URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 33 Ljubljana, petek 22. avgusta 1986 1615. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradn list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 26. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86, 18/86, 19/86, 21/86, 22/86, 23/86, 24/86, 26/86, 28/86, 29/86, 30/86, 31/86 in 32/86) I. v tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka- se: Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj: — v stolpcu 13 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo 0,36 — v stolpcu 14 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo 0,18 — v stolpcu 18 stopnja 12,43 nadomesti s stopnjo 12,37 — v stolpcu 20 stopnja 11,08 nadomesti s stopnjo 11,02. U. Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-12*85 Ljubljana, dne 15. avgusta 1986. Direktor Republiške uprave za družbeoe prihodke Tene Pengov L r. Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82, 77/82 in 75/82), 26. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83), 2. člena družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin (Uradni list SRS št. 24/85), 113. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) v zvezi s 5. točko 24. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Scupno- Cena 300 dinarjev Leto XLHI sti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/86) je odbor za plan in finance skupščine skupnosti -na seji dne 15. avgusta 1986 sprejel SKLEP o uskladitvi pokojnin med letom I V skladu s prvim odstavkom 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 26. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 2. členom družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin in 113. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, se od 1. januarja 1986 dalje uskladijo starostne, invalidske in družinske pokojnine tako, da se povečajo za 10%). Upoštevaje uskladitev pokojnin med letom po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 9/86), sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 14/86), sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 18/86) in tem sklepom znaša skupno povečanje pokojnin med letdrh 76,088 % od 1. januarja 1986. dalje. II Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 ter pokojnin, pri katerih so se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine. III Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnizjl in naj višji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86), ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirati osebni dohodki oei-roma osnove zavarovanja pei izračunu dejanske po-kojnruafce osnove. Po prvem odstavku I. točke tega sklepe se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu ž dragim odstavkom 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in naj-višji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86) ne glede na to, kateri osebni dohodek ati osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirati osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove. IV Za odstotek povečanja pokojnin, določen v I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 3. členu statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najvišje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86), pri katerih se za izračun dejanske pokojninske osnove niso upoštevali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1986 oziroma se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove niso valorizirale na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine. V Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerj|ne od zajamčene pokojninske osnove. VI Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki so se upokojili kot zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena ter prvega odstavka 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znašajo od 1. januarja 1986 najmanj 60.754,10 din, torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Znesek pokojnine, določen v prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1986 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uveljavljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in V82) — borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in njihovim družinskim članom. VII Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja pokojnin iz I. točke tega sklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od osnove, ugotovljene ob upoštevanju najnižje . pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. f/flfi). povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin, določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa. Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od najnjžje pokojninske osnove, določene v sklepu o hajnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 7/86). Pokojnine z varstvenim dodatkom, pr} katerih je bil za izračun - pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek oziroma osnove zavarovanja jz leta 1986 oziroma so bili osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove, valorizirani na leto 1985, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri. Osnovo za odmero varstvenega dodatka se določi ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SR§, št. 7 '86), povečani za skupni odstotek povečanja pokojnin, določen v drugem odstavku I. točke tega sklepa. VIII Po I. točki tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. IX Uskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem pripadali za mesec januar 1986 po izvedeni uskladitvi pokojnin po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 18/86). Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračuna z izplačilom pokojnin v mesecu septembru 1986. X Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1987. XI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 15. avgusta 1986. Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Brunet 1. r. 1617. Na podlagi prvega odstavka 127 člena v zvezi s prvim odstavkom 131. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 40/83) in 15. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10'86) je odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 15. avgusta 1986 sprejel SKLEP o višini dodatka za pomoč in postrežbo I Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci), tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70 %>) in petega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 125. člena statuta, znaša od 1. januarja 1986 dalje 40.500 dinarjev na mesec. II Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidnim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1986 dalje 20.250 din na mesec. III / S tem sklepom se nadomesti sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo (Uradni list SRS, št, 18/86). Razlika med višino dodatka za pomoč in postrežbo določenega v I. in tudi v II. točki tega sklepa in do- datkom za pomoč in postrežbo določenim v sklepu o višini dodatka za pomčč in postrežbo (Uradni list SRS, št. 18/86) bo obračunana pri izplačilu tega denarnega nadomestila v mesecu septembru 1986. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 15. avgusta 1986. Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Brunet 1. r. 1618. Na podlagi 24. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/86) ter 6. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/86) je odbor za plan in finance skupščine skupnosti na seji dne 15. avgusta 1986 sprejel SKLEP o medletni uskladitvi preživnin po zakonu »preživninskem varstvu kmetov I Znesek mesečne preživnine, določen po 10., 11. in 13. členu zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79 in 1/86) se od 1. januarja 1986 dalje uskladi tako, da se poveča za 10 ”/0. II Po I. točki tega sklepa se uskladi znesek preživnine, ki je upravičencu pripadal za mesec januar 1986 po izvedeni uskladitvi preživnim po sklepu o medletni uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 18/86). Uskladitev preživnin se opravi po uradni dolžnosti, razlika pa se obračuna z izplačilom preživnine v mesecu septembru 1986. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-015/86 Ljubljana, dne 15. avgusta 1986. Odbor za plan in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Janko Brunet 1. r. 1619. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in delavci, ki opravljajo obrtno in drugo sospodsrcl-r. da'avndst (v nadaljevaniu• upo-abniki) in delavci Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto (v nadaljevanju: izvajalci), organizirani v Območni vodni skupnosti Dolenjske Novo mesto (v nadaljevanju: OVS Dolenjske), na osnovi 43. člena zakona o vodah (v nadaljevanju: ZOV) in na osnovi 113. člena .zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter v skladu z določili SaS o ustanovitvi OVS Dolenjske in SaS in temeljih plana ZVSS za obdobje 1986—1990 sklepajo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1986—1990 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Uporabniki in izvajalci (v nadaljevanju: udeleženci) s tem samoupravnim sporazumom opredeljujejo skupne interese, ki so v obdobju 1986—1990 temeljnega pomena za nadaljnji vodnogospodarski razvoj vodnega območja OVS Dolenjske. Udeleženci ugotavljajo vsklajenost elementov za temelje srednjeročnega plana z ostalimi OVS v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. 2. člen Izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—90 osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1986—90 SaS o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ocen in analiz razvojnih možnosti vodnega območja Dolenjske in občin na tem območju ter elementov za pripravo tega sporazuma udeleženci ugotavljajo potrebo po nadaljnjem vodnogospodarskem razvoju vodnega območja Dolenjske v skladu s planskimi usmeritvami ožje in širše družbene skupnosti. 3. člen S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumejo o (43. člen ZOV): — fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, varstva voda, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi — lokaciji, rokih zgraditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte — samoupravnem združevanju sredstev (osnove in merila) — pogojih in načinih uporabe in o upravljanju s sredstvi ' — potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda — merilih in pogojih za oblikovanje povračil za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in povračil za programe varstva voda — nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti — skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Zvezi vodnih skupnosti — merilih in pogojih za oblikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in solidarnosti in — nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 4. člen V skladu z nalogami iz prejšnjega člena bo nadaljnji vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednje področje: — vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter vzdrževanje in urejanje korit naravnih vodotokov za ohranitev oziroma izboljšanje obstoječega stanja vodnega režima — v regulacije in gradnjo zadrževalnikov za zmanjšanje škodljivosti obstoječega stanja vodnega režima — v regulacije in gradnjo zadrževalnikov za zmanjšanje oziroma preprečevanje poplav — vzdrževanje in urejanje hudournikov ter stabiliziranje hudourniških in erozijskih območij — v preprečevanje onesnaževanja ter čiščenja odpadnih voda — v zavarovanje zalog pitne vode s proučevanjem možnosti za nova zajetja tako pitne kot industrijske vode ter v bogatenje podtalnice. 5. člen Na osnovi usmeritev iz prejšnjega člena udeleženci s tem sporazumom določajo program vodnogospodarskih vlaganj za obdobje 1986—90, za katerega bodo uporabniki zagotovili 3.219 mio din sredstev (po cenah leta 1984), kar predstavlja ca 0,56 °/o družbenega proizvoda. Uporabniki se s tem sporazumom obvezujejo, da bodo v okviru sredstev iz prvega odstavka tega člena zagotovili del sredstev v višini 397 mio din 'za izvedbo programa, ki je opredeljen v SaS o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1986— 1990. * 6. člen Na podlagi teh opredelitev so za območje OVS Dolenjske v srednjeročnem obdobju 1986—90, po posameznih namenih predvidena naslednja vlaganja: Vlaganja v obdobju 1986—90 Minimalni program vodnega gospodarstva 1.0 OSNOVNA VODNOGOSPODARSKA DEJAVNOST 1.1 Redno vzdrževanje vodnogospodar- skih objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih strug 800 1.2 Urejanje vodnega režima 571 1.7 Program dejavnosti ZVSS 153 1.524 1.3 Studijsko-raziskovalna dejavnost 118 1.4 Spremljanje stanja vodnega režima 193 1.5 Funkcionalni izdatki OVSD 90 283 1.6 Obramba pred poplavami 202 Osnovna vodnogospodarska dejavnost 2.127 Od tega: program OVSD 1.974 program ZVSS 153 2.0 OBVEZNOSTI PO DRUŽBENIH PLANIH SRS IN OBČIN 2.1 Vodnogospodarski objekti 2.1.1 Regulacije vodotokov za osuševanje zemljišč 2.2. Soudeležba za varstvo voda 2.2.1 Oskrba z vodo Vlaganja v obdobju 1936—90 Cene 1984 v mio din 2.2.2 Varstvo kakovosti voda 128 Obveznosti po družbenih planih SRS in občin 848 Program OVSD skupaj 2.822 3.0 ZDRUŽEVANJE ZA ZVSS IN DRUGE OVS 397 Minimalni program vodnega gospodarstva skupaj 3.219 7. člen Udeleženci se dogovorijo, da bodo VG organizacije obseg in strukturo svojih proizvodnih kapacitet prilagajale zadovoljevanju potreb, opredeljenih s planom razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju OVS Dolenjske v obdobju od 1986—90. V tem smislu bodo VG organizacije po sprejetju tega sporazuma postopoma in po optimalni ekonomsko tehnični dinamiki zagotovile ustrezen kadrovski • potencial in delovna sredstva, kot tudi učinkovito organizacijo dela in ustrezno tehnološko delitev dela, ki je potrebna za izvršitev dogovorjenih nalog. 8. člen Na splošno se bodo pri izvajanju vseh vrst vod-nogospodatskih storitev in programa vodnogospodarske dejavnosti obvezno uporabljale splošno veljavne gradbene norme, tehnični normativi prirejeni za novejšo mehanizacijo ter realne izkustvene norme, ki so se doslej uporabljale v vodnem gospodarstvu. II. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 9. člen Udeleženci se dogovorimo, da je predmet svobodne menjave dela v vodnem gospodarstvu predvsem: — izvajanje posamičnih vodnogospodarskih storitev (a) — izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti (b) — izvajanje vodnogospodarske dejavnosti (c). Opomba: V naslednjih obrazložitvah so s črkami a, b in c podani vsebinski sestavni deli, ki spadajo pod navedene glavne predmete svobodne menjave dela. 10. člen Izvajanje programa posamičnih vodnogospodarskih storitev, izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti in izvajanje dejavnosti zajema: 1. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo pred poplavami 1.1 Redno tekoče vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in tekoče urejanje naravnih strug vodotokov zajema predvsem: — (a) čiščenje obrežja in strug vodotokov ter jezer z odstranjevanjem zarasti naplavin, lokalnih preprek ipd. — (a) vegetacijske ukrepe (sajenje, popleti, hu-532 muziranje, biotorkretiranje ipd. — (a) popravila v naravnih in umetnih strugah, 1 188 redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi — (a) dopolnitev in nameščanje kamnometov, sanacijo spodjedenih mest, popravilo obrežnih zavarovanj, pragov, nasipov, konsolidacijskih objektov na erozijskih površinah ipd. — (c) pripravo programov in izdelavo dokumentacije za izvedbo navedenih del/ Redno vzdrževanje naravnih strug lokalnih vodotokov, katerih Qtoo je manjši od 20 m3/s, opravljajo priobrežni lastniki sami, razen odsekov skozi strnjena naselja. 1.2 Vzdrževanje objektov Za vzdrževanje objektov na vodah in vodotokih, pri čemer se ne menja vodni režim ter za izvajanje del ni potrebna lokacijska dokumentacija temveč samo vodnogospodarska razprava in prijava del, se šteje: — (a) obnavljanje in večja popravila na vseh vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi — (a) stabilizacija stanja in objektov za varstvo in usmerjanje tokov dolinskih odvodnikov in hudournikov ter na erozijskih površinah (vzdolžne in prečne zgradbe, kinete za usmeritev toka, zavarovanje obrežja pred spodjedanjem, urejanje vodnih tokov pri izravnavi meandrov ipd.) — (c) pi va programov in izdelava tehnične dokumentacije za izvedbo navedenih del 1.3 Obramba pred poplavami Izvajanje obrambe pred poplavami zajema predvsem naslednje: — (c) pripravo narčtov za obrambo pred poplavami — (c) pripravo materialnih sredstev za obrambo pred poplavami — (c) organizacijo konkretne akcije — (c) izdelavo programa za sanacijo poškodb nastalih zaradi poplave na vodnogospodarskih objektih in naravnih strugah — (a) sanacijo poškodb, nastalih zaradi poplave 1.4 Rečno nadzorstvo Rečno nadzorstvo zajema predvsem: — (c) rečno nadzorstvo in nadzorstvo hudourniških območij z obveznostjo mesečnega poročanja — (c) sprotno pripravo predlogov za vzdrževanje — (c) stalno kontaktiranje z ribiči in drugimi interesenti ter posredovanje njihovih informacij — (c) ugotavljanje in spremljanje eventualnih nepričakovanih onesnaženj — (c) usmerjanje odvzema in nadzor nad odvzemom plavin 1.5 Pregled tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora nad izvajanjem del tekočega vzdrževanja in obnavljanja 2. Urejanje vodnega režima Za ureianje vodnega režima se smatra: — nadomestilo vodnogospodarskih objektov, ki urejalo vodni režim na daljšem odseku — urejanje vodotokov na daljšem odseku (preko 100 m), preseki meandrov, utrditve s kamnometi, jez-bice, vzdolžne in prečne zgradbe — izboljšanje .odtočnih razmer visokih voda (ureditev retenzijskih prostorov male akumulacije) — urejanje erozijskih žarišč nad 2 ha s protiero-zijskimi zgradbami in ozelenitvijo — zagotavljanje hidrogeoloških raziskav in izdelava podlog za zaščito vodnih virov ter izvajanje stal- nega programa spremljanja kakovosti voda (monito-ring). 3. Spremljanje stanja vodnega režima in zaščita vodnih virov To področje dela zajema predvsem: — (c) programiranje, planiranje in usklajevanje razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Dolenjske Novo mesto — (b) zbiranje in obdelavo za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov — (b) izdelavo predlogov razvojnih načrtov (dolgoročni, srednjeročni in letni) z vsemi podlogami in vodnogospodarskimi bilancami — (c) pripravo predlogov študijsko-raziskovalnih nalog, spremljanje njihove izdelave in poročanje o poteku in rezultatih — (c) sodelovanje na vodnogospodarskih in lokacijskih razpravah — (c) spremljanje in analizo izvajanja sprejetih vodnogospodarskih načrtov — (b) organiziranje izdelave in ažuriranje vodnogospodarskih katastrov — (c) sodelovanje in priprava dokumentov in ukrepov na področju SLO v vodnem gospodarstvu — (c) koordinacijo in usklajevanje programov med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi — (c) sodelovanje pri programiranju hidrometeorološke dejavnosti — (c) pridobivanje začasnih in končnih katastrsko-geodetski h elaboratov in podlog — (c) pravno urejanje vodnih pravic in vodnih zemljišč z vpisom v zemljiško knjigo — (c) organiziranje združevanja sredstev za uresničevanje dogovorjenega programa vodnogospodarske dejavnosti s pripravo predlogov virov osnov in meril za oblikovanje sredstev — (c) opravljanje raznih strokovnih opravil, sintez, analiz, porojil, obdelav in proučevanja gradiva za samoupravne organe v vodnem gospodarstvu — (c) organiziranje izdelave investicijskih programov, investicijsko-tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora — (c) oddajo vodnogospodarskih del. 4. Varstvo pred onesnaženjem To področje dela zajema predvsem: — (c) spremljanje kakovosti površinskih vodotokov in koordinacija del strokovnih raziskovalnih institucij — (b) organiziranje izdelave in ažuriranje katastra kakovosti voda za posamezne prereze in za določeno stanje (nQs) — (c) registracija vseh onesnaževalcev, spremljanje sprememb in organiziranje kontinuirane kontrole stopnje onesnaženosti v skladu z ZOV (51. člen) — (c) pripravo sanacijskih programov za izboljšanje kakovostnega stanja voda oziroma odsekov vodotokov in aktivno sodelovanje pri izdelavi konkretnih načrtov sanacije — (c) spodbujanje in usklajevanje interesov za zmanjšanje onesnaženja s spremembo tehnologij ali gradnjo čistilnih naprav — (c) obvezno nadzorstvo nad vlaganji tistega dela združenih sredstev, ki ga uporabniki združujejo za varstvo kakovosti voda. III. VLAGANJA V NADALJNJI VODNOGOSPODARSKI RAZVOJ OBMOČJA OVS DOLENJSKE Minimalni program vodnega gospodarstva 1.0 OSNOVNA VODNOGOSPODARSKA DEJAVNOST 1.1 Redno vzdrževanje 11. člen 1.1.1 Na osnovi sprejetih (dogovorjenih) standardov in normativov bodo za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov jn naprav v splošni rabi, za posamezne kategorije vodnogospodarskih objektov vložena naslednja sredstva: — na nižinskih vodotokih 564 mio din. Dolžina vodotokov in njih urejenost po občinah je razvidna iz priloge št. 1. Izračun amortizacije in nabavna vrednost vodnogospodarskih objektov po občinah je razvidna iz priloge št. 2. Redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav bo izvajano na rekah in pritokih rek hidro-sistemov Sava, Sotla, Krka, Mirna in Kolpa kot sledi: — občina Brežice: 28,18 km na rekah (Sava, Sotla, Krka), 21,68 km pritokov (Bregana, Negot, Gabernica, Sromljca, Močnik, Pirošica, Brnik) in 7,58 km savskega nasipa — občina Črnomelj: 0,45 km Kolpe in 5,76 km pritokov (Dobličica, Podturnščica) — občina Krško: 8,65 km na rekah (Sava, Krka), 39,50 km pritokov (Pšečnik, Potočnica, Leskovški, Brestanica s pritoki, Dovški, Belski, Lokvanski, Pijavški, Ledinski, Senuša, Sušica s pritoki, Kolariča, Jelšan-ski, Lokavec, Račna) — občina Laško: 1,32 km na Savi in 5,91 na pritokih (Sopota s pritoki) — občina Metlika: 0,24 km Kolpe in 5,29 km na pritokih (Obrh z Metliščico, Suhor in Sušca) — občina Novo mesto: 1,08 km na Krki in 22,80 km pritokov (Račna, Radulja, Kobila, Draškovski potok, Šmarješka Toplica s pritoki, Brusničica s pritoki, Bršljinski potok, Marule, Sušica in manjši regulirani pritoki) — občina Sevnica: 14,71 km na rekah (Sava in Mirna) 15,62 km pritokov (Blanščica, Impolski potok, Drožanjski potok, Sevnična, Tržiški potok, Hinja in Čolnišček) — občina Trebnje: 9,61 km Mirne in 28,43 km pritokov (Mokronoški potok, Bistrica, Rakovniški potok. Vosenk, Dulak, Sotla, Vejeršca s pritoki, Jeseni-ščiča, Temenica in manjši regulirani pritoki). Poleg rednega vzdrževanja vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi bodo še izvršena večja vzdrževalna dela reguliranih vodotokov, in sicer na Gabemici, Mirni, Obrhu - Metlika. 12. člen Za odpravo eventualnih večjih škod po visokh vodah na vodnogospodarskih objektih in napravah so v skladu s standardi namenjena sredstva v višini 0,4 %> vrednosti osnovnih sredstev ali 180,3 mio din. Sredstva so zapopadena v rednem vzdrževanju in bodo uporabljena na lokacijah, ki bodo določene na podlagi komisijskih ocen z zmanjšanjem letne porabe sredstev za redno vzdrževanje. 13. člen 1.1.2 Za redno vzdrževanje naravnih strug nižinskih vodotokov in hudournikov ter erozijskih žarišč bodo v skladu s standardi po posameznih kategorijah vodotokov vložena naslednja sredstva: — nižinski vodotoki 236 mio din. Pregled predvidene porabe po občinah za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit je razvidno iz priloge št. 3. Poleg rednega vzdrževanja naravnih vodotokov na hidrosistemih Sava, Sotla, Krka, Mirna in Kolpa bodo v skladu z 10. členom tega sporazuma izvršena še tale večja vzdrževalna dela na naslednjih vodotokih: km 1. Obramba pred poplavami: — občina Novo mesto: Šmarješka Toplica—avtocesta 0,20 Črmošnjica—Podturn jezovi na Krki — občina Sevnica: 1,00 Drožanjski potok—izliv 0,24 Sava—Sevnica, L.B. 2. Melioracije: — občina Brežice: 2,00 Gabernica—Globoko 0,42 Stara Gabernica 0,40 Gabernica—Globoko—Pišece — občina Novo mesto: 1,00 Draškovski potok — občina Trebnje: 1,00 Temeni ca—Trebnj e—Breg 1.2 Urejanje vodnega režima 2,00 14. člen Za urejanje vodnega režima bodo v skladu s sprejetimi standardi in normativi vložena naslednja sredstva: mio din 1. obramba pred poplavami 231 2. urejanje v zvezi z melioracijami 285 3. varstvo vodnih količin 55 skupaj 571 Predvidena uporaba teh sredstev po občinah in vodotokih je razvidna iz priloge št. 4. Regulacije omogočajo melioracijo 885 ha zemljišč. 1.3 Studijska raziskovalna dejavnost 15. člen V skladu s standardi bodo za študijsko-raziskoval-no dejavnost na ravni OVS Dolenjske (za regionalne potrebe) vložena sredstva v znesku 118 mio din. V tem obdobju bodo izvajane predvsem naslednje naloge: a) podloge: vodni katastri in hidrologija b) vodnogospodarske ureditve in vodnogospodarski programi vodotokov c) ureditve povirij vodotokov d) osnove dolgoročne preskrbe s pitno vodo (do 1. 2050) e) dolgoročni ukrepi za čiščenje odplak. Ocenjena vrednost študij je 298,7 mio din, OVS Dolenjske zagotavlja 118 mio din. Seznam študij in udeležba po občinah je razvidna iz priloge št. 5. 1.4 Spremljanje stanja vodnega režima 18. člen Za spremljanje stanja vodnega režima in zaščito vodnih virov (zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih vodotokov: zbiranje podatkov o vodnih količinah in priprava strokovnih podlog za zaščito vodnih virov, ugotavljanje kakovostnega stanja voda in pripravo strokovnih podlog za zaščito vodnih virov, ugotavljanje kakovostnega stanja voda in pripravo strokovnih podlog za sanacijo virov onesnaževanja, priprava strokovnih osnov za planiranje, vodenje in priprava investicij, rečni nadzor, vodenje katastrov voda in katastra onesnaževalcev, izdelava vodnogospodarskih mnenj, finančno-računovodska opravila) bo v skladu s standardi in normativi vloženo 193 mio din. mio din 1.4.1 Javna služba 47 1.4.2 Spremljanje stanja vodnega režima in kvalitete, vodenje podlog, študij, katastrov, monitoring 76 1.4.3 Oprema in intervencije v zvezi z razlitjem vodi nevarnih snovi 10 ' 1 Hidrološke raziskave za zagotavljanje in zaščito vodnih virov 30 1.4.5 Zaščita vodnih virov v območju Krke — kraško območje 30 Skopaj 193 1.5. Fiuikcionalni izdatki in ostalo 17. člen V sktedu s sprejetimi standardi so za funkcionalne izdatke za poslovanje OVS Dolenjske, SLO in ostale obveznosti (odplačila posojil), namenjena sred-stea v višini 90 mio din. 18. člen Udeleženci se sporazumejo, da bodo omogočili nemoteno poslovanje OVS Dolenjske in njenih organov. Del nalog iz 8. člena tega sporazuma opravljajo v skladu s SaS o ustanovitvi OVS in ZVSS ter v skladu s SaS o temeljih plana ZVSS delavci skupne strokovne službe ZVSS in OVS, ki delajo na sedežu OVS Dolenjske. Podrobnejša opredelitev teh nalog je navedena v planu delovne skupnosti strokovne službe ZVSS OVS Dolenjske neposredno (iz funkcionalnih izdatkov) financira delo delavcev, ki delajo na sedežu OVS Dolenjske, delo delavcev, ki delajo za potrebe OVS Dolenjske na sedežu ZVSS v Ljubljani pa se financira iz združenih sredstev ZVSS. 1.6 Obramba pred poplavami 19. člen Za gradnjo levobrežnega nasipa Brežice—Sotla in za regulacijo Gabernice, Negota, Bučlena in Dvorce so namenjena sredstva v višini 202 mio din, kar omogoča obrambo pred poplavami ■ in melioracije 404 ha zemljišč. Obseg del je razviden iz priloge št. 7. 1.7 Program dejavnosti ZVSS 26. čten V skladu s SaS o temeljih plana ZVSS namenja OVS Dolenjske za izvajanje programa dejavnosti ZVSS na osnovi opredeljenega kriterija 153 mio din. 2.0 OBVEZNOSTI PO DRUŽBENIH PLANIH SRS IN OBČIN 21. člen V skladu s SaS o temeljih plana ZVSS bodo na območju OVS Dolenjske v srednjeročnem obdobju 1986-90 izvršene naslednje naloge po družbenih planih SR Slovenije in občin: 2.1 Vodnogospodarski objekti: 2.1.1. Ureditve vodotokov v zvezi z melioracijami 2.2 Soudeležba za varstvo voda: 2.2.1. Oskrba z vodo f 2.2.2. Varstvo kakovosti voda. Študijske in projektne dejavnosti bodo potekale tudi na področju namakanja. 2.1 Vodnogospodarski objekti 22. člen Predvidoma bodo za osuševanje zemljišč izvršene regulacije vodotokov pri uporabi 532 mio din, kar omogoča melioracije na 1.331 ha zemljišč. Vsa vlaganja v urejanje vodotokov v zvezi z melioracijami znašajo iz raznih virov financiranja (vzdrževanje, urejanje, obramba pred poplavami, obveznosti po družbenih planih SRS in občin) 1.035 mio din, kar omogoča osušitev 3.166 ha zemljišč. Pregled vlaganj v melioracijske sisteme je razviden iz priloge 9. 2.2 Soudeležba za varstvo voda 23. člen Za gradnjo vodooskrbnih objektov bo investitorjem predvidoma zagotovljena finančna soudeležba, izračunana po dogovorjenih kriterijih v znčsku 188 mio din (Bela krajina). 24. člen Za gradnjo objektov, namenjenih za zmanjšanje onesnaženja voda bo investitorjem v skladu z dogovorom zagotovljenih 128 mio din soudeležbe, in sicer za zmanjšanje onesnaženja v bazenu Novo mesto in Krško (podtalnica Krškega polja). Pregled objektov iz členov 22—24 in razdelitev po občinah je naveden v prilogah št. 8 in 9. OBVEZNOSTI PO DRUŽBENIH PLANIH OBČIN 25. člen Za sofinanciranje zajetij pitne vode, zaščito vodnih virov in podtalnice ter za zmanjšanje onesnaženosti vodotokov je na podlagi družbenih planov občin predvidena poraba 533 mio din. Namen porabe po občinah je razviden iz priloge št. 11. IV. FINANCIRANJE MINIMALNEGA PROGRAMA VODNEGA GOSPODARSTVA 26. člen Sredstva za financiranje minimalnega programa vodnega gospodarstva zagotavljajo v skladu z zako- nom o vodah temeljne in druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljevanju: zavezanci). Povračila se plačujejo na način in v obdobjih, ki so določeni s tem samoupravnim sporazumom. 27. člen Sredstva zagotavljajo zavezanci s povračili, ki se obračunajo od naslednjih osnov: a) količinske osnove: — od proizvedene električne energije — KWh — od uporabljene vode — m3 — od onesnažene vode — E — od toplotne polucije — t0 — od pitne vode — m3 in — od odvzetih naplavin — m3 b) vrednostne osnove: — od katastrskega dohodka — od dohodka od obrtne dejavnosti — od davčne osnove. 28. člen Vsa povračila se obračunavajo po vseh gornjih osnovah in s tarifami kot sledi: — od proizvedene električne energije — 0,0206 din' KWh — od uporabljene vode — 5,12 din/m3 — od onesnažene vode — 176,10 din E dodano po letih: 1987 — 72,20 din/E 1988 — 174,00 din/E 1989 — 317,50 din/E 1990 — 520,90 din/E — od toplotne polucije - t = (td-28°) — 110,00 din/ stop./m3 — od pitne vode — 2,20 din/m3 — od odvzetih plavin — 100,00 din/m3 — od obrtne dejavnosti — 2,3 °/o od dohodka — od kmetijske dejavnosti — 2,8 % od kat. doh. — od davčne osnove — 2,30 %> (po osn. 1. 1984) Tarife so po cenah leta 1984 in bodo tekom izvajanja srednjeročnega načrta revalorizirane. Letne obremenitve se s tarifami sprejmejo najkasneje do 15. 12. vsako leto in objavijo v Uradnem listu SRS. 29. člen Zavezancem, ki v svojem proizvodnem procesu uporabljajo nad 5,000.000 m3 vode letno, se lahko na osnovi njihove zahteve pri Območni vodni skupnosti prizna popust pri tarifi za uporabljeno vodo, ki je enoten po panogah. 30. člen V skladu z gornjimi merili bodo v obdobju 1986 do 1990 na območju OVS Dolenjske predvidoma zbrana naslednja sredstva: r mto <±m 1.0 POVRAČILA — od proizv. električne energije 442 — od uporabljene vode 435 — od onesnažene vode 810 — od toplotne polncije — — od pitne vode 44 v mio din — od odvzetih naplavin — — od obrtne dejavnosti 76 — od kmetijske dejavnosti 98 Povračila skupaj: 1.905 2.0 SPLOŠNO POVRAČILO 1.314 Skupaj zbrana sredstva 3.219 Dodatna povračila od onesnaž vode 972 Sredstva, ki se zbirajo kot dodatna povračila od onesnaženja voda po naraščajoči 'tarifi, se zbirajo pri OVSD za sofinanciranje sanacijskih programov čiščenja odpadnih voda. ki so v skladu s prioriteto družbenega dogovora o temeljih plana SRS in obveznostmi po družbenih planih občin ter se ne upoštevajo pri združevanju sredstev. 31. člen Za izračunano vrednost povračil po vseh količinskih osnovah prejme zavezanec za vsako leto račun, ki ga poravna z mesečnimi akontacijami, ki zapadejo v plačilo do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Višina akontacij se določi na osnovi valorizirane obremenitve za preteklo obdobje. Plačila na tej osnovi bremenijo materialne stroške zavezanca Ta sredstva so investicijska sredstva vodnega gospodarstva. Zavezanec, ki je v zamudi s plačilom, mora plačati zakonite zamudne obresti. Tehnično izvedbo opravi delovna skupnost strokovne službe Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Glede postopka za odmero, pobiranje ter vračanje povračil se smiselno uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 32/85), zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka (Uradni list SRS, št. 82 80 in 23 80) ter zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Zavezanci bodo posredovali delovni skupnosti strokovnih služb ZVSS do 31. januarja tekočega leta vse zahtevane podatke, na osnovi katerih se izračunava višina povračil. 32. člen Sredstva za dodatni program vodnega gospodarstva OVSD, tj. za sofinanciranje vodooskrbnih in vo-dočistilnih objektov po družbenih planih občin v višini 533 mio din niso zagotovljena v okviru minimalnega programa v samoupravnem sporazumu o temeljih plana OVS Dolenjske za obdobje 1986-90. Možno pa jih je zagotoviti: — z dodatnimi samoupravnimi sporazumi — iz dela sredstev, ki so predvidena od povečanih tarif za onesnaženo vodo in — iz morebitnih viškov sredstev. V. SOLIDARNOSTNO ZDRUŽEVANJE IN PRELIVANJE SREDSTEV ZA SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ VODNEGA GOSPODARSTVA 33. člen V skladu s 4. in 22. členom zakona o vodah bodo OVS za uresničitev programa skladnejšega vodnega gospodarstva Slovenije združevale oziroma prejemale združena sredstva iz povračil pri ZVSS. Globalno opredeljeni nameni vlaganj iz združevanja sredstev pri ZVSS so naslednji: — pomoč manj razvitim območjem v SR Sloveniji — odprava večjih škod po poplavah — pomembnejši vodnogospodarski posegi — urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen — redna dejavnost ZVSS in zagotovitev osnovnih obveznosti O V S. 34. člen Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1986-90 bo vodno območje OVS Dolenjske solidarno združevalo pri ZVSS 12,33%) od svojih zbranih sredstev. 35. člen Vodno območje OVS Dolenjske bo za financiranje svoje planirane osnove vodnogospodarske dejavnosti predvidoma razpolagalo z naslednjimi razpoložljivimi sredstvi: v mio din Skupaj sredstva 3.219 Solidarno združena sredstva (12,33 %) 397 Skupaj razpoložljiva sredstva za minimalni program OVSD 2.822 VI. KRITERIJI IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN STORITEV Oblikovanje cen storitev, ki so predmet svobodne menjave dela 36. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bomo pri oblikovanju cen za opravljanje načrtovanih posamičnih storitev, povračil za izvajanje programa storitev in programa dejavnosti upoštevali naslednje elemente: — materialne stroške — amortizacijo — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter druge obveznosti, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo — sredstva rezerv — sredstva za modernizacijo in razvoj materialne osnove. Kalkulativni elementi 37. člen — kalkulativne osnove za osebne dohodke — strukturni pribitek za kalkulativne osnove osebnih dohodkov — kalkulativne osnove strojnih opravil — kalkulativne osnove prevoznih sredstev — izdelava programsko tehnične dokumentacije s ponudbenim predračunom za izvedbo del. Udeleženci se dogovorimo, da se bodo kalkulativne osnove spreminjale vsake tri mesece skladno z indeksom podražitev, ki ga objavlja Splošno združenje gradbeništva. Letna valorizacija cen 38. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bomo srednjeročni načrt vsako leto valorizirali z dogovorjenimi indeksi. Letna valorizacija se bo opravila na naslednji način: — sredstva za materialne stroške in amortizacijo ter za obveznosti iz dohodka skladno z gibanjem cen na drobno — sredstva za OD in skupno porabo ter za rezerve skladno z gibanjem OD v gradbeništvu — ostale nizke gradnje — ostala sredstva bodo dogovorjena vsako leto posebej. VII. POGOJI ZA PRIDOBIVANJE DEL 39. člen Pri delih, ki bodo neposredno ali s sporazumom oddana vodnogospodarskim podjetjem, so le-ta dolžna predložiti: — tehnično dokumentacijo za objekte in naprave, za storitve po programu storitev — podrobni opis. posameznih del — predkalkulacije materialov in storitev — kalkulacije s celotnim predračunom — terminski plan izvajanja storitev — način nadzora nad izvajanjem storitev. VIII. SPREMLJANJE IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 40. člen Odbor za plan in finance OVS je dolžan posredovati podatke o izvajanju srednjeročnega načrta strokovni službi ZVSS, da lahko le-ta pripravi za republiške organe skupno poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije na področju vodnega gospodarstva. Obvezujoča roka za posredovanje podatkov sta: 31. marec — poročilo o izvajanju nalog v preteklem letu 31. julij — poročilo o izvajanju nalog v prvi polovici tekočega leta. 41. člen Udeleženci se dogovorimo, da bo za spremljanje in izvajanje samoupravnega sporazuma odgovorno predsedstvo OVS. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Morebitne spremembe oziroma dopolnitve tega sporazuma bodo udeleženci izvršili po enakem postopku in na enak način kot to velja za sprejemanje tega sporazuma. 43. člen Ta sporazum začne veljati s 1. 1. 1986, ko ga predhodno sprejmejo uporabniki in izvajalci, potrdi pa Skupščina OVS Dolenjske in podpiše pooblaščeni predstavnik OVS. 44. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem tistu SRS. OtielefaBd Priloge (tabele) PRILOGA 2 1. Dolžina vodotokov in urejenost — regulacije 2. Vrednost VGO in naprav ter amortizacija 3. Vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit 4. Urejanje vodnega režima 5. Studijsko-raziskovalna dejavnost 6. Spremljanje stanja vodnega režima in zaščita vodnih virov 7. Obramba pred poplavami 8. Obveznosti po družbenih planih SRS in občin 9. Pregledi vlaganj v melioracijske sisteme 10. Pregled predvidenih vlaganj po namenu in občinah — rekapitulacija Vrednost osnovnih sredstev — vodnogospodarskih objektov in naprav po stanju 31. 12. 1984 (Vir: osnovna sredstva) v mio din a I Občina Vrednost osnovnih sredstev Amortizacija letno 1986-90 i. Brežice 2.252.5 41.9 209.5 2. Črnomelj 69.4 1.3 6.5 3. Krško 1.267.8 23.6 118.0 4. Laško 469.8 8.7 43.5 5. Metlika 72.5 1.3 6.5 6. Novo mesto 403.3 7.5 37.5 7. Sevnica 1.063.8 19.8 99.0 8. Trebnje 442.3 8.2 41.0 9. Grosuplje 25.6 0.5 2.5 Skupaj 6.067.0 112.8 564.0 11. Obveznosti po družbenih planih občin Povprečna stopnja amortizacije je 1,86 "/o. PRILOGA 1 Dolžina vodotokov in urejenost — regulacije po stanju 31. 12. 1985 (Vir: popis osnovnih sredstev) v km S I Občina Dolžina Urejenost •Z. urejenosti reke pritoki reke pritoki reke pritoki dolžina štev. 1. Brežice 59,84 130,92 16 28,18 21,68 47,11 16,56 2. Črnomelj 47,50 48,80 3 0,45 5,76 0,95 11,80 3. Krško 28,59 172,39 27 8,65 39,50 30,26 22,90 4. Laško 4,20 34,25 5 1,32 5,91 31,43 17,26 5. Metlika 19.50 29,45 3 0,24 5,29 1,23 17,96 6. Novo mesto 68,55 239,95 31 1,08 22,80 1,58 9,50 7. Sevnica 38,60 143,16 20 14,71 15,62 38,11 10,91 8. Trebnje 26,39 159,00 22 9,61 28,43 36,42 17,88 293,17 958,32 117 66,24 144,99 22,59 15,13 Skupno 1.251 211,23 16,87 Reke: Sava, Sotla, Krka, Mirna in Kolpa. Nasipi — levi in desni breg Brežice—Sotla so zgrajeni v dolžini 7.582 m. Vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit PRILOGA 3 v mio din 5 I Občina Vzdrževanje VGO Vzdrževanje nar. korit Skupaj •/• razm. 1. Brežice 209.5 39,2 248.7 31.13 2. Črnomelj 6.5 21.8 28.3 3.54 3. Krško 118.0 36.7 154.7 19.32 4. Laško 43.5 6.6 50.1 6.26 5. Metlika 6.5 4.5 11.0 1.38 6. Novo mesto 37.5 71.0 108.5 13.55 7. Sevnica 99.0 32.3 131.3 16.40 8. Trebnje 43.5 23.9 67.4 8.42 Skupaj 564.0 236.0 800.0 100.00 Urejanje vodnega režima Nižinski vodotoka PRILOGA 4 v mio din d I Občina Vodotok — lokacija Vrednost dolžina Obseg del Mellor. na 1.0 Obramba pred poplavami i. Krško Starovaški potok 8.0 0.323 — Dovški potok 40.0 1.200 — 48.0 1.523 — 2. Laško Sopota — razni odseki 84.0 Obramba naselij, kom. 3. Metlika Obrh 15.0 1.098 Zaščita izvira Sušica—Metlika 12.0 0.780 — 27.0 1.878 — 4. Novo mesto Kobila—Smalčja vas 14.0 0.400 — 5. Sevnica Blanščica — razni odseki 15.0 1 000 — Mirna—Boštanj, nasipi L. B. 23.0 0.365 — 38.0 1.365 — 6. Trebn; Bistrica nad Šentrupertom 20.0 • 0.700 — Skupaj 231.0 7 744 — 2.0 Melioracija zemljišč 1. Črnomelj Dobličiea—Jerneja vas 16.0 1.300 60 Jez—Podklanec, Vinica 11.0 0.750 20 27.0 2.050 80 2. Krško Močnik 12.0 0.900 25 Velikovaški potok 42.0 4.739 50 Lokavec II 14.0 0.600 15 Senuša—Senuša 31.0 1 700 50 Šenuša—Raški tali . 37.0 2.000 80 136.0 9.939 220 3. Novo mesto Curk—Sentjernejsko p. I. 50.0 2.000 530 4. Sevnica Hinja — izliv 21.0 1.100 10 Hinj a—Podboršt 27.0 1.218 25 48.0 2.318 35 5. Trebnje Laknlca 24.0 1 300 20 Skupaj 285.0 17.607 885 3.0 Varstvo vodnih količin — soudeležba 1. Novo mesto Suha krajina — vododeficitarno območje 40.0 — — 2. Trebnje Suha krajina — vododeficitarno območje 15.0 — — Skupaj 55.0 — — Skupno A + B + C: 571.0 Urejanje vodnega režima — rekapitulacija ^ Občina Vodnog. objekti Varstvo količin Urejanje skupaj Melioracije vrednost •A vrednost •/. vrednost •Z. ha a ca N 1. Brežice — — — — — — 2. Črnomelj 27.0 5,23 — — 27.0 4,73 80 3. Krško 184.0 35,66 — — 184.0 32,23 220 4. Laško 84.0 16,28 — 84.0 14,71 — 5. Metlika 27.0 5,23 — — 27.0 4,73 — 6. Novo mesto 64.0 12,40 40.0 72,73 104.0 18,21 530 7. Sevnica 86.0 16,67 — — 86.0 15,06 35 8. Trebnje 44.0 8,53 15.0 27,27 59.0 10,33 20 Skupaj: 516.0 100 55.0 100 571.0 100 885 Studijsko-raziskovalna dejavnost t PRILOGA 5 v mio din ^ Študija N 1.0 Podloge 1.1 Vodnogospodarski katastri po enotni metodologiji za SRS 1.2 Hidrologija manjših vodotokov 2.0 Vodnogospodarske osnove 3.0 Študije po področjih vodnogospodarske dejavnosti 3.1 Vodnogospodarske ureditve 3.1.1 Sp. Sava v povezavi z energetsko izrabo v odseku meja s SRH — Zidani most, vodnogospodarski program 3.1.2 Sp. Krka z Raduljo in v povezavi z ureditvami na območju Save, vodnogospodarski program 3.1.3 Temenica 3.1.4 Mirna 3.1.5 Kolpa s pritoki (s SRH) 3.1.6 Sotla (z OVS Savinja in s SRH) 3.2 Ureditev povirja vodotokov (prodonosnost) 3.2.1 Sopota s pritoki (v zvezi s HE) 3.2.2 Sevnična v zvezi s HE 3.2.3 Bistrica nad Šentrupertom 4.0 Preskrba s pitno vodo 4.1 Strokovne podloge (hidrogeološke raziskave) za zagotavljanje in za zaščito vodnih virov in za sanacijo onesnaženja ter osnova dolgoročne preskrbe s pitno vodo (do 1. 2050): 4.1.1 Območje Bele krajine 4.1.2 Območje Krke (občina Novo mesto) 4.2 Osnova dolgoročne preskrbe s pitno vodo 4.2.1 Občina Brežice 4.2.2 Občina Trebnje 5.0 Kakovost vode Dolgoročni ukrepi za čiščenje odplak v bazenu Novo mesto Skupaj_________________________________________ Ocenjena Sredstva vrednost OVSD 9.0 5.0 4.0 2.0 13.0 7.0 10.0 14.0 7.0 6.0 6.0 12.0 4.0 14.0 3.0 3.0 1.0 6 0 2.0 6.0 2.0 6.0 6.0 77.0 31.0 86.0 30.0 93.7 30.0 10.0 7.0 10.0 7.0 199.7 74.0 9.0 6.0 298.7 118.0 Št. 33 — 22. VIII. 1986 URADNI LIST SRS Stran 2335 Razdelitev po občinah S d N Občina Studba — zap. št. OVSD sredstva */» razmer. 1. Brežice 1.1, 1.2, 3.1.2, 3.1.6, 4.2.1 10.9 9,83 2. Črnomelj 1.1, 1.2, 3.1.5, 4.1.1 17.3 14,66 3. Krško 1.1, 1.2, 3.1.2 4.2 2,96 4. Laško 1.1, 1.2, 3.2.1 2.4 2,34 5. Metlika 1.1, 1.2, 3.1.5, 4.1.1 16.0 13,56 6. Novo mesto 1.1, 1.2, 3.1.2, 3.1.3, 4.1.2, 5.1 42.3 35,84 7. Sevnica 1.1, 1.2, 3.1.4, 3.2.2 4.7 3,98 8.' Trebnje 1.1, 1.2. 3.1.3, 3.1.4, 3.2.3, 4.2.1 20.2 17,10 Skupaj: 118.0 100 Obremenitev: št. 1.1 in 1.2 — vse občine po ključu vzdrževanja št. 3.1.2 — Brežice 10 °/o, Krško 40 >/», Novo mesto 50 “/o št. 3.1.3 — Novo mesto 30 0/o. Trebnje 70 “/o št. 3.1.4 — Sevnica 40 °/o, Trebnje 50 °/o št. 3.1.5 — Črnomelj 70 °/o, Metlika 30 %> št. 4.1.1 — Črnomelj 50 ”/o, Metlika 50 %> Spremljanje stanja vodnega režima in zaščita vodnih virov PRILOGA 6 v mio din I Občina Namen vlaganj Sredstva OVSD i. Vse Javna služba 47.0 2. Vse Spremljanje stanja vodnega režima in kvalitete, vodenje podlog, študij in katastrov, plani Krško Monitoring NE Krško 76.0 3. Vse Oprema in intervencije v zvezi z razlitjem vodi nevarnih snovi 10.0 4. Krško Hidrogeološke raziskave za zagotavljanje in zaščito vodnih virov (SO Krško) ( 30.0 5. Novo mesto Zaščita vodnih virov v območju Krke — kraško območje 30.0 • 193.0 Razdelitev po občinah Sredstva din •/« razmer. 1. Brežice 28.9 14,97 2. Črnomelj 3.1 1,60 3. Krško 88.0 45,60 4. Laško 5.8 3,00 5. Metlika 1.3 0,67 6. Novo mesto 42.C 22,07 7. Sevnica 15.4 8,00 8. Trebnje 7.9 4.09 Skupaj 193.0 100 Obramba pred poplavami PRILOGA 7 v mio din Občina Vodotok — lokacija Vrednost Obseg del d 5 Dolž. /km MeliorJha l. Brežice Obrambni nasip Brežice-Sotla L, B. 52.0 1.228 — Gabernica, Negot, Bučlen 138.0 8.800 400 Dvorce-Cateško polje 12.0 1.200 — Skupaj 202.0 10.000 400 + 1.228 nasip Obveznosti po družbenih planih SR Slovenije in občin PRILOGA 8 Občina Vodotok —- lokacija Vrednost Obseg del Dolž./km Melior./ha 1. Vodnogospodarski objekti Regulacije Brežice vodotokov v zvezi z melioracijami HMS Sp. Sotla pritoki Dramlja, Bizeljski, Sušiški, Črnec, Drenovski Novo mesto HMS Radulja Radulja m pritoki: Dolski, Pijavnik, 55.0 3.900 350 Trebnje Goriški, Podbrežinski HMS Mirna 229 0 12.831 500 pritoki Savrca, Preloški, Bačji, Loški, Mostec, Dulak, Dolski. Pristavški, Gomilščica, Zabrdšca, Bistrica, Mlinščica, Rakovšca, Rakovniški 248.0 14.693 481 Skupaj 532.0 31.424 1.331 ^p' Občina Namen uporabe Vrednost 2.0 Varstvo voda — soudeležbe > , 2.1 Oskrba z vodo Črnomelj Regionalni vodovod Bele Krajine — sanacija Krupe 135.0 Metlika Regionalni vodovod Bele Krajine — sanacija Krupe 53.0 Skupaj 188.0 2.2 Varstvo kakovosti voda Krško Zaščita podtalnice Krško polje 38.0 Novo mesto Sanacija Krke 90.0 Skupaj 128.0 Skupno 1+2 848.0 PRILOGA 8 (nadaljevanje) Obveznosti po družbenih planih SR Slovenije in občin — rekapitulacija £ q Občina Vodnogosp. objekti Varstvo voda Skupaj vrednost Ve vrednost '/• vrednost 1. Brežice 55.0 10,34 — — 55.0 6,49 2. Črnomelj — — 135.0 42,70 135.0 15,92 3. Krško — — 38.0 12,08 38.0 4,48 4. Metlika — — 53.0 16,77 53.0 6,35 5. Novo mesto 229.0 43,03 90.0 28,47 319.0 37,62 6. Trebnje 248.0 46,61 — — 248.0 29,24 Skupaj 532.0 100 316.0 100 848.0 100 Pregled vlaganj v melioracijske sisteme 1986—1990 PRILOGA 9 Sredstva v mio din iz: Melioracijsko območje Vodotok Plan melioracij ha Krn regulacij zdrževanja to obrambe c Pred « poplavami s 3bv. po dr. pianih S BS in občm I > 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 I. Občina Brežice 1. Dobovško polje Obrambni nasip, 100 1.228 202.0 Gabernica, Buč len Negot 8.800 - 2. Sp. Sotla Dramlja, Bizeljski, Sušiški potok 350 3.900 55.0 450 13.928 — — 202.0 55.0 257.0 II. Občina Črnomelj 1. Dobliče-Jerneja vas Dobličica 60 1.300 16.0 2. Podklanec pri Vinici 3. Sodevci-Radenci * Jez 20 0.750 — 11.0 — _ Ni ureditve 80 — — — — 4. Lipa-Hrast Ni ureditve 70 — — — — 230 2.050 — 27.0 — — 27.0 III. Občina Krško 1. Velikovaški potok Velikovaški p. 50 4.739 42.0 2. Lokavec II. Lokavec 15 0.600 — 14.0 — 3. Senuša-Senuša Senuša 50 1.700 — 31.0 — ’ 4. Raški tali Senuša 80 2.000 — 37.0 — — 5. Močnik Močnik 25 0.900 — 12.0 — — 6. Kalce-Naklo II. Ni ureditve 75 — — — — 7. Kostanjevica Ni ureditve 10 — — — — — 305 9.939 — 136.0 — — 136.0 IV. Občina Metlika 1. Mestni log Ni ureditve 145 — — — — — 145 — — — — — — V. Občina Novo mesto 1. Radulja Radulja s pritoki Dolski, Pijavnik, Goriški, Podbrežinski 500 12.831 — — — 229.0 500 12.831 — — — 229,0 229.0 VI. Občina Sevnica 1. Hinja-izliv Hinja 10 1.100 21.0 2. Šentjanž-Podboršt Hinja in Cirnski p. 25 1.218 — 27.0 — — 3. Ob Bazgi Ni ureditve 10 — — — — — 4. Pod Glino Ni ureditve 20 — — — — — 65 2.318 — 48.0 — — 46.0 VII. Občina Trebnje 1. Mirna Savrca, Preioški, 481 14.693 248.6 Loški, Mostec, Dulak, Dolski, Pristavški Gomilščica, Zabrdšca, Bačji, Bistrica, Mlinščica, Rakovica, Rakovniški Od tega — Rakovniško polje — Zaloge — Vočje nji-ve- — Mirenske gmajne 336 136 76 45 1 2 3 4 5 6 7 8 9 — Pristavški trav. 23 — Bistriška dolina 50 2. Laknica • Laknica 20 1.300 — 24.0 — — 501 15.993 — 24.0 — 248.0 272.0 Skupaj 2.196 57.059 — 235.0 202.0 532.0 969.0 Plan melioracij je usklajen med ZVSS — Odbor Poleg teh hidrosistemov bo v obdcbju 1980—1990 za melioracije, kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi urejena osnovna odvodnja še za naslednje meliora- in kmetijskimi organizacijami kot investitorji. cijske sisteme kot posledica urejanja vodotokov po planu OVSD: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 I. Občina Brežice 1. Ob Gabernici Gabernica 140 1.820 16.0 — — — 2. Dobovško polje Savski nasip, Gabernica 300 — — — — — 440 1.820 16.0 — — — 16 0 II. Občina Novo mesto 1, Sentjernejsko p. 1. Curk 530 2.000 — 50.0 — — 530 2 000 . — 50.0 — — 50.0 Skupaj 970 3.820 16.0 50.0 — — 66.0 Skupno 3.166 60.879 16.0 285.0 202.0 532.0 1.035.0 PRILOGA 10 Pregled predvidenih vlagdnj po namenu in po občinah — rekapitulacija v mio din Redno vzdrževanj e Urejanje v. režima ^ Občina Vodnog. objekti Varstvo v količin din '/p - N din •/e din °/e 1. Brežice 218.7 31.13 2. Črnomelj 28.3 3,54 27.0 5,23 3. Krško 154.7 19,32 184.0 35,66 4. Laško 50.1 6,26 84.0 16,28 5. Metlika 11.0 1,38 27.0 5,23 6. Novo mesto 108.5 13,55 64.0 12,40 40.0 72,73 7. Sevnica 131.3 16,40 86.0 16,67 8. Trebnje 67.4 8,42 44.0 8,53 15.0 27,27 Skupaj 800.0 100 516.0 100 55.0 100 S o, Občina 2 N Urejanje v. režima — skupaj din •/• Študije in razisk. Spremljanje stanja vodnega režima in zaščita vodnih virov din •/• din 1. Brežice — — 10.9 9,83 28.9 14,97 2. Črnomelj 27.0 4,73 17.3 14,66 3.1 1,60 3. Krško 184.0 32,23 4.2 2,96 88.0 45,60 4. Laško 84.0 14,71 2.4 2,34 5.8 3.00 5. Metlika 27.0 4,73 16.0 13,56 1.3 0,67 6. Novo mesto 104.0 18,21 42.3 35,84 42:6 22,07 7. Sevnica 86.0 15,06 4.7 3,98 15.4 3.00 8. Trebnje „ 59.0 10,33 20.2 17,10 7.9 4,09 Skupaj 571.0 100 118.0 100 193.0 100 ^ Občina N Funkcionalni izdatki OVS Obramba pred poplavami Osnov. vodnogospod. dejavnost . din •Z. din '/• din */• 1. Brežice 17.9 19,95 202.0 100 508.4 25,8 2. Črnomelj 6.9 7,71 — — 82.6 4,2 3. Krško 15.4 17,16 — — 446.3 22,6 4. Laško 4.7 5,24 — — 147.0 7.4 5. Metlika 3.6 3.96 — — 58.9 3.0 6. Novo mesto 20.4 22.56 — — 317.8 16,1 7. Sevnica 7.8 8,69 — — 245.2 12,4 8. Trebnje 13.3 14.73 — — 167.8 8,5 Skupaj 90.0 100 202.0 100 197.4 100 Obveznosti po družbenih planih SRS in občin Občina Vodnogos. objekti Varstvo voda Skupaj N din «/# din •/* din Vi 1. Brežice 2. Črnomelj 3. Krško 4. Laško 5. Metlika 6. Novo mesto 7. Sevnica 3. Trebnje Skupaj 55.0 10,34 — — 55.0 6,49 — — 135.0 42,70 135,0 15,92 — — 38.0 12,08 38.0 4,48 — — 53.0 16,77 53.0 6,25 229.0 43,03 90.0 28,47 319.0 37,62 248.0 46,61 — — 248.0 20,24 532.0 100 316.0 100 848.0 100 •*- Minimalni program • Občina vodnega gospodarstva c N Skupaj */• 1. Brežice 563.4 19.95 2. Črnomelj 217.6 7,71 3. Krško 484.3 17,16 4. Laško 147.0 5,24 5. Metlika 111.9 3,96 6. Novo mesto 636.8 22,58 7. Sevnica 245.2 8,69 8. Trebnje 415.8 14,73 Skupaj 2.822.0 100 Obveznosti po družbenih planih občin v otio din Občina Namen vlaganj Soudeležba V« razm. I. Varstvo vodnih količin — soudeležbe Brežice Zajetje pitne vode Glogov brod Zaščita pitiie vode v Brežini 100.0 5.0 105.0 Krško Ukrepi za zaščito vodnih virov 100.0 Laško Dodatna zajetja pitne vode za bazensko preskrbo (Pihovec, Cimemo) 5.6 Novo mesto Ukrepi za zaščito vodnih virov 90.0 Sevnica Zajetje pitne vode Lisca II. za bazensko preskrbo 25.0 Zaščita podtalnice 3.0 * 28.0 * ' Trebnje Zajetje pitne vode v bazenu Primskovo—Čatež 5.0 Skupaj: 333.0 II. Varstvo kakovosti voda — soudeležba - Črnomelj Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti vodotokov — ČN Semič in Črnomelj, ČN Belt 55.0 Krško Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti vodotokov — ČN Krško, ČN »Djuro Salaj« 200.0 Laško Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti vodotokov — ČN Radeče 25.0 Novo mesto Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti vodotokov — ČN Novo mesto, ČN Krka 160.0 Trebnje Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti vodotokov — ČN Mirna 20.0 460.0 III. Varstvo voda — skupaj 1 Črnomelj 55.0 6.94 Brežice 105.0 13,24 Krško 300.0 37,83 Laško 30.0 3,78 Novo mesto 250.0 31.53 Sevnica 28.0 3,53 Trebnje 25.0 3,15 SKUPNO 793.0 100,00 1620. Na podlagi 16. in 64. člena statuta Območne vodne skupnosti Dolenjske, Novo mesto predlaga Odbor za plan in finance pri Območni vodni skupnosti Dolenjske v sprejem Predsedstvu in Skupščini Območni vodne skupnosti Dolenjske UGOTOVITVENI SKLEP o veljavnosti SaS o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1986—1990 I Po podpisanih pristopnih izjavah je sporazum sklenjen 87,5 °/o, kar predstavlja več kot 2/3 vseh udeležencev. II Za tiste pa, ki niso sprejeli ip podpisali citiranega SaS se predlaga občinskim skupščinam območja, da v skladu 32. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) sprejmejo ustrezni odlok. St. 1004/487-1987 Novo mesto, dne 6. junija 1086. Predsednik odbora za plan in finance Jože Mrzlak 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČIN? 1621. Za čimbolj učinkovito uresničevanje temeljnih načel štipendijske politike z interesi združenega dela, opredeljeno v družbenem dogovoru o kadrovski politiki in v družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji, delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih občin Cerknica, Domžale, Gro- suplje, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica. Vrhnika, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje z več kot dvotretjinsko večino organizacij združenega dela. drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejemajo Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika, Zagorje, Hrastnik. Trbovlje pa objavljajo z uveljavitvijo s 1. septembrom 1986 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju v občini Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje L TEMELJNA NAČELA 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumemo o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini, o enotnih merilih jn kriterijih pri podeljevanju in določanju višine štipendij, o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji, o organih udeležencev tega samoupravnega sporazuma in o drugih zadevah, pomembnih za učinkovito uresničevanje dogovorjene štipendijske politike. 2. člen Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo nosilci štipendijske politike, zato je naša pravica in dolžnost, da se pri oblikovanju štipendijske politike neposredno zavzemamo za uresničevanje načel, določenih v družbenem dogovoru in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za štipendiranje. Zaradi tega l^pmo zagotovili, da bodo pravice, obveznosti in odgovornosti, kriteriji in merila ter druge zadeve, ki jih urejamo s tem samoupravnim sporazumom, uveljavljene v naših samoupravnih splošnih aktih. Udeleženci tega sporazuma so tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarske dejavnost ali njihova združenja, ki pristopajo k temu sporazumu in imajo enake obveznosti in pravice kot ostali udeleženci sporazuma. 3. člen V letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih kadrov organizacij združenega dela ter samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti bomo udeleženci opredelili, koliko in kakšne kadre si bomo zagotavljali s štipendiranjem. S tem bomo prispevali k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela, k usmerjanju mladine pri izbiri poklica in k racionalni uporabi sredstev. Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipendiranja, razvoja družbenoekonomskih odnosov, družbenim potrebam in vzgojnoizobraževalnemu sistemu. Pri izvajanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmerjanje in svetovanje tako, da bodo nagnjena in sposobnosti mladine, ki se odloči za nadaljnje izobra-ževanie v vzgojnoizobraževalnih programih usklajena s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi v razvojnih planih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. 4. člen Pr' določanju štipendijske politike in podeljevanju kadrovskih štipendij in Hinehdij iz združenih sredstev bomo zagotovijali. da bode vse štipendije temeljile na kadrovskih potrebah, da bo upoštevan socialni in razvojni vid''k. tako da omogočamo šolanje tistim, ki imajo nagnienja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi moali šolat; ;n tistim ki s st-oiimi izrazito n a ^-v-nr"-'o'mi U*h!rn’ rezuUati' in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejav- nosti dokazujejo svoje sposobnosti in delovne rezultate. Zato bomo udeleženci zagotavljali, da bodo štipendije: — sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo, — instrument kadrovske politike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, -— usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjenem izobraževanju, — oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija mladine za takšno povezovanje, — spodbuda mladini za boljše učenje, — ena izmed osnovnih oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje, — pomembna oblika usmerjanja v raziskovalno delo za potrebe hitrejšega razvoja. 5. člen Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane. Razlike h 'kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipendistom, katerih kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega sporazuma, ne dosega zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo iz združenih sredstev. Štipendije iz združenih sredstev so prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v obsegu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe. Materialne možnosti vseh mladih za šolanje bomo prehodno izenačevali tudi s prispevkom za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov. 6. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se kot ustanovitelji Titovega sklada v SR Sloveniji obvezujemo, da bomo še nadalje razvijali štipendiranje družbeno aktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev v okviru Titovega sklada. V ta namen bomo zagotavljali sredstva iz združenih sredstev. Sodelovali bomo pri oblikovanju politike in upravljanju sklada ter enakopravno z organi tega sklada odločali o merilih in kriterijih za podeljevanje štipendij Titovega sklada. 7. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo v skladu z interesi združenega dela v okviru Sklada Borisa Kraigherja podpirali štipendiranje raziskovalnih kadrov in deficitarnih kadrov, ki so pomembni za ohranitev slovenske kulturne dediščine s tem. da borno □ rispevali del sredstev za štipendiranje po kriterijih in merilih tega sklada ter da bomo po svojih de’e7atih sodelovali pri oblikovanju politike in pri upravljanju sklada. 8. člen Višino sredstev, ki jih bomo udeleženci združevali v Titov sklad in sklad Borisa Kraigherja, bo za vsako leto določila skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na podlagi predloženega programa in finančnega načrta sklada. 9. člen Kadrovske štipendije podeljujejo še skupnosti za izobraževanje, kulturo in raziskave iz svojih lastnih sredstev. Za podiplomski študij se še podeljujejo posebne štipendije, ki se razpišejo na osnovi podpisanih programov med SFRJ in drugimi državami. II. KRITERIJI IN MERILA ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ IN DOLOČANJE VIŠINE ŠTIPENDIJ 10. člen Udeleženci smo sporazumni, da se poleg načel iz 4. in 5. člena tega sporazuma pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialno-ekonomski položaj tako, da lahko zaprosi (jo) za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojno-izobra-ževalne programe glede na ugotovljene potrebe ne bo dovolj kandidatov, o čemer se bomo sporazumeli udeleženci samoupravnega sporazuma v občini. Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55—65 °/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Konkretno višino cenzusa za šolsko leto določa z razpisom skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij predlagajo v skladu z vsakoletnimi razpisi za štipendije učence in študentke, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate Tako predlagani kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov. V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana. 1. Kadrovske štipendije 11. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipendij določala po naslednjih merilih: a) za učence Uspeh V kraju bivanja Izven kraja bivanja št. točk št. točk zadosten 285 800 - došer 365 880 prav dober 475 990 odličen 605 1120 b) za študente V kraju bivanja Izven kraja bivanja št. točk št. točk 6,0 do 7,0 425 895 7,1 do 7,3 540 1.010 7,4 do 7,6 630 1.100 7,7 do 7,8 690 1.160 7,9 do 8,1 775 1.245 8,2 do 8,3 835 1.305 8,4 do 8,6 925 1.395 8,7 do 8,9 1.010 1.480 9,0 do 10,0 1.320 1.790 Vozačem — učencem in študentom — pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo po 17. členu tega sporazuma. Število točk za posameznega štipendista bomo določali vsako leto na novo, tako da bomo upošteval, doseženi učni uspeh v preteklem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 365 oziroma 886 točk in študentih 630 oziroma 1.100 točk. Pn študentih se uspeh določi tako, da se izračuna poprečje vseh številčno izraženih ocen. doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Višine kadrovskih štipendij za podiplomski študij, ki se nadaljuje neposredno po VII. stopnji ne smejo biti manjše od višine osebnega dohodka pripravnika z visoko izobrazbo. Štipendija se lahko poveča do višine zajamčenega osebnega dohodka, uradno ugotovljenega v SR Sloveniji za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bodo dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni občine. 12. člen Ob začetku vsakega šolskega leta se bo vrednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Vrednost točke bo določila skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Odbor skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem tromesečju. 13. člen Štipendist, ki bo prejemal kadrovsko štipendijo, bo lahko uveljavljal iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 11. člena, ki je za učenca 285 oziroma 800 točk, za študenta 425 oziroma 895 točk, in višino štipendije, ki bi mu pripadala (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 17. in 18. členu tega sporazuma. Štipendist, ki ima stalno bivališče izven • SR Slovenije, bo lahko uveljavljal pravico do razlike v občini, kjer je sedež kadrovskega štipendiranja. 14. člen Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja. ki je za posamezne vzgojno-izobraževalne smeri določena s predpisi. O podelitvi se sklene med štipendistom in štipenditorjem pogodba. • 31. člen Finančne in administrativno-tehnične naloge združenih sredstev bo opravljala strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje. 32. člen Pri oblikovanju meril za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami bomo udeleženci upoštevali zlasti naslednje kriterije: — možnost šolanja v občini, — število mladine v osnovni šoli, — število kadrovskih štipendij v občini, — socialno-ekonomsko razvitost občine, — program razvoja občine, — kadrovske potrebe po določenih poklicih v občini. Občina, na katere območju zbrana sredstva ne bodo zadoščala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev, ima pravico do solidarnostnih sredstev le v primeru, če so v lej občini podpisniki tega samoupravnega sporazuma vse organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in če se v sklad združenih sredstev zbirajo tudi sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno in kmetijsko dejavnost. Pogoj za uveljavljanje solidarnostnih sredstev je tudi, da se razmerje med podeljenim številom kadrovskih štipendij in združenih sredstev izboljšuje v prid kadrovskim štipendijam 33. člen Medsebojne pravice in obveznosti učencev oziroma študentov, ki prejemajo štipendijo in organizacijo združenega dela in drugo samoupravno organizacijo in skupnostjo, ki daje štipendijo, se podrobno uredijo s pogodbo o štipendiranju. Pogodba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila: — obveznost štipendista do štipenditorja glede šolanja, — določila o višini štipendije, — čas, ko se začne štipendija izplačevati, — da štipendistu zagotovi spoznavanje delovne organizacije med študijem in določi mentorja, — obveznost štipendiranja, da redno nakazuje štipendijo ter jo valorizira v skladu s tem sporazumom in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje dva meseca po zaključku šolanja; v nasprotnem primeru ima štipendist pravico zaposliti se po lastni izbiri, — čas. ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom pri štipenditorju. — obveznost štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni pogodbene obveznosti, razen v primeru, ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti za delo ali drugega opravičljivega razloga, ni mogel izpolnili pogodbene obveznosti. — morebitna druga določila, s katerimi podrobneje urejamo razmerja med štipendistom in štipenditorjem. Štipendisti iz združeni?! sredstev v posamezni občini s pogbdbo prevzemajo obveznost, da se bodo po končanem šolanju zaposlili v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti na območju občine, v kateri prejemajo štipendijo. V. RAZPISI 34. člen Udeleženci bomo zagotavljali dosledno uresničevan ie načela javnega raznisovania štipendii. Tn bomo uresničevali tako, da bomo vsako leto skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževanju objavili skupen razpis vseh kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev ter posebnih štipendij v SR Sloveniji. Razpisni postopek in podelitev kadrovskih štipendij morata biti zaključena do 15. septembra, za štipendije iz združenih sredstev pa najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Izjemoma ti roki ne veljajo za nepodeljene štipendije. Praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso v občini podeljene vse kadrovske štipendije, razpisane za poklice oziroma smeri, za katere se kandidati za štipendije iz združenih sredstev izobražujejo. VI. ORGANI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 35. člen Izvajanje štipendijske politike v občini po tem sporazumu uresničujemo podpisniki sporazuma v skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje. 36. člen 1 Udeleženci samoupravnih sporazumov v občinah se dogovorimo, da se ustanovijo skupni organi udeležencev na nivoju republike v okviru delegatske organiziranosti Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. 37. člen Udeleženci se dogovorimo, da bomo preko organov na nivoju republike spremljali, usklajevali in nadzirali izvajanje družbeno dogovorjene politike štipendiranja v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih štipendiranja v občinah. x 38. člen Sestav in naloge organov štipendiranja se določijo s statutom občinske skupnosti za zaposlovanje. VII. JAVNOST DELA IN EVIDENCA PODATKOV 39. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo zagotavljali javnost pri podeljevanju kadrovskih štipendij, štipendij iz združenih sredstev in drugih štipendij. Samoupravnim organom udeležencev bomo posredovali podatke za spremljanje uresničevanja dogovorjene štipendijske politike. Podatki bodo podlaga za sprejemanje odločitev o usmerjanju in uporabi združenih sredstev v skladu s potrebami združenega dela in za programiranje družbene aktivnosti za uresničevanje načel, kriterijev in meril tega samoupravnega sporazuma. 40. člen Udeleženci bomo posredovali strokovni službi skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala strokovno-tehnične naloge za samoupravne organe udeležencev naslednje podatke: — predvideno število kadrovskih štipendij, ki jih bomo razpisali na posameznih smereh in stopnjah šolanja v tekočem letu, — podatke za skupne razpise kadrovskih štipendij, — pregled podeljenih kadrovskih štipendij, ki so bile razpisane v tekočem letu in podatke o štipendistih, — pregled razpisanih kadrovskih štipendij, za katere ni bilo prijavljenih kandidatov in zato niso bile podeljene, — pregled Vseh štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, — druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu, če se bomo tako dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma. 41, člen Skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini je ob koncu leta dolžna dati podatke o podeljenih štipendijah iz združenih sredstev. Iz navedenih podatkov mora biti razvidno zlasti: — število podeljenih štipendij, — socialna struktura štipedistov, — število štipendistov po posameznih smereh in stopnjah šolanja, — podatki o štipendistih, ki prejemajo razlike h kadrovskim štipendijam. VIII. KRŠITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN SANKCIJE ZOPER KRŠILCE 42. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju in skupščine skupnosti za zaposlovanje imajo pravico predlagati uvedbo postopka za ugotavljanje kršitve samoupravnega sporazuma. Za kršitev samoupravnega sporazuma štejemo: — če udeleženec prevzame štipendista brez soglasja prejšnjega štipenditorja in štipendista, — če udeleženec ne razpiše štipendij v skladu z ugotovljenimi potrebami, — če udeleženec daje napačne podatke, ki se nanašajo na štipendiranje, — če udeleženec ne pošilja pravočasno podatkov ustreznim službam, — če ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o štipendiranju in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — če podeljuje štipendije mimo meril in kriterijev, — če nenamensko uporablja združena sredstva, — druge' kršitve, ki jih ugotovijo udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. 43. člen Udeleženci bomo uveljavili moralne sankcije proti tistim udeležencem samoupravnega sporazuma, ki ne bodo spoštovali dogovorjenih pravic in obveznosti. 44. člen O izreku ukrepa udeležencu, ki ne izpolnjuje samoupravnega sporazuma, bomo odločali udeleženci na seji skupščine skupnosti za zaposlovanje v občini. Ce bo skupščina ugotovila, da kateri od udeležencev ne izvaja določil samoupravnega sporazuma, lahko sprejme naslednje ukrepe: — da ugotovi kršitev sprejetih obveznosti in to ugotovitev pošlje pristojnemu organu na republiškem nivoju, da o njej razpravlja in ukrepa. — od udeležencev zahteva, da o ugotovitvi o neizpolnjevanju sprejetih obveznosti razpravljajo na zboru delavcev, — da izreče udeležencu opomin, ki se skupaj z obrazložitvijo objavi v sredstvih javnega obveščanja. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45. člen Ta sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišeta dve tretjini organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine in ko je objavljen v Uradnem listu SRS ter velja za podpisnike, uporablja pa se od 1. 9. 1986 dalje. 46. člen Evidenco udeležencev tega samoupravnega sporazuma vodi Strokovna služba samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. 47. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini. Predlog sprememb je sprejet, ko ga sprejmejo vsi udeleženci samoupravnega sporazuma in ko to ugotovi skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini. 48. člen Ko skupščina skupnosti za zaposlovanje ugotovi, da je dve tretjini organizacij združenega dela in'drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine podpisalo ta samoupravni sporazum, se preneha uporabljati sedaj veljavni samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. Predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje Cerknica Ivanka Kranjc 1. r. Domžale Franc Anžin 1. r. Grosuplje Rezka Bučar 1. r. Hrastnik Emil Bec 1. r. Kočevje Alojzija Janša 1. r. Litija Vera Bric 1. r. Logatec Anton Lukančič 1. r. Ribnica Dušan Bajde 1. r. Trbovlje Anton Ahac 1. r. Vrhnika Majda Horvat 1. r. Zagorje Vida Hojnik 1. r. 1623. Za čimbolj učinkovito uresničevanje temeljnih načel štipendijske politike z interesi združenega dela opredeljeno v družbenem dogovoru o kadrovski politiki in v družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji, delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih občin Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje. Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik z več kot dvotretinjsko večino organizacij združenega dela. drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejemajo. Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Moste-Polie Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik pa objavljajo s uveljavitvijo z 1. IX. 1986 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumemo o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini, o enotnih merilih in kriterijih pri podeljevanju in določanju višine štipendij, o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji, o organih udeležencev tega samoupravnega sporazuma in o drugih zadevah, pomembnih za učinkovito uresničevanje dogovorjene štipendijske politike. 2. člen Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo nosilci štipendijske politike, zalo je naša pravica in dolžnost, da se pri oblikovanju štipendijske politike neposredno zavzemamo za uresničevanje načel, določenih v družbenem dogovoru in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za štipendiranje. Zaradi tega bomo zagotovili, da bodo pravice, eznosti in odgovornosti, kriteriji in merila ter druge zadeve, ki jih urejamo s tem samoupravnim sporazumom, uveljavljene v naših samoupravnih splošnih aktih. Udeleženci tega sporazuma so tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali njihova združenja, ki pristopajo k temu sporazumu in imajo enake obveznosti in pravice kot ostali udeleženci sporazuma. 3. člen V letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih kadrov organizacij združenega dela ter samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih bomo udeleženci opredelili, koliko in kakšne kadre si ' bomo zagotavljali s štipendiranjem. S tem bomo prispevali k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela, k usmerjanju mladine pri izbiri poklica in k racionalni uporabi sredstev. Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipendiranja razvoja družbenoekonomskih odnosov, družbenim potrebam in vzgojno izobraževalnemu sistemu. Pri izvajanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmerjanje in svetovanje tako, da bodo nagnjenja in sposobnosti mladine, ki se odloči za nadaljnje izobraževanje v vzgojnoizpbraževalmh programih usklajena s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi v razvojnih planih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. , 4. člen Pri določanju štipendijske politike in podeljeva-niu kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev bomo zagotavljali, da bodo vse štipendije temeljile na kadrovskih * potrebah, da bo upoštevan socialni in, razvojni vidik tako, da omogočamo šolanje tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati in tistim, ki s svojimi izrazito nadponrečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izven- šolske dejavnosti dokazujejo svoje sposobnosti in delovne rezultate. Zato bomo udeleženci zagotavljali, da bodo štipendije: — sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo, — instrument kadrovske politike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjenem izobraževanju, — oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija mladine za takšno povezovanje, — spodbuda mladini za boljše učenje, — ena izmed osnovnih oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje . — pomembna oblika usmerjanja v raziskovalno delo za potrebe htirejšega razvoja. 5. člen Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgoj noizobraževaln ih programih oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane. Razlike h kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipendistom, katerih kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega sporazuma ne dosega. zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo iz združenih sredstev. Štipendije iz združenih sredstev so prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v obsegu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe. Materialne možnosti vseh mladih za šolanje bomo prehodno izenačevali tudi s prispevkom za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov. 6. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se kot ustanovitelji Titovega sklada v SR Sloveniji obvezujemo, da bomo še nadalje razvijali štipendiranje družbeno aktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev v okviru Titovega sklada. V ta namen bomo zagotavljali sredstva iz združenih sredstev. Sodelovali bomo pri oblikovanju politike in upravljanju sklada ter enakopravno z organi tega sklada odločali o merilih in kriterijih za podeljevanje štipendij Titovega sklada. 7. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo v skladu z interesi združenega dela v okviru sklada Borisa Kraigherja podpirali štipendiranje raziskovalnih kadrov in deficitarnih kadrov, ki so pomembni za ohranitev slovenske kulturne dediščine s tem, da bomo prispevali del sredstev za štipendiranje pri kriterijih in merilih tega sklada ter da bomo po svojih delegatih sodelovali pri oblikovanju politike in pri upravljanju sklada. 8. člen Višino sredstev, ki jih bomo udeleženci združevali v Titov sklad in sklad Borisa Kraigherja, bo za vsako leto določila skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na podlagi predloženega programa in tinančnega načrta sklada. 9. člen Kadrovske štipendije podeljujejo še skupnosti za izobraževanje, kulturo in raziskave iz svojih lastnih sredstev. Za podiplomski študij se še podeljujejo posebne štipendije, ki se razpišejo na osnovi podpisanih programov med SFRJ in drugimi državami. II. KRITERIJI IN MERILA ZA PODELJEVANJE Štipendij in določanje višine štipendij 10. člen Udeleženci smo sporazumni, da se poleg načel iz 4. in 5 člena tega sporazuma pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialno-ekonomski položaj tako, da lahko zaprosi (jo) za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojno izobraževalne programe glede na ugotovljene potrebe ne bo dovolj kandidatov, o čemer se bomo sporazumeli udeleženci samoupravnega sporazuma v občini. Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55—65 %> poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Konkretno višino cenzusa za šolsko leto določa z razpisom skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij predlagajo v skladu z vsakoletnimi razpisi za štipendije učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Tako predlagani kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana. 1. Kadrovske štipendije 11. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipendij določala po naslednjih merilih: a) za učence Uspeti V kraju bivanja izven kraja bivanja št. točk št. točk zadosten 285 800 dober 365 880 pr. dober 475 990 odličen 605 1120 b) za študente Uspeh V kraju bivanja št. točk Izven kraja oivanja št. točk 6,0 do 7,0 • 425 895 7,1 do 7,3 540 1010 7,4 do 7,6 630 1100 7,7 do 7,8 690 1160 7,9 do 8,1 775 1245 3,2 do 8,3 835 1305 8,4 do 8,6 925 1395 8,7 do 8,9 1010 1480 9,0 do 10,0 1320 1790 Vozačem — učencem in študentom — pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo po 17. členu tega sporazuma. Število točk za posameznega štipendista bomo določali vsako leto na novo, tako da bomo upoštevali doseženi učni uspeh v preteklem letu. razen pn učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pn učencih 165 oziroma 880 točk in študentih 630 oziroma 1100 točk. Pri študentih se uspeh določi tako, da se izračuna poprečje vseh številčno izraženih ocen. doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Višine kadrovskih štipendij za podiplomski študij, ki se nadaljuje neposredno po VII. stopnji ne smejo biti manjše od višine osebnega dohodka pripravnika z visoko izobrazbo. Štipendija se lahko poveča do višine zajamčenega osebnega dohodka, uradno ugotovljenega v SR Sloveniji za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bodo dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni občine. 12. člen Ob začetku vsakega šolskega leta se bo vrednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Vrednost točke bo določila skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Odbor skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem trimesečju. 13. člen Štipendist, ki bo prejemal kadrovsko štipendijo, bo lahko uveljavljal iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 11. člena, ki je' za učenca 285 oziroma 800 točk, za študenta 425 oziroma 895 točk in višino štipendije, ki bi mu pripadala (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 17. in 18. členu tega sporazuma. Štipendist, ki ima stalno, bivališče izven SR Slovenije, bo lahko uveljavljal pravico do razlike v občini, kjer je sedež kadrovskega štipenditorja. 14. člen Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja, ki je za posamezne vzgojnoizobraževalne smeri določena s predpisi. O podelitvi se sklene med šti-pendistom in štipenditorjem pogodba. - 15*. člen —............. Udeleženci smo sporazumni, da si medsebojno- ne bomo prevzemali štipendistov, razen v primeru, če se bosta tako sporazumela štipenditor in organizacija združenega dela ali drugi, ki bo imel interes pridobiti štipendista in če bo štipendist s tem soglašal. 16. člen Kadrovska .štipendija in osebni dohodek iz delovnega razmerja, se medsebojno izključujeta. 2. Štipendije iz združenih sredstev 17. člen Podlaga za določitev višine štipendije iz združenih sredstev so življenjski stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju. Štipendija iz združenih sredstev obsega: .— osnovno štipendijo, ki upošteva življenjske stroške udeležencev v usmerjenem izobraževanju, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in ki sme dosegati za učence največ 30% ter za študente največ 35% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR -niji v tekočem letu. objavljenega do... — 'k k osnovni štipendiji za> povečane stroške Zj , . šolanja zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znaša 25 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega. do . . . — dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 2 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu. objavljenega do... Dodatka iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta. Višina štipendije, izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena, se zmanjša za prispevek staršev v višini, določeni v 18. členu tega samoupravnega sporazuma, s tem da celotna štipendija ne sme presegati 60 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do. Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo za vsako šolsko leto usklajevala višino osnovne štipendije iz združenih sredstev z uradno ugotovljeno višino porasta življenjskih stroškov v SR Sloveniji in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Odbor skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem tromesečju. Če izračunana štipendija znaša do 2 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, se štipendija ne podeli. 18. člen Pri izračunu štipendije se šteje, da znaša prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov udeležencev v usmerjenem izobraževanju: . aj če znaša mesečni b) znaša delež staršev donodek na družinskega od dohodka na člana družinskega člana Vi 50,1—55 % poprečnega meseč, neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (v %) 50 45.1— 50 45 40.1— 45 40 35.1— 40 35 30.1— 35 30 25.1— 30 25 20.1— 25 15 pod 20 0 Ta lestvica ne velja za izračun štipendije kategorije posebno nadarjenih. Zanje veljajo določila za izračun kadrovskih štipendij. Lestvica a) se spreminja skladno z višino cenzusa, ki ga za šolsko leto določa z razpisom skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, tako da se za ustrezen odstotek dvigne spodnja meja, razredi pa ostanejo isti. 19. člen Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičenci do posebnega dodatka (stimulacije) za dosežen učni uspeh. Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v-naslednji višini: a) učencem: za prav dober uspeh 5% od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu, za odličen uspeh 10 % od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu b) študentom s poprečno oceno 8 do 8,6 oziroma 3,5 do 3,9 5 % od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu 8,7 do 10 oziroma 4 do 5 10% poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu Dodatek k štipendiji 1 za učni uspeh ne pripada učencem in študentom prvih letnikov. 20. člen Pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovski štipendiji se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine. Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejemo dohodke iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodek iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, osnovne štipendije bratov in sester vlagatelja ter preživnine, od socialnovarstvenih pomoči, pa varstveni dodatek k pokojnini, denarno pomoč za brezposelnost in delno nadomestilo stanarine. Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka ne štejemo: — dodatkov za pomoč in postrežbo občana, — doplačila posamezne samoupravne interesne skupnosti k ceni socialnovarstvenih storitev za uporabnike teh storitev, — enkratnih pomoči ob elementarnih nesrečah in dragih enkratnih pomoči. — jubilejnih nagrad in odpravnin. Upoštevajo se dohodki in prejemki iz minulega leta in socialnovarstvene pomoči iz tekočega leta. Kot dohodke iz kmetijske dejavnosti štejemo dohodek od poseka lesa, katastrski dohodek od negozdnih površin in druge dohodke, ki niso zajeti v katastrskem dohodku. Katastrski dohodek od negozdnih površin bomo vsako leto povečali s količnikom, ki ga vsako leto do 1. marca sporoči pristojni organ skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Če od katastrskega dohodka, ki ga skupaj ustvarjajo na kmetiji živita dve ali več družin, se v dohodek posamezne družine všteva ustrezen del katastrskega dohodka. Od dohodkov in prejemkov po prejšnjih odstavkih odštejemo: — krajevni in občinski samoprispevek, — preživninske dajatve v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki ne živi v njegovi družini. Mnenje o upravičenosti do štipendije na podlagi stvarnih socialnih razmer družine vlagatelja predloži štipenditorju služba, ki opravlja skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini stalnega prebivališča vlagatelja. Za presojo upravičenosti do štipendije bo štipenditor po potrebi pridobil tudi mnenje krajevne skupnosti, Zveze socialistične mladine v krajevni skupnosti in vzgojnoizobraževalnih organizacij. 21. člen Kandidati, ki bodo zaprosili za štipendijo iz združenih sredstev, so se dolžni hkrati prijaviti tudi na razpis kadrovskih štipendij, če bodo te razpisane za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali. 22. člen Pravico do štipendije iz združenih sredstev bodo imeli učenci in študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje iz drugega odstavka 10. člena in ki se bodo prijavili na razpisano kadrovsko štipendijo za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali, pa jim te ne bodo podeljene ter učenci in študenti, ki se bodo izobraževali za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so v družbenem planu občine oziroma sosedne občine izražene dolgoročne potrebe, vendar kadrovske štipendije za njih niso bile razpisane. Štipendist, ki bo po oceni štipenditorja iz neutemeljenih razlogov odklonil kadrovsko štipendijo, bo izgubil pravico do štipendije iz združenih sredstev. 23. člen Udeleženci bomo štipendiste iz združenih sredstev stalno preusmerjali v kadrovske štipendije. Štipendist, ki bo prejemal štipendijo iz združenih sredstev, je dolžan iskati kadrovsko štipendijo. 24. člen Štipendist, ki ponavlja letnik ali se zaradi ponavljanja preusmeri v drug program ali smer izobraževanja ne more prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor. 25. člen Enotne kriterije in enotne višine nadomestil za družbeno prehrano učencem in študentom bo praviloma ob začetku vsakega šolskega leta določala skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije glede na razpoložljiva sredstva. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN SOLIDARNOST 26. člen Udeleženci tega sporazuma smo sporazumni, da bomo zagotavljali materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti. Za uresničevanje nalog iz prvega odstavka bomo oblikovali udeleženci na območju občine sklad združenih sredstev za štipendiranje. 27. člen V sklad združenih sredstev za štipendiranje (v nadaljevanju: sklad združenih sredstev) v občini se stekajo: — sredstva, ki jih združujemo udeleženci iz dohodka, in sicer v višini do 0,5 0/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov, — sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko, poklicno ali kmetijsko dejavnost, — sredstva iz vračil štipendij, — druga sredstva. 28. člen Sredstva sklada združenih sredstev v občini se uporabljajo: — za izplačevanje štipendij in razlik iz združenih sredstev po kriterijih in merilih tega sporazuma, — solidarnostno zagotavljanje sredstev za štipendiranje v občinah, v katerih na njihovem območju zbrana sredstva ne zadoščajo za izplačilo štipendij in razlik iz združenih sredstev po osnovah in merilih tega sporazuma, — za izplačevanje štipedinj Titovega sklada po kriterijih in merilih Titovega sklada, — za zagotavljanje dela sredstev sklada Borisa Kriagherja po kriterijih tega sporazuma, — za izplačilo nadomestil za nižjo ceno družbene prehrane učencem in študentom. ’ 29. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka nakazovali sredstva iz prve alinee 27. člena na zbirni račun za štipendiranje pri Službi družbenega knjigovodstva v občini. Po letni bilanci porabljenih sredstev se morebitni ostanek sredstev poračuna z obveznostmi za naslednje leto. O načinu razporejanja sredstev, s katerimi po načelu solidarnosti zagotavljamo materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril po tem samoupravnem sporazumu, sklepajo skupščine skupnosti za zaposlovanje v občinah. 30. člen Združena sredstva za štipendiranje v občini bo upravljala skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini. 31. člen Finančne in administrativno tehnične naloge združenih sredstev bo opravljala strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje. 32. člen Pri oblikovanju meril za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami bomo udeleženci upoštevali zlasti naslednje kriterije: — možnost šolanja v občini, — število mladine v osnovni šoli, — število kadrovskih štipendij v občini, — socialno ekonomsko razvitost občine, — program razvoja občine, — kadrovske potrebe po določenih poklicih v občini. Občina, na katere območju zbrana sredstva ne bodo zadoščala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev, ima pravico do solidarnostnih sredstev le v primeru, če so v tej občini podpisniki tega samoupravnega sporazuma vse organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in če se v sklad združenih sredstev zbirajo tudi sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno in kmetijsko dejavnost. Pogoj za uveljavljanje solidarnostnih sredstev je tudi, da se razmerje med podeljenim številom kadrovskih štipendij in združenih sredstev izboljšuje v prid kadrovskim štipendijam. 33. člen Medsebojne pravice in obveznosti učencev oziroma študentov, ki prejemajo štipendijo in organizacijo združenega dela in drugo samoupravno organizacijo in skupnostjo, ki daje štipendijo, se podrobno uredijo s pogodbo o štipendiranju. Pogodba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila: — ob ve zbost štipendista do štipenditorja glede šolanja, — določila o višini štipendije, — čas, ko se začne štipendija izplačevati, — da štipendistu zagotovi spoznavanje delovne organizacije med študijem in določi mentorja, — obveznost štipenditorja, da redno nakazuje štipendijo ter jo valorizira v skladu s tem sporazumom in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje dva meseca po zaključku šolanja; v nasprotnem primeru ima štipendist pravico zaposliti se po lastni izbiri, — čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom pri štipenditorju, — obveznost štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni pogodbene obveznosti, razen v primeru, ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti za delo ali drugega opravičljivega razloga, ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti, — morebitna druga določila, s katerimi podrobneje urejamo razmerja med štipendistom in štipenditorjem. Štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini s pogodbo prevzemajo obveznost, da se bodo po končanem šolanju zaposlili v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti na območju občine, v kateri prejemajo štipendijo. V. RAZPISI 34. člen Udeleženci bomo zagotavljali dosledno uresničevanje načela javnega razpisovanja štipendij. To bomo uresničevali tako, da bomo vsako leto skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževanju objavili skupen razpis vseh kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev ter posebnih štipendij v SR Sloveniji. Razpisni postopek in podelitev kadrovskih štipendij morata biti zaključena do 15. septembra, za štipendije iz združenih sredstev pa najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Izjemoma ti roki ne veljajo za nepodeljene štipendije. Praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso v občini podeljene vse kadrovske štipendije, razpisane za poklice oziroma smeri, za katere se kandidati za štipendije iz združenih sredstev izobražujejo. VI. ORGANI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 35. člen Izvajanje štipendijske politike v občini po tem sporazumu uresničujemo podpisniki sporazuma v skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje. 36. člen Udeleženci samoupravnih sporazumov v občinah se dogovorimo, da se ustanovijo skupni organi udeležencev na nivoju republike v okviru delegatske organiziranosti Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, 37. člen Udeleženci se dogovorimo, da bomo preko organov na nivoju republike spremljali, usklajevali in nadzirali izvajanje družbeno dogovorjene politike štipendiranja v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih štipendiranja v občinah. 38. člen Sestav in naloge organov štipendiranja se določijo s statutom občinske skupnosti za zaposlovanje. VII. JAVNOST DELA IN EVIDENCA PODATKOV 39. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo zagotavljali javnost pri podeljevanju kadrovskih štipendij, štipendij iz združenih sredstev in drugih štipendij. Samoupravnim organom udeležencev bomo posredovali podatke za spremljanje uresničevanja dogovorjene štipendijske politike. Podatki bodo podlaga za sprejemanje odločitev o usmerjanju in uporabi združenih sredstev v skladu s potrebami združenega dela in za programiranje družbene aktivnosti za uresničevanje načel, kriterijev in meril tega samoupravnega sporazuma. S sklepi samoupravnih organov štipendiranja se obvesti vse udeležence. 40. člen Udeleženci bomo posredovali strokovni službi skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala strokovno tehnične naloge za samoupravne organe udeležencev naslednje podatke: — predvideno število kadrovskih štipendij, ki jih bomo razpisali na posameznih smereh in stopnjah šolanja v tekočem letu, — podatke za skupne razpise kadrovskih štipendij, — pregled podeljenih kadrovskih štipendij, ki so bile razpisane v tekočem letu in podatke o štipendistih, — pregled razpisanih kadrovskih štipendij, za katere ni bilo prijavljenih kandidatov in zato niso bile podeljene, — pregled vseh štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, — druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu, če se bomo tako dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma. 41. člen Skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini je ob koncu leta dolžna dati podatke o podeljenih štipendijah iz združenih sredstev. Iz navedenih podatkov mora biti razvidno zlasti: — število podeljenih štipendij, — socialna struktura štipendistov, — število štipendistov po. posameznih smereh in stopnjah šolanja, — podatki o štipendistih, ki prejemajo razlike h kadrovskim štipendijam. VIII. KRŠITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN SANKCIJE ZOPER KRŠILCE 42. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju in skupščine skupnosti za zaposlovanje imajo pravico predlagati uvedbo postopka za ugotavljanje kršitve samoupravnega sporazuma. Za kršitev samoupravnega, sporazuma štejemo: — če udeleženec prevzame štipendista brez soglasja prejšnjega štipenditorja in štipendista, — če udeleženec ne razpiše štipendij v skladu z ugotovljenimi potrebami, — če udeleženec daje napačne podatke, ki se nanašajo na štipendiranje, — če udeleženec ne pošilja pravočasno podatkov ustreznim službam, — če ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o štipendiranju in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, . —: če podeljuje štipendije mimo meril in kriterijev, — če, nenamensko uporablja združena sredstva, — druge kršitve, ki jih ugotovijo udeleženci samoupravnega sporazume o štipendiranju v občini. 43. člen Udeleženci bomo uveljavili moralne sankcije proti tistim udeležencem samoupravnega sporaz.uma. ki ne bodo spoštovali dogovorjenih pravic in obveznosti. 44. člen O izreku ukrepa udeležencu, ki ne izpolnjuje samoupravnega sporazuma, bomo odločali udeleženci na seji skupščine skupnosti za zaposlovanje v občini. Ce bo skupščina ugotovila, da kateri od udeležencev ne izvaja določil samoupravnega sporazuma, lahko sprejme naslednje ukrepe: — da ugotovi kršitev sprejetih obveznosti in to Ugotovitev pošlje pristojnemu organu na republiškem nivoju, da o njej razpravlja in ukrepa. — od udeležencev zahteva, da o ugotovitvi o neizpolnjevanju sprejetih obveznosti razpravljajo na zboru delavcev, — da izreče udeležencu opomin, ki se skupaj z obrazložitvijo objavi v sredstvih javnega obveščanja. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45. člen Ta sporazum začne veljati z dnem. ko ga podpišeta dve tretjini organizacij združenega dela. samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine in ko je objavljen v Uradnem listu SRS ter velja za podpisnike. uporablja pa se od V 9. 1986 dalje. 46. člen Evidenco udeležencev tega samoupravnega sporazuma vodi Strokovna služba samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. 47. člen Spremembe in dopolnitve lega samoupravnega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini. Predlog sprememb je sprejet, ko ga sprejmejo vsi udeleženci samoupravnega sporazuma in ko to ugotovi skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini. 48. člen Ko skupščina skupnosti za zaposlovanje ugotovi, da je dve tretjini organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine podpisalo ta samoupravni sporazum, se preneha uporabljati sedaj veljavni samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. Predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Bežigrad Zlatko Sterle 1. r. Ljubljana Center Milan Knez 1. r. Ljubljana Moste-Pjolje Milan Pavliha l.‘r. Ljubljana Šiška Edvard Vebič 1. r. Ljubljana Vič-Rudnik Francka Trobec 1. r. KAMNIK 1623. Skupščina samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik objavlja naslednji ugotovitveni sklep Skupščina samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik je sprejela samoupravni sporazum o štipendiranju na svoji seji skupščine dne 24. 4. 1986 v besedilu kot je objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 29/86 dne 18. VII. 1986. Predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik Alojz Jerman 1. r. KOČEVJE 1624. Na podlagi 200 člena zakona o združenem delu in 190. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6:79. 2/82 in 34/82) je zbor združenega dela na seji sprejel SKLEP o imenovanju zunanjih članov disciplinskih komisij I Imenujejo se zunanji člani disciplinskih komisij: 1. Kozina Jože, Itas Kočevje 2. Krese Jožica, Itas Kočevje 3. Sega Zmago, Itas Kočevje 4. Hrovat Jože, Zavarovalna skupnost »Triglav« 5. Zupančič Marija, Melamin Kočevje 6. Božič Nada, Melamin Kočevje — DSSS 7. Janežič Zdravka, Melamin Kočevje, TOZD Ko-meloli 8. Ciglič Bojan, Komunala Kočevje 9. Jančič Jože. LIK Kočevje, TOZD Šolsko pohištvo 10. Gornik Nada, LIK Kočevje 11. Lovšin Franc, LIK Kočevje 12. Gašparac Roman, LIK Kočevje 13. Tomšič Marta, LIK Kočevje 14. Tekavec Marko, Inkop Kočevje 15. Gašparac Marija, Inkop Kočevje 16. Popovič Pero, Inkop Kočevje 17. Kužnik Stane, Tekstilana Kočevje 18. Dicecco Milica, Tekstilana Kočevje 19. Volf Marta, Tekstilana Kočevje 20. Pezdirc Janez, Trikon Kočevje 21. Kovač Peter, Trikon Kočevje 22. Bejtovič Frančiška, Trikon Kočevje 23. Kužnik Anica, SOZD GK DSSS 24. Ule Albina, ZKGP TOK Kmetijstvo 25. Pavlin Rudi, SODZ GK TOZD TG 26. Grgurič Ljudevit, SOZD G K TOZD Prašičereja 27. Papež Jože, SOZD GK, DSSS 28. Tkalčič Nikolaj, SOZD GK, DSSS, GG 29. Lovrenko Franc, SOZD GK TOZD Gramiz 30. Gjerek Stefan, SOZD GK TOZD Govedoreja ' 31. Beljan Ana, SOZD GK GG DSSS 32. Rus Anton, SOZD GK TOZD TG 33. Beljan Vida, Avto Kočevje 34. Sega Jasna, Avto Kočevje 35. Mihor Miha, Avto Kočevje 36. Ilc Pavle, Avto Kočevje 37. Pavlič Irena, SGP Zidar DSSS 38. Pajnič Marjan, SGP Zidar Kočevje 39. Mohar Pavla, SGP Zidar 40. Gornik Ivan, Trgopromet Kočevje 41. Žagar Drago. Trgopromet Kočevje 42. Glad Ivan, TOZD Trgopromet Kočevje 43. Sile Angelca, NAMA Kočevje 44. Benčina Mira. NAMA Kočevje 45. Kojek Olga, Hotel Pugled Kočevje 46. Vidrih Ignac. Hotel Pugled Kočevje 47 Klarič Matija, Hydrovod Kočevje 48 Tomšič Tone. H.vdrovod Kočevje 49. Debelak Urša. Komunala Kočevje 50. Kodrin Milena, Oprema Kočevje 51. Kopitar Borut, LIK Kočevje 52. Dobovšek Irena, Oprema Kočevje 53. Janša Vincenc,, TOZD Elektro Kočevje 54. Golob Jože, TOZD Elektro Kočevje 55. Koruzar Mira. Kočevski tisk Kočevje 56. Klun Miran. Kočevski tisk Kočevje 57. Jakopin Slavka, Kočevski tisk Kočevje 58. Tomše Rajko, Kočevski tisk Kočevje 59. Sobar Jadran, ŽITO Kočevje 60. Gril Majda, 2ITO Kočevje 61. Knežič Marjan. Ljubljanske mlekarne Kočevje 62 Ličen Boris, Posestvo Snežnik Kočevska reka 63. Nimac Ivan, PTT Kočevje 64. Skoda Alojz, Kmet kooperant, Mestni log, Kočevje 65. Kamšek Vasja, obrtnik, Kočevje, Kidričeva ul. 5 66. Mušič Janez, OS Zbora odposlancev Kočevje 67. Turk Vlado, SSTUD Kočevje 68. Vučko Marjan, SŠTUD Kočevje 69. Koprivšek Marjan, Zdravstveni dom Kočevje 70. 2agar Stanka, Zdravstveni dom Kočevje 71. Sporčič Filip, SDK Kočevje 72. Klun Ljubica, Ljubljanska banka PE Kočevje 73. Sertelj Mira, SO Kočevje 74. Volf Nana, SO Kočevje 75. Mihor Ivanka, SDK Kočevje 76. Kovač Olga, Kovinar Kočevje 77. Valentič Olga, VVO Kočevje 78. Rus Marija, Vezenina Kočevje 79. Bruner Ivanka, OK SZDL Kočevje 80. Guštin Silvo, Varnost Kočevje 81. Stimec Janko, TOZD Stojna Kočevje 82. Košir Ančka, Računovodski biro Kočevje 83. Popovič Metka, SSS Kočevje 84. Mavrin Valentin, SGP Zidar Kočevje 85. Jurkovič Jožica, OS Kočevje 86. Troha Branko, Elektro Kočevje II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-3/86-5/4 Kočevje, dne 17. junija 1986. ' Predsednik Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. 1625. Na podlagi 24., 25., 47. in 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 46. in 47. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84), 88. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 26/79, 2/82, 34/84) in na osnovi smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, je Skupščina občine Kočevje na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1985 in zbora krajevnih skupnosti ter zbora združenega dela dne 26. decembra 1985 sprejela SKLEP o sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 I Sprejme se dolgoročni plan občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 2000. II Dolgoročni družbeni plan občine Kočevje je stalno na vpogled na Komiteju za družbeni razvoj občine Kočevje. r III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-10/84-9/1 Kočevje, dne 12. avgusta 1986. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 1626. Na podlagi 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 8. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 46/85), 43., 46. in 47. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84), 88. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 26/79, 2/82, 34/84) in na osnovi smernic za pripravo družbenega plana občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 je Skupščina občine Kočevje na zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1986 in zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1986 sprejela SKLEP I Sprejme se družbeni plan občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 1990. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-30/86-9/1 Kočevje, dne 12. avgusta 1986. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 1627. V skladu s 40. členom zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) ter fia podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990 je Odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela občinske raziskovalne skupnosti Kočevje na svoji seji dne 10. julija 1986 sprejel SKLEP o združevanju sredstev za izvajanje letnega plana Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje za leto 1988 1 Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za izvajanje letnega plana občinske raziskovalne skupnosti Kočevje za leto 1986 s plačevanjem prispevka od dohodka po prispevni stopnji 0,05 odstotka. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 23/3-1-RS/SU-86 Kočevje, dne 10. julija 1986. Predsednica odbora za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela Marta Sombolac 1. r. LITIJA 1628. Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in statuta krajevne skupnosti Vintarjevec je skupščina KS Vintarjevec na seji 6. avgusta 1986 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka na območju soseske Leskovica—Vrata v KS Vintarjevec 1. člen Za območje soseske Leskovica-Vrata v KS Vintarjevec se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 27. 7. 1986 uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje izgradnje vodovoda Leskovica—Vrata in rekonstrukcijo krajevne poti Leskovica—Vrata. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1991. - 3. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju vasi Leskovica—Vrata: — po stopnji 3 %> od neto OD iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, — po stopnji 3 "/o občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov, — po stopnji 4 »/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — po stopnji 3 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali tudi lastniki nepremičnin na območju vasi Leskovica—Vrata (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče za gradnjo počitniške hišce), ki nimajo stalnega bivališča na območju vasi Leskovica—Vrata letno v višini 20 % od poprečnega mesečnega neto OD v SR Sloveniji v preteklem letu. Plačilo zapade v tekočem letu in to: — 1. tretjina do 30. maja — 2. tretjina do 30. julija in — 3. tretjina do 30. septembra. 5. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, invalidnino, pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendijo in nagrade za delovno prakso ter delavci, katerim osebni dohodek ne presega naj nižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom, v skladu z 12. členom zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 6. člen Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka v roku, ki je določen s tem sklepom sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 7. člen Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka stalno naselili na območju vasi Leskovica—Vrata v KS Vintarjevec veljajo določila 3. člena tega sklepa. Za delovne ljudi in občane, ki bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka pridobili nepremičnine na območju vasi Leskovica—Vratd v KS Vintarjevec, ki nimajo stalnega prebivališča na območju vasi Leskovica—Vrata v KS Vintarjevec, veljajo določila 4. člena tega sklepa. 8. člen Krajevni samoprispevek se nakazuje na posebno partijo računa št. 50150-645-68188, krajevni samoprispevek soseske Leskovica—Vrata KS Vintarjevec. Izplačevalci so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke za katere zavezance je znesek plačan in v kolikšni višini, kolikor je zavezancev samoprispevka več, pa so dolžni krajevni skupnosti poslati seznam. 9. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Vintarjevec, za izvajanje del opredeljenih v referendumskem programu pa bosta skrbela gradbena odbora za rekonstrukcijo ceste in izgradnjo vodovoda Leskovica—Vrata. 10. člen Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s pristojnostmi služba družbe- • nega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke SO Litija. Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Vintarjevec. 11. člen Sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden, se uporabljajo za skupne potrebe občanov v soseski Leskovica—Vrata v KS Vintarjevec. 12. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Vintarjevec, dne 6. avgusta 1980. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Vintarjevec Janez Kepa 1. r. LJUBLJANA SISKA 1629. Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št, 8/80) in 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva, je skupščina skupnosti socialnega varstva na svoji 2. seji dne 22. februarja 1982 sprejela STATUT Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Siska I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva), je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile: Skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Šiška, Skupnost otroškega varstva Ljubljana Šiška, Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota Ljubljana Šiška, Skupnost za zaposlovanje Ljubljana Šiška in Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice). 2. člen Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja in njihovo delovno področje, pooblastila, način in uresničevanje njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, način obveščanja javnosti o delu skupščine ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela ter poslovanja skupnosti la to v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva Ljubljana Šiška. « 3. člen Skupnost socialnega varstva Ljubljana šiška (v nadaljnjem besedilu: skupnost), je bila ustanovljena z namenom, da delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana Šiška oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, programe dela na posameznih področjih, elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupččine občine Ljubljana Sišlea. 4. člen Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Šiška se skupaj z občinskimi skupnostmi socialnega varstva ostalih ljubljanskih občin in samoupravnimi skupnostmi mesta Ljubljane povezuje v Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane. V Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane se sprejemajo skupna izhodišča za uresničevanje politike m programov socialnega varstva na območju mesta Ljubljane. 5. člen Skupnost se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji, skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo Jtroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zvezo -stanovanjskih skupnosti Slovenije, povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije. ' 6. člen Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena. Skupnost socialnega varstva deluje na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, statuta občine Ljubljana Šiška in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi tega statuta ter drugih njenih samoupravnih aktov. 7. člen Skupnost socialnega varstva je pravna oseba. Ime skupnosti socialnega varstva je: Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Šiška. Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ljubljani, Gospodinska ulica 4. Skupnost socialnega varstva ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Šiška- II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 8. člen V skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Ljubljana Šiška. V skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti: — izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne; — programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic; — načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb; — kriteriji za izgradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč; — minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev; — osnova in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstve-nih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov; — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna' nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom; — osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti; — nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti; — merila za oprostitev plačila prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev; — socialnovarstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice; — naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti. 9. člen V skupnosti socialnega varstva se s posameznih področij obvezno usklajujejo zlasti: 1. s področja socialnega skrbstva: — programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov, — kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode, — osnove in merila za delno nadomestilo oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje, — osnove in merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom, — programi razvoja službe nege in pomoči na domu ter osnove in merila za delno nadomestitev stroškov ter storitev, — osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine, — načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju, — naloge na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti, — osnove in merila za nudenje pomoči obsojenim občanom med prestajanjem in po prestani zaporni kazni in pogojno obsojenim osebam, ki jim je izrečen varstveni nadzor; 2. s področja otroškega varstva: — programi varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v vzgojnovarstvenih zavodih ter v varstvenih družinah, — kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstve-ne organizacije, — osnove in merila za določanje otroškega dodatka, — nadomestila osebnih dohodkov materi ali očetu v času porodniškega dopusta; 3. s področja zaposlovanja: — načrtovanje in izvajanje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, — manimalni standardi pri zaposlovanju delavcev, — osnove in. merila za denarne pomoči v času brezposelnosti, višina pomoči ter drugi socialnovarstveni ukrepi; 4. s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja: — osnove in merila za odmero varstvenega dodatka, — kriteriji za določanje višine dodatka za pomoč in postrežbo, — ukrepi v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem delovnih invalidov (ukrepi za prevencijo invalidnosti in invalidskega upokojevanja); 5. s področja stanovanjskega gospodarstva: — kriteriji za izgradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do delne nadomestitve stanarine, — minimalni standardi za stanovanja, namenjena invalidom, borcem, starejšim občanom, za delno nespodobnim občanom, družinam z večjim številom otrok in družinam, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo razrešiti svojega stanovanjskega vprašanja. 10. člen Kadar se delavci, delovni ljudje in občani v občinski izobraževalni skupnosti dogovarjajo v osnovah in merilih za delno nadomestitev stroškov prehrane v osnovni šoli, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva. 11. člen Kadar se delavci, delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti dogovarjajo o osnovah za nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni in o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva. III. USKLAJEVANJE SOCIALNOVARSTVENIH ELEMENTOV V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 12. člen Postopek priprave samoupravnega sporazuma o usklajevanju socialnovarstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov se prične na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih tudi socialnovarstvene elemente (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti). 13. člen Ustanoviteljice in druge skupnosti se dogovorijo o načinu in rokih priprave in sklepanja samoupravnega sporazuma o uskladitvi socialnovarstvenih elementov v skupnosti socialnega varstva. 14. člen Skupščina skupnosti socialnega varstva, na podlagi dogovora ustanoviteljic in drugih skupnosti, s sklepom določi način in rok priprave ter organ, ki bo pripravil osnutek in predlog samoupravnega sporazuma, s katerim sc 1 dtladijo socialnovarstveni elementi, 15. člen V skupnosti se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo o tem: — katere analize in drugo analitično dokumentacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd.), ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in — katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno, v okviru skupnosti socialnega varstva. 16. člen Organ skupščine spremlja pripravljanje skupnih strokovnih podlag in ocenjuje njihovo ustreznost. 17. člen Ustanoviteljice in druge skupnosti, na podlagi skupnih strokovnih podlag, ki jih je sprejel organ skupščine oblikujejo socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih srednjeročnega in dolgoročnega plana. 18. člen Organ skupščine pripravi samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti ob upoštevanju družbenoekonomskih možnosti uskladijo socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določajo; — obseg socialnovarstvenih pravic, — pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice, — programe socialnovarstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti, — prednostne naloge na področju socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva. 19. člen Ko skupščina skupnosti socialnega varstva določi besedilo sporazuma iz prejšnjega člena, ga predloži v sprejem skupščinam ustanoviteljic in drugih skupnosti. 20. člen Organ skupščine spremlja pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov ustanoviteljic in drugih skupnosti in ugotavlja njihovo usklajenost s samoupravnim sporazumom iz 18. člena tega statuta. Če organ skupščine ugotovi, da samoupravni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni usklajen s samoupravnim sporazumom iz 18. člena tega statuta, predlaga, da skupščina socialnega varstva uvede in opravi usklajevalni postopek. Postopek usklajevanja socialnovarstvenih elementov 21. člen Kadar se v skupnosti socialnega varstva usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoup- ravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno varstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, se postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialnovarstvene elemente v svojem programu. 22. člen Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslati predlog za izvedbo usklajevanja socialnovarstvenih elementov skupnosti socialnega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini. Če skupnost iz prvega odstavka pravočasno ne da pobude' za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, se lahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala. 23. člen Predlog za izvedbo usklajevalnega postopka obravnavajo pristojni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki predlog ocenijo, ugotovijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu. Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialnovarstvenih elementov in o njem sprejeti stališče. 24. člen Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališče ustanoviteljic na svoji seji in po obravnavi ugotovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen. Šteje se, da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse ustanoviteljice. 25. člen Delegati ustanoviteljic, ki se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Če tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, se predlog odloži z dnevnega reda. 26. člen Ustanoviteljice so o predlogu dolžne ponovno razpravljati v roku 30 dni. Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglasje. 27.. člen Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da zadeve ni mogoče uskladiti. V primeru, da bi zaradi neusklajenosti bila bistveno ogrožena uresničitev socialnovarstvenih delov programov, lahko Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška, na pobudo skupščine skupnosti socialnega varstva, -predlaga Skupščini občine Ljubljana Šiška, da začasno uredi to vprašanje. 28. člen Kadar se v skupščini skupnosti socialnega varstva usklajujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, ki ni ustanoviteljica, se postopek začne na njen predlog ali na pobudo skupnosti socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva pred obravnavo zadeve zahteva od pristojne skupnosti, da ji posreduje potrebne podatke oziroma gradiva. O predlogu nato razpravljajo pristojni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost socialnega varstva v obravnavo ustanoviteljicam. Če na tak predlog niso dale soglasja vse ustanoviteljice, se analogno uporabljajo določbe iz 25. in 26. člena tega statuta. 29. člen Natančnejše določbe o postopku usklajevanja socialnovarstvenih elementov vsebuje poslovnik o delu organov skupnosti socialnega varstva. IV. SKUPŠČINA SKUPNOSTI IN NJENI ORGANI Pooblastila in odgovornosti skupščine 30. člen Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovor^ nosti: — usklajuje socialnovarstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje, — obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva, — usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine Ljubljana Šiška, — opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja, — spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva, — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti socialnega varstva, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, — sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za 'področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva, — obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost, — voli in razrešuje predsednika skupščine, njegovega namestnika ter predsednike in člane organov in odborov skupnosti socialnega varstva, — voli delegate za zasedanje skupščin skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane in Skupnosti socialnega varstva Slovenije, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, statutom občine Ljubljana Šiška, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in drugimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti. 31. člen Skupščina enakopravno z zbori Skupščine občine Ljubljana Šiška: — sprejema odloke, plane in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja socialnega varstva, — odloča o politiki socialnega varstva, — odloča o razvoju posameznih področij socialnega varstva, — odloča o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov Skupščine občine Ljubljana Šiška. Skupščina seznanja zbore Skupščine občine Ljubljana Šiška z uresničevanjem politike in nalog socialnega varstva, ki so bile začrtane z družbenim planom občine Ljubljana Šiška. 32. člen Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori Skupščine občine Ljubljana Šiška, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine občine Ljubljana Šiška. Sestava skupščine 33. člen Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev po načelu zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. Način delegiranja delegatov v skupščino in njene organe, kakor tudi način njihovega odpoklica, opredeljujejo ustanoviteljice v svojih samoupravnih aktih. 34. člen Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov. Vsaka ustanoviteljica delegira po 6 delegatov. Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodelujejo pri delu skupščine tudi delegati, ki jih delegira skupščina te skupnosti. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti 35. člen Delegati v skupščini imajo_ pravico, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava,, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa: — da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale, — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine, — da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov, — da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov, — da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic o delu skupščine in njenih organov. Delegati iz drugega odstavka 34. člena tega statuta imajo enake pravice kot delegati ustanoviteljic, nimajo za pravice sprejemanja odločitev v skupščini. 36. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale. Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki so jih delegirale. Predsednik skupščine 37. člen Skupščina ima predsednika -in namestnika predsednika, ki ju izvoli izmed delegatov za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 38. člen Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupščine so praviloma tajne, razen če se skupščina ne odloči za javne volitve. Kandidati za predsednika in namestnika predsednika skupščine so izvoljeni, če na volitvah dobijo večino glasov delegatov v vsakem zboru. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v obeh zborih. Ce noben kandidat ni dobil najmanj tretjine vseh delegatov v vsakem zboru se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje o izvolitvi kandidata, ki je dobil največ glasov. Volitve se ponovijo tudi v primeru, če zaradi enakega števila glasov ni bil izvoljen noben kandidat. Ce tudi pri ponovnih volitvah kandidat ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi. 39. člen Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora so praviloma tajne, razen če se zbor odloči za javne volitve. Kandidati za predsednika in namestnika predsednika z boi a so izvoljeni, če na volitvah dobijo večino glasov delegatov v zboru. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov delegatov v zboru. Ce noben kandidat ni dobil najmanj tretjine glasov vseh delegatov v zboru, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje o izvolitvi kandidata, ki je dobil največ glasov. Volitve se ponovijo tudi v primeru, če zaradi enakega števila glasov ni bil izvoljen noben kandidat. Ce tudi pri ponovnih volitvah ni bil izvoljen noben kandidat, se kandidacijski postopek ponovi. 40. člen Predsednik skupščine: — predstavlja in zastopa skupnost, , — odgovarja za zakonitost dela skupnosti, — sklicuje in vodi seje skupščine ter pripravlja in predlaga dnevne rede za seje skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, — podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. 41. člen Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki organov skupščine v skladu z določbami poslovnika o delu organov skupnosti socialnega varstva. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 42. člen Namestnik predsednika skupščine: — nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti. — pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju njegovih nalog in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina. Postopek sklicevanja sej 43. člen Skupščina dela in odloča na sejah, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic. Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. „ 44. člen Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti. Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah. 45. - člen Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine. Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zasedanjem. Kadar se seja skupščine zaradi objektivnih razlogov skliče v krajšem roku. mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo Sprejemanje odločitev v skupščini 46. člen Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine. Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. 47. člen Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila, mnenja ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek. 48. člen Za usklajevalni postopek se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega statuta. i Organi skupščine 49. člen Za obravnavanje stalnih skupnih nalog ter za spremljanje izvajanja sprejetih sklepov, oblikuje skupščina stalne ali občasne organe izmeči delegatov ustanoviteljic; za obravnavanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti pa tudi izmed delegatov teh skupnosti. Predsednika in člane organov izvoli skupščina za dobo štirih let. 50. člen Organ dela in odloča na sejah. Organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. 51. člen Delo organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovih članov. Organ je za svoje delo odgovoren skupščini. 52. člen Natančnejše določbe o delu skupščine in njenih organov vsebuje poslovnik o delu organov skupnosti socialnega varstva. 53. člen Organi skupščine so: — komisija za vprašanje socialne varnosti borcev in invalidov, — komisija za usklajevanje programov socialnega varstva, — komisija za splošne upravno-pravne zadeve. 54. člen Koordinacijski odbor za vprašanje socialne varnosti borcev in invalidov: — razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti, preko katerih se uresničuje socialna varnost borcev, — predlaga in proučuje ukrepe za zboljšanje socialne varnosti borcev, — sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev in uveljavljanju novih oblik družbene skrbi, — spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, — pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide, — pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov, sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi, — pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje. Komisija ima 9 članov. Sestavljajo pa jo predsednik, njegov namestnik in po en delegat vsake ustanoviteljice ter delegat občinske zdravstvene skupnosti in občinske izobraževalne skupnosti, ter OO ZZB NOV Ljubljana Šiška. 55. člen Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva: — pripravlja osnutke in predloge samoupravnih aktov skupnosti o usklajevanju socialnovarstvenih elementov in programov, — spremlja delovne programe ustanoviteljic ter sodeluje z njimi pri pripravi tistih delov programa, ki so pomembni za socialno varnost delovnih ljudi in občanov naše občine, — pripravlja in predlaga postopke ter način usklajevanja programov, — pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva, — oblikuje stališča in merila za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic, — proučuje probleme socialnega varstva ter pripravlja izhodišča za izpeljavo solidarnosti. Komisija šteje 7 članov. Sestavljajo jo predsednik in njegov namestnik ter po en predstavnik vsake ustanoviteljice. 56. člen Komisija za splošne upravno-pravne zadeve: — obravnava vprašanja razvoja in organiziranosti socialnega varstva, — obravnava vprašanja tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva, — obravnava organiziranost in delo strokovne službe. ■ — obravnava osnutke zakonov s področja socialnega varstva. — obravnava in predlaga način združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva, — druge splošne in administrativne zadeve, — pripravlja osnutke m predloge samoupravnih splošnih aktov skupnosti. Komisija ima 7 članov Sestavlja pa jo predsednik in njegov namestnik ter po en delegat vsake ustanoviteljice. 57. člen Skupščina lahko oblikuje tudi druge stalne ali občasne organe za proučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje nalog ali sklepov. 58 člen Način dela organov skupščine podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva. V. ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH 59. člen Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: — pripravi predlog obrambnega in varnostnega načrta in ju predlaga v sprejem skupščini, — usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Ljubljana Šiška, ustanoviteljic in društev ter družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva, — sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovanja socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne ter v drugih izrednih razmerah. — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere. Odbor ima 9 članov. Skupščina izvoli 5 članov izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let, po položaju pa so člani odbora še predsednik skupščine, ki je nosilec obrambnih priprav in je hkrati predsednik odbora, namestnik predsednika skupščine, predsednik komisije za vprašanja socialne varnosti borcev in upravitelj obrambnega načrta, ki ga imenuje skupščina. 60. člen V primeru, da bi nastopile izjemhe razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), mora skupnost socialnega varstva prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 61. člen Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. 62. člen Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. VI. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 63. člen Delavci, delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah občinske skupnosti socialnega varstva zagotovijo materialne pogoje za delo skupnosti socialnega varstva, njenih organov in za opravljanje strokovnih opravil. Ustanoviteljice na osnovi delovnega načrta občinske skupnosti socialnega varstva vsako leto s posebnim samoupravnim sporazumom določijo višino sredstev, potrebnih za delovanje skupnosti socialnega varstva. VII. STROKOVNA SLUŽBA 64. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti in njenih organov, oblikuje skupnost socialnega varstva skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, skupno službo samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva v Ljubljani. Zagotovitev določenih opravil, si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom v občini. 65. Sen Strokovna služba: — neposredno izvršuje sklepe in odločitve skupščine in njenih organov. — pripravlja informacije in poročila za organe skupnosti, — pripravlja delovne zasnove samoupravnih splošnih aktov, mnenj, poročil in stališč, — opravlja administrativno in strokovno delo za skupščino in njene organe, — opravlja druge tekoče zadeve za skupnost. 66. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega varstva in njeno strokovno službo ureja samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe in drugi samoupravni sporazumi. 67. člen Delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnimi akti v skladu z zakonom. 68. člen K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, k programu njenega dela in k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva. VIII. NADZORSTVO 69. člen Delavci, delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po odboru za samoupravni družbeni nadzor. 70. člen Skupnost socialnega varstva ima odbor samoupravnega družbenega nadzora. Odbor samoupravnega družbenega nadzora: — nadzira izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki jih je skupnost sklenila, — nadzira uporabo sredstev, s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva, — nadzira delovanje organov skupnosti, — nadzira delo strokovne službe, — opravlja druge zadeve. 71. člen Odbor za samoupravni družbeni nadzor ima 5 članov, ki jih izmed svojih delegatov delegirajo ustanoviteljice vsaka po enega. 72. člen Natančnejše določbe o delu odbora samoupravnega družbenega nadzora vsebuje poseben pravilnik. IX. JAVNOST DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 73. člen Delo skupnosti socialnega varstva je javno. Javnost dela skupnost zagotavlja preko delevatov ustanoviteljic in sredstev javnega obveščanja. V iz- jemnih primerih lahko skupnost izključi sredstva javnega obveščanja. 74. člen Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja, imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine in skupnih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice do odločanja. 75. člen Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje ustanoviteljic o Celotnem delovanju skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v občini, delovapju delegatskega sistema in samoupravljanju, o delu in problematiki strokovne službe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpolagala in o drugih zadevah, ki so pomembne za delovanje ustano\dteljic. 76. člen Obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva se izvaja: — preko delegatov v skupščini, — s pismenimi gradivi za seje skupščine in skupnih organov, — s pomočjo sredstev javpega obveščanja in — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik, skupščine. Za< redno obveščanje javnosti o delu skupnosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ' 77. člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina in da k njemu soglasje Skupščina občine Ljubljana Šiška. Veljati začne z dnem objave v Uradnem listu SRS. 78. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za tolmačenje določb je pristojna skupščina. Predsednica skupščine Majda Lenič 1. r. POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta Cerknica-Peščenk — blokovska in individualna gradnja, objavljenem v Urad-pem listu SRS, št. 21-105V86 z dne 30. V. 1986 je v 3. členu odloka v tabeli v koloni parcelna št. pravilno najprej 2210'2. namesto 2210/4 in potem 2210/4, namesto 2210/2; v koloni kultura j^ v osmi vrstici pravilno travnik, namesto parcelne št. 2216/2. Sekretariat skupščine VSBBINA l _ . REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1615. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih drnžbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 2388 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1616. Sklep o uskladitvi pokojnin med letom 2M* 1617. Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo 23M 1618. Sklep o medletni uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem varstvu kmetov 2825 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI' 1619. Samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1986—1990 (Novo merto, 2385 1620. Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1986—1990 (Novo mesto) 2M0 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1621. Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini ■Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Vrhnika« Zagorje, Hrastnik in Trbovlje 2$W 1332, Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mqste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rud-nik 2345 1623. Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o štipendiranju (Kamnik) 2955 1624. Sklep o imenovanju zuuanjih članov disciplinskih komisij (Kočevje) 2338 j625. Sklep o sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 23* 1626. Sklep o sprejetju družbenega plana občine Kočevje za obdobje od leta 19S6 do leta 1990 2354 1627. Sklep o združevanju sredstev za izvajanje letnega piana Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje za leto 1986 2991 1628. Sklep o uvedbi samoprispevka na območju soseske Leskovica-Vrata v KS Vintarjevec (Litija) 2356 1629. Statut Občinske skupnosti socialnega varstva Ljt*- Ijana Šiška 2855 — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta Cerknica-Peščenk — blokovska in individualna gradnja 8868 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE in URADNI LIST SRS sta pripravila publikacijo DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE za obdobje od leta 1986 do leta 2000 Publikacija je namenjena vsem, bi se ukvarjajo in razmišljajo o dolgoročnih razvojnih problemih Slovenije. Predvsem je nepogrešljiva za vse nosilce pla-niranja tako družbenopolitičnih skupnosti ko! organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, ki pripravljajo oziroma bodo spremljali uresničevanje dolgoročnih planskih dokumentov. Publikacija je med drugim opremljena s kartografskim prikazom dolgoročnih razvojnih odločitev ? obširno analitično-projekcijsko dokumentacijo dosedanjega in prihodnjega razvoja SR Slovenije, z obširno bibliografijo in metodološkimi teksti. V publikaciji DOLGOROČNI PLAN bo objavljeno besedilo dolgoročnega plana SB Slovenije s kartografskim delom plana, v katerem so v sistemih 5 kart v merilih 1 : 250 000 in 1 : 500 000 prikazane razvojne odločitve na posameznih področjih in območjih SR Slovenije. Poleg dolgoročnega plana bodo v publikacijo vključena tudi naslednja poglavja: Družbenoekonomski razvoj v preteklem obdobju: Strateški elementi družbenoekonomskega sistema in razvojne politike za uresničevanje dolgoročnega razvoja na osnovah programa gospodarske stabilizacije: Analitično-projekcijska dokumentacija; Prikaz dveh ekonometričnih modelov, ki sta bila uporabljena pri pripravi dolgoročnega plana SR Slovenije, ter Dolgoročni plan SR Slovenije — temeljna izhodišča. Publikacija bo vsebovala tudi izčrpno bibliografijo, kratko vsebino dolgoročnega plana v treh jezikih ter stvarno kazalo. Publikacija bo vrsto tet nepogrešljiv pripomoček zlasti — predsednikom občinskih skupščin in predsednikom in članom izvršnih svetov, — predsednikom in članom komitejev in vodjem strokovnih služb, — strokovnim sodelavcem zavodov za družbeno planiranje, — direktorjem in članom kolektivnih poslovodnih organov v OZD, — direktorjem oziroma vodjem gospodarsko-računskih sektorjev in računovodstev, — planerjem in analitikom, članom organov samoupravljanja in •— še mnogim tistim strokovnim delavcem, ki načrtujejo ali spremljajo izpolnjevanje planskih nalog. Publikacija, ki bo izšla v maju 1986, bo tudi izeedoo primemo darilo poslovnim strankam oziroma gostom 1 (833188) Gena: 4500 din % Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, 61900 Ljubljana, Kardeljeva 32, p. p. 379/VII. izdala Caaonlsn zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Llubllani - Naročnina za leto 1986 3750 din. inozemstvo 12.000 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke Uredništvo la'uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 - Poštni predal 379/VH - Telelon direktor, uredništvo, sekretar Sel računovodstva 224 123. prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje St. 23-85