ZANIMIV POGOVOR GROSUPELJČANOV Z OBRAMBNIM MINISTROM
Janša pravi, da je še zmeraj mirovnik, vendar je proti enostranski razorožitvi
Na večer prvega pomladne-ga dne je obisk ministra za voj-sko, sicer pa ciomačina Janeza Janše, ki ga je povabila grosu-peljska podružnica demokrat-ske stranke, napolnil grosu-peljski družbeni dom. Potem ko je Janša osvetlil nekaj zad-njih političnih dogodkov in ryihove posledice, so obisko-valci zastavili precej vprašanj, ki žulijo večino: čeprav ne pr-vo, je bilo gotovo dovolj dra-matično tisto o možnosti tan-kov na grosupelskih ulicah.
Ne en tank, morda bi se jih na ulicah pojavilo tudi deset, se je glasil odgovor (ki ga seve-da ne povzemamo dobesedno, pač pa le smiselno), vendar to še ne pomeni prevzema obla-sti. Demonstracija sile s tanki na trgu in zasedba nekaj insti-tucy Še ni dovolj, da bi nekdo tudi organiziral gospodarstvo in sploh normalen potek življe-rvja. Prevzem oblastije lahko le političen, zato ne preseneča, da je JLA ustanovila svojo stranko, ki pa ima v Sloveniji med civilisti le, nekaj deset članov. Demonstracija sile si-cer lahko res pravi trenutek povzroči paniko, pravo škodo pa bo povzročila šele zapora meje, saj bi se s tem prekinili vitalni gospodarski tokovi s tu-jino. Poudaril pa je, da tudi to možnost resno proučujejo in da imajo izdelan načrt.
SLOVENSKI NABORNIKI
Več vprašanj je izražalo skrb tistih staršev, ki imajo sinove na služenju vojaškega roka ali čakajo na vpoklic. Bodo tistim, ki so trenutno v vojski, podalj-šali služenje, dokler ne bo no-vih nabornikov iz Slovenije?
Nobene zakonske podlagi ni, po kateri bi lahko zadržali ne-ko generacijo nabornikov dalj časa v vojski, je zagotovil Ja-nez Janša, razen če bi v določe-ni situacyi za kak mesec služe-nje podaljšali vsem brez izje-me. Tudi moratorij na pošifia-rye slovenskih nabornikov v JLA ni osredryi problem v naših odnosih z Jugoslavijo,
lahko pa se uporabfoa kot sred-stvo pritiska. Če ne bo druga-če, bo letos služilo doma štiri petine srednješolcev. Tisti, ki ne bodo šli v vojsko letos (mo-ratorij), bodo šli pač v prihod-i\jih letih. Kdor se želi vpisati na univerzo, naj se kar vpiše, slovenski zakon o služeryu vo-jašega roka bo tako spet vpe-Ijal nekdanjo prakso, da so štu-dentje služili vojsko šele po di-plomi. Tudi trenutno večina slovenskih fantov služi vojsko v Sloveniji ali pa vsaj v bližini.
Vprašarge: In kaj bodo stori-li U naši fantje, če pride do vo-jaškega udara? Bodo tako oni kot moški, ki so nekoč služili vojsko in v ryej slovesno prise-gli, da bodo branili domovino tudi za ceno svojega življerua, morali to obljubo izpolniti na lastnih tleh ali pa veljati za de-zerteje?
Na to je Jan&a poudaril, da »zakletva« sicer res še velja, vendar je besedilo zastarelo; taka neživljeryska besedila da je najti le še v vojskah nekda-ivjega vzhodnega bloka. Bi-stveno je spremeryeno tudi v predlogu zakona o slovenski teritorialni obrambi. O tem, kaj bi se zgodilo z mladimi slo-venskimi vojaki ob morebit-nem vojaškem posegu v Slove-niji, je Janša poslušalce potola-žil, da enot, v katerih služyo rekruti, nikjer ne uporabljajo pri resničnih vojaških posegih, tam nastopijo le poklicne čete. Priznal pa je, da ravno število slovenskih vojakov v JLA, če-prav ni veliko, otežuje posto-pek razdružitve. Spregovoril je o načrtu, bolje predlogu, da bi v roku treh let prerazporedili postopoma vse vojake po naci-onalem ključu. Za primerjavo je omenil obe Nemčiji, ki sta si za postopno spremembo voj-ske po združitvi zastavili celo petletni rok.
LASTNA
SLOVENSKA
VOJSKA?
Smo Slovenci sploh za voj-sko, je načelno zanimalo neko-
ga od zbranih. Janez Janša je v odgovor postregel s podat-kom, da se je za nekaj deset mest, ki so jih razpisali za po-skusno usposabljanje v slo-venski vojski, prijavilo nič manj kot 1800 kandidatov. Skupno bi potrebovali okoli 1800 aktivnih starešin. Imamo sicer velik kadrovski potencial v rezervnih starešinah, vendar bi potrebovali tudi visoko izo-bražen strokovni kader. Zato bi bilo smotrno v dogovoru s Katedro za obramboslovje na FSPN ustanoviti visoko voja-ško šolo. Specialno šolanje pa bo potekalo v tujini.
Ali lahko majhna slovenska vojska ubrani Slovenijo? Ned-vomno, je bil prepričan Janša, saj lahko napravimo ustrezno primerjavo tudi s kako podob-no majhno državo v svetu. Vsekakor pa je lastna vojska zlasti preventivnega pomena preprečuje zbujanje tujih ape-titov. Na očitke zadnjih rnese-cev, da slovenske delegacije v tujini ne poudaijajo dovolj slovenske usmerjenosti k de-militarizaciji, je dejal, da so ti pogovori celo močno v ospre-dju, vendar nikjer niso bili navdušeni nad popolnoma raz-oroženo sosedo. ki bi bila vir nestabilnosti. »Ce hočete, da je država zanimiva za tuji kapital, za razvoj, mora v prvi vrsti po-nuditi temu kapitalu stabil-nost!« je bil Janša nedvoumen.
Uvajai\je slovenske vojske je očitno naletelo v javnosti na precej negativnih odmevov, vendar je minister za vojsko prepričan, da brez rye vsaj v prvem, predhodnem obdob-ju ne bo šlo. V zadnjih petih letih je Slovenija polnila četrti-no vojaškega proračuna fede-racye, v letu 1988 je vanj pri-spevala celo 30 odstotkov, vse-kakor pa vedno prek milijarde dolaijev! Načrt uvedbe sloven-ske vojske bo kljub obsežnosti terjal mary denaija, kot smo ga prej dajali za zvezno vojsko. Sredstva bodo namei\jena za 3 temeljne naloge: za začasno financiranje umika JLA (pred moratorijem je to pomenilo 3 milijarde dinarjev, zdaj bomo od tega lahko odšteli še stro-ške za naše rekrute v JLA, ta-
ko da lahko govorimo o tem segmentu o obsegu 2,4 milijar-de dinaijev), s čimer bi se seda-nja jugoslovanska vojska lah-ko v treh letih zaokrožila v ok-viru posameznih republik, pre-šolala del kadrov, doplačala starešinam delovno dobo do upokojitve ali kako drugače uspešno rešila njihove proble-me in se skratka reorganizira-la; drugi del sredstev bi bil na-menjen obrambnemu in zaš-čitnemu sistemu, ki je že od prej v republiški pristojnosti, tako teritorialna obramba kot civilna zaščita ipd.; a za lastno vojaško usposabljanje pa bi potrebovali 2 milijardi in 600 milijonov dinaijev, da bi izved-li poskusno usposabljanje (predvsem študentska genera-cija to jesen). Po usmeritvi, da se mora republiški proračun znižati pod 70 milijard, pa je zdaj tudi številka za vojaško usposabljanje znižana le na 2,4 milijarde dinarjev, kar je, je poudaril Janša, najnižji odsto-tek, ki ga za te namene odmer-ja katera koli primerljiva evropska država.
DEMILITARI-
ZACIJA
SLOVENIJE
Na vprašanje, ali se SDZ, ka-tere član je Janša, odmika od skupne usmeritve Demosa k demilitarizirani Sloveniji in piker opomin iz mlajših žen-skih vrst, da je bil nekoč tudi sam mirovnik, je Janša odgo-voril, da je mirovnik še vedno, ni pa utopični pacifist in da se pač zaveda, da se ni mogoče hitro enostransko razorožiti. Sodi, da 10.000 podpisnikov Deklaracije za mir - toliko je bilo namreč doslej zbranih podpisov - ni ravno veliko. »Moje osebno stališče je dolgo-ročno«, je dejal, »demilitariza-cija ni le to, da se znebimo orožja in to čim prej. Vzroki za vojno niso v orožju, so v med-človeških odnosih, orožje je le njihova posledica. Proces de-militarizacije torej ne more te-či le enostransko, pač pa mno-gostransko.« Glede na to, da je poprečna starost mož v terito-rialni obrambi preko 30 let, ga tudi skrbi, da bi z drastičnim omejevanjem sredstev za do-mačo vojsko v ryej v letu, dveh ne imeli več telesno najspo-sobnejših, tistih, starih med 20 in 25 let. Pričakuje pa, da bo prehodno obdobje, ko si še ne moretno privoščiti, da bi bili povsem demilitarizirani, traja-lo vsaj nekaj let.
Ob pogovoru o demilitariza-ciji je Grosupeljčane spodbu-dil, naj pripravijo srečanje po-sebej na to temo in da se ga bo rad udeležil.
SOSEDI IN ZDA
Udeleženci pogovora z Jane-zom Janšo je tudi zanimalo, ali so sklenjeni kaki otipljivi do-govori o pomoči s Hrvaško in ali bi nam morebiti ZDA po-magale, če bi nas napadla JLA. Janša je potrdil, da je Hrvaška sicer objektivna zaveznica Slo-venije v procesu razdruževa-nja, ni pa nobenih posebnih medsebojnih vojaških spora-zumov. Vsekakor bo v zakonu o obrambi in zaščiti v Sloveniji zapisano, je poudaril, da teori-torialna obramba deluje samo na ozemlju Slovenije. Tudi z ZDA seveda ni nikakršnih dogovorov o pomoči, ZDA iz-ražajo le svoja politična stališ-ča, v katerih odločno nasprotu-jejo uporabi sile v razreševaniu mednacionalnih sporov. (bp)