operacijo. V luči svetilk sem videla telesce zavito v odejo in glavico, spuščeno v materino naročje. V zadnjem trenutku si je neka gospa slekla plašč in ga vrgla ubogi materi preko golih ramen. Bel plašč, obraz še bolj bel; od bledice izbrisane ustne: pogled uprt v sina. Tako je izginila. Nihče v hotelu ni upal leči ob navadni uri. V široki veži, ki |e vodila iz dvoran na vrt, so bili vsi na nogah. Pod nekim drevesom je nekdo našel denarnico Foskove mame z zlato zadrgo. Izročil jo je ravnatelju. V njej so bile, poleg drugega, igle, dragoceni prstani, ki jih je gospa vtaknila tja, ker jih ni upala pustiti v sobi. Denarnica je pod drevesom, padla je tja kakor mrtev list. Telefoni Novice, novice — zdi se, da je nekoliko boljše. — Ne. Zalibog, ni več upanja :krogla je prodrla drobovje. Zdaj je prišel v bolnišnico Foskov oče, ki so ga bili v naglici poklicali. Bil je kakor pijan, upognjen: starec. — Gospa pa je kazala velik pogum. Stiskala je malega in ga branila pred smrtjo. Otrok je bledel, nikogar ni več poznal. Najbrže ne bo prestal noči, Ob eni (Vera Carmi ie bila hitela 7.a fantkom v mesto), sem prisilila Mireno in Blanko, da sta šli v sobo, ker se že nista mogli več držati pokonci. Drugi so izginili. Ostalo nas je malo. Polagoma so se začele obleke gospa prilepljati, kakor mokre, na njihova utrujena telesa. Po teh nekaj mrzličnih urah je bil ta kraj kot plesišče,, kjer so preveč plesali. Ob štirih — že je bleda zarja belila nebo — je zapel telefon, fzdihnil je. Odšla sem v sobo, pustila sem okno zaprto. Ta zarja me ne bi mogla potolažiti. Mislila sem namreč, da oni, ki umira, ne bo več videl jutranjega svita, * Vera Carmi se je vrnila šele popoldne vsa spremenjena. Ona je otroku zatisnila oči. Pravila mi je, kako je otrok, dokler je bil pri zavesti, milo prosil mamo, naj odpusti onemu »dečku«. In čeprav mu je to obljubljala, je trdovratno vztrajal v svoji prošnji. »Veš, ni hot6 to storil. Ne daj ga zapreti! Tudi ti ne jokaj, ker si me pustila tja, dobra mama, lepa moja mama!« Iz bolnišnice naj bi ga prepeljali na pokopališče domačega mesta. Prej pa je še Veri Carmi poslala po sorodniku praznično obleko iz črnega žameta s čipkastim ovratnikom, da ga je mati lepega pripravila za zadnjo pot. Potem je — ne da bi hotela pomoči od kogarkoli — v sobi, ki je ostala v čudovitem neredu, zbrala še druge otrokove stvari: perilo, igrače, čevlje: to, kar je bilo njegovo in iz česar je dihalo njegovo milo in srečno detinstvo. Vsako stvar je zavila v tenek papir in povezala zavitke z vijoličnim trakom Nežno ji je polagala na dno kovčka, da ne bi takoj, ko bo dvignila pokrov, padle ven in ranile materinih oči. Na to je položila svoje obleke: razkošna svilena oblačila. Poskusila je zapreti, toda kovčeg je bi! preveč poln. Sele tedaj me je poklicala in me prosila za prijaznost, da bi pritisnila z roko in s kolenom pokrov. Končno je bilo mogoče kovčeg zapreti in ključ se je obrnli v ključavnici z dvema suhima udarcem... Nisva si upali pogledati v obraz. Čutili sva, da sva tu notri pokopali truplo malega Foska in srce njegove matere, Stran g »SLOVENEC«, sobota, 8. avgusta 1042-XX. Ste v. 181. 343. Kakor zblaznela skoči Zala v tem hipu pokoncu, prime mladeniča za roko in ga vpraša a tresočim glasom: »Je li Mirko mrtev? Ali še živi? Govori, Davorin! Prosim te! Usmili se nesrečne žene!« — »Umiri se, Zalika!« jo tolaži Davorin. »Tvoj Mirko, tvoj mož in tvoj ženin, še živi, ali jutri mora umreti s tovariši vred. Tako sem čul, ko so govorili stražarji ined sabo.< 344. Pri teli besedah zažari ženi oko in nov up ji prešine dušo. Krčevilo prime očeta Serajnika za roko in radostno vzklikne: »Oče, Mirko še živi... živil« Starček se vzdrami, pogleda z milim očesom svojo snaho in reče tiho: »Moj in tvoj Mirko še živi. Tisočkrat bodi zahvaljen Bog za to dobroto!« In sklenil je roke in molil skupno z Zaliko k Bogu, ki mu je rešil edinega sina in njej moža. 345. Hrup in šum pred skalnato votlino je hitro privabil še druge iz votline, ki niso vedeli, zakoj sta Serajnik in Zalika tako prepadena ter tako iskreno molita. Prišli sta tudi Mirkova in Zalikina mati in druge tovarišice pod milo nebo. Tudi Almira sc? je približala, radovedno ob strani poslušajoč, kaj pripoveduje njej dobro znani mladenič Davorin. Ali krompir umori koloradskega hrošča? Novi nemški poskusi v Miinchebergu Ko beremo o različnih in mnogih znanstvenih uspehih, prav nič ne pomislimo, koliko ie bilo treba zanie truda in skrbi. Kar jasno nr.m ie: država potrebuje gumija? No, potom jz-najde snov. ki se zove buna. Ali pa nima gonilnih snovi? Tedai iznajde sintetični bencin. Pa umetna svila, umetna volna — vse se da iznajti in ni ie skorai stvari, ki bi se ne dala umetno ponarediti in tako zamašiti vrzeli v gospodarstvu. Nemci imajo, kakor poroča Berlinor-I.oknl Anzeiger. v Miinchchcrgu poseben zavod za različna nova znanstvena odkritja in dognanja. V Mtinchenbergu vidiš množico laboratorijev in rastlinjakov, mnogo rentgenovih aparatov in poskusnih pekarn predvsem pa 1300 juter obsegajoče poskusne niive in vrtove, kjer izmed milijonov rastlin iščejo eno samo in jo po novih zakonih dalje razvijajo in skušajo najti na njej lastnosti, ki si jih želijo. Ni to najbolj čudno, da ie grenki volčji bob postal sladak, ampak je še bolj čudno to, da so med l'/t milijona bohovih rastlin iskali take. ki niso imele grenkih snovi in so jih nekaj tudi našli in so jih preiskovali, zakaj niso grenke, dokler niso našli tiste lastnosti in so nn podlagi dognanja vzgojili bob. ki je bil samo sladek in nič več grenak. Za tak uspeh pa ie bilo treba leta in leta skrbnega dela in preskuševanin. Kava in moka — iz boba. A ko poljedelec Nova zvezda P5, -Kaj si zopet odkril novo zvezdo?« »Seveda. Pred dnevi sem jo zasledil v petnajstem nadstropju.« zunai že zdavnaj pospravi krmo, se v Miinchebergu raziskovanje nadaljuje, saj znanstveniki še niso zadovoljni s svojim uspehom. Bob ima to slabo lastnost, da se njegovi stroki, ko dozorijo, rnzpočijo in popada zrnje na tla. Kako bi bob tega odvadili? Mnogo hektarjev boba pustijo na polju, da že preveč dozori, in ca preiskujejo. če mogoče ne bi našli med njim v tretjem ali četrtem letu rastlino, ki se ji strok ni razpočil. Tu je grenak bob, a strok sc mu ni razpočil. Grenko in ne da bi se raz-počilo. plus sladko in da sc razpoči. to ie leva stran enačbe, ki jo je treba razrešili. Rastlino toliko časa dalje preskušajo s križanjem in odbiranjem. dokler ne sloji na desni strani enačbe: sladko in se ne razpoči. Miincheberške obsežne bobove njive, ki se rumeno, modro in belo pozibavajo v vetru, pa vsebujejo še druge probleme: nekalere bobove rastline imajo tako trde lupine, »la ne morejo vzklnlili v zemlji; drugi imajo Iako raskave, dlakaste stroke, da se vlaga ne razpuhti in da zrnje v strokih zgni-je. Zdaj hočejo vzgojiti takšen bob z mehko lupino in druge vrste z gladkim strokom in nekega dne bo »skrižarjena« bobova rastlina, ki bo njeno zrnje sladko, se stroki ne bodo razpočili in bo imelo gladko in mehko lupino. In kakor danes govorimo o grenkem volčjem bobu, da jc bil to le za zeleno krmo, bomo jutri rekli o navadnem sladkem bobu: to je bila le živinska krma. Naša kava je sestojala iz polovice hobovih zrn, moka iz bobove in pšenične moke, makaroni ali kaša: bolW Zakaj raziskovanje v Miincebergu se začne v cvetličnem lončku in se neha v kuhinji. Sleherna sprememba ali razvoj naših kulturnih rastlin se praktično preizkuša do poslednjega, najboljšega okusa, glede na lastnosti za kuho in na tečnost. Pšenica in rž — * začetnika«. —' Medtem ko krog in krog valovijo žilna polja, pa v tem zavodu gojijo posamezne bilke v lončkih, Pšenic« in rž, ki sta že zdavnaj »dopolnjeni« žitarici, sta v Miinchebergu v začetku razvoja: tu ju preskušajo glede na plodovitost in odpornost spričo podnebja in škodljivcev. V »otroški sobi« žilaric rastejo pšenične rastlinice, ki so videti iako borne. Nastale so polom križanja med pšenico in Ijuliko, ki hočejo njeno žilavost pomešati z dobrimi lastnostmi pšenice. Bastardi prve generacije so tanki kakor trave in še ne jalovi. Oplodijo jih umetno, jih gojijo dalje, jih križajo z dobro pšcnico in na poslednji gredici, po 4. križanju- dobivajo spet oblike pšenice. Mogoče se bo po nadaljnjem križanju posrečilo dobiti takšno vrsto pšenice, ki bo plo-dovita in spričo vseh vremenskih neprilik žilava. — Male rastlinice rži, ki tičijo v škrnic-1 jih in same sebe oplojajo so prvi poskusi za to, ali ni moči privzgojiti take rži, ki bi samo sebe oplojala in bi bila liki pšenica vztrajna v svojih lastnostih, liž se na kmečkih njivah jako slabša, ker se oploja s pomočjo vetra. Pradcd iz Mehike. — Nič manjše niso nalogo, ki jih je treba izvesti glede na krompir. Prav tako. kakor postane človek zaradi civilizacije in kulture mehkužen in malo odporen spričo bolezni, se tudi rastline zaradi enostranskega kulturnega razvoja poslabšajo glede na žilavost napram boleznim. Krompir nam neizmerno koristi in ga mnogo pridelamo, vendar ga ograža veliko število sovražnikov. Doslej se ie posrečilo vzgojiti krompir, ki se ga rak ne prime. Zdaj so tozadevni raziskovalci napovedali boj gnilobi krompirjevega listja, tisti glivici, ki razjeda listje in zmanjša pridelek na tretjino. V Mehiki raste divji krompir, ki se ga gniloba listja ne prime. Prvi bastard našega krompirja z divjini Mehikancem ie še poln najslabših lastnosti divjega krompirja. Leto za letom posejejo nove hastarde in siccr posciaio semena in ne gomolje. Izmed stotisočev semen izberejo lc nekatere, ki so videli plodni. Z vedno bolj skrbno izbiro in po večkratnem križanju z evropskimi vrstami krompirja, dobijo po večletnih preskušnjah slednjič take vrste krompir, ki ima spet vse stare dobre lastnosti krompirja, a zraven še odpornost zoper gnilobo listja, kar si ie pridobil od divjega krompirja. Kna od največjih nevarnosti za evropski kromnir ie koloradski hrošč, ki so ga leta 1918 zanesle ameriške čete v Francijo in ki sc ie odllei strahotno daleč razširil. Nemški znanstveniki so sklenili, da bodo privzgojili Iako vrsto krompirja, ki se bo tako iznebil škodljivca, da ga bo sam ubijal s tem. da bo njegovo listje pomorilo ličinke. Doslej se pre-skušavanje še ni dokončno posrečilo, vendar,bo kmalu napočil tisti dan, ko bom imeli tak krompir, ki se bo koloradskega hrošča sam ubranil. Evropa bo potem rešena tega hudega škodljivca. Popravljen rekord jadralnega letalstva Znani ogrski športni letalec Ladislav Tas. nadi, ki ie imel doslej ogrski rekord v jadralnem letalstvu s 335 km na uro, je te dni dosegel nov tozadevni rekord na progi iz Budimpešte v Kljuž, in sicer 352 km na uro. FRIGORIFERI ELETTRICI automatici per famiglia ed enti, pronta consegna ELEKTRIČNI AUTOMAT1ČNI HLADILNIKI za gospodinjstvo in podjetja, takojšnja dobava Casseta 32-1 V.Unione Pubblicita Italiana, Milano Mali oglasi Stenice uničuje »PULECIM«. Inž. PrczelJ, Ljubljana, \Vol-fova 3, uradno ure: g—12 Perutnino zajedajo uSI. Mazilo zoper uSI na perutnini Je Inž. Prezljev »PERUT-NIN«. Ljubljana, Wolfo-va 3, uradne ure: 8—12, Čitajte »Slovenca« LJUBLJANSKI ATOfiRAFI niKIMZ! ____ Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-deHah ln Bralnikih ob 10.30. 14.30, 16.30 In 1P.3C Zeto^zanlmiv in obenem delikalen Skandalček (S0ANDAI.0 PER REKE) v Istoimenskem filma izza starih beneških natrieilsKih časov. V Klavnih vloeah: Evi Maitaeliati. Oinsenpe l-orelli, Camillo Pilotto. Re*|ja: Eiodo Pratelli _KINO SLOOA - TFl. 27-30 Prva ljubezen dekliškega srca v argentinskem filmu mladosti in neugnanosti Zaljubljena dekleta Biser južnoameriških lepotic Delia Garges KINO MATICA - TEL. 22-41 BOCCACCIO Pikantne pustolovščine in ljubavni zapetljaji v Firenci v XIII. stoletju Clara Calamai, Osvaldo Valenti itd. KINO UNION - TEL. 22-21 Umrla nam Je na.Sa ljubljena mama, setra, svakinja ln teta, gospa Terezija Trnovec roj. Zupančič 7. t. m., prevldena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnlce bo v nedeljo. dne 9. avgusta 1912 ob 5 popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, št. Vid nad LJubljano, Zagreb, dne 7. avgusta 1942. Žalujoči ostali. Giovannl Vergal 37 Tone Nevolja Roman. »Doli jadro! Doli jadro!« je vpil gospodar Tone. »Prerežil Takoj, prerezi!« Tone se je z nožem med zobmi kot mačka oprijel droga in vzravnan nad robom, da bi učinkovali kot protiutež, se je zabingljal nad morjem, ki je spodaj tulilo in ga je hotelo požreti. »Krepk6 se drži! Krepko se drži!« mu je vpil ded v tistem trušču valov, ki so g a hoteli odtrgati od tam in ki so metali v zrak »Previdnost« in vsako stvar, nagibajoč barko vso na eno stran, tako da so imeli notri vodo do kolen. »Prerezi! Prerezi!« je ponavljal ded. »Sakrament! je. vzkliknil Tone. Če pre-režem, kaj pa bomo takrat, ko bomo jadro potrebovali?« »Ne reci sakrament! Kajti zdaj smo v božjih rokah!« Aleš se je oklenil krmila in ko je začul dedove besede, je pričel vreščati: »Mati! Mati moja!« »Molči! Molči, če ne ti namerim brco! mu je zavpil brat, z nožem med zobmi. »Prekrižaj se in molči!« je ponovil ded, tako da se dečko ni upal več niti dihati. Nenadoma je jadro padlo vse hkrati, tako je bilo napeto. Tone jo je v trenutku pobral in tesno zvil. »Obrt znaš kot tvoj oče, tudi ti si Ne-volja,« me je rekel ded. Barka se je naravnala in je najpopred visoko poskočila. Nato se je dalje prekopi-cevala na valovih. »Daj sem krmilo. Zdaj je potrebna trdna roka!« je dejal gospodar Tone. In kljub temu, da se je tudi dečko oprijel zanj kot mačka, so prihajali valovi, ki so ju oba metali s prsi ob ročaj. »Veslo! zavihti svoje veslo, Aleš! Saj za jesti si tudi ti sposoben. Zdaj služijo vesla bolje od krmila,« je kričal Tone. Barka je škripala pod silnim napnrom onega para rok. Tudi Aleš, vzravnan ob ve-slalni opori, se je mučil nad vesli, kot je mogel. »Trdn6 se drži!« mu ie vpil ded, da ga je bilo ob žvižganju vetra komaj čuti od enega kraja barke do drugega. »Trdno se drži, Aleš!« »Da, ded, da!« je odgovoril dečko. »Se li bojiš?« mu je dejal Tone. »Ne,« je ded zanj odgovoril. »Priporočimo se samo Bbgu.« »Za svetega luidirja! Tu bi bile potrebne roko iz železa, kot parni stroj. Morje nas zmaguje,« je vzkliknil Tone, s sopečimi prsi. Ded je umolknili in prisluhnili so viharju. »Zdaj mora biti moti na obrežju in gleda, če se vračamo,« je nato rekel Aleš. »Pusti zdaj mater. Bolje je, da nanjo ne misliš,« je dodal ded. »Kje smo zdaj?« je vprašali Tone po zo-petnem dolgem premoru, ki mu je pohajala sapa od utrujenosti. »V božjih rokah,« jc odgovoril ded. »Pustite me tedaj, da jočem! je vzkliknil Aleš, ki ni mogel več. Pričel je vreščati in glasno klicati mater sredi trušča vetra in morja. In nihče se ga ni upal več umerjati. »Zaman prepevaš, nihče te ne čuje in bolje je, da si tiho,« nm je končno dejal brat, s spremenjenim glasom, da ni bilo niti njega več spoznati. »Molči, kajti zdaj to početje ni dobro, ne zate, ne za ostale.« »Jadro!« je zapovedal gospodar Tone. »Okt-eni krmilo k severovzhodnemu vetru in nato k božji volji!« Veter je močno nasprotoval premiku, toda v petih minutah, je bilo jadro zvito in »Previdnost« je pričela skakati po vrhovih valov, nagnjena v stran kot ranjena ptica. Nevolje so se vsi držali na eni strani, oprijemajoči se ograje. V tistem "trenotku nihče ni dihal, ka jti ko morje govori na tak način, človek nima poguma, da bi odprl usta. Gospodar Tone je dejal samo: »Ob tem času molijo tam dob za nas rožni venec.« In drugega niso pripomnili, medtem ko so brzeli z vetrom jn z valovi skozi noč, ki 6e je nenadoma spustila črna kot smola. »Svetilka na pomolu, aili jo vidite?« je zavpil Tone. »Naravnost! Naravnost! Ni to svetilka na pomolu. Plovomo v kleči. Nategni! Nategnil« >je vpil gospodar Tone. »Ne morem nategniti! Vrv je mokra.« Nož, Aleš, nož,« je odgovoril Tone z glasom, ki sta ga dušila vihar in napor. »Prerezi, hitro prereži.« V tem trenotku so začuli pok: »Previdnost«, ki je bila popred nagnjena na bok, se je dvignila kot vzmet in za malo da ni vrgla vseh v morje. Drog je skupaj z jadrom padel na barko, zlomljen kot slamnata bilka. Tedaj so zaslišali glas, ki je zakriknil: »Joj!« kot nekdo, ki umira. »Kdo? Kdo vpije?« je vprašal Tone pomagajoč si z zobmi in nožem, da bi prereza! vezi jadra, ki je bilo z drogom padlo na barko in je vse prekrivalo. Nenadoma ga je sunek vetra iztrgal in žvižgaje odnesel. Tedaj sta oba brata mogla do kraja odstraniti štreelj droga in ga vreči v morje. Barka se je vzravnala, gospodar Tone pa, on se ni vzravnal in ni več odgovarjal Tonetu, ki ga je klical. Ko morje in veter skupaj rjovela, ni ničesar strašnejšega, kot če ni slišati odgovora na glas, ki kliče. »Ded, ded!« je vpil tudi Aileš in ker nista ničesar več čula, so se obema bratoma ježili lasje na glavi, kot da bi bili živi. Noč je bila tako črna, da ni bilo videti z enega kraja »Previdnosti« na drugi, tako da Aileš ni več plakal od groze. Ded je bil zleknjen na dnu barke, z razbito glavo. Končno ga je Tone tipaje našel in se mu je zdelo, da je mrtev, ker ni dihal in se ni prav nič geni!. Krmilni drog je butal sem in tja, medtem ko je barka poskakovala v zrak in se pogrezala. »Ah! Sveti Frančišek Pavlanski! Ah! Blaženi sveti Frančišek! sta vpila oba dečka, ker nista vedela, kaj jima je napraviti. Usmiljeni sveti Frančišek ju je čul, ko je v viharju hodil na pomoč svojim vdanim in razprostrl _ je svoj plašč pod »Previdnost«, vprav ko jc bila na tem, da se zdrobi kot orehova 1 uipina ob .golobji kleči', pod carinsko stražnico. Barka je poskočila na kleč kot žrebe in je padla navpik, 6 kljunom navzdol. »Pogum, pogum!« so jima vpile obalne straže in tekale sein in tja s svetilkami, da bi vrgle vrvi. »Mi smo tu! Bodite pogumni!« Nazadnje je vrv padla poprek »Previdnosti«, ki je drgetala kot list in je udarila Toneta vprav v obraz, hujše kot udarec ' bičem, toda v tistem trenotku »e mu je to zdelo prijetnejše od božanja. Za Ljudska tiskarne v Ljubljani: Joža Krasiarii * Izdajate!!: inl Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžiž