GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 541
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 18. JUNIJA 1961
SPEI). IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Zakaj se petrolejski družbi
tako mudi ? Po naftovodu Genova-
Ingolstadt niti po sedmih letih še ni stekla nafta
Pripravljalna dela za zgraditev čezalpskega naftovoda Trst-Ingolstadt na Bavarskem za ostajajo. Na poti iz Nizozemske .le sicer že bager, ki bo poglobil morje, da bodo v petrolejskem pristanišču lahko pristajale tudi naivečje petrolejske ladje (čez 100.000 ton). Zdaj bi labko začeli z graditvijo rezervoarjev na zemljišču dolinskih kmetov.
To so informacije in jasni očitki tržaškega «Piccola» na račun dolinskih posestnikov. Glejte jih, oni so krivi, da nastaja za Trst zaradi odlašanja z graditvijo vodov naftovoda velika škoda. «Piccolo» je vsekakor dobro informiran o načrtih, namenih in taktiki družbe SIOT. Zato Pa kritizira naše hudi. ker nočejo dati zemljo no 500 lir za kv. meter. Kaj čudnega, če se mu tudi zdi samoumevno, da bo vrednost zemljišč precenila Ustanova za industrijsko pristanišče! Prav ta ustanova je tesno povezana s PfOT in je nasproti ■Kmetom nastopala v njenem imenu. Ker posestniki dobro yedo, kakšne cene .1 e Ustanova za industrijsko pristanišče ponujala v raznih drugih primežih, odklanjajo nie-no posredovanje, ko ere za razlastitev zemljišč za nafto-v°d, ki ga gradijo mednarodne družbe. Ce so kmetje res krivj odlašanja in škode, ki nastaja za mednarodne družbe, Potem bi te in SIOT Pač lahko izbrale drug prostor za rezervoarje. S takšno rešitvijo bi bili go-kmetje najbolj
zadovoljni.
Potrebovali bi 125 hektarov zemlje. Toda dolinski kmetje zahtevajo previsoko ceno; sicer bi petrolejska družba SIOT bila pripravljena plačati «realno» (!) ceno, ki naj jo določi Ustanova za industrijsko pristanišče... Za zdaj bi potrebovali 80 hektarov zemlje, ker bodo v začetku postavili samo 20 rezervoariev s skupno zmogljivostjo 100.000 ku. bičnih metrov.
INOOLSTADl
V čem so Rusi dosegli Evropo?
Razne ocene, ki jih na Zahodu dajejo glede niških gospodarskih dosežkov, so zgrešene, ker jih primerjajo s tem, kar so dosegle Združene Ameriške države. Prav zaradi tega preveč poudarjajo nizko raven ruskih prizvodnih uspehov in dohodkov, a v isti sapi govorijo o brzem naraščanju ruske pro-
RAST SOVJETSKE INDUSTRIJE, ZAOSTANJE NEINDUSTRIJSKIH PANOG
Različno miši en j e o raznih gospodarskih panogoh sovjetskega gospodarstva daje nejasno podobo o tej primerjavi posebno še zato, ker so razlike mnogo bolj poudarjene kot na
izvodnje. Prof. Angus Maddison j Zahodu. Nizka proizvodnost je v «Quarte.rlv Review» Banche | ruskega gospodarstva odseva Nazionals del Lavcro pred krat-1 v kostanju neindustrijskih sek-kim napisal članek, v katerem I toriev sovjetskega gospodarstva. daje popolnoma nove poglede j Y Nemčiji je le 14 o ds to de-na to zadevo. Prof. Maddison; .ovn?.. sde še na kmetih, v namreč primerja ruske dosežke j p-nShji komaj 4 odsto, medtem z gospodarskimi uspehi Zahodne i J° ie v Rusiji še celih 38 Evrope in pa Japonske ter ne!odsto- Industrijska proizvodnost 3 ZDA. V tej primerjavi so!v Rusi-P je verjetno najmanj podobnosti prav tako presene-	vlsoka kakor v Zahodni
........ Evropi. Rusi sami so sodili,
da so l. 1962 dosegli 40—50 odsto ameriške ravni, kar je
dustrijsko in vojaško silo v manj kot treh desetletjih je temeljila na zelo visoki stopnji
ljive kakor razlike, že usmerjava, kako visoki so
Hfi sssssurst $*ss,*&8
jave z realnim brutto narod-
■OftTEŽ NAFTO V GDA GENOVA — INGOLSTADT
_.če smo pravilno razumeli «11 Piccolo», postajajo gospodje o-koli SIOT nekako zgodaj nestrpni. Velika državna petrolejska ustanova ENI, ki je tudi soudeležena pri SIOT, je pokazala na Bavarskem, kjer gre Za naftovod Genova — Ingol-?tadt mnogo več potrpljenja. Načrti njenega neumornega pobudnika inž. Matteia za ta naf-°yod so bili pripravljeni že .e*-a 1958, toda niti v letu 1965 «.® he teče po njem nafta, in ri3 zaradi upiranja občinske u-Ptave mesteca Lindau, ker se uo.ii, da bi v primeru kakšne hesreče (recimo potresa) iz naftovoda vdrla nafta v Bodensko jezero in zastrupila vodo. Na račun upiranja tega mesteca nismo nikjer našli resne kritike ne v nemških ne v italijanskih listih. In še kakšno škodo ima ENI zaradi te «ka-price» mestnih očetov občine Lindau! V Ingolstadtu zaman čaka na petrolej iz Genove petrolejska čistilnica ENI z zmogljivostjo 2,5 milijona ton letno (pozneje jo bodo dvignili na 4 milijone), čeprav je ENI že dogradila 660 km dolg naftovod (iz Genove potiskajo petrolej samo do Eagla V Švici Po stranskem kraku). Samo rafinerija v Ingolstadtu, ki zdaj nabavlja drugod nafto po viš-nn cenah, je stala 160 mili jopi^ Pumških mark (25 milijard Naftovod po vsej dol-
žini bo stal 200 milijonov mark (31 milijard lir), 660 km od Genove do Ingolstadta in 350 km do Eagla. Po kraku do Eagla se nafta že pretaka od 1. 1963, velikanske investicije za ostalo delo so pa še danes mrtve, ker niso utegnili speljati naftovoda na razdalji dveh kilometrov pri Lindauu; v Avstriji premeščajo zdaj naftovod na razdalji 17 km.
O sporu med ENI in občino Lindau smo že nekajkrat poročali. Danes bi k temu poročilu lahko še dodali, da se je vsa zadeva prav v trenutku, ko 'je kazalo, da bo rešena, vnovič zaplela. Ko je bila pritožba mesta Lindau proti dovoljenju bavarske vlade (da se namreč naftovod spelje) zavrnjena, je občina Lindau vložila nov priziv in sicer na podlagi zakona o vodovodih, voda v Bodenskem jezeru je namreč pitna. Določbe tega zakona so stroge. Ako bi bavarska vlada zavrnila, tudi ta priziv, se bo mesto Lindau, kakor poročajo nemški listi, pritožilo pri zvezni vladi v Bonnu. Pri postopku za ta-kšne pritožbe ne igra čas nikakršne vloge...
Tako se takšne reči rešujejo drugod ,le pri nas se petrolejski družbi SIOT strahovito mudi. če se njej mudi, ni s tem rečeno, da se mora muditi tudi zakonitim posestnikom dolinskih zemljišč.
l.jejo raziskovalca na napačno pot. še težja pa je primerjava med Zahodom in Sovjetsko zvezo. Prof. Maddison se je precej zanesel na sodbe zahodnih gospodarstvenikov o ruskih gospodarskih dosežkih vendar pa pri tem ni bil nekritičen in je navajal ruske podatke. Na široko povedano je njegov prikaz manj ugoden za Ruse z vidika ruskih statistik, toda znatno ugodnejši od ciničnega prikazovanja, ki so ga podali
ameriška obveščevalna agencija CIA (Central Intelligence Agen-cy). Realni brutto narodni pro dukt na glavo verjetno ni večji od tretjine ameriškega, toda se približuje trem četrtinam brutto narodnega produkta v najnaprednejših državah Zahodne Evrope. Povprečna proizvodnost Rusije je bila l. 1960 malce višja od Italije, če smo jo merili po ameriških cenah, a samo obrobno nekoliko nižja, če smo se pri tem ravnali po ruskih cenah. Toda v tem še ni zajeta vsa zadeva.
nim produktom na glavo postavljajo previsoko vsakdanji življenjski standard ruskega naroda. V nasprotju z Zahodom so razpoložljive zaloge za potrošnjo očitno hitreje rastle kot pa brutto narodni produkt v Rusiji v 1950. letih A kljub temu prejemajo potrošniki v Sovjetski zvezi še vedno manj kot polovico celotne proizvodnje, izvzemši komunalne usluge, medtem ko dobivajo potrošniki v Zahodni Evropi skoraj dve tretjini. Tako so videti celo z grobo kvantitativno primerjavo zasebni potrošni standardi v Rusiji ne večji od 60 odsto od potrošnik standardov v naprednih zahodnih državah. Ko bi mogli upoštevati razlike v kakovosti, raznovrstnosti, prodajanju in ponujanju po-trošnega blaga, bi bila vrzel večja.
DVIG V 50’ LETIH
Velika kitajska naročila na Zahodu
Kakor sporoča Agence France Presse iz Pekinga, se med , Kitajsko in Sovjetsko zvezo ter naraščanja njene sile. Narašča- i Francijo pripravljajo pogodbe nje gospodarske sile Rusije je i za dobavo več tisoč tovornja-prekosiln rast v vseh industrij- j kov. Sovjetska zveza naj bi skih državah. Zahoda, izvzemši 1 Italijo, Nemčijo in Japonsko Po zahodnih definicijah brutto narodnega produkta je rusko naraščanje doseglo povprečno 6,8 odsto letno ali 5 odsto na glavo. Porast v proizvodnji na delovno uro je bilo brez primere v katerikoli državi upoštevajoč dejansko celotnost porasta brutto narodnega produkta v 10. letih. Rusom se je posrečilo doseči in ohraniti 'zelo visoko stopnjo investiranja. To je izneslo za približno 28 odsto brutto narodnega dohodka v 1950—1955 in v 1. 1959 po cenitvah prof. Bergsona in OZN Tako visoko investicijsko stopnjo sta prekoračili samo Nor
Kitajski dobavila 3000 tovornjakov, Francija pa okoli 1000. Gre za težke tovornjake, sodobno opremljene; te pošiljke naj bi stale okoli 30 milijonov dolarjev.
Po vsej verjetnosti se je v kombinacijo vključila tudi Italija, ki bo dobavila nekaj stotin tovornjakov. Kitajska nabavlja prav tako tovornjake ra Češkoslovaškem, v Vzhodni Nemčiji. Maroku m Alžiriji. Maroko in Alžirija naj bi do-
Italijansko-jugoslovanska trgovina nekoliko upada
Zunanja trgovina med Italijo in govejega mesa- nazadoval le in Jugoslavijo kaže lotos znake uvoz surovin in izdelkov, v manj.
ši meri pa nakup pijač, tobaka, in drugih izdelkov. Italija je Iz-
je treba razloge za ta pojav iskati v neugodnem gospodarskem razvoju v Italiji in Jugoslaviji. Italija si na vso moč prizadeva, da bi skrčila uvoz, in to ne samo iz Jugoslavije, ter tako zboljšala svojo trgovinsko bilanco; iste težnje opažamo tudi v Jugoslaviji. Z jugoslovanske strani so vselej naglašali, da ne bodo mogli nabavljati v Italii' več toliko blaga, ako ne bo Itali:a prevzemala več jugoslovanskih izdelkov, ker si mo-bavila kamione iz sestavnih I ra Jugoslavija z izvozom ustva-delov, ki jih kupujeta na Šved- j riti devize za plačilo uvoza, »kem oziroma v Franciji. Ako j V prvem tromesečju leta 1965 se potrdi vest o velikem Ki- ie trgovinska izmenjava med o-
upadanja. Upadel je uvoz iz Jugoslavije kakor tudi izvoz iz Italije v Jugoslavijo. Ni dvoma, da vozila v Jugoslavijo zlasti manj
... -...„ .... tajskem naročilu v Franciji
veska in Japonska. Zahodnoev- i bo to doslej največji posel, ki ropsko povprečje v investicijah i ga je Kitajska sklenila z Za-
je bilo pod 20 odsto v tem obdobju. Manj investicij pa so uporabljali za nadomestitev izrabljenega, kot so delali na Zahodu, pa čeprav se je odstotek dvigal do 1955.
Napovedane pomembne spremembe
. v jugoslovanskem gospodarstvu
Jugoslovanski zvezni tajnik Kiro Gligorov je na seji gospodarskih odborov zvezne skupščine _ v dolgem govoru napovedal važne spremembe v jugoslovanskem gospodarstvu, ki pojdejo za tem, da se jugoslovansko go-spodarstvo stabilizira, čimbolj vključi v mednarodno gospodar-_	„	..	,	, stvo in doseže uskladitev med
Preoshova Rusije od zaostale posameznimi gospodarskimi pa-
bema državama dosegla 18.944 milijonov deviznih dinarjev (1 dolar ve!ia 300 deviznih dinarjev), medtem ko ie v tromeseč-sili neko podjetie v Lyonnu j -1u lanskega leta vrednost celot-za tehnično pomoč, da bi ne menjave znašala 24.362 mi-lahko doma postavili lastno
padom. Kitajci so tudi zapro-
tovarno tovornjakov. Danes je na Kitajskem samo ena tovarna, ki so jo postavili s sovjetsko tehnično pomočjo, in sicer v Čang—Čunu v Mandžuriji. Ta tovarna izdela okoli 1000
lij ono v deviznih dinarjev.
kemičnih izdelkov (za 3 milijarde. leto poprej 5,6), manjši je upad Dri polizdelkih, živilih, izvoz italijanske opreme pa se je povečal od 9,7 na 11 miliiard lir. Jugoslovanski industrijski obrati se občutno izpopolnjujejo tudi z uvozom industrijske opreme iz Italije.
Trenutno razpolagamo s p> drobnejšim popisom italijansko-jugoslovanske izmenjave, in sicer iz jugoslovanskega vira, samo za prva dva meseca. V glavnem *e struktura izmen lave bila nakazana že v prvih dveh mesecih. Tako se ie uvoz živine zmanjšal od 11.580 glav v lanskem letu na 1793 v letoš-r.iem, govejega mesa od 6704 na 5636 ton. svinskega od 1690 na 1156 in konj od 11.044 na 3412 glav. Močno je nazadoval uvoz iajc (od 16 na 0.4 miliiona din), k-mcerviranih rib (od 69 na 19),
Uvoz jz Jugoslavije je letos j suhih sliv od 26 na 15), suhih znašal 8 517 milijonov dinar-1 gob (od 34 na 13). Uvoz jugoslo. jev (lati 12.024 milijonov), izvoz vanskega lesa ie upadel od 1.283
iz Italije v Jugoslavijo pa 10.787 (lani 12.338 milijonov dinarjev). Ako te podatke preračunamo
5-8 tonskih tovornjakov letno. Z ™ odlagl tečajev, ?00 deviznih druge strani poročajo, da si Kitajska v zadnjem času močno prizadeva, da bi pomnožila svoja prevozna sredstva. Tako hoče Kitajska izboljšati tudi promet na železnici
Kitajci hočejo zboljšati tudi svojo morsko plovbo ter so v namen naročili mnoao ladij v Franciji in Veliki Britaniji.
Verjetno bodo Kitajci kupili v Sovjetski zvezi tudi potniška letala, nekaj sovjetskih letal so nabavili že poprej in sicer tipa «Iljušin».
kmetijske države v veliko in-
Med Jugoslavijo in ZSSR še živahnejše sodelovanje
Boris Kraigher o uspešnih pogajanjih v Moskvi
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na poti v Sovjetsko zvezo — o tem obisku smo poročali že v zadnji .številki »Gospodarstva* — je uredniku beograjske «Borbe» razložil namen tega potovanja in uspehe, ki so bili doseženi glede nadaljne-ga gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Kraigher je menil, «da smo iskali in našli rešitev v duhu medsebojnega razumevanja, v skladu s koristmi in potrebami gospodarstva obeh držav.» Soglašali so o potrebi utrjevanja gospodarskih vezi med obema državama. Med razgovori v Moskvi je vladalo prijateljsko ozračje; k okrepitvi medsebojnih zvez bo gotovo pripomogel tudi obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi. Na zadevno vprašanje je podpredsednik Kraigher pojasnil, da bo jugoslovansko - sovjetski medvladni odbor za gospodarsko sodelovanje, ki je bil zdaj ustanovljen, proučeval vsa vprašanja v zvezi z gospodarskim sodelovanjem med državami, pa tudi vprašanja, ki izvirajo iz njunih sedanjih in perspektivnih gospodarskih načrtov. Gre za sodelovanje v industriji, zlasti v črni in barvasti metalurgiji, strojegradnji, kemični industriji, energetiki, lahki in živilski industriji, pa tudi za večjo specializacijo in sodelovanje v posameznih industrijskih pa-! nogah obeh držav. Odbor bo proučeval tudi sodelovanje v
kmetijstvu.
V	Moskvi so podpisali pogodbo o izkoriščanju kreditov za kompletne dobave opreme za objekte, ki jih je namenila Sovjetska zveza kot pomoč Skopju. Načelno je bil dosežen sporazum o financiranju in kreditiranju nekaterih novih objektov v Jugoslaviji. Dosežena je bila ugodna rešitev glede nekaterih jugoslovanskih deviznih obveznosti do Sovjetske zveze, kar bo bistveno olajšalo prizadevanje jugoslovanskega gospodarstva. v naslednjem razdobju.
Menili so se tudi o blagovna izmenjavi. V tem pogledu so bili zadnja leta dosežen, pomembni rezultati; v zadnjih treh letih se je blagovna menjava povečala za skoraj 90 odsto, letos pa naj bi se povečala za 30 odsto v primeri z lansko, in sicer v vrednosti približno 300 milijonov dolarjev.
V	bodoče bo možno še povečati izmenjavo med obema državama. Letos bo Jugoslavija uvažala iz ZSSR stroje in opremo, nafto in nafte derivate, aluminij, izdelke kemične in farmacevtske industrije pa tudi druge, kakor npr. ure, kolesa itd. Jugoslavija bo izvažala v ZSSR ladje, stroje, opremo, tkanine, pohištvo, kable, barvaste kovine itd. Posebno pomembno je sovjetsko naročilo, po katerem naj bi Jugoslavija do leta 1970 dobavila Sovjetski zvezi 78 velikih ladij in drugih plovnih
nogami. Napovedane spremembe zadevajo tudi tečaj dinarja, katerega vrednost bo nasproti dolarju znižana, ni pa tajnik Gligorov še sporočil novega dokončnega tečaja jugoslovanske valute. Ugotovil je samo, «da sedanji tečaji menjave 750 do 1200 dinarjev za dolar pričajo o zelo različni produktivnosti
dinarjev za en dolar, oziroma 625 lir za dolar, pridemo do podatkov v lirah, ki jih sicer navaja tudi agencija «Italia». Po njenih podatkih je izvoz v Jugoslavijo v prvem tromesečju 1965 dosegel 22,4 milijarde lir, kar pomeni v primerjavi z istim časom lanskega leta nazadovanje za 3,2 miiiiarde lir oziroma 13 odsto. Še večja je razlika pri upadu uvoza iz Jugoslavije, ki je nazadoval od 25 na 17 milijard lir, to le za 29 odsto. Najbolj je nazadoval uvoz jugoslovanskih živil, kakor govedine
Z. Nemčija pristopi k Donavski komisiji
Ali ho prispevala za ureditev Djerdapa ?
Jugoslaviji in Romuniji dežele,
V Budimpešti se je sestala Donavska komisija, ki bo na svojem posvetovanju med dru-
med posameznimi panogami in ■ gim razpravljala zlasti tudi o proizvajalci)). Na podlagi te ugo- [ vprašanju financiranja rečne tevitve sklepajo, da se bo novi | plovbe v Železnih vratih (Dier-tečaj dinarja, sukal okoli 1290 j dapu). dinarjev za dolar (sedanji 759 dinarjev za dolar).
Gligorov je pripomnil, da tokrat ne gre samo za nekakšno devizno preosnovo ali za spremembo paritete dinarja, marveč za širše zasnovano gospodarsko
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zaradi vodne elektrarne, ki jo ob železnih vratih gradita skupno Jugoslavija in Romunija, je treba s precejšnimi stroški zgraditi dva prekopa in sistem zapornic za ladijsko plovbo. Zadeven predlog predvideva, da bi podonavske države k tem stroškom prispevale
Najprej treba zgraditi «hatedralo» EGS
Spričo nesoglasij, ki obsta- | nemške pogodbe o prijateljstvu ja.jo med Francijo in Zahodno ] Kancler Erhard in zunanji minister Schroeier računata v svoji politiki vsekakor bolj na oporo Velike Britanije in Amerike kot Francije.
Nemčijo glede odnosov med Ameriko in Evropo ter glede reševanja nemškega vprašanja je bilo zanimanje mednarodne javnosti za obisk francoskega, predsednika de Gaulla v Bonna toliko večje. Kancler Erhard se je vrnil nekaj dni poprej iz Washingtona, kjer je potrdil zahodnonemško pripravljenost na sodelovanje z Ameriko, ki bi jo rad de Gaulle povsem izrinil iz Evrope. Po vrnitvi de Gaulla v Pariz izražajo listi splošno prepričanje, da ni dosegel de Gaullov obisk v Bonnu nikakš-nega napredka v francosko-za-hednonemških odnosih. Ni dvoma, da se zunanja ^oiitika Zahodne Nemčije no odhodu kanclerja Adenauerja, s katerim se
ie de Gaulle sicer tud. sesta1 objektov v vrednosti 250 milijo-1 razvija v novi smeri ne glede nov dolarjev.	I na formalen obstoj iranccsko-
2 letalom proti beogradu
Vpn°iCra'fna okoli sodobnega slo-Katr. - a letališča Brnika med izmMiltom in Kran.1em je ena Zemr- nailepših na slovenski Doti.'11:. Je klasična predalpska jipj^-hna, kjer se Alpe dvig-sp'° penadoma iz ravnine in us- Zaženejo proti nebu. Leta--1Sce je 'dolgo in ni nikdar KOnca trikilometrske cementne steze, po kateri drsijo letala. i°da v globokem zelenju goz-p?v in žitnih polj tega sploh ni opaziti. Ni čuda. da se sedaj tod motajo številni slovenski avtomobilisti, ki je mnogim *z™®d niih šele letališče odkrilo ■o «	slovenske dežele,
v ii.j-r^-v,dnevih ma1a nas je a *VUrah avtobus letal-izvlekel iz mlečne gostote ljubljanske megle na to gorenjsko polje, ki so ga Preprezale srebrne niti majskih meglic.
S črno kavo in konjakom smo odplaknili zadnje ostanke jutranje zaspanosti in že je bilo letalo nared za odhod Proti Beogradu. Pozimi je redna letalska proga med Slovenijo m zveznim glavnim mestom Postala za številne gospodarstvenike. nujna potreba, ker Kdo bi izgubljal noči na brzih lakih, da hi prihajal nepre-■--an na razne zelo dolge seje.
Albert jjj Rejec |
S POTOVANJA PO JUGOSLAVIJI
Pri naših južnih bratih
duha za kritično sodelovanje v dolgih razpravah.
NOVI KRAJI:
BRNIK — SURCIN
Letalo se je hitro odlepilo m nenadma so se razgrnili pod nami kot pahljača gozdovi V raznih odtekih pomladnega br-stenja Kaj kmalu smo bili v visim letošnjih debelih snežnih pobočij Kamniških Alp. Redne pogoste potnike ni mogla privleči ta izredna lepota ter so se kar hitro zatopili v debele referate, ki so uh odpirali pred sabo na mizah. Ubrali smo pot proti Celju, kjer je razredčena megla le slabo pokrivala zelenje Savinjske doline. Hiteli smo preko zmešnjave neštetih dolinic in gričev vzhodno od Zagreba, naprej preko slavonskih gozdov in- bili že v poldragi uU..?a novem beograjskem letališču v Sur činu. Seveda je čilo tod mnogo živahnejše od prniske samotne lepote. Zemlja je tod zelo rahlo vzvalovana,
ki so nnsphnnci uul*e tse|K- ravn° prav- da ni dolgočasna in i? pos®bnost naseea sistema ravnina. Potniki so hiteli ka-n 111 zahteva.j0 dosti budnega!kor na kakšni avtobusni pre-
napolnjeni postaji k letalom, glasovi napovedovalk so ponavljali neprestano v treh ali štirih jezikih odvijanje trenutnega voznega reda. Publika ni bila posebno pestra kljub temu, da spada tudi Surčin med letališča na poti k Orientu. Trije turbani na glavi so se pokazali kot domače pokrivalo jugoslovanskih muslimanov po opravkih v Beogradu. V čakalnicah so bile družine Črnogorcev, ki so čakale na letalo za Titograd, ki je edino z letalsko progo povezan z notranjostjo države. Sama poslopja letališča so funkcionalna dolgočasnost vseh letališč na svetu s svojimi velikanskimi okni in vrati, ki zavzemajo večji del zidov, in se tako novi Brnik ne razlikuje dosti od samo nekoliko let ■starejšega Surčina. Starim železniškim postajnim poslopjem v večjih krajih je treba priznati večjo ustvarjalno fantazijo vsaj v oblikovanju pročelij, na katerih so se plazili neke gole boginje ali pa so držali kolesa mišičasti herkulesi devetnajstega stoletja.
ZEMUN NI VEČ ZEMUN
AMPAK NOVI BEOGRAD
Zanimivo je, da vozijo na ta supermoderna pusta letališča nekam oguljeni avtobusi, slabši od tistih na rednih avtobusnih progah. Odpeljali smo se proti Beogradu po zadnjem ostanku Srema. Zemlja bogata, ki se ji poznaj6 sledovi modernih bran. Širokopotezno so posadili ob poti široke pasove z raznim gozdnim drevjem, precej z iglavci, kar neka eksotika v Sremski ravnini, ki je navajena le na koruzna stebla. Beograd je kukal od daleč s svojimi griči, le malo smo se nekje ponižali med usekom in že smo bili, kar v sredi Zemuna. Toda Zemun ni več Zemun, ampak Novi Beograd, ki je stisnil nekdanje zemunske ulice s pritličnimi hišami tja k Donavi. V majhnem prometnem neredu je vozil avtobus med novimi bloki, ki se jim že pozna nekajletna obraba in med številnimi ulicami stanovanjskih blokov, ki se šele grade. Od vsega Beo-
grada, ki sem si ga ogledal se še največ gradi v Novem Beogradu. Poslušam pogovor na moji desni strani v avtobusu, ko nekdo kaže na velikansko poslopje zveznega izzvršnea sveta in se prašuje. kaj bodo spravili pod njegove obsežne strehe, če se bodo še bolj omejile z razširjenjem decentralizacije predvsem gospodarske pristojnosti zveze in se bo popolnoma uveljavljalo delavsko samoupravljanje pri podjetjih.
Blagor mestu, ki ima take reke kot Beograd! Zdrknili smo Pa most čez Savo in prijeten Je občutek, ko se kar voziš nekaj časa preko mogočne reke. Spodaj je savsko pristanišče, nekam prazno za ta čas. Ropot tovornjakov na ulici pod mestom, žvižgi in hropenje reč-uih ladij in šumenje sive vode Pod ladijskimi vijaki mi pričara vizije o jadranskih morskih lukah. Velika zelena Donava pritiska s svojimi vodnimi masami na Savo in jo vrtinči v krogu, da odteka počasi in s težavo, že takoj onstran mostu nas obkolijo visoke palače m kmalu smo na osrednjem trgu Terazije (Tehtnica), na mestnem grebenu med savskim m donavskim nabrežjem. Avtobus nas je izkrcal v ulici blizu parlamenta.
(Nadaljevanje na 2. strani)
ki bi jih izračunali na podlagi uporabe te vodne poti, in sicer na podlagi zadevne tonaže leta 1961.
S tem vprašanjem financiranja je v zvezi tudi predlog Z ar hodr.e Nemčije, da bi postala članica Donavske komisije. Zdi se, da sedanje članice ne bodo proti priključitvi Zahodne Nemčije, očitno, ker jim bo dobre, došel tudi njen prispevek k finansiranju. Zdi se. da ne bo nihče povezoval tesra vprašanja z dragimi vprašanji nemškega problema. Sicer bi se vsa zadeva pristopa Zahodne Nemčije zapletla. Brez pristanka vseh držav članic ni namreč mogoče spremeniti podonavske konvencije. Ako bodo vse članice sporazumne, se izvrši nristop s položitvijo ustrezne listine v Beogradu.
Zamotan pa je seveda položaj glede na to da Zahodna Nemčija nima rednih diplomatskih odnosov z nekaterimi di
na 636 mil. dinarjev, uvoz tkanin od 187 na 94 milijone, uvoz vezanih Plošč od 39 na 28 na-tron papiria od 57 na 47 mil. itd.
že v prvih dveh mesecih ie upadel izvoz potrošnega blaga v Jugoslavijo pa tudi raznih dragih izdelkov kakor zlasti kemičnih, le izvoz industrijske o-preme se ie povečal.
Jugoslovani so uspeli uvesti v izvoz nekatere svoie industrijske izdelke, kakor brezšivr.e cevi (11 milijonov din), transformatorje (za 9), majhne elektromotorje (za 9) in sestavne dele za kolesa (4 mil.).
Elektronska proteza v jugoslovansko-italijanskem sodelovanju
Institut za avtomacijo in telekomunikacije »Mihajlo Pupin» v Beogradu je izdelal prototip ločne elektronske proteze, ki je zbudila pozornost zdravnikov in izvedencev daleč pq svetu. To protezo bodo zdaj izdelovali v sodelovanju z italijanskim ortopedskim inštitutom «Rizzoli» v Bologni. Podpisana je že bila zadevna pogodba o skupni proizvodnji in prodaji. Zdaj si še prizadevajo, da bi izdelek izpopolnili, nakar ga bodo proizvajali serijsko. Protezo je sestavil prof. Rajko Tomovič, pri tem ie sodeloval tudi Ortopedski zavod socialistične republike Srbije. V prstih elektronske proteze so občutljivi elektronski elementi, ki omogočajo invalidu, da se njegovi umetni prsti prilagodijo obliki predmeta, ki ga hočejo dvigniti oziroma držati.
O MNENJE DRUGIH O
žavami. tako tudi ne z Jugosia-Prvi trenutek se je zdelo, da viio. Kot znano, je Bonn pre-
je prof. Erhard vendar nekaj izbil od de Gaulla, ko ni namreč francoska delegacija povsem zavrnila njegovega predloga, da bi se predsedniki šestih držav včlanjenih v Evropski gospodarski skupnosti sestali na vrhunski konferenci, ki naj bi dala _ nov polet političnemu združevanju med temi državami. Predsednik de Gaulle je na ta predlog odgovoril posredno v svojem govoru na sprejemu v palači Schamburgu, ko je naglasil, da je treba najprej dokončno zgraditi «katedralo» Evropske gospodarske skupnosti. šele ko bodo postavljeni potrebni stebri, to je zgrajena Evropska gospodarska skupnost, bo možno organizirati politično sodelovanje v Evropi. To pomeni, da takšnega vrhunskega sestanka med državami EGS zlepa ne bo. De Gaulle je 'še dodal da bo pristop drugim državam k EGS odprt, ko' bo stavba Evropske gospodarske skupnosti dokončno postavljena.
Francoska delegacija ie Bonnu zopet dala jasno razumeti, da Francozi vztrajajo pri zahtevi, da je nuino potrebno doseči dokončen sporazum glede, vseh kmetijskih vprašanj v okviru EGS Francozi hočejo pač svojim kmetijskim pridelkom zagotoviti čim bolj varno razpečavanje v ostalih državah EGS. Nerešeno je še vprašanje kritja raznih podpor, ki jih bo dajala EGS svojim članicam, da bi olajšala prehod na novo agrarno ureditev
kinil diplomatske stike z Beogradom na podlagi tako imenovane Hallsteinove doktrine, ko je Jugoslavija priznala Nemško demokratsko republiko (Vzhodno Nemčijo). Zdi se, da bo dunajska vlada posredovala glede te strani vprašanja pristopa Zahodne Nemčije.
(n.)
Ali je res preveč obiskov?
Tržaški katoliški tednik «Vi-ta nuova» že v naslovu vprašuje: «Ali ni potovanj preveč » in misli pri tem na nedavno izmenjavo obiskov med predstavniki dežele Furlanija - Julijska krajina in Slovenijo. Hvalevredno ie, da se poglabljajo gospodarski in kulturni stiki
STANISLAW JERZY, Lee poljski pesnik in satirik
EGS. Komisija Evropske gospo darske skupnosti predlaga, da bi ta denar črpali iz sklada v katerega bi se stekali dohodki od carin, ki jih države Evrope gospodarske skupnosti pobirajo na proizvode, uvožene iz tretjih držav.
V Bonnu so govorili tudi o vojaških nabavah Z. Nemčije v Franciji in Francije v Zahodni Nemčiji. Ugotovili so, da je Zahodna Nemčija za nabavo vojaške opreme potrošila v Franciji doslej 3,7 milijarde mark (okoli 581 milijard lir), Francozi pa so kupili v Zahodni Nemčiji za 900 milijonov mark voiaške opreme (141 milijard lir)!
med Italijo in Jugoslavijo, vendar italijanska kulturna propaganda zaostaja za jugoslovansko. Glede gospodarske izmenjave se list pritožuje nad visokimi jugoslovanskimi carinami. Kmetje iz okolice Nove Gorice so lani kupili na italijanski strani 240 majhnih kmetijskih strojev. Ni dvoma, da bi jih pili kupili mnogo več. ko bj jul goslovanske carina ne bila ra-ko visoka. Na tako pogostih sestankih italijansko - jugoslovanske zbornice se nikdar ne dotaknejo tega vprašanja. Na Jadranu se uveljavlja jugoslovanska mornarica. Tako bo «Jadro-okvira Iiniia» z velikim trajektom vzdr
Misli
zevala zvezo med Zadrom in Ancono, medtem ko so jugoslovanske oblasti odbile neki italijanski plovni dražbi dovoljenje za vzdrževanje podobne proge.
Ne da bi se spuščali v polemiko naj samo omenimo, da so jugoslovanska podjetja pritožujejo nad vprav prohibitvni-mi carinami za uvoz premnogih jugoslovanskih industrijskih izdelkov v Italijo, odkar države EGS uveljavljajo skupno carinsko tarifo navzven. Znano nam je tudi. da italijanske družbe že vzdržujejo s trajekti zvezo med obema obalama Jadrana; y »Gospodarstvu* smo že večkrat poročali o tem.
Pravzaprav ni nikakšna umetnost vleči do cilja, ako imaš cilj.	; ^
Opojnost zmage postane kmalu strast.
Ne sabljaj se s tistimi, ki nimajo sablje.
Ne dovoli srcu, da se tako stisne, da postane zaprta pest.
Kako se vidijo sveže barve tistih. ki so bili v senci!
Kri je tekoča — ie ukazoval on — zakaj bi ie ne prelivali?
Ko napravijo iz tebe orodje, ne čakaj konca.
Ječa ne izolira od zgodovine.
Bahal se je: Korakam z njimi naproti istemu ciliu. toda v ritmu druge melodije.
Suženjstvo ima svoje dobre strani. Tiran ne more trditi. da je vladar svobodnih ljudi.
Stanislaw Jerzy Lee
Iz življenja
Filmska igralka: tlmela sem čudovite sanje nocoj. Vse kar pravijo moji reklamni agenti o meni, je postala resnica>.
Prva žena je dala možu jabolko. moderna žena mu daje samo pečke.
Ena izmed krivic življenja je ta, da se rodi več revnih nečakov kakor bogatih stricev.
•	VLADNE KRIZE NE BO. Spor med krščanskimi demokrati in socialisti, ki so skupno v vladni koaliciji, je bil v začetku zaradi osnutka za filmski zakon tako oster, da so nekateri že napovedovali vladno krizo; v glavnem pa so se duhovi zdaj že pomirili v obeh taborih. Krščanski demokrati so s pomočjo glasov opozicijskih strank v parlamentu prodrli s popravkom, ki postavlja pogoj e-tične neoporečnosti filmov, ki naj bi bili deležni državne podpore. Socialisti in njihov minister za javne predstave Co-rona so se temu popravku uprli. Zdaj pa je bil dosežen kompromis, ki so ga predlagali socialisti in po katerem ne bodo deležni državne podpore filmi z «spolno opolzko vsebino* * * v.
•	SPORAZUM O ODPOVEDI DELA. Med koalicijskimi strankami rimske vlade ni bilo težko doseči sporazuma glede stilizacije zakonskega osnutka, ki bo urejal vprašanje odpustov z dela, ker je bil že pred mesecem dosežen sporazum med delodajalci in predstavniki glavnih sindikalnih organizacij (CGIL, CISL in UIL) glede istega problema. Gre za to. da se menja člen 2118 civilnega zakonika, ki daje pogodbenikom pravico, da pogodbo razveljavijo, kadar hočejo, ako izpolnijo določene odpovedne formalnosti. Po novih pogodbah se bo odpoved smela izvršiti samo iz .pravičnega vzroka» ali «utemeljenega razloga». Stranke so se sporazumele, da ta določba ne bo obvezna za manjša podjetja, ki slonijo skoraj na družinskih temeljih.
•	SARAGAT V VATIKANU. V soboto je papež Pavel VI. v zasebni knjižnici sprejel predsednika republike G. Saragata v spremstvu zunanjega ministra Fanfanija in italijanskega poslanika pri sv. stolici Presan-zana. S samim Saragatom se je zadržal v razgovoru 40 minut. Papež je v svojem nagovoru naglasil, da so bile pravice Cerkve z lateranskimi sporazumi trajno in srečno določene. V Italiji obstaja danes ravnovesje med vero verskim prepričanjem in domovinsko ljubeznijo. Obe sili se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, (Kakor znano je bilo z lateranskimi sporazumi 1. 1929 rešeno tako-imenovano rimsko vprašanje, z njimi so bile določene pristojnosti Cerkve in države v italijanskem življenju. Papež se ie Saragatu zahvalil za njegovo obrambo Pi j a XII. Predsednik Saragat se je tudi dotaknil lateranskih sporazumov ter dodal, da sta z italijansko ustavo določeni suverenost in neodvisnost države in katoliške cerkve. Listi pripominjajo, da. se je Saragat seznanil s papežem Janezom XXIII. že v Parizu, pa tudi s Pavlom VI sta dobra znanca.
6 IZID DEŽELNIH VOLITEV NA SARDINIJI. V nedeljo so bile na Sardiniii deželne volitve: Sardinija uživa namreč politično avtonomijo vsaj v določenem obsegu. Volitve niso prinesle posebnih sprememb Glavni stranki, to je krščanske demokracija in komunistična sta v glavnem ohranili svoje postojanke, prva je nazadovala za 2 sedeža, druea na ie nanre dovala za enega. V bodočem deželnem zboru bo 72 mandatov razdeljenih takole: krščanska demokracija 35 (leta 1951: 37), komunistična stranka 15 (14). monarhisti 2 (2), necfaši-sti 3 (4), socialisti 5 (7), libe ralci 3 (1). socialni demokrati 3 (2), republikanci 5 (5) in socialistični proletarci (PSIUP) 1 (—).
« OBČINSKE VOLITVE V BO GNU. Postojanke dveh glav nih strank, to je krščanske demokratske in južnotirolske ljud ske stranke (Volkspartei) se po zadnjih občinskih volitvah v bistvu niso spremenile; južno-tirolska ljudska stranka je zgu bila en mandat, ki ga je pridobila stranka disidentov Tiroler Heimat. Sedeži v občinskem svetu bodo razdeljeni takole: krščanski demokrati 11 (po volitvah leta 1961 10), južnotiiol-ska liudska stranka 8 (9-, Tiroler Heimat 1 (—), socialni demokrati 3 (3), republikanci 0 (1), socialisti 5 (5), socialistični proletarci 1 (—), komunisti 4 (4) in liberalci 2 (1).
•	MNOGO KRVI V VIETNAMU. Od novembra 1963, ko j e bil ubit predsednik Diem, je zdaj v Južnem Vietnamu že šesta vladna kriza. Oblast je zdaj zopet prevzelo vojaštvo iz rok civilne vlade, kateri je načeloval dr. Phan Huy Ouat. Juž-novietnamska vojska je utrujena, smrtnih žrtev je čedalje več; samo v maju je padlo okoli 4000 južnih Vietnamcev. V ameriških vojaških krogih so mnenja, da bodo Američani morali prevzeti glavno breme vojskovanja, pa tudi uvesti vanj nove metode ter izvesti reorganizacijo vojske po ustroju ameriške vojske. Ameriška strategija je na razpotju; dosedanji vojaški nastopi — bombardiranje zaledja v Severnem Vietnamu — niso pokazali nikakšnega uspeha. Kaj zdaj? Ali zagaziti globlje in se vreči v pravo vojno, kakor je bila korejska, ko namreč Severni Vietnam odbija pogajanja in kompromisno rešitev, ali se popolnoma umakniti.
•	PREDSEDNIK JOHNSON JE BIL NERODEN. Londonski «Ob-sever» je prepričan, da si predsednik Johnson želi mirno rešitev vietnamskega vprašanja.
MEDNARODNA TRGOVINA
Ali bo povišan kontingent za «Alpe-Adria»
Kakor smo že poročali, je rok za predložitev vlog za odobritev sklepanja kupčij v okviru sejma «Alpe-Adria 1965» zapadel 10. junija. Kot je bilo pričakovati, je dospelo na pristojni urad oddelka za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu dežele Furlanije — Julijske krajine v Trstu zelo mnogo vlog, in sicer kar 285 (lani ob istem času 140), pričakujejo pa jih še več. Bolj kot samo število vlog je značilno, da se je letos v primeri z lanskim letom močno povzpela vrednost vlog. Skupna vrednost kontingentov (uvoznega in izvoznega), ki ju je določila italijanska vlada sporazumno s predstavniki Jugoslavije, znaša namreč 3,5 milijarde lir (1,75 mrde v vsaki smeri). Vrednost vlog pa je dosegla za vsako smer že okoli 5 milijard lir (v obeh smereh torej skoro 11 milijard). Na uradu za posle z Jugoslavijo pri tukajšnjem ravnateljstvu za zunanjo trgovino so nam pojasnili, da misli italijanska vlada pristati na povečanje kontingentov in da je upati, da bo to storila tudi beograjska vlada (kar se sicer ni še nobeno leto zgodilo). Z namenom, da se sporazumejo glede dokončne porazdelitve kontingentov, se sestanejo v dneh 24. in 25. t.m. v Trstu predstavniki tržaške trgovinske zbornice s predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske.
Konec tega meseca poteče podaljšani rok za realizacijo kupčij sklenjenih v okvira sejma «Alpe-Adria 1963». Obseg sklenjenih kupčij je presegel kontingent (2 mrdi lir z eni smeri) za 50 milijonov lir.
20 DRŽAV NA JESENSKEM
DUNAJSKEM SEJMU
Letošnji jesenski dunajski sejem bo od 12. do 19. septembra, in sicer bo to 82 sejem. Letos
DFjV/l#?
NOVO RAZVREDNOTENJE V URUGVAJU? Urugvajska vlada je uvedla novo uvozno in devizno zaporo, in to do 15. junija. V urugvajskih zasebnih gospodarskih krogih domneva-vajo, da je to znamenje, da namerava vlada izvršiti novo razvrednotenje denarja; v uradnih krogih to sicer zanikajo. Predstavniki zasebnega gospodarstva nameravajo v posebni spomenici opozoriti vlado, da bi preostro - izvajanje Uvozne za-, pore povzročilo pomanjkanje surovin, ki jih potrebuje industrija.
BANKOVCI PO 100.000 LIR. Guverner emisijskega zavoda Banca dTtalia je v svojem poročilu napovedal tudi izdajo novega bankovca z vrednostjo
100.000	lir. Vprašanje uvajanja bankovcev z višjo vrednostjo — zdaj so v obtoku z r.ajvišjo vrednostjo bankovci po 10.000 lir — proučujejo že od začetka tega leta. Prvotno so nameravali izdati nove bankovce po
50.000	lir, vendar so se zdaj odločili za bankovec 100.000 lir, ker se je kupna moč lire od leta 1938 do 1965 znižala približno 100-krat.
NAZADOVANJE ZAHODNO-NEMŠKIH VALUTNIH REZERV. Valutne rezerve Zahod-nonemške zvezne banke (Deutsche Bundesbank) so v maju precej upadle, vendar so se same zlate rezerve zvišale, medtem ko so dolarske nazadovale. Skupno so konec maja znašale 29,44 milijarde nemških mark (konec aprila 30,10 milijarde). Zlate rezerve znašajo 17,24 (konec aprila 16,71) milijarde DM, dolarske pa 8,32 (10,32) milijarde DM.
BANKOVCI ZA 500 LIR BODO KMALU BREZ VELJAVE. Italijansko finančno ministrstvo je potrdilo vest, da bodo bankove za 500 lir potegnili iz denarnega obtoka 30. junija letos. Kasneje jih bo zamenjavala do 31. dec. 1966 samo podružnica zavoda Banca dTtalia.
Toda s svojo politiko je onemogočil pomirjevalno posredovanje Sovjetske zveze v Severnem Vietnamu ter spravil Ruse v neprijeten položaj; prisiljeni so vojaško podpirati Severni Vietnam, sicer bi trpel njihov ugled v Aziji. Takšnega položaja se veselijo Kitajci, ki jim je glavno, da se vojska nadaljuje, pa naj zaradi tega pogine še toliko Vietnamcev. Kitajska ne bo pri tem nič zgubila; glavno je, da se Američani čimbolj sovražijo pri Azijcih in Afričanih.
• ČASOPISNA ZAROTA PROTI ANGLEŠKI VLADI. Minister za gospodarstvo George Brown je v svojem govoru v Leighu pozval rudarje na boj proti tajni propagandni »zaroti« v angleškem tisku in v poročilih obveščevalnih agencij, ki hočejo s širjenjem netočnih vesti omajati položaj delavske vlade, ter jo nato zrušiti. Priviligirani sloji niso nikdar v zgodovini pustili oblasti iz rok brez boja. Upirajo se vsaki vladi, ki hoče odločno preosnovati družbo, tako so se upirali liberalni vladi pred prvo svetovno vojno, tako se upirajo danes delavski. Na delavsko vlado so se spravili tisti, ki živijo od špekulacije in rente, ne tisti, ki si služijo kruh z delom.
bo na sejmu uradno zastopanih čez 20 držav. Obiskovalci si bodo lahko ustvarili jasen pregled čez avstrijsko in tujo proizvodnjo.
ZAKLJUČEN XVII. MITAM
Na milanskem sejmišču se je 12. junija zaključila 17. razstava tkanin MITAM, ki jo je odprl minister za zunanjo trgovino Mattarella. Na njej je sodelovalo 168 razstavljavcev, med temi je bilo lepo število tujcev. Razstavna površina je znašala 6000 kv. m. Letošnja prireditev je bila boljša od lanske bodisi zato, ker je bilo letos več razstavljavcev, bodisi, ker je bila zasedena sejemska površina obsežnejša. Osnovna namena le-letošnje razstave sta bila v zboljšanju kakovosti italijanske proizvodnje tkanin in v povečanju izvoza, zlasti spričo krize v tekstilni industriji in hude konkurence v tujini.
AMERIŠKA RAZSTAVA
V MILANU
Od 20. do 27. junija bo v Milanu razstava aparatov za nadzorstvo in merjenje industrijskih postopkov, ki jo organizira a-meriško trgovinsko središče. Razstava bo na milanskem razstavišču v Ulici Gattamelata 5.
TRGOVINA MED
NEMČIJO IN KITAJSKO
Trgovinska izmenjava med Zah. Nemčijo in nacionalistično Kitajsko se ie v lanskem letu povečala. Njena vrednost je dosegla namreč 309 milijonov nemškim mark, kar pomeni 105 milijonov več kakor v prejšnjem letu.
Napovedane spremembe v jugoslov. gospodarstvu
(Nadaljevanje s 1. strani)
reformo, ki ima v realnem tečaju dinarja samo izhodiščno točko, dejansko pa zajema vse področje ekonomske politike in zahteva bistvene spremembe v celotnem mehanizmu gospodarjenja. Samo tako je bilo mogoče razumeti sklepe VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki so zahtevali širše proučevanje stanja jugoslovanskega gospodarstva in ustrezne ukrepe za njegovo stabilizacijo.
To je tudi bistvena razlika nasproti preosnovi iz leta 1961, ki jo po pravici lahko imenujemo samo devizno preosnovo in še kot takšno z omejenim vplivom, ker je računala z določenimi zunanjetrgovinskimi in plačilno bilančnimi učinki ob ohranitvi skoraj vseh takratnih odnosovunabnotranjem trgu. ' ■-.mGbvorniki je. napovedal večjo sprostitev mednarodne trgovine. Glede carinskih tarif je pripomnil, da bodo opredelile raven zaščite domače proizvodnje. Izhodiščna predpostavka je, da je uvoz surovin brez carin in carinska zaščita proizvodov v načelu odvisna od potrebe po zaščiti perspektivne domače proizvodnje, toda ob upoštevanju ravni zaščite v drugih deželah in ravni carin, ki jih imajo članice Splošnega sporazuma o carinah in trgovini — GATT, katere redni član bo Jugoslavija kmalu postala. Industrijska podjetja se v prihodnje ne bodo mogla več zanašati na izvozne premije s strani države.
Glede notranje gospodarske politike je govornik pripomnil, da bodo cene električne energije, stanarine, cene komunalnih storitev in cene prevoza približali realnim stroškom, kar pomeni, da bodo povišane. Gospodarska preobrazba se bo izvršila postopno in bo težila za tem, da se življenjska raven državljanov ne zniža. Vsekakor se napovedane reforme ne bodo izvršile kar čez noč, temveč postopoma.
Jugoslavija je o teh svojih nameravanih preosnovah ozve-stila tudi pristojne mednarodne finančne in gospodarske organizacije, tako tudi Mednarodni denarni sklad.
Pri naših južnih bratih
(Nadaljevanje s 1. strani)
NI NARODNE NOŠE
NI OPANKA
Grem si ogledat središče Beograda, da bi videl, koliko se je spremenil v zadnjih dveh letih, odkar ga nisem več videl. Precej manj semaforov kot v Ljubljani ovira prehod pečcev preko križišč. Hitro raste število avtomobilov, toda le bolj v središču je čutiti njihovo gostoto na ulicah, precej manj
v stranskih predelih mesta. Pač pa so pločniki ves dan prepolni ljudi, ki se prelivajo na vse strani. Ostanki narodne kmečke noše so zelo redki, opanek redek, suvereno vlada povsod konfekcija in industrijski mestni čevlji, še celo kečketi — bele kapice številnih šiptarskih delavcev se ne belijo več v toliki meri na glavah šiptarjev, tako da jih je že težko ločiti od dragih delavcev. Beograd ni bil nikdar mesto srednjeevropskih kavarn s časniki in časopisi z gosti, ki so prebirali liste, se neskončno dolgo pogovarjali in uganjali po malem kavarniško tragedijo nad nerešljivimi svetovnimi problemi. Zdaj ima glavno mesto Jugoslavije še manj takih kavarn, drži se le «Moskva», kjer razni upokojenci in ne samo črnogorski, mlatijo prazno slamo, kakor pravi beograjska šala, in naj bi zato bilo tam prepovedano kaditi, da se ne bi ta slama vnela.
(Nadaljevanje sledi)
Na pragu 17. tržaškega velesejma
Jugoslovanska industrija na poznanjskem sejmu
Sodelovanje drugih držav in domačih podjetij
Na sejmišču pri Montebellu se mrzlično pripravljajo na letošnji 17. mednarodni vzorčni velesejem (od 21. junija do 5. julija).
Po dosedanjih spiskih sejemske uprave bodo na letošnjem velesejmu sodelovale med tujimi državami poleg Jugoslavije Avstrija, Zah. Nemčija, češkoslovaška, Marok, Brazilija, Švica, Tanzanija, Nizozemska, Kamerun in Poljska. Rekli smo sodelovale, ker ne bodo vse imele lastnega paviljona in podobno, ampak bodo nekatere prisotne samo preko predstavništev.
Med znanimi italijanskimi podjetji, družbami in ustanovami se udeleže sejma tudi AN-SALDO SAN GIORGIO (Genova), BOMPIANI (Milan), ITAL-SIDER (Genova), DALMINE (Milan), ENTE NAZ. PER LA CELLULOSA E PER LA CARTA (Rim), ENTE NAZ. RISI (Milan), FOLLETTO (Milan), GILLETTE (Italy — Milan), ILVA (Bologna), IŠTTUTO GEOGRA-FICO DE AGOSTINI (Novara), ITALIA S.p.A. Dl NAVIGAZIO-NE (Genova), LEVER GIBBS (Milan), MINISTERO DELL’A-GRICOLTURA E DELLE FORE-STE (Roma), PALADINI OFFI-CINE (Lucca), SNIA VISCOSA (Milano), TORNADO ITALIA (Milan), TUXON (Milan), ESSO STANDARD (Genova) idr. Med razstavljavci dežele Furlani j a-Julijska krajina pa bodo tudi naslednji:	Commissione regio-
nale per 1’artigianato del Friuli-Venezia Giulia, Camponovo (Trst), Centro Eubiologico ATIJ5 (TRST), Cherin Distillerie Istria-ne (Gorica), EDIL-Veneta, Elet-trodomestica Italiana — Spon-za (Trst), Rotacijski sklad za gospodarske pobude v Trstu in Gorici, Hausbrandt (Trst), In-terplastic (Trst), La Gastrono-mica (Trst), Mobili San Giusto (Trst), Officine Riunite (Videm), Salumificio Mase (Trst), SIBET (Trst), STOCK (Trst), Kmetijski konzorcij (Trst), pivovarna DREHER (Trst), Officine Blettromeccaniche Triestine (Tržič), Candusso (Tržič), livarna SAFOG (Gorica) itd.
Iz razgovora s predstavnikom «Exportprojekta»
Jugoslavija bo sodelovala na sejmu s kolektivno razstavo v lastnem paviljonu v »Palači . narodov«. Za razmestitev vzorcev poskrbi ljubljansko podjetje «Export-projekt», paviljon pa ureja inž. arh. Jože Dobrin.
Obiskali smo predstavnika «Export-projekta» Marija Demšarja z željo, da bi nam kaj več povedal o jugoslovanski razstavi.
V jugoslovanskem paviljonu bo tudi letos pestra in bogata izbira blaga. V splošnem ne bo bistvenih novosti, zato pa bodo blagovne skupine razširili. Značilni sta zlasti dve stvari: Napovedana je zanimiva filatelistična razstava s prikazom znamk in pribora za filateliste, ki bo prav gotovo pritegnila pozornost zelo mnogih obiskovalcev, saj je filatelija v Trstu precej razširjena; filatelistična razstava bo torej prijetna novost. Razen tega bo letos še bolj poudarjen turizem. Prikazali bodo vrsto lepih fotografskih posnetkov in barvnih diapozitiv o najbolj privlačnih turističnih krajih Jugoslavije. Obiskovalcem bo na voljo tudi poseben turističen stand, kjer jim bodo delili prispekte in dajali kakršnekoli informacije. Knjiž. na razstava bo urejena v obliki pravcate knjižne police, in sicer ob desni steni paviljona, ne pa na sredi kot lani. Tako bo pregled nad razstavljenimi knjigami mnogo boljši, mimo tega pa bodo knjige bolj izpostavljene nepoštenim rokam (lani je na sejmu zmanjkalo mnogo knjig, predvsem dragocenih, zaradi česar so jih morali med sejmom še enkrat pripeljati iz Jugoslavije).
Paviljon bo urejen po čisto drugačnem kriteriju kot v prejšnjih letih. To bo opaziti že takoj po vhodu vanj. Kot smo dejali, ureja paviljon inž. arh. Dobrin, ki se je nedavno specializiral v Ljubljani v stroki urejanja razstav. Uveljavil se je že na razstavah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Tudi površni obiskovalec bo lahko ugotovil, da je letošnji paviljon zasnovan po načelih preglednosti in enotnosti izpostavljenih vzorcev kljub njihovi raznolikosti (od ženskih torbic in sploh usnjene ter druge galanterije do žebljev, od knjig do težkih profilov, od mesnih konzerv in pijač do strojev in motornih koles). Mimogrede naj omenimo, da bo strop paviljona drugače grajen, zračen bo, dočim je bil prejšnja leta poln, tako da je bilo v paviljonu prevroče.
Veliko zanimanje vlada za jugoslovansko udeležbo na mednarodni lesni razstavi. Poleg običajnega, to pot še bolj dovršenega in seveda najsodobnejšega pohištva (spalnice, dnevne sobe, klubske garniture itd.), nad katerim se obiskovalci splošno navdušujejo zaradi njegove preproste lepote in funkcionalnosti, bodo pred lesnim paviljonom namestili po vsej verjetnosti spet montažno hišico podjetja KIK-Pomurka iz Murske Sobote. Predvsem pa nas zanima novost — plinski beton «Siporex», ki predstavlja
idealen material za montažno graditev; je namreč lahek, porozen, vezij iv in ga je mogoče sestavljati z navadnim cementom. V gastronomskem oddelku sejmišča namesti novogoriško podjetje »Primor je-Export» ob sodelovanju podjetja Vino Koper kiosk, kjer bodo na voljo okusne domače klobase, «pršut», sir, žlahtna vina in pivo.
V zadnjem trenutku smo izvedeli, da bodo montažno hišico KIK-Pomurke postavili v bližini gastronomskih kioskov, ne pa pred lesnim paviljonom.
Prireditve
na tržaškem velesejmu
Navajamo seznam sejemskih prireditev, ki se bodo vrstile med tržaškim velesejmom od dne do dne.
Ponedeljek (21. jun.) — Otvoritev, Dan Nemčije; torek (22. j-un.) — Dan Jugoslavije; sreda (23« jim.) — Dan Avstrije; četrtek (24. jun.) — Dan Madžarske; petek (25. jun.) — Dan o-brtništva, X. vsedržavno zasedanje o proizvodnosti; sobota (26. jun.) — Dan češkoslovaške, X. vsedrž. zasedanje o proizvodnosti (se nadaljuje); nedelja (27. jun.) —- VIII. mednarodno zasedanje o pohištvu, Nagrajevanje natečajnikov V. vsedržavnega pohištvenega natečaja; ponedeljek (28. jun.) — Vsedržavno zasedanje o gojitvi topola, Okrogla miza o tehničnih problemih pri uporabi lesa; torek (29. jun.) — X. mednarodni dan lesa. Prihod delegatov afriških dežel; sreda (30. jun.) — Srečanje z afriškimi delegati \ četrt ek (1. julija) —- Mednarodni dan kave, Srečanje z afriškimi delegati; petek (2. jul.) — Dan Kameruna, Srečanje z afriškimi delegati; sobota (3. jul.) — Srečanje z afriškimi delegati; nedelja (4. jul.) — Srečanje z afriškimi delegati; ponedeljek (5. jul.) — Zaključek velesejma.
Mednarodni sestanek lesnih strokovnjakov
Že od lanskega leta dalje nimajo sestanki lesnih izvedencev med tržaškim velesejmom in mednarodno lesno razstavo več poslovnega značaja, temveč so to bolj znanstvene razprave med izvedenci. Takšen sestanek bo letos na sejmu 29. junija, in to na pobudo Centra za raziskovanje lesa v Tridentu ter ob sodelovanju tržaške trgovinske zbornice, Združenja lesnih trgovcev in oddelka za gozdno gospodarstvo v ministrstvu za kmetijstvo. Osrednja , razprava bo o položaju lesa nasproti drugim konkurenčnim materialom. Razprave se bo udeležil tudi predstavnik mednarodne organizacije FAO. Iz Jugoslavije prispe prof. Ivo Horvat, ki predava na zagrebški univerzi. Govorniki bodo orisali vlogo lesa nasproti drugim konkurenčnim materialom v kapitalističnem in socialističnem gospodarstvu.
Zračna proga Milan-Zagreb-Beograd
Pretekli mesec je jugoslovanska letalska družba JAT (Ju-goslovenski Aero.transport) u-vedla turistično zračno zvezo med Milanom, Zagrebom in Beogradom. Ob tej priložnosti je prispela v Jugoslavijo posebna delegacija iz Italije, v kateri so bili predstavniki milanskih oblasti, industrije in letalske družbe ter več novinarjev. V spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula v Milanu Franca Presetnika in predstavnikov jugoslovanske zvezne gospodarske zbornice, turističnih organizacij ter JAT so obiskali številne turistične kraje v Sloveniji in Hrvatski, med temi Zagreb, Plitvička jezera, Opatijo, Postojno, letališče Brnik pri Ljubljani, Ljubljano, Otočec in Novo mesto.
ZA VEČJO PRODAJO AVTOMOBILOV V FRANCIJI Z namenom, da pospeši prodajo avtomobilov na notranjem trgu, je francoska vlada podaljšala od 21 na 24 mesecev rok za plačilo na obroke. Znižala je tudi vsoto, ki jo mora nakazati kupec že ob naročilu.
Zastoj v izvozu
Vsi napori avstrijskih žag, da bi zmanjšali izredno velike zaloge rezanega lesa — največje povojnega časa — so bili do sedaj brezuspešni. Tako poroča glasilo Zvez-e avstrijske žagarske industrije. Zaloge se stalno večajo, v aprilu so bile za 37 o tisto večje kot četrt leta prej.. Vzrok tega naraščanja zalog je težki konkurenčni pritisk v inozemstvu. Visoke domače cene lesa preprečujejo avstrijskim žagam večje prodaje v tujini.
SKRČEN IZVOZ V ITALIJO
Največji kupec avstrijskega rezanega lesa je Italija. Italijansko gospodarstvo je pa lani utrpelo težke udarce, čeprav je Italija leta 1964 uvozila še velike količine rezanega lesa, so avstrijski izvozniki že moč-občutili neugoden položaj na tem trgu. Od srede leta 1964 se prodaja na italijanskem trgu stalno zmanjšuje, v začetku leta 1965 je pa nastalo izrecno mrtvilo, od katerega se ta trg kljub kratki poživitvi spomladi še ni mogel pomoči. Trgovino obremenjujejo tudi dolgi plačilni roki. Izvoz lesa v Italijo je bil konec aprila tako nizek kot že sedem let ne. Do sedaj znani podatki za maj pa napovedujejo še nižje stanje.
CENE ŽE
,4 LETA USTALJENE
Zahodnoevropski nakup lesa se je medtem izboljšal, vendar ne more izenačiti izpada italijanskega trga. Avstrijski žagarji so proti Nemčiji. Holandski in deželam Orienta sicer ohranili stare aprilske cene kljub povečanju mezd in plač ter poskušajo biti tako konkurenčni. Povprečno dosežena cena za kubični meter rezne jelovine zad-
Dne 13 junija so v Poznanju na Poljskem odprli mednarodni velesejem, ki se zaključi 27. junija. Poleg vrste drugih držav sodelujeta na sejmu tudi Italija, ki od leta do leta širi svoje gospodarske odnose s Poljsko, in Jugoslavija.
Jugoslovani so zavzeli 800 kv. metrov prostora, od tega polovico na prostem. Jugoslovanska podjetja razstavljajo letos prvič nekatere svoje proizvode; med temi predstavljajo nekateri novost v mednarodni trgovini. Tako n. pr. razstavlja industrijsko podjetje «Ventila-tor» iz Zagreba poseben aparat za gretje tekočin v času destilacije, koncentracije in izhlapevanja. ki mu pravijo «termo-rotor». Več orodnih strojev razstavlja podjetje «žičnica» iz Ljubljane, medtem ko je «Go-stol» prav tako iz Ljubljane razstavila stroj za pranje kozarcev. Posebne izdelke so razstavili tudi obrati «Livnica želje-
avstrijskega lesa
njih štirih let je ostala po navedbi Statističnega urada skoraj nespremenjena. Kljub poveča-čanju proizvodnih stroškov je bila v letu 1984 dosežena povprečna izvozna cena celo za spoznanje manjša kot preti dvema letoma.
Avstrijska žagarska industrija v zadnjih letih ni mogla nobenega povečanja stroškov prevaliti na kupce, ampak se je morala znajti z raznimi prihranki v obratu in umnejšimi ukrepi v proizvodnji. Strokovna zveza žagarjev končno ugotavlja, da bo nujno morala pasti tudi cena neobdelanega lesa in da nimajo poskusi gozdnih posestnikov za dosego višjih cen sedaj nobenih izgledov za uspeh.
za i temperam iz Kikinde, dalje «Ivo Lola Ribar» iz Železnika, «Mašinotex» iz Leskovca, «Ra-doje Dakič* iz Titograda itd.
Tudi letošnjo udeležbo je organiziral Zavod za gospodarsko propagando v tujini iz Beograda.
RAZSTAVA
JUGOSLOVANSKEGA POTROŠNEGA BLAGA
V zvezi z jugoslovansko udeležbo na poznanjskem sejmu naj omenimo posebno razstavo jugoslovanskih potrošnih izdelkov, predvsem izdelkov elektroindustrije in kovinske industrije, ki je bila v Varšavi proti koncu meseca marca. To razstavo je organiziralo zunanje trgovinsko podjetje «Elektro-metalimpex» iz Beograda, ki že več let izvaža podobne jugoslovanske izdelke na Poljsko. Na razstavi so si Poljaki lahko o-gledali razne hladilnike, stroje za pranje, električne štedilnike in peči. bojlerje in razne druge izdelke, ki jih je proizvedlo 20 jugoslovanskih tovarn. Med razstavo so zaključili za 1 milijon dolarjev kupčij: za to leto ie podjetje «Elektro-me-talimpex» sklenilo za okoli 1,9 milijona dolarjev kupčij.
NIZOZEMCI BODO IZKORIŠČALI RUDNIKE DIAMANTOV V INDONEZIJI
Po vesteh iz inozemstva sta predstavnik nizozemske družbe Asscher Diamond Company iz Amsterdama in indonezijski ministrski podpredsednik podpisala petletno pogodbo, po kateri bo nizozemska družba izkoriščala najdišča diamantov v Indoneziji. Nizozemska bo v ta namen poslala v Indonezijo številne izvedence in vso potrebno opremo.
Od 21. junija do 5. julija OBIŠČITE
XVII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM
Ta prireditev predstavlja važen sestanek vseh poslovnih ljudi, kakor tudi' interes posameznikov, da jo obiščejo. Jugoslavija sodeluje s kolektivno u-radno razstavo in s specializirano razstavo v LESNEM PAVILJONU
KEMIJA-IMPEX
izvoz LJUBLJANA - Titova ul. 25 u voz
POB *tl8 - VIII Telefon: 313-266 (8 linij)
Telex: 03-177, Kemimpex, Ljubljana Telegram: KEMIMPEX, Ljubljana


IZVAŽA: kemične izdelke (kalcijev karbid, tekoči klor, živosrebrni oksid, svinčeni minij, cinkovo belilo, vodikov peroksid, kalcijev cianamid, polivinilacetat, cinksuliat, cinkoxitetrakromat, sredstva za zaščito rastlin, itd.), plastične mase (penasta plastična masa, poliestrske rondele za izdelavo gumbov, melaminske plošče za oblogo pohištva, itd.), tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, papir, kartone in lepenke, pisarniški material, steklo, porcelan in keramiko (steklenice, razsvetijavno steklo, itd.), bentonit
UVAŽA: kemične izdelke, anilinske barve, tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, naravni in sintetični kavčuk, plastične mase, porcelan, specialne papirje, itd.
;ii
;j|
iii

Na političnem obzorju
Večje zanimanje OZN za narodnostne manjšine
Pravila Organizacije združenih narodov niti ne vsebujejo posebnih določb glede zaščite manjšin, zato tudi nimajo v svojem ustroju posebnega oddelka ki bi se bavil s tem problemom, temveč je ta zadeva prepuščena oddelku za zaščito človekovih pravici. Predvojna čveza narodov je bila v tem pogledu bolj napredna. Vse kaže, da hoče vodstvo OZN, posebno njen tajnik U Tant to pomanjkljivost v tej ali drugi obliki odpraviti. Kakor rečeno, obstoji v okviru OZN oddelek za zaščito človečanskih pravic, ki ga vodi John Humphrev; ta je. tudj v imenu glavnega ta Tajnika OZN U Tant a odprl poseben ljubljanski seminar (v festivalski dvorani za Bežigradom), ki naj bi proučil problem sožitja med različnimi narodnostmi. Seminarja se udeležujejo predstavniki 20 držav, medtem ko sta Turčija in Grčija poslali svoje opazovalce; Indonezija se povabilu ni odzvala, ker je izstopila iz OZN. Zborovalce sta pozdravila podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič in predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. M. Tepina.
Vsebino seminarju daje glavno poročilo, ki ga je sestavil dr. Anton Vratuša in ki je bilo že poprej razdeljeno med zborovalce, da bi si lahko proučili osnovna vprašanja, s katerimi »aj bi se bavil seminar. Žal nam je, da lahko samo prav kratko označimo poročilo dr. Vratuše, ki bi zaslužilo večjo po zornost prav glede na to. da obravnava tudi problem narodnostnih manjšin; sai ta še posebno zanima naše bralce.
Dr. Vratuša ie orisal v uvodu postanek današnjih držav katerih meje se ne morejo pač nonoinoima kriti z mejami posameznih narodov. Zato so skoraj vse države večnarodnoštne. Pro blemi sožitja med posameznimi narodi so včasih še boli zapleteni zaradi različne ravni njihovega, . gospodarstva in drugač nih sdcialnih razmer. V Jugoslaviji predstavlja problem več-narodnostnih odnosov in politike razvoja manj razvitih republik v določenem smislu dve plati iste medalje. Glede položaja narodnostnih manjšin u-gotavlia, poročilo veliko pomanjkljivost pri reševanju vprašanja priznanja ač-lovečan-skih pravic v tem, da je pozornost skoraj izključno usmer.je na samo pravicam, ki so že sPlošnp priznanje. Poročilo o-toenja tudi italijansko - jugoslo. vanski sporazum o svobodnem Prehodu meje v obmejnem pa su. Dr. Vratuša obravnava tudi vprašanje gospodarske in politične enakopravnosti ter odnose med večnarodnostnimi skupinami s kulturnega vidika.
ZAKAJ SLOVENSKI ČLANKI O OBISKU DEŽELNIH
Predstavnikov v LJUBLJANI. Pristaš italijanskega so C1ainega gibanja (neofašističnega) dr. VVondrich je vprašal Predsednika deželnega odbora, zakaj je tiskovni urad deželne uprave vključil v. svoj bilten od 27. maja fotostatične kopije člankov v slovenščini iz slovenskih časnikov, ki so poročali o obisku deželnih predstavnikov v Sloveniji; sicer so te kopije bile prevedene tudi v Italijan ščino. Predsednik dr. Berzanti je odgovoril, da je bilo omenjeno gradivo objavljeno, da bi deželnim svetovalcem bila dana na voljo ustrezna dokumen tacija o dogodku. Ta je bila izključno informativne narave; to dokazuje tudi dejstvo, da je tiskovni urad pozneje objavil tudi članke v nemščini o srečanju s koroškimi oblastmi v Celovcu.
IZID POKRAJINSKIH IN OB CINSKIH VOLITEV V GORICI. Kri pokrajinskih volitvah na O eniškem je bilo oddanih za -krščansko demokracijo 35.415 o-zlroma 39,8 odsto glasov (letu
35.579, oziroma 43,1 odsto); Za komunistično stranko 21.881 °z- 24,5 odsto (1960: 20.122, 23,1 2?*®to); za italijansko socialno »rbanje (neofašiste) 4.705 oz. f.’® odsto (5.845, 6,7 odsto); za nberalno stranko 4.858, 5,4 odri0 (3.120 3,6 odsto); lipovo vejico 3.112, 3,5 odsto (2.920, 3,3 °dsto); za socialne demokrate 9-645, 10.8 odsto (6.277, 7,1 odsto) ; socialistične unitarce (PSIUP) 2.943 3,3 (—); za socialiste 6.611, 7,4 odsto (9.201, 10,6 odsto). Pri občinskih volitvah v mestu Gorici so prejeli: socialni demokrati 4.038 glasov Leta 1961 2.891), italijansko socialno .gibanje 2.488 (3.432), li-beralci 2.788 (1.254), komunisti vejica 1.918 Snomm socialistični unitarci ^KSIUP) 453 (—), socialisti 2.028
11 724 ’(12r6S5C5)nSka demokracija
IZID VOLITEV V SLOVEN SKIH OBČINAH. Na nedeljskih občinskih volitvah sta v treh slovenskih občinah nastopili dve listi: občinska enotnost in slovenska lista, V Doberdobu je občinska enotnost prejela 325 (leta 1961 435) glasov, slovenska lista 262 (288); v So-vodnjah občinska enotnost 514 (519, slovenska lista 353 (376) ; v števerjanu občinska enotnost io5 (201), slovenska lista 259 (249) glasov.
TRŽAŠKI PRORAČUN PO STAREM KOPITU
Visok primanjkljaj - okoli 24.000 občinskega davka na glavo
V zadnjih tednih teče v tržaškem občinskem svetu živahna razprava o občinskem proračunu za leto 1965. Svetovalci vseh političnih skupin pridno posegajo v razpravo s številnimi pripombami k posameznim postavkam proračuna; te je na seji občinskega sveta 24. maja obrazložil odbornik za finance dr. Verza. Ne manjkajo pa tudi zelo ostre graje, predvsem o izredno visokem številu občinskih nameščencev, ki s svojimi plačami spravljajo občinske proračune iz leta v leto v vedno ve-
čji primanjkljaj. Ker naši bral ci gotovo z zanimanjem sledijo razpravam v občinskem svetu v dnevnem časopisju, se bomo v našem članku omejili le na tehnično sestavo občinskega proračuna. Tako bodo bralci lažje sledili razpravam, ki še vedno trajajo. Seje občinskega sveta so dvakrat na teden: v ponedeljek in petek zvečer.
PRORAČUN ZA LETO 1935
Proračun tržaške občine izkazuje naslednje prejemke in izdatke:
I. PREJEMKI:
A) REDNI PREJEMKI:
1.	za občinske davke, takse in trošarino
2.	za dohodke iz občinske imovine
3.	za razne dohodke
5.658.983.000 319.693.000
1.634.407.000
SKUPAJ L. 7.613.083.000
B) IZREDNI PREJEMKI:
1.	za prodano imovino in
najeta posojila	L. 1.854.122.000
2.	za razne izredne dohodke »	1.308.060.000
3.	držav, prispevek za kritje proračunskega p riman j k. » 3.765.122.000
SKUPAJ L. 6.925.304.000 = L. 6.925.304.000 SKUPAJ REDNIH IN IZREDNIH PREJEMKOV L. 14.538.387.000
II. IZDATKI:
Izdatki se v proračunu delijo v redne in izredne obvezne ter
v redne in izredne neobvezne stroške, Mi lih bomo zaradi poenostavljanja objavili za- vsako proračunsko postavko skupno.
1.	za stroške vzdrževanja občinske	imovine L.	673.813.000
2.	za	stroške splošne uprave	»	5.128.384.000
3.	za	občinske stražnike, zdravstvo in	higieno »	2.863.341.000
4.	za	pravosodje in javno varnost	»	56.245.000
5.	za javna dela	»	1.667.884.000
6.	za	vzgojo	»	1.996.457.000
7.	za	kmetijstvo	»	22.449.000
8.	za	socialno skrbstvo in dobrodelnost	»	1.390.338.000
9.	za	verske zadeve	»	45.563.000
10.	za	rezervni sklad	»	40.000.000
11.	za nakup imovine in povračilo najetih
posojil	»	653.913.000
SKUPAJ IZDATKOV L. 14.538.387.000
POJASNILA K PRORAČUNU
Iz visokega proračunskega primanjkljaja v znesku L. 3 milijarde 765.122.000 se takoj vidi, da se mora občinska uprava za kritje izdatkov zatekati k državnemu prispevku in izrednim prejemkom. Redni prejemki kri-iejo komaj 52 odstotkov izdatkov!
V skupnih izdatkih nad * 14 milijard lir ie vključenih L. 7 milijard 250.741.000 stroškov za plače uslužbencev in za kritje prispevkov socialnega zavarova-
nja, kar praktično pomeni, da porabijo uslužbenci skoraj vse redne dohodke proračuna. Zato mora kriti občina vse ostale stroške za vzdrževanje šol, za javna dela, za socialno skrbstvo in dobrodelnost, in še rano. ge druge, v glavnem z državnim prispevkom in najetimi posojili.
Glede občinskih nameščencev lahko povemo, da je letos zaposlenih 3384 uslužbencev ter se .ie od prejšnjega proračuna za leto 1964 to število znižalo za 123 enot.
Med rednimi občinskimi pre-
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «BIed» je pristala 12. junija .v Conakriju, nakar je odplula proti Dakarju in sredozemskim in jadranskim pristaniščem. »Bohinj« se je zasidrala 15. junija v Fort Harcourtu. «Pohorje je zapustila 14. jun. Monrovijo, namenjena proti Takoradiju, Temi, Lagosu in Apapi. «Zelengora» je zapustila 11. jun. Reko, namenjena proti Benetkam in Trstu. «Bovec» se je pred dnevi ustavila v Benetkah. «Ljubljana» pripljiuje 18. jun. v Santos.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje - Severna Evropa: «Vis» 18. junija; Proga Jadransko morje - Severna Amerika: «Grobnik» 21. junija;
Proga Jadransko morje - Ciper in Izrael: i«Risnjak» 16. junija in 3.-7. julija;
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: «Treči maj» 18. junija, ((Vojvodina« 9. - 10. julija, «Uljanik» konec julija; Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: 28. jun.-3. julija; Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: «Kostrena».
1. - 10. julija, «Trebinje» 15. avgusta;
Proga Jadransko marje - Daljni vzhod: ((Triglav« 18. junija, «Hrvatska» 28. jun.-5. julija;
Prihodi v Trst
»Dreznica« (Južna Amerika) 15. junija; «Radnik» (Perzijski zaliv) 18. junija; »Kostrena« (Daljni vzhod) 23. junija; «Drvar» (zaliv ZDA) 27. junija.
NOVA LADJA NA PROGI TRST - D. VZHOD. Na progi od Trsta do pristanišča Daljnega vzhoda bo od 21. junija plula tudi ladja «Victoria», od 25. avgusta pa še njena dvojčica «Asia». Obe sta last Tržaškega Lloyda. Njuna tonaža znaša 11.700 ton in sprejmeta nase vsaka po 431 potnikov (290 v prostorih prvega, 141 pa v prostorih turističnega razreda). Ustavljali se bosta v Benetkah, Brindisiju, Fort Saidu, Suezu, Adenu, Karačiju, Bombaju, Džakarti, Singapuru in Hong Kongu.
NOV TRAJEKT MED ITALIJO in JUGOSLAVIJO. V drugi polovici junija bo uvedla jugoslovanska Prekooceanska Plovid-ba» novo pomorsko zvezo med
italijansko in jugoslovansko o-balo. Vzdrževala jo bo sodobna motorna ladja-trajekt «Sveti Štefan« (1700 ton), ki bo plula na progah BARI-BAR in BARI-DUBROVNIK. Na ladji je prostora za 1.000 potnikov in 100 avtomobilov, plula bos hitrostjo 17 vozlov, na krov pa bo lahko sprejela tudi avtobuse, tovornjake, «roulottes» in druga večja vozila. V njeni notranjosti je več prostornih jedilnic, barov, samopostrežnic in dnevnih soban z najmodernejšimi klimatskimi napravami.
SPLAVITEV NA REKI. Reška plovna družba «Jugolinija» je naročila reški ladjedelnici «3. maj« štiri popolnoma enake motorne ladje za prevoz mešanega blaga. Dve, in sicer «Viševica» ter »Tuhobid« že ploveta, ostali dve, namreč «Klek» in «Zvir» pa bosta dokončani tekom leta. Te dni so splavili ladjo «Zvir». Opremljena bo s prostornimi skladišči za blago, razen tega bo sprejela na krov tudi 50 potnikov, ki bodo imeli na voljo 25 najsodobneje urejenih kabin I. in turističnega razreda. Nosilnost ladje znaša 7.500 ton, a motor, (zgrajen po licenci «Sulzer»), ki razvija 9.600 KS, jo bo poganjal s hitrostjo 18,3 vozla na uro ob polnem tovoru.
j enaki se najvažnejša postavka nanaša na občinske davke, takse in trošarino v skupnem znesku L. 5.658.883.000. Ker je v Trstu stalnih prebivalcev 272 tisoč 723, odpade na vsakega prebivalca povprečno 23.893 lir davkov ali na petčlansko družino povprečno 119.465 lir. Lani .je znašalo povprečje na prebivalca 20 204 lire, to ie 101.020 lir na petčlansko družino. Tako se je V enem letu davčno breme na prebivalca povečalo za 3689 lir ali za 18%.
ZAKLJUČNE MISLI
O PRORAČUNU
Proračun tržaške občine za leto 1965 nam zgovorno odkriva bistveno ugotovitev, da živi občinska uprava Trsta le od milosti državnega prispevka in naletih posojil. Z rednimi dohodki komaj zmaguje izdatke za pretirano visoko število občinskih uslužbencev, če bi hotela z lastnimi dohodki uravnovesiti proračun, bi morala zvišati že zdaj zelo visoko davčno breme, ali pa varčevati pri izdatkih z odpustom odvečnega osebja. Eno in drugo pa je v sedanjih okoliščinah skoraj neizvedljivo. Zato se bo morala občinska uprava še nadalje zatekati k državnemu prispevku za kritje visokega proračunskega primanjkljaja, ki ima svoj izvor predvsem v razlogih prvenstveno političnega značaja. Prav to so občinski svetovalci, ki so doslej nastopili v debati o proračunu za leto 1965, še posebno poudarili. Tako so komunistični svetovalci med razpravo ugotovili, da je občinska uprava namestila veliko število istrskih beguncev ne toliko iz resnične potrebe kolikor iz političnih razlogov. Zato je tudi vsako razglabljanje o proračunu tržaške občine z izključno gospodarskega vidika popolnoma brezplodno.
V. p.
T 6J F! ! Z E
Letošnji turistični položaj na Koprskem
Novi hoteli v koprski občini - Ce vreme ne bo nadlegovalo...
Na ozemlju koprske občine, ki — če izvzamemo tržaške nedeljske izletnike — ni bila v preteklosti nikoli turistično območje, saj še hotela ni bilo, so zr e -šale investicije v gostinstvo in turizem od leta 1958 dalje 2 milijardi 629.592.000 dinarjev. S tem so nastala tri hotelska podjetja. »Triglav« s podružničnim hotelom «žusterna» in restavracijo ((Ljudski park« ob izlivu Ei-žane, «Galeb» z restavracijo ((Riba« in bifejem v Semedeli, ter hotelski kompleks «Adria» v Ankaranu s podružničnim obratom »Lazaret« v Simonovem zalivu. Vse to so novi obrati, pridruženi pa so jim še nekateri preurejeni stari, kot n.pr. «Loža», »Taverna« in »Stadion«. Prav tako je nastalo v Zusterni novo kopališče in modernizirano je bilo tudi kopališče v Ankaranu.
S tem je bila zazdaj ■zaključena gradnja novih gostinsko -turističnih objektov in letos ie prvo leto, ko ni večjih novih investicij. Kar je bilo manjših, so jih izvedla sama podjetja z nekaterimi dopolnitvami v zgradbah in ožji okolici. Tako so se približale novi sezoni bolje pripravljene. -Tudi glede osebja ne bo težav. Statistični podatki za letošnje prvo četrtletje so tudi pokazali, da se je število gostov povečalo za 31 odstotkov, tujih celo za 47 odstotkov. Nasprotno pa je padlo število nočitev za 2 odstotka. Skrčilo se je povprečno število dnevov nočitev, in to v prvi vrsti zaradi večjega števila gostov iz Italije v okviru malega obmejnega prometa. Manjša je tudi bila realizacije zamenjave tujih valut, ker italijanski državljani — in še nekateri — rajši zamenjujejo lire že v Trstu. Približno enak je bil položaj v naslednjih, dveh mesecih, ko ie napredku škodovalo izredno slabo vreme.
Ploteli so rezervirali letos več ležišč za posamezne goste, ker
ZA MEDICINSKO FAKULTETO V TRSTU. V preteklih dneh je bil izredni sestanek upravnega sveta tržaške zbornice lekarnarjev. Ti ostro nasprotujejo nameri oblasti, da bi prenesla medicinsko fakulteto, ki bi jo morali, uvesti na tržaški univerzi* v drugo mesto naše dežele (v Videm). Tembolj, ker so se že začeli primarni in dopolnilni tečaji o medicini.
O medicinski fakulteti je razpravljal tudi pokrajinski odbor na svoji zadnji izredni seji. Spričo vladnega stališča, da je treba za uvedbo te fakultete v Trstu počakati na splošno reformo višjih šol, je bil ustanovljen v našem mestu poseben konzorcij, v katerem so zastopani center za rakasta obolenja, univerza, tržaška občina, pokrajina., tržaška hranilnica, trgovinska zbornica in splošne bolnišnice. Pokrajinski odbor je iznesel predlog, da se prav v okviru tega konzorcija ustanovi že prihodnje leto medicinska fakulteta, in sicer bi zanj prispevala pokrajina vsako leto 20 milijonov lir, ostalih 25 milijonov pa drugi člani konzorcija.
ZA MODERNIZIRANJE PRISTANIŠČA. Na pobudo Javnih skladišč so začeli dela za razširitev žitnih skladišč v tržaški luki. S premičnimi trakovi in sesalci bodo spravljali žito v posebna skladišča, kadar bo silos preobremenjen. Tako se bo zmogljivost celotnega oddelka žitnih skladišč povečala od 30 na 50 tisoč ton. Razen tega imajo v načrtu tudi okrepitev sistema mehanskih naprav za raztovarjanje in skladiščenje večjih količin razsutih tovorov, zlasti premoga in rud; to narekuje huda konkurenca pristanišč v Severni Evropi, zdaj pa še posebno dejstvo, da gradijo Jugoslovani v bližini Reke, in sicer v Bakru sodobno luko, ki bo služila izključno za natovarjanje in raztovarjanje rud. Zadevni kompleks v tržaški luki bodo zgradili ob pomolu V, dokler ne bo dograjen pomol VII. Danes raztovorijo z vsake
ladje v enem dnevu okrog 2000 ton rud, treba pa je doseči, da bi z vsake ladje raztovorili 1000 ton rud v eni uri. Zmogljivost opreme za razkladanje rud v Bakru znaša približno 5 milijonov ton letno.
DAN BORBE ZA ZBOLJŠANJE POKOJNIN. V torek je sindikat CGIL organiziral v vsej državi «dan borbe za zboljšanje pokojnin«. V Trstu so se pridružili protestnemu gibanju u-pokojencev s stavko delavci v najvažnejših obratih, zlasti še v ladjedelnici Sv. Marka, pri Italsider in Tovarni strojev. Sindikalisti zahtevajo uvedbo minimalne pokojnine 20.000 lir, povišanje navadne pokojnine za 30 odsto, oblikovanje pokojnin na osnovi višanja delavskih plač, zajamčen j e 60 odsto invalidnine invalidom na podlagi njihove zadnje plače in zagotovitev 80 odsto pokojnine po 20 letih dela.
NASE SOŽALJE
Umrli so: v Trstu 35-letni Josip Mezgec, 53-letni Karel Seršen, 6 ur stara Manuela Jelen, 64-letni Henrik šemec-Primožev (iz Cerovelj) in 50-letni Henrik Novak; v Gorici 77-letni Ludvik Masten, 57jletni Štefan Abram in 71-ietni Ivan Kofol.
so jih lani zaradi zasedenosti s skupinskimi v konicah morali odklanjati, čeprav so komercialno donosnejši. Skupinski gostje iz Nemčije, Avstrije, Švice, švedske itd., so zagotovljeni do srede jeseni. Če vreme ne bo nagajalo, bo letošnja sezona presegla lansko število gostov in nočitev. To velja tudi za območji Izole in Pirana.
R. G.
OKREPILI SO AVTOBUSNO
ZVEZO MED TRSTOM IN
REKO
Tržaško avtobusno podjetje S.A.R.A. in reško AUTOTRANS vzdržujeta redno zvezo med Trstom in Reko. Avtobusi vozijo na tej progi trikrat dnevno: odhodi iz Trsta ob 8.00, 11.00 in 18.00, prihodi na Reko ob 10.50, 13.50 in 20.50; odhodi z Reke ob 6.00, 14.30 in 17.30; prihodi v Trst ob 8.50, 17.20 in 20.20. Avtobusi se ustavljajo v sledečih vmesnih krajih: Bazovici. Pesku, Kozini, Tubljah, Materiji, Markovščini, Gradišču, O-brovu, Hrušici, Podgradu, Ra-čicah, Staradu, Pas jaku, Sap Janah, Rupi, Permanih, Jusicih, Matul j ih in Opatiji. Gori navedeni urnik velja do 30. septembra, tedaj bodo ukinili vožnji z odnodom ob 1. uri iz Trsta in ob 14.30 z Reke.
POSTREŽNINA OZ. NAPITNINA — NEREŠEN PROBLEM. Na to vprašanje gledajo duhovi kaj različno; zato mednarodno ni enotne ureditve. Kolikor ima značaj obveznosti, jo najbolj prizadeti gosti odklanjajo, dajejo pa jo samopobudno, kadar je prostovoljna.
Globoke korenine je pognala v deželah Orienta. Tam brez takoimenovanega «bakšiša» ne opraviš ničesar in ne preseneča, če poroča nemški tisk, da dajanje bakšiša turiste že kar utruja Kot zanimivost naj o-menimo pri tej priložnosti, da se po najnovejših vesteh v poljskih hotelih in restavracijah ne sme pobirati nobena napitnina več, za izravnavo pa se cene storitev zvišujejo za 10 odsto.
GRADOVI, BIVALIŠČA MED ODDIHOM IN REKREACIJO. Preobrazba gradov v turistične postojanke z romantiko in razkošjem postaja sodobna. Za lastnike gradov jo terja ekonomika, za turiste pa privlačnost. Preobrazba je v teku skoraj povsod, deloma tudi- pri.- naš, v Franciji, zvečine okoli Pariza, pa bo za prihodnjo sezono kar 33 gradov na razpolago. V Franciji je zadeva v rokah posebne organizacije, imenovane «Orga-nisation des sejours en cha-teaux«, Pariš, 40, Rue Fabert.
AMERIŠKI TURISTI BODO
KUPOVALI MANJ
Odbor ameriške kongresne zbornice je odobril zakonski o-snutek, ki predvideva omejitev carine prostega uvoza stvari, ki jih prinašajo v ZDA turisti s svojih potovanj po tujih deželah. Vrednost carine prostega uvoza spominkov in drugih predmetov bo po tem načrtu znižana od dosedanjih 100 na 50 dolarjev. Razen tega bodo zmanjšali količino carine prostega uvoza alkoholnih pijač na osebo od dosedanje galone (4,5 litra) na 1 kvart (pičel liter), pa tudi tega uvoza so sedaj deležne le na osebe več kot 21 let. Združene države upajo s tem znižati izdatke ameriških turistov v tujini za 70 milijonov dolarjev.
(n)
Angleški priročnik o današnji Jugoslaviji
FHYL-LIS AUTY: YUGOSLAVIA London, 1985. Založba Thames and Hudson, 251 str. 30 šil.
Nova zbirka o državah in narodih pod naslovom; New Na-tiens and Feoples Library je izšla s prvo knjigo posvečeno Jugoslaviji. Gospa Auty je zelo temeljito in jedrnato prikazala vse pomembne panoge jugoslovanskega javnega življenja. Podani so glavni podatki, tako da bodo imeli poslovni ljudje, politični preučevalci zgodovinskih in sodobnih dogodkov dober pregled o Jugoslaviji.
Ker je Jugoslavija kot država nastala šele po prvi svetovni vojni, obravnava prva polovica knjige burno zgodovino vsake
fociofru	—
UTRINKI
MED PRISELJENCI Z JUGA IN DOMAČINI. Zavod IRES je izvedel zanimivo poizvedovanje o odnosih med domačim prebivalstvom v Turinu in priseljenci z Juga. Vprašalne pole je prejelo 2413 družin, v katerih živi 7.312 meščanov. O izidu tega poizvedovanja je poročal prof. Detragiache na fakulteti za politične vede; razprave o tem vprašanju se je udeležilo več vseučiliščnih profesorjev. Raziskava je prišla do zaključka, da ni res, da bi južnjakl kazali manj volje do dela kakor Piemontesi. Piemontez dela povprečno 2106 ur na leto, južnjak, ki se naseli v Turin, pa 2054 ure. Domačini delajo več, ker jih dela več v lastnih podjetij. Razne pomanjkljivosti, ki jih pripisujejo južnjakom, ne izvirajo iz dejstva, da so prišli z Juga, temveč, ker pripadajo socialno nižjim slojem. Med izvajanjem raziskovanja so se zanimali tudi za domače razmere v posameznih družinah. Odgovori so pokazali, da so se južnjaki in domačini že močno zbližali, hitreje se zbližajo ženske. Na vprašanje, ali bi se radi vrnili domov, ako bi bili delovni pogoji enaki, je polovico moških odgovorilo ,da bi odpotovali zopet na Jug, žensk pa samo 48 odsto. Več sporov, kakor med priseljenci in domačini, je med samimi južnjaki.
KOLIKO PREBIVALCEV IMA ITALIJA. Konec marca je imela Italija po podatkih statističnega zavoda Istat 52.533.009 prebivalcev, od tega je bilo prisotnih v domovini 51.313.000 oseb.
, VZPON ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV V VELIKI BRITANIJI. V letošnjem aprilu so se življenjski stroški zvišali v Angliji za 2,1 odsto, odkar so na vladi laburisti pa za 4 odsto. Do tolikšnega dviga ni prišlo že od leta 1955. Izvedenci pripisujejo to povišanju davkov. V prodaji na drobno so se podražili med drugim tobak, alkohol in avtomobili. Zaradi povečane draginje bodo morali približo dvema milijonoma delavcev zvišati draginjsko doklado.
AVTOBUSNI IZLET PO NAŠI DEŽELI. Pokrajinska turistična ustanova bo uvedla z 19. junijem krožne izlete z avtobusom po deželi Furlanija — Julijska krajina Avtobus se bo ustavljal med drugim v Redipulji, Sagradu, Gorici, na Oslavju, v Kaprivi, Čedadu, Tricesimu, Palmanovi, Vidmu in Ogleju. Izletnike bo avtobus pobiral samo namo na področju od Trsta do Tržiča. Avtobus bo odhajal iz Trsta ob 7.50, vrača! pa se bo ob 23.35. Izlet bo stal 2.300 lir na osebo (izvzemši hrano).
posamezne izmed šestih republik, ki sestavljajo zvezr.o republiko Jugoslavijo. V drugem delu je opis, kako se je Jugoslavija razvija po drugi svetovni vojni s svojim posebnim socialističnim sistemom. Pri tem se jasno pokaže, kako visoko stopnjo razvoja je dosegla Jugoslavija bodi v primem s pred voj nim stanjem bodi v primerjavi s svojimi sosedi. Podan ie opis kako so Tito In njegovi sodelav ci razvijali in načrtno oblikova h posebno različico socialistič ne države. Posebno poučni del kako je prišlo do sedanjih bolj liberalnih oblik, do postopnega uvajanja delavske uprave, do širjenja demokratične baze, ie podan z vso znanstveno objelo tivnostjo. Na kratko podaja trenutno stanje: odgovornost za oblast je sicer v rokah Zveze komunistov, toda oblast glede u-pravnih enot ali pa glede podjetij na gospodarskem področju, prehaja na najširše ljudske kroge. Na razumljiv način je angleška avtorica osvetlila, kako se je ta socialistični sistem utrdil, kako so ga končno sprejeli in se z njim strinja javnost. Na kraju ima kn.iiga obširno bibliografijo ter zelo praktičen «Who’s Who — Kdo je Kdo« o glavnih vodilnih osebnosti. Težko je dobiti tako kratko in jedrnato sestavljeno knjigo o Jugoslaviji ter je zato priporočljiva za tiste naše ljudi, ki znajo angleški. Brez velike izgube časa jim bo nudila objektivno in zelo nazorno sliko o sodobni Jugoslaviji.
(ar)
SLOVENSKI KLUB ZAKLJUČIL SVOJO TRETJO SEZONO
V	torek se je zakl jučila tret i a sezona torkovih večerov, ki jih prireja Slovenski klub v Gregorčičevi dvorani. Dr. R. Hla-vaty je številnim prisotnim na kratko orisal delovanje kluba v tej sezoni. Vseh prireditev je bilo 32, med temi je bilo 17 predavanj, 1 debatni večer, 2 filmski reportaži, 2 literarna večera, 4 družabni večeri, 2 izleta (eden je še na vrsti) in 3 umetniške razstave. Prireditve ie obiskalo približno 2000 oseb.
KONČNI NASTOP
GLASBENIH ŠOL
V	DEVINU IN NABREŽINI
V	prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini je bil v nedeljo končni nastop gojencev podružnic glasbenih šol v devinsko-nabrežinski občini. Nastopilo je 17 gojencev, razen teh pa še pevski zbor ((Kraški slavček«, v katerem je kar 58 mladih pevcev. Zbor je vodil prof. Svetko Grgič. Nastop je prav lepo uspel in pokazal, da je med gojenci več dobrih talentov. Glasbeni šoli v Devinu in Nabrežini vodita profesorja Erminii Ambrozet in Sergej Radovič, katerima gre zasluga, da sta tako dobro pripravila svoie gojence. Med občinstvom, ki ie prisostvovalo nastopu, sta bila tudi župan devinsko-nabrežin-ske občine Drago Legiša in predsednik Glasbene Matice Dušan Hreščak.
OBČNI ZBOR DUAŠKE MATICE. Podporno društvo Dijaške Matice bo imelo v soboto,
19.	t.m., ob 18 uri redni letni občni zbor v Gregorčičevi dvorani (Ul. Geppa 9/1).
OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE. V nedeljo,
20.	t.m., bo v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini XVI. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Pričel se bo ob 9. uri.
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
• Prometne zveze ugodne #
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1- Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
R 1 M
Slovenski
HOTEL «BLED»
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Blizu železniškt postaje — Direktna zveza z avtobusom St. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami-
Grand Hotel Topllce-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
Hotel «GALEB» - Koper
Odlična restavracija s senčnim vrtom. Ples na vrtu vsak dan. Za dobro razpoloženje skrbita dva priznana orkestra.
Kavarna «Loža», restavracija Taverna, bife Semedela in Ribja restavracija na Titovem trgu, ki posluje kot nočni lokal v glasbo od 23.30 do 4. ure zjutraj.
OBIŠČITE
«Park- Hotel»- Gorica
v Novi Gorici - Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, i; soške postrvi — Kavarna — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni «Pri hrastu« in »Zvezda
iiH
Obiščite BLEJSKI GRAD
na krasni razgledni točki — Restavracija na prostem in v notranjosti z mednarodno kuhinjo — Domače specialitete — Nočni bar s cigansko glasbo.
Informacije: Hotel KRIM - BLED
Hotel «ADRIA» Ankaran
!
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
»KONVENT« je odprt skozi celo leto.
Hotel TRIGLAV-KOPER


vam nudi domačo In tujo p: vrstno kuhinjo, konfortne s< nočni bar s programom priporoča svoje obrate: hotel ŽUSTERNO z olimpijskim bazenom in restavracijo R1ŽANA z ribjimi specialitetami postrvi, raki.
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na trgu z žitaricami so cene lanski pšenici zelo čvrste; letošnja pšenica je sicer že začela prihajati na trg, vendar v manj-kih količinah in cene so še nestalne. Trg s koruzo je živahen; tudi kupčije z rižem in moko so se zboljšale. Zelenjavni trg je dobro založen s sadjem in zelenjavo. Cene češnjam in jagodam so padle, zelo visoke pa so cene prvim letošnjim breskvam. Kmetovalci na Siciliji so sklenili, da sploh ne bodo obirali fižola, ker se jim to ne izplača; na trgu jim ga plačajo po preveč nizkih cenah. Kupčije z vinom so se nekoliko zboljšale, toda povpraševanje je kljub temu slabo. Zanimanje za maslo kakor tudi za sir je vedno čvrsto in tudi cene so visoke, živinski klavni trg je umirjen, medtem ko so kupčije z živino za rejo bolj živahne in posebno krave mlekarice se dobro prodajajo. Prodaja prašičev je zelo slaba in kljub veliki reklami, da bi ljudje rajši uživali prašičje meso kakor goveje, je prodaja prašičev kakor prašičjega mesa zelo slaba. Cene jajcem so se dvignile.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg. vštevši embalažo. Banane 260
do 320, marelice 100—180, češnje 250—380, rumene pomaranče 150 do 190, debele jagode 280—380, drobne jagode 800—1400, jabolka delicious 120—250, renette 130 do 220, nešplje 120—400. hruške 90—140, limone 60—80; suh česen 80—150, šparglji 260—370, korenje 100—130, zelje 20—60, svež fižol 300—450, droben fižol 150—300, fižol boby 100—120, rdeča pesa 30—80, dišeča zelišča 200—300, cikorija 40—150, solata 40—100, krompir 80—85, grah 130—190 paradižniki 50—200, zelena paprika 300—500, zelena 40 do 70. špinača 50—150, bučice 120—220 lir za kg.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrigufe 950 do 960, uvoženo maslo 950—970, lombardsko maslo 900—910, emi-lijsko 890—900; sir grana proizvodnja 1962 1400—i440. proizv. 1963 1220—1260, proizv. 1964 1040 do 1080, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 900—920. uležan (od 30 do 60 dni) 950—980, sir sbrinz svež 780—810, uležan 880—910, Emmenthal svež 810—820, uležan 870—890, originalen švicarski Emmenthal 1040—1090, avstrijski Emmenthal 850—860, francoski 870—880, provolone svež 750—770, uležan 780—790, italico svež 600—620. uležan 680 do 720, crescenza svež 450—470, uležan 550—600. gorgonzola svež 560—580, uležan 770-—820. taleg-

MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov)			1.5.65 140,—	8.6.65 139 5/»	15.6.65 140 '-A
Koruza (stot. dol. za 56 funtov		V	132,—	131 Vi	132,—
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . . .			56,-	58,50	58,—
Cin (stot. dol. za funt)	. . .		,	197,75	196,—	190,25
Svinec (stot. dol. za funt) . . .			16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) . . .			15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		•e	24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .			79,—	79,-	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . .			44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) .			63,50	63,50	63.50
Živo srebro (dol. za steklenico)			740,—	740,—	740,—
Bombaž (stot. dol. za funt)			32.80	32,80	31,25
Volna (stot. dol. za funt)			160,5	160,5	161,05
Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt)			45 3/.	45 3A	45 Vj
Kakao (stot. dol. za funt) . .			12,77	12,06	11,38
Sladkor (stot. dol. za funt) . .		•	2,13	1,95	1,90
LONDON					
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)			380,—	380,-	385,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .			1625,—	1580,—	1475,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .			118,— 103 V«	116,—	114,15
Svinec (funt šter. za d tono) .				102 'V«	101,15
Kavčuk (penijev za funt)	. .	•	i	22 V«	21 7,.	2 V„
SANTOS					
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)			6900,—	6900,—	6900,—
V preteklem tednu so tečaji surovin na svetovnem trgu neredno nihali, niso pa se bistveno spremenili. Tako so se nekoliko podražili baker, juta, kava in pšenica, pocenili pa cin, siH-nec, cink, živo srebro, kavčuk, kakao in sladkor, dočim se cena aluminija, litega železa, bombaža, volne in koruze ni premaknila.
KOVINE
Cena bakra se je na londonski kovinski borzi rahlo premaknila navzgor. Londonske zaloge te kovine so se v zadnjem času povečale in znašajo zdaj 7788 ton. V teku so pogajanja, da bi začeli Japonci uvažati večje količine čilskega bakra, in sicer 150.000 ton na leto. Tečaj činu je komaj opazno popustil tako v Londonu kakor v Singa-puru. Dne 9. junija se je zaključil v Istanbulu sestanek Med narodnega sveta za cin. ki je proučil statistični položaj gibanja cen rdeče kovine glede možnosti uporabljanja nadomestnih snovi in pa glede na razširitev u-porabe cina v nove svrhe. Mednarodni svet je povabil vlade držav, ki niso vključene vanj. naj se mu pridružijo v juliju 1966, ko bo začel veljati novi sporazum. Tudi cink se je na londonskem trgu rahlo pocenil V Veliki Britaniji se je poraba te kovine skrčila za 3 odsto v prvih štirih mesecih tega leta.
KAVČUK
Cena kavčuku je nazadovala na vseh surovinskih borzah Svetovna proizvodnja sintetičnega gumija se je povzpela v prvih dveh mesecih letos do 487 tisoč 500 ton. svetovna poraba pa se je v tem času povečala za 55.000 ton na 480.000 ton. Ma-
VALUTE V	MILANU	
	8.6.65	15.6.65
Amer. dolar	623,60	623,60
Kanad. dolar	573,—	573,—
Nem marka	156,05	156,—
Francoski fr.	127,30	127.30
švicarski fr	143,90	143,90
Avstrijski šil.	24,17	24,17
Avstral funt	1381,25	1381,25
Egipt, funt	747,—	750,—
Funt št pap.	1743,—	1742,25
Funt št. zlat	6300,-	6300,—
Napoleon	6125,—	6125,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100)	-	Trst	
drobni 48-50	debeli 48-50	
BANKOVCI	V CURIHU	
15. junija 1965		
ZDA (1 dolar)		4,30
Anglija (1 funt št.)		12,—
Francija (100 n	fr.)	87,50
Italija (100 lir)		0.6890
Avstrija (100 šil.)		16,65
ČSSR (100 kr.)		11,—
Nemčija (100 DM)		107,50
Belgija (100 b fr.)		8,60
švedska (100 kr.)		83,—
Nizozemska (100 gold.)		119,15
Španija (100 pezet)		7,15
Argentina (100 pezov)		1,30
Egipt (1 eg funt)		4,90
Jugoslavija (100 din)		0,35
Avstralija (1 av	. funt)	9,50
lajska skuša pospešiti prodajo svojega' hafavr.ega gumija celinski Kitajski; tej je dobavila 1. 1958 64.032 ton naravnega gumija, leta 1959 49.532, leta 1960 29.507 in 1. 1964 samo 114 ton. Letos niso prejeli Malajci od Kitajske nobenega naročila.
VLAKNA
Ameriški operaterji predlagajo, na.i se cena bombažu toliko zniža, da ostane pod ravnijo svetovnih tečajev. S tem naj bi se tudi utrdila. Sicer se ni tečaj bombaža premaknil, isto velja za volno. Na avstralskih dražbah je bilo povpraševanje po volni povsem zadovoljivo navzlic temu, da niso bile na voljo najboljše vrste tega vlakna, ker jih je znatno prizadela suša. Tretjino razpoložljive volne so pokupili Japonci.
ŽIVILA
Cena sladkorju je padla tako na r.ewyorški kot na londonski živilski borzi. Tako nizka ni bila že od konca druge svetovne vojne. Na Kubi so pridelali 6 milijonov ton sladkorja (največ po 1959 letu). Lanski pridelek je znašal 3,8 mil. ton. Kubanska vlada je napovedala, da bo čez nekaj let dosegel letni pridelek sladkorja 10 mil. ton. Tečaj kakava je v New Yorku zdrknil. Napovedujejo, da bodo v Afriki pridelali letos mnogo kakava. V dobro obveščenih krogih vedo povedati, da bo znašal letošnji presežek surovega kakava na svetu 250.000 ton. Kava se je na newyorškem trgu rahlo podražila. Mednarodna organizacija za kavo predvideva, da se bosta v tej sezoni ponudba in povpraševanje uravnovesila; na svetovnem trgu naj bi letos razpečali okrog 46,6 mil. ton kave.
ŽITARICE
Razpečavanje kanadskega žita se lepo odvija. V Kanadi so začeli izvajati triletni načrt za prodajo pšenice, po katerem naj bi razpečali v tem obdobju 1200 milijonov bušlov. Letos bodo prodali vsaj 400 mil. bušlov pšenice. Možno je. da bo letošnji izvoz pšenice iz Kanade skoro dosegel lanskega, ki je bil rekorden. Prejšnji teden so se začela v Ženevi za zaprtimi vrati pogajanja za dosego sporazuma o svetovni trgovini z žitom, v okviru «Kennedyjeve runde*. Predstavniki Argentine, Avstralije, Velike Britanije, Kanade, Japonske. ZDA in držav EST so se razgovar.jali o mehki in trdi pšenici ter krmnemu žitu. Razgovori se bodo v presledkih nadaljevali vse do konca leta in bodo na njih skušali doseči sporazum o določitvi mednarodnih cen (vštevši minimalne), o zamrzni enju cen, ki jih določajo vlade v pomoč operaterjem in o uvedbi posebnega sistema, po katerem bi izvažali presežke žita v nerazvite dežele, ne da bi to povzročalo motnje na svetovnem trgu.
'CStnlJt KMEČKE ZVEZE
gio svež 500—540. uležan 670 do 700 lir za kg.
OLJE
FIRENZE. Oljčno olje extra 860—870, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 740—800, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 640—700, olje s 4 odsto kisline 560—620, retificirano olje 610—615, semensko jedilno olje I. 350—355, olje iz zemeljskih lešnikov 4C8—412 lir za kg.
ŽITARICE
GENOVA. Pšenična moka tipa «00» 10.300—10.500, tipa «0» 9800 do 10.000, krušna moka tina «0»
9500—9700, fina domača koruza 6400—6500, uvožena koruza 4325 do 4350, Plata 4650—4675. koruzna moka 7300—7500 riž Arborio 16.400—17.100, R. B. 14.700 do 15.000, Rizzotto 13.900—14.400,
Razza 77 14.700—15.200, Mara-telli 15.500—16.100, uvozen ječmen 4500, uvožen oves 4475 do 4500, uvoženo proso 4500—4600 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
FIRENZE. Goveja živina za
^jo^ teieta dp enega leta stara	oc	<,a^, „C1 Ulu-
190 240.0CC lir za glavo, teleta 1 rajo plačevati vodo za nama-do dveh let stara 250—280.0001 kanje njiv, vrtov in cvetličnih cnnS	2 d° 3 'eta stari | gred po isti ceni kot pitno
b00 630.000 lir za par, voli 3 vedo, medtem, ko so jo pla-
Tržaška občina naj kaj stori za kmeta
Na razpravi o letošnjem občinskem proračunu v tržaškem občinskem svetu je socialistični svetovalec Dušan Hreščak spregovoril o težavah kmetovalcev.
Poudaril je, da v proračunu tržaške občine ni prav nobene postavke o kmetijstvu, četudi je v tržaški občini skoro polovica vse kmetijske in gozdne površine v pokrajini — 8.273 hektarov, a kmetijski pridelki v tržaški občini dosegajo skoro polovico celotne kmetijske proizvodnje v pokrajini. Brutto-predajna proizvodnja kmetijstva v tržaški občini navrže letno okoli milijardo lir. Kmetijstvo nima sicer odločilne vloge pri ustvarjanju gospodarskega dohodka v občini, vendar ima važno mesto pri tem, zato ga ne smemo podcenjevati. Kme-ovalci tržaške občine so prepuščeni samim sebi in občinske oblasti zanemarjajo njihove probleme. In vendar imajo kmetovalci istotako težkoče, kakor občani, ki se ukvarjajo z drugimi proizvodnimi sektorji. Pritožujejo se n. pr. zato, ker mo-
do 4 leta stari 650—700.000, voli 5 do 9 let stari 550—600.000 lir za par. krave 3 do 4 leta stare 650—700.000 lir par, krave 4 do 5 let stare 670—720.000. krave 5 do 8 let stare 550—600.000 lir za par; klavna živina; neodstav-Ijer.a teleta 700—750. junci I. 515—535, voli I. 400—420. krave I 380—410, prašiči 340—350, ne-odstavljenj prašiči 450—490. ovce 220—250 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
PADOVA. Domače kokoši 770 do 810, kokoši iz umetnih gojišč 450—590, domači piščanci I. 920 do 980 umetno hranjeni piščanci 420—440, purani I. 660—720, pure 740—800, gosi I. 500—600, II. 340—380, domače pegatke 1000—1100, pegatke iz umetnih gojišč 900—1000, zajci I. 540 do 580, II. 500—520. golobi I. 950 do 1050 lir za par, II. 750—860. Sveža domača jajca 21—25. uvožena jajca iz Poljske 21—22 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—760, tpanto-vansko rdeče vino 9-10 stop. 630 do 660. Valpolicella Bardolir.o 9 do 11 stop. 740—810, Soave belo 9-11 stop. 670—810, Raboso 10 stop. 635—645. Merlot 10-12 stop. 675—685, medensko vino 11 stop 640—7.10, belo vino iz Romagne 10 stop 620—630, rdeče 10 stop. 620—630, toskanski Chianti 12 do 13 stop. 420—470 lir za dvolitrsko steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 650 do 700. Aretino belo 10 stop. 630 do 640, belo vino iz Mark 9-10 stoo. 630—640, rdeče 9-10 stop. 640 do 660. belo vino iz Sardinije 12 stop. 605—625, rdeče 13-15 stop. 665—685 lir za stop/stot.
PAPIR IN LEPENKA
TORINO. Navaden satiniran tiskarski papir 15.500—18.500 lir za stot srednje vrste 16.500 do 20.000. finejši 23—25.000. trikrat klejen papir 24.500—27.000 papir za registre srednje vrste 20.500—22.500, finejši 25.000 do
26.500.	pisemski napir sredme vrste 22.500—24.000. finejši 27 tisoč do 29.000. velina za kopiie 43—45.000 risarski papir 49 do
52.500,	bel navaden oergamin 19 do 21.000. extra 24 500—26.000. srebrn papir 31—33.000. karton-čin tipa Bristol 33—38.000 siva navadna lepenka 6000—6500. finejša 8500—9000. lepenka tipa triplex 9000—10.000 lir za stot.
Slive se dobro prodajajo
Na trgih v notranjosti Italije je razpoložljivost s slivami dobra, povpraševanje pa polagoma narašča, in to predvsem po vrsti Kalifornija 30/40, kj jih prodaj oj po 320 lir za kg. Te slive so torej pečenj in izvedenci za prehrano menijo, da se bo potrošnja sliv še povečala ne le v Italiji, ampak v vsej Evropi. Mišljenja so, da so sedanje nizke cene posledica ostre konkurence med trgovci.
čevali za časa angloamerišks uprave po nižji ceni. Turisti in izletniki delajo veliko škodo kmetom na zemljiščih, žal je treba ugotoviti, da ni dala tržaška občina doslej še pobude za rastavo tipičnih vin, dočim so postale take razstave že tradicionalne v ostalih občinah tržaške pokrajine. V tržaški občini pridelajo vsako leto okrog 20.000 hi vina, kar ni malo, a posebnih denarnih težav občina ne bi imela pri- organiziranju razstave. Problemov imajo kmetje še nešteto. Potrebno je. da jih organi tržaške občine začno proučevati in da se zadevna naloga poveri odborniku. Pri
tem bi lahko odborniku pomagala tudi posebna komisija občinskega sveta.
Končno le lepo vreme
Že nekaj dni imamo po dolgem času lepo poletno vreme. Zaradi deževnega vremena je bila nevarnost, da mnogo zaroda na trtah pojde v vilice. Krompir se je naglo razvijal in ras tel, toda samo steblo, ne pa tudi gomolji. Mnogo češenj, kar jih ni že buri a pometala po tleh, je pokopalo. Že stari kmečki pregovor pravi: llnogo dežja, malo sena! V resnici dosedaj ga j e bilo namreč ze lo težko Sušiti. Detelja je ob tleh pričela že gniti. Seveda bodo težave s košnjo zaradi pomanjkanja delovne sile; sicer si danes kmetje zelo pogosto pomagajo s kosilnicami, katere si med seboj izposojajo. Nekateri živinorejci so med deževnim vremenom pokladali živini kar zeleno krmo
Uspela vinska razstava v Zgoniku
V soboto, nedeljo in ponedeljek je bila v Zgoniku razstava domačih vin s pokušnjo. Na mej je sodelovalo 29 vinogradnikov iz zgor.iške občine s 15 vzorci belega in 14 vzorci črnega vina. Ob tej razstavi je Kmetijska zadruga iz Trsta pripravila razstavo kmetijskih strojev s praktičnim prikazom njihove uporabe. Razstava vin je bila zelo ldobro obiskana, saj ie ob tej oriložnosti dospelo v Zgonik veliko Tržačanov in ljudi iz okolice, čeprav je bilo tudi nekaj dežja. Poleg žlahtne domače kapljice so imeli obiskovalci na voljo veliko klobas, pršuta, čevapčičev in drugih poslastic, ki so jim šle dobro v tek. Strokovna komisija je ocenila najboljše vrste razstavljenih vin, imena nagrajencev pa še niso znana Ti
Kriza zajela tudi italijansko tekstilno industrijo
Italija ima brze vlake
Na osnovi poizvedovanja, katerega je izvršil francoski študijski zavod Centre Internationale de Publicite des Chemins de Fer Europeens, so ugotovili, da ima najhitrejše vlake Zah. Nemčija, ti dosežejo 200 km na uro, na drugem mestu pa so italijanski vlaki z največjo hitrostjo 180 km na uro (električni vlak «Settebello» na progi Bologna - Milan), sledijo angleški s 160 km in francoski s 150 km, na zadnjem mestu pa so v tem pogledu norveški vlaki s hitrostjo 100 km. Kot zanimivost na.i omenimo, da so naj hitrejši vlaki na svetu na Japon skem, tako doseže vlak na progi Tokyo - Osaka kar 210 km na uro; to progo so odprli za promet ob priložnosti zadnjih olimpijskih iger.
NOVA KEMIČNA TOVARNA
V	ZAGREBU
V	Zagrebu je stekla nova tovarna vmesnih kemičnih proizvodov za izdelavo organskih barv. Izgradnja tovarne je stala 2 milijardi dinarjev. Spočetka bodo v njej proizvajali letno 2 tisoč ton organskih barv v vrednosti 1,2 milijarde dinarjev.
Kakor smo že kratko poročali, je kriza prizadela tudi italijansko tekstilno industrijo. V prvih treh mesecih tega leta se je tekstilna proizvodnja zmanjšala za skoro 18 odsto v primerjavi s. prvim tromesečjem lani. Nazadovala je sicer tudi druga industrija, toda ne v takšni meri; vsa industrijska proizvodnja v Italiji se je skrčila samo za 2,3 odsto. To neravnovesje prihaja toliko bolj do izraza, ker ne gre pri tekstilni stroki morda za proizvodnjo instrumentalnih dobrin, marveč za izdelavo potrošnih dobrin. Cernu je treba torej pripisati sedanje stanje? V prvi vrsti zmanjšanemu povpraševanju po tkaninah, podražitvi delovne sile, zvišanju obresti na posojila in pa davčnemu pritisku.
V tekstilni stroki obratuje 6 odsto vseh italijanskih podjetij na področju predelovalne industrije in je v njej zaposlenih 13 odsto delovne sile tega sektorja. Ker tekstilna industrija zajema številne med seboj precej razlikujoče si sektorje je jasno, da se zastoj ne pozna pri vseh enako. Tako obstajajo naj večje težave n. pr. na področju konoplje, lanu in jute (takoimenovanih trdih vlaken), tem sledijo pa po vrsti volna, bombaž in umetna vlakna, še najmanj je kriza zajela bombažno industrijo, poleg seveda industrije umetnnih vlaken, kjer ni proizvodnja nazadovala, ampak je le zastala.
Povpraševanje po tekstilnem blagu se je na notranjem trgu močno zmanjšalo; ni pa to bistvenega pomena, kajti indu-strici so zaskrbljeni predvsem zaradi hude inozemske konkurence. Ta prihaja zlasti iz socialističnih dežel in držav v razvoju. V teh imajo po mnenju zahodnih strokovnjakov tekstilne tovarne znatno prednost pred tovarnami zahodnih držav, in sicer iz sledeših razlogov: tekstilni stroji so cenejši, stroški za vzdrževanje delovne sile so nižji, ker je delovne sile na pretek, razen tega pa so deležni operaterji izdatnih davčnih olajšav pri izvozu. Težko je zasebnim podjetjem, kakršna imamo v Italiji, vzdržati tako konkurenco in če ji hočejo uspešno kljubovati, pride do «dumpinga». Tuja konkurenca je tem uspešnejša, ker se je v zadnjih letih delovna sila v Italiji močno podražila. Samo v bombažni industriji so se stroški za vzdrževanje delovnih kadrov povečali v naslednjem merilu: ako postavimo pogodbeno ceno delovne sile na osnovo 1938 = 1 ugotovimo, da je ta znašala konec 1960. leta 210, konec 1961. leta 213, konec 1962. leta 277, konec 1963. leta 303 in konec 1964. leta že 342. V zadnjih 12 mesecih pa so se stroški za delovno silo povečali kar za 13 odsto Razen tega so se povišale tudi obresti na kapitale, ki jih potrebujejo industrije! za modernizacijo tekstilnih obratov. Narasle so še predvsem po juliju 1963. leta. Dočim so znašale povprečne letne obresti tedaj še blizu 7 odsto, znašajo danes skoro 10 do 11 odsto. Poostril se je tudi davčni pritisk, ki je prizadel sicer vso italijansko industrijo, tako je bil zvišan premoženjski davek, kakor tudi poslovni davek.
ZMANJŠANA PROIZVODNJA
TEKSTILNIH STROJEV
Zaradi zmanjšanega povpraševanja po tkaninah na notra njem trgu so se povsem razum ljivo skrčile kupčije s tekstil nimi stroji. To pa je povzroči lo občutno znižanje proizvod nje vseh strojev za tekstilno in dustrijo. V prvem tromesečju letos se je ta zmanjšala za okrog 15 odsto V primeri z istim časom lanskega leta. Iz inozemstva so lansko leto uvozili stroje za 40,9 milijarde lir ali 8 odsto manj kot leta 1963 (44,4 mrde lir), izvozili pa so za 48,8 mrde lir strojev, kar pomeni 13 odsto več kakor predlanskim (43 milijard lir).
bodo prejeli diplome pokale m kolajne.
DOLOČENE NOVE CENE ZA ŽITNO SEZONO 1965 V ITALIJI
Italijanski medministrski odbor za cene je določil 14 nominalnih in odkupnih cen mehkega žita, ki veljajo za žitno sezono 1965 v trgovinskih središčih vse Italije. Za Trst je bila določena informativna cena 6500 lir za stot in odkupna cena 6.160, za Gorico in Videm pa informativna 6.475 in odkupna 6.140. Cene veliajo za zdravo in suho mehko žito (tudi merka,n-tile) teže 75 kg pri hi, fco skladišče v razsuti obliki. Od 1. avgusta letos do 30. aprila 1986 bodo dodali vsak mesec tem cenam 50 lir pri stotu.
..GOSPODASST VIJ"
Iznaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa a, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 35.— Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodar stvo» št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 000 din Naroča se pri ADIT, Državna za ložba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603 86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Od govorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul Mont.ecchi 6
AVT0PREV0ZN1ŠK0
PODJETJE
A. POŽAR
1'KSl - VIA BOCLACUIU. 3 Tel 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prt* voze za tu m inozemstvo - l*o strežba hitra — Cene ugodne
Vreme in letina
=5 v kmečkih pregovorih
Rožnik (junij)
Ob kresu
se je dan obesu.
adrlaimpex
S. p. A.
TRST . Via della Geppa, 9 Telef. 38-770, 29-135
IM PO RT - E X PO RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
če na jug, ves pridelek bo suh in vina ne bo za orača; če dim se vleče na severno stran, bo tudi vino in pogača za orača.	m	ms-miESTE^i
URARNA IN ZLATARNA	TRST - TRIESTE, Via Donota 3 • Tel. 38-827,31-906,95-880	
Ml KOLJ KAREL	UVAŽA	vse lesne sorlmane in produkte gozdne industrije.
1 li ST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike	IZVAŽA;	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele ■ Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
IMPEXPORT
U VUZ - IZVU/ ZAS I 0 98 1 V A
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet 38-136 - 37-725
Urklelek za kolonialno blago Lil rini Hosco 211 Tel 50010 leletir-: lmpexport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
JfitilSSLI .11A »V L OSMI
T R S I
S£a,>une
TRI ESI E, ulica XX X (Htohre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-740
Pohištva dnevne sobe oprema za urade - vozički - posleIjice
pi;rmall(!X	Razstavo: Ul. Vatdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7
RIJE K A - Jugoslavija
Jadrolinija je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Fort Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji »V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
-	-	-	—S s
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
EA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 I el. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
IntjlMUhOfUl Kop**,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823

Dodajanje ledu in vskiadiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih seimih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah m zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje Dlaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica. Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad. SuGotica, Celje Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
Zj lj GO
m

Gestisce i servtzl mercl e passeggeri sulle linee:
ADRIATICU — NOKD LUK O lJ A (servirno celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni
ADRIATICU - NORIJ 4 IM L RK. A (North of Hatteras)
partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUI) AMERICA
partenze opni 20 aiorni
ADRIATICU - I,KVANTE
partenze ogni 7 atomi ADRIATICU — IRAN — 1RA(J
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INIIIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ES TKEMO OK1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESS1CO
partenze ogni 20 giorni
con 57 modeme e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —' «JUGOLINIJA » • RIJEKA ____________