Sklepi organov samoupravljanja
DS podjetja
SKLEPI
X. zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 4. 5. 1967
1.	v verifikacijsko komisijo se izvolijo tovariši Martin Zajšek, Jenda Stoviček in Vincenc Gartner
2.	Sprejme se poročilo volilne komisije o izidu volitev v delavski svet GIP »Gradis« z dne 20. aprila 1967
3 Potrdi se mandat članov delavskega sveta podjetja, izvoljenih na volitvah dne 20. aprila 1967
4.	Poročilo predsednika sedanjega upravnega odbora se vzame na znanje in sprejme sklep o razrešitvi dosedanjega upravnega odbora.
5.	Na podlagi rezultata tajnega glasovanja je izvoljen naslednji upravni odbor,
člani.
Vinko Brglez ing. Ferdo Cvikl Bernard Gabrijelčič Stanko Kostanjevec Janko Košir Ivan Lovec Božo Lukač ing Borut Maister Vlado Osolnik ing. Boris Pečenko Marjan Primožič Ignac Šuštaršič Stane Uhan ing. Jože Uršič Alojz Zorec
namestniki:
Vinko Nevine Franc Škrabi Jože Ferfolja Karel Ficko Peter Curk Ludvik Rizmal Stane Simeonov ing. Franc Gačnik
ing. Jurij Klobučar Franc Repovž Alojz Gregorčič Leopold Ilovar Vinko Gartner Mitja Smole Janez Korpar
6.	Zaradi prenehanja mandata v delavskem svetu podjetja se zamenjajo naslednji člani stalnih komisij delavskega sveta podjetja:
V	komisiji za odobravanje posojil za individualno stanovanjsko gradnjo se namesto tov. Mira Koširja imenuje za predsednika komisije tov. Jenda Stoviček.
V	komisiji za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti se namesto tov. ing. Janeza Pogačnika imenuje za predsednika tov. ing. Pavel Vodopivec.
V	upravnem odboru počitniških domov se namesto tov, ing Ignaca Brenčiča imenuje za predsednika tov Anton Demšar.
V	komisiji za prevzem lastnih gradbenih investicij se namesto tov. Janka Šafariča imenuje za predsednika komisije tov. Božo Lukač.
V	arbitražo se namesto tov. Franca Zupančiča imenuje tov. Ivan Keršič.
7.	Sprejme se pravilnik o uporabi sklada sredstev skupne porabe, kakor je bil predložen
Strokovne službe naj pripravijo pregled sredstev sklada skupne porabe skupno z analizo vlaganja sredstev v sklad skupne porabe s programom omenjenega vlaganja.
8.	Sprejme se sklep o priznanju in višini prispevkov članom kolektiva k stroškom ob koriščanju rednega letnega dopusta. (Sklep v prilogi).
9 Sprejme se pravilnik o poslovanju počitniških domov GIP »Gradis«, kakor je bil predložen.
10.	Predlog komisije za odobravanje posojil za individualno stanovanjsko gradnjo o odobritvi posojil prosilcem, ki so vložili prošnje do 1. maja t. se začasno ne odobri. Organi upravljanja v enotah naj dodatne predloge za posojila z vso potrebno dokumentacijo pošljejo komisiji delavskega
sveta najkasneje do 15 maja 1967., ki naj sestavi skupni predlog po podrobnem pregledu dokumentacije. Gospodarsko-finančna služba podjetja naj ugotovi možnost roča- / nja sredstev, namenjenih za posojila za individualno stanovanjsko gradnjo, zaradi doseganja večjih zneskov iz sredstev bančnih posojil. Delavski svet bo sedanji in dodatni predlog komisije obravnaval na prvi naslednji seji.
11.	Potrdi se načrt delovne organizacije GIP »Gradis« o varstvu pred naravnimi in hudimi nesrečami.
12.	Sprejme se odločba o imenovanju štaba GIP »Gradis« za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, ki deluje na področju Ljubljane.
13.	Delavski svet podjetja sprejme sklep o prodaji osnovnih sredstev, in sicer naslednjih objektov, ki so pripisani pri vlož. štev.
473 k.o. Kapucinsko predmestje in se vodijo pod imenom »ž-aga Šiška«, podjetju »Gra-mex«, Ljubljana za skupno vrednost 168.049 N din:
a)	lesena lopa na pare. štev. 218
b)	pisarniški prostori v objektu, stoječem na pare, štev. 177/3
c)	skladišče cementa, stoječe na pare. štev. 114/8
d)	železokrivska lopa, stoječa na pare. štev. 114/8
e)	5-tonska cestna tehtnica, stoječa na pare. štev. 112
f)	ograja, ki ograjuje celotni zemljiščni kompleks ob Parmovi ulici.
14.	Za upravnika počitniškega doma Ankaran se imenuje tov. Alojz Točaj, za upravnika počitniškega doma Pohorje pa tov. Rudi Višnikar.
15.	Obravnava pritožbe tov. Jakoba Gajšta iz Maribora v zvezi s priznanjem delovne dobe v času njegovega šolanja na TSŠ se začasno odloži. Center za izobraževanje naj podrobno obrazloži vzrok nepriznavanja delovne dobe imenovanemu v času šolanja.
Overovatelj:
Mitja Smole
* -	ing. Saša Škulj
Predsednik DS podjetja:
*	Franc Vovk
UO podjetja
SKLEPI
I.	seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 4. 5. 1967 v Ljubljani
Za predsednika upravnega odbora podjetja SC izvoli tov. ing. Borut Maister.
2.	Za namestnika predsednika upravnega odbora podjetja se izvoli tov. ing Boris Pečenko.
Predsednik UO podjetja: ing. Borut Maister
DS Ljubljana
SKLEPI
I.	redne seje delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana z dne 5. V. 1967
1.	Za zapisnikarja se imenuje Inhof Štefka, za overovatelja zapisnika pa Lisjak Marija in Pavel Oblak,
2.	Sprejme se na znanje poročilo predsednika volilne komisije o izidu volitev v delavske svete.
3.	Potrdijo se mandati novoizvoljenih članov v delavski svet gradbenega vodstva,
4.	Za predsednika delavskega sveta gradbenega vodstva se ponovno izvoli Maks Urbanija, za namestnika pa Martin Koler.
5.	Sprejme se razrešitev dosedanjega upravnega odbora gr. vodstva in izvoli novi upravni odbor v naselednji sestavi:
člani :
Janez Kuštrin Marija Lisjak Janez Dimnik Franc Kuhar Ernest Škaper Jože Narandja Štefan Sabol Edo Stare
namestniki:
Jože Cankar Jože Horvat Majda Oblak Franc Baliž Ing. Vili Štukelj Ante Šude Alojz Turel Jože Ovijač
6.	V komisijo za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti se imenujejo:
za predsednika Alojz Gregorič — namestnik Edo Stare
za člana Franc Jarkovič — namestnik ing. Jože Ločnikar
za člana Rudi Koršič — namestnik Franc Jerak.
7.	Komisija za sklepanje o sprejemu na delo in prenehanju dela se imenuje:
za predsednika Marija Lisjak — namestnica Jelka Gregorič
za Člana Ivan Mundjar — namestnik Vili Skaper
za člana Franc Silak — namestnik Martin Koler.
8.	V komisijo za varstvo pri delu se imenujejo:
za predsednika: ing. Janez Duhovnik
za člane: Ante Sude, Alojz Semenič, Ivan Podgoršek.
9.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
10.	Glede na dobljene informacije se prošnja Save Brankoviča za odobritev posojila za dograditev stanovanjske hiše odkloni.
11.	Sprejme se na znanje poročilo o izpolnjevanju letnega plana, o četrtletnem obračunu proizvodnje ter o angažiranosti gradbenega vodstva.
12 Delovnemu kolektivu gradbišča v Opatiji se izreka javna pohvala za izreden uspeh ki ga je dosegel pri gradnji »Hotela de Pariš« s tem. da je objekt zgradil do strehe pred rokom.
Ravno tako se izreka javna pohvala delovnemu kolektivu gradbišča bolnice »Dr. Petra Držaja« v šiški, ki je v roku predal investitorju dve etaži novega bolniškega trakta in to s pohvalno kvaliteto.
13. Prošnji Andreja Pa j laka in Hilde Podbregar za dodelitev dotacije za nakup stanovanja je odstopiti v reševanje centralni komisiji s pripo- 'om za dodelitev dotacije pod pogojem, di se vključijo v varčevalno akcijo pri kreditni banki.
H Prošnja Bogoslava šišiča za dodelitev še ene sobe v Tomačevskem naselju je odstopiti v rešitev upravi samskih domov in del naselij,
Ljubljana, dne 10 maja 1967.
Predsednik DS graclb vod. Ljubljana Maks Urbanija
DS KO Ljubljana
SKLEPI
XVII redne seje delavskega sveta kovinskih obratov Ljubljana, ki je bila dne 8. 5. 1967
1	V verifikacijsko — volilno komisijo za izvolitev upravnega odbora se imenujejo: Ludvik Mahnič, Ferdo Jauk in Ivan Žabjek.
2	Poročilo predsednika volilne komisije za volitve v delavski svet podjetja in delavski svet enote se vzame na znanje. '
3	Poročilo predsednika upravnega odbora se vzame na znanje. Upravni odbor ne vrši dolžnosti.
4.	V upravni odbor kovinskih obratov Ljubljana so bili izvoljeni:
Janez Bele, Jakob Berdnik, Rudi Cotič, Edo Drole Slavko Jerman in Franc Plesec.
5.	Delavski svet je imenoval naslednje komisije:
Komisija za ocenjevanje delovne sposobnosti med poizkusnim delom:
Branko Tršelič, predsednik Franc Šinkar, član Florjan Zadravec, član Komisija za sklepanje o sprejemu in prenehanju dela:
Janez Mlinar, predsednik Anton Balon, član Štefan Balgač, član
Komisija za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti: Edo Drole, predsednik Franc Zakrajšek, član Franc Kumer, član Komisija za varstvo pri delu:
Franc Plesec, predsednik Janko Košir, član Ferdo Jauk, član
Komisija za stanovanjska vprašanja:
Alojz Butina, predsednik Peter Curk, član Alfred Brank, član
6.	člani delavskega sveta enote vzamejo na znanje poročilo člana delavskega sveta podjetja.
7.	Delavski svet potrdi osnutek pravilnika o nagrajevanju org. proizvodnje.
8.	Potrebno je smotrneje uporabljati sredstva, ki so predvidena za režijo. Zaradi tega naj se upostavi boljši kontakt med porabniki in komercialno službo. Povečati je potrebno tudi disciplino pri naročanju režijskih uslug.
9' Vzame se na znanje poročilo predsednika komisije za analitično oceno delovnih mest.
Ljubljana, dne 11. maja 1967.
Predsednik:
Alfred Brank
UO 06P
SKLEPI
I.	seje novoizvoljenega upravnega odbora »Gradis« OOP z dne 6. 5. 1967
l.	Za predsednika upravnega odbora »Gradis« obrata gradbenih polizdelkov se izvoli tov. Alojz Praček.
2.	Za namestnika predsednika upravnega odbora obrata se izvoli tov. Marjana Hočevar.
Predsednik UO obrata:
Alojz Praček
DS OSP
SKLEPI
IX. zasedanja delavskega sveta »Gradis« obržlta gradbenih polizdelkov, ki je bilo dne 3. 5. 13G7
1.	Za zapisnikarja se imenuje’ Amalija Praček, za overitelja pa Jernej Fortuna in Ivan Prah.
2.	Sprejme se poročilo volilne komisije o izidu volitev v delavski svet obrata in podjetja z dne 20. aprila 1967.
3 Potrdi se mandat članov delavskega sveta obrata, izvoljenih na volitvah dne 20. aprila 1907.
4.	Za namestnika piedsednika delavskega sveta obrata je bil imenovan Anton Gruden.
5.	Delavski svet da razrcšnico dosedanjemu Upravnemu odboru.
5. Na podlagi glasovanja je izvoljen naslednji upravni odbor;
člani,
1	Alojz Kotar
2.	Niko Longo 3 Marjan Hočevar
4.	Anton Pogačnik
5.	Alojz Praček
6.	Ivan Prah
namestniki.
Milan Krakar Jernej Fortuna Vlado Osolnik Štefan Kolarič Franc Kovač Mile Vajegič
> 7. Zaradi prenehanja mandata in odhoda iz obrata se zamenjajo naslednji člani stalnih komisij delavskega sveta obrata:
V	komisiji za ugotavljanja in izrekanja ukrepov -zaradi kršitve delovne dolžnosti se namesto tov. Alojza Remca imenuje tov. Jože Rutar, za namestnika pa Jože Kerman.
V	komisiji za prošnje in pritožbe se namesto (kot namestnik) Franca Žužka imenuje Ivan Prah.
V	komisiji za odobravanje posojil za individualno gradnjo stanovanjskih hiš se na-
mesto tov. Alojza Remca imenuje za predsednika komisije Niko Longo.
V komisijo za akorde se namesto Jožeta Rutarja imenuje Ivan Prah 8. Delavski svet je zaključke stanovanjske komisije potrdil tet sprejel sklep, da se krediti odobrijo naslednjim prosilcem:
S din
1.	Martinu Pižentu............ 1,500.000
2.	Alojzu Kotarju .................. 2,500.000
3.	Antonu Pa vleku............ 2,500.000
4.	Ing Branku Pirihu........... 150.000
5 Stanetu Žnidaršiču	....	500.000
G. Štefki Pavlekovi............ 500.000
7 Bernardi Smrajčevi................... 500.00
8. Niku Longu........................ 500.000
za nakup stanovanja pa:
1.	Ing Juriju Klobučarju	.	.	.	2.0G0.000
2.	Francu Kutnjaku ................. 2,500.000
3.	Noemiju Mankoču............ 2,500.000
4.	Antonu Grudnu . . ;	.	.	.	2,000.000
5.	Momirju Jefteniču.......... 2,500.000
Sklep se posreduje centralnemu delavske mu svetu.
9.	Disciplinski postopek proti tovarišu Vu-kajloviču se bo obravnaval ob prisotnosti prizadetega na naslednjem sestanku.
10.	Pogoji za dajanje jamstva* za dvig potrošniškega kredita pri trgovini so:
a)	Če je pri nas zaposlen najmanj l leto.
b)	Da ima tri poroke. Od tega morata biti 2 zaposlena pri našem obratu najmanj 3 leta, eden je lahko 2 leti, vendar ne manj.
c)	Višina posojila je do 100.000 S din.
č) Rok odplačila je štiri mesece, če ne plača, potem pade odplačilo na poroke.
d)	Posojilo se daje samo za tiste organizacije, kjer prodajalec ne zahteva porokov.
Sklep je začasen in velja, dokler CDS ne sklene drugače.
11.	Ker je sindikalna podružnica predložila previsok letni predračun, ga je DS obrata začasno zavrnil s tem, da se predračun ponovno prouči in definira le najnujnejše potrebe.
Kot akontacija se zaenkrat odobri 90.000 S din.
12.	DS se sestane vsakega 12. v mesecu. Če pride ta datum na nedeljo, se ga preloži na naslednji delovni dan.
Overitelja:
Jernej Fortuna Ivan Prah
Predsednik DS OGP:
J en d a Stoviček
DS Maribor
SKLEPI
sprejeti na VIII. rednem zasedanju DS GV »Gradis« Maribor, ki je bilo dne 3. 5. 1967 ob 15. uri v samskem domu Gradisa, Iztokova 22, Maribor
Ker je bilo to prvo zasedanje DS po volitvah v samoupravne organe, je imelo zasedanje v glavnem delovni značaj, ki je zajelo področje verificiranja mandatov novih članov DS, poročila o izidu volitev v DSP in DS GV, volitve v UO GV in imenovanja komisij, vam posredujemo le podatke o izidu volitev v UO G V in sestav posameznih komisij DS:
1.	V UO so bili izvoljeni:
Člani:
1 Franc Štuhec, gradb. del.
2.	Ivan Trafela, KV tesar
3.	Ivan Luknjar, KV zidar
4.	Tobija Kohelc, gradb. delovodja
5.	Ida Božič, likvidator
6.	Ing. Franc Vrečko, gradb. ing.
7.	Zvonko Novak, KV tesar
8.	Štefan Gjerek, VIC zidar
Namestniki:
1.	Oton Roškar, gradb, tehnik
2.	Štefan Buček, VK tesar
3.	Janez Korpar, KV tesar
4.	Anton Slanič, gradb. delovodja
5.	Tinka Medved, fin. knjig.
6.	Ančka Kavčič, gradb. tehnik
7.	Jože Treplak. VK tesar
8.	Drago Knez, Pic zidar
2.	v komisije DS so bili izvoljeni, oziroma imenovani, kot sledi:
a)	Komisija za sklepanje in prenehanje del, razmerja:
1.	Viktor Pernat, gradb. teh. — predsednik
2.	Ivan Gajšt, kadrovik — član
3.	Tobija Kohek, gradb, del. — član
b)	Komisija za varstvo pri delu:
1.	Pavel Britvič, gradb. teh. — predsednik
2.	Stanko Vesenjak, str. teh. — član
3.	Andrej Mohorič, gradb. teh. — član
c)	Komisija za notranjo delitev OD:
1.	Oton Roškar, gradb. teh. — predsednik
2.	Martin Zajšek, normirec — član
3.	Ing. Franc Gačnik, gradb. ing. — član
č) Komisija za izrekanje ukrepov zaradi
kršitve del. dolžnosti:
1.	Jože Grebenc, gradb. teh. — predsednik
2.	Jelica Ozvaldič, ref. d. r. -- član
3.	Drago Knez, PK zidar — član
d)	Komisija za stanovanjska vprašanja:
1.	Anton Gruden, sekretar — predsednik
2.	Pavel Britvič gradb. tehnik — član
3.	Martin Zajšek. normirec — član
4.	Oton Roškar, gradb. tehnik — član
e)	Komisija za reševanje prošenj in pritožb:
1.	Ing Franc Vrečko, gr ing — predsednik
2.	Lado Janžekovič, šef. komerc. — član
3.	Ivan Otič, V1C tesar - član
Maribor, dne 10. 5. 1967.
Predsednik DS:
Miro Žorž 1 r.
SKLEPI
Vil. rednega zasedanja DS »Gradis*
GV Maribor z dne 17. 4. 19G7
1.	Ugotovi se, da so bili vsi sklepi, sprejeti na prejšnji seji, izvršeni.
2.	Poročilo o delu UO G V se po širši obravnavi o posameznih točkah dnevnega reda vzame na znanje ter se istočasno sprejmejo naslednja priporočila in potrdijo tile sklepi;
a)	priporočilo in sklep, ki je bil sprejet na podlagi analize rezultatov poslovanja pri skrajšanem delovnem času;
b)	priporočilo in sklepi, ki so bili sprejeti v zvezi z obravnavanjem analize OD za leto 1966;
c)	priporočilo, ki je bilo sprejeto pri obravnavi četrtletnega finančnega poročila za leto 1967;
č) sklep, ki je bil sprejet v zvezi z razdelitvijo dela sklada skupne porabe, s katerim razpolaga PE;
d)	sklep o organizaciji obiska graškega sejma;
e)	sklep o prispevku za dograditev spomenika prvemu sekretarju CIC Jugoslavije tov. Duri Dakoviču v Duhu na Ostrem vrhu, in sicer v višini 500,00 N din;
f)	sklep o nabavi novega osebnega avtomobila;
g)	sklep o odobritvi nadurnega dela v gramoznici, betonarni in železokrivnici,
Razen navedenega se vzamejo na znanje še ostali sklepi in priporočila, ki jih je sprejel UO na svoji IX. redni seji, ki je bila dne 17, aprila 1957,
3.	Poročilo šefa GV o problematiki GV se vzame na znanje Iz poročila je razvidno, da je angažiranost naše PE zaenkrat dokaj ugodna.
Ker bodo po predvidevanjih končali v drugi polovici maja z delom na več objek-
ui i>e trudimo že sedaj, da bi dobili nova deia.
Razumljivo je, da si bomo lahko nova dela pridobili pod težkimi pogoji, to je z nizkimi cenami in kratkimi roki, kar bo seveda terjalo močno angažiranost vseh delavcev našega GV.
4.	Skupščina občine Maribor nas obvešča o potrebi po sodelovanju delovnih organizacij pri financiranju negospodarskih investicij ter predlaga, da tudi naša delovna organizacija prispeva določen znesek.
Ker GV Maribor ne razpolaga s takimi finančnimi sredstvi, se dopis odstopa v rešitev DSP v Ljubljani
V Mariboru, dne 22. aprila 1957.
Predsednik DS:
Miro Žorž 1. r.
DS KO Maribor
SKLEPI
I.	redne seje DS PE »Gradis« KO Maribor, dne 27. 4. 1967
1.	Sprejme in potrdi se poročilo volilne komisije
2.	Za predsednika DS PE je izvoljen tov. Franc Kline, za namestnika tov. Franc Merc
3.	V UO PE so izvoljeni:
Tov. Tone Stražar Rajko Purnat, Janez Ra uš el in Janko Masten
4.	DS PE imenuje naslednje komisije:
Komisija za notranjo delitev:
Tov. Ludvik Rizmal, Florjan Vinkovič in Albin Pernat.
Komisija za stanov vprašanja:
Tov. Stanko Mlakar. Imre Cervek, Franc Tominc
Komisija za varstvo pri delu:
tov. Erik Krajnc, Ivan Sever, Konrad Fo-horič.
Komisija o vstopu in prenehanju dela:
tov. Franc Nipič, Janez Raušel, Ferdo Ra n er.
Disciplinska komisija:
tov. Nada Malek Maks VVeisenstein in Zlatko Kečkeš.
5 Odobri se nakup enega dvoinpol sobnega stanovanja v stanov, bloku ob Korčetovi ulici v Mariboru
Predsednik DS PE:
Franc Koine 1. r.
DS Ravne
SKLEPI
IX. redne seje DS PE z dne 5. 5. 1967
1.	DS PE vzame na znanje poročilo predsednika volilne komisije o izidu volitev:
Volišče 1; volivcev po imeniku 333; glasovalo 299; veljavnih glasovnic 289; neveljavnih glasovnic 10; glasovalo ni 24; neopravičenih 10.
V	DS delovne organizacije je bil izvoljen 1 član, v DS delovne enote 9 članov in to za dobo 2 let.
V	svet delovne organizacije DS PE izvoljen Stanko Kostanjevec 268 glasov.
V	delavski svet delovne enote DS PE izvoljeni
glasov
1.	Jože Toplak.....................260
2.	Stanko Kostanjevec..............258
3.	Rudolf Benko....................252
4.	Karel Bedek.....................238
5.	Franc Rajh .....................232
6.	Ivan Duranec....................227
7.	Anton Osvald....................225
8.	Ivanka Plesnik..................225
9.	Alojz Zavec.....................222
2.	DS-PE vzame na znanje poročilo dosedanjega UO PE.
3.	DS PE potrdi razrešnice dosedanjega UO PE.
4.	DS PE izvoli nov UO PE v sestavi: Člani:
1.	Stanko Kostanjevec
2.	Karel Ficko
3.	Rudolf Benko
4.	Ing Peter Gorjanc
5.	Karel Bedek
Namestniki.
1.	Franc Rajh
2.	Ivan Duranec
3.	Pavel Ring
4.	Anton Sampl
5.	Jože Toplak
5	DS PE izvoli naslednje komisije: Komisija za ugotavljanje in kaznovanje
zaradi kršitve delovne dolžnosti v sestavi: 1 Ivan Grabner
2.	Ludvik Lihteneger 3 Anton Sampl
6	Komisija za sklepanje o spi e j emu in prenehanju dela v sestavi:
1	Karel Lang
2	Milan Majžir
3.	Ivan Grabner
7.	Komisija za varstvo pri delu v sestavi:
1.	Bora Stamenkovič
2.	Milan Grobelnik
3.	Viktor Felker
8.	Komisija za odprodajo in odpis sredstev PE v sestavi:
1.	Ivan Ciringer
2.	Milan Novak
3.	Mirko Kokošinek
4.	Andrej Duretič
5.	Milan Maj žir
9.	Komisija za ocenitev delavčeve sposobnosti v sestavi:
1.	Ivan Mlakar
2.	Mirko Perjet.
3.	Ludvik Lihteneger
10.	Stanovanjska komisija v sestavi:
1.	Bora Stamenkovič
2.	Ivan Ciringer
3.	Stanko Kostanjevec
11.	Komisija za delitev osebnih dohodkov v sestavi:
1.	Marjan Berčič
2.	Ludvik Rudolf
3.	Feliks Kvar
12.	Predsednik DS PE naj takoj skliče 1. sejo UO PE, da se izvoli predsednik.
Predsednik DS PE:
Milan Majžir
DS Škofja Loka
SKLEPI
I. redne seje DSO, z dne 3. 5. 1967, ob 14. uri v jedilnici obrata
1. Po preteku mandatne dobe se piedsed-nik in sedem članov razreši. Za novega predsednika je izvoljen Anton Demšar.
Za člane UO so bili izvoljeni:
Anton Demšar Leo Dobnik Jože Tavčar Pavel Stanovnik Milan Kokalj Vinko Florjančič Za namestnike pa:
Franc Tehovnik Marjan Fras Franc Mur Franc Debeljak Julij Zupanc Matevž Eržen Disciplinska komisijar Peter Triler Jože čremožnik Franc Debeljak
Stanko Kalan Bogomil Malovrh
Komisija za sprejem in prenehanje dela:
Stane Kalan
Milka Potočnik
Jože Čremožnik
Ivan Jagodic
Maks Bogataj
Komisija za OD:
Maks Bogataj Milan Kokalj Anton Demšar Luka Novak Jože Čremožnik Komisija za HTV:
Ing. Franc Cegnar Jože Čremožnik Cene Oman Anton Peternelj Matevž Eržen Svet OA:
Stane Kalan Ing. Franc Cegnar
Komisije za ocenitev poskusnega dela v tesar, delavnici:
Ivan Jagodic Pavel Stanovnik Vinko Klemenčič v mizarski delavnici:
Rudi Triler Peter Triler Jože Čremožnik na žagi:
Maks Bogataj Matevž Eržen Pavel Jenko
uprava in ostale delavnice:
Leopold Ilovar Ing. Franc Cegnar Milka Potočnik
Stalni zapisnikar: Stane Kalan Overovatelja:
Ing. Franc Cegnar Milka Potočnik
Zapisnikar:
Stane Kalaq Predsednik DSO:
Anton Demšar Overovatelja:
Ing Franc Cegnar Milka Potočnik
UO Škofia Loka
S K 1 EPI
H seje upravnega odhoia Škofja I-oka z dne 18. 5. 1957
1 Prenovljen predlog komisije z« odobravanje posojil za individualno stanovanjsko
gradnjo se pošlje centralni komisiji z vso dokumentacijo in obrazložitvijo v nadaljnjo razpravo.
2.	Prošnji za posojilo tov. Kalenu se ne ugodi zaradi oddaljenosti njegovega stalnega bivališča do mesta zaposlitve ih zaradi omejitve sredstev.
3.	V čimkrajšem roku naj se sestane komisija za sestavo pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje in pripravi predlog pravilnika za stimulativno nagrajevanje v obratu.
4.	Ločitveni dodatek naj se upravičencem prične izplačevati od 16. 4. 1967 dalje.
5.	Primere glede zvišanja terenskega dodatka zunanjim .delavcem, zaposlenim pri montaži mizarskih del, naj rešuje šef obrata, UO pa jih potem na naslednji seji potrdi.
6.	Vlogi podjetja »Varnost« Ljubljana — izpostava Škofja Loka se ne ugodi, ker so tudi pri nas že 3 leta cene materiala nespremenjene.
Na prošnjo naj odgovorit ov. Ilovar.
7.	Prošnjo za dodelitev stanovanja tovarišici Mojci Poljanec se odstopi komisiji za dodelitev stanovanj
Zapisnikar:
Mojca Poljanec Overovatelja:
Anton Demšar Leo Dobnik
Predsednik UO obrata:
Vinko Florjančič
DS Koper
SKLEPI
IX. redne seje DS »Gradis« PE Koper dne 17. 4. 1967 1 2
1.	Tov D j uro Rakas, delavec NK na skladiščih v Luki Koper, prejme zadnji javni opomin pred izključitvijo zaradi kršitve delovne dolžnosti.
2.	Tov. Mahmut Begič, delavec NK, zaposlen na skladiščih v Luki Koper, je z dnem 14. 4. 1967 izključen iz delovne skupnosti »Gradis« Koper, zaradi protipravnega prisvajanja sadja v skladiščih Luke Koper.
3	Rižanskemu vodovodu je javiti, da enota nima finančnih sredstev za sofinanciranje novega vodovoda Gradole.
Koper, dne 17. aprila 1967.
Predsednik DS;
Ivan Zore
UO Škofja Loka
SKLEPI
I. redne seje upravnega odbora LIO Škofja Loka, ki je bila dne 5. 5. 1967 ob 10. uri v sobi šefa obrata
1.	Za predsednika UO je bil izvoljen Vinko Florjančič, za njegovega namestnika pa Jože Tavčar.
Overovatelja zapisnika sta: Anton Demšar in Leo Dobnik.
2.	Organi upravljanja naj čimprej razpravljajo o AODM in svoje predloge in pripombe dostavijo do 13. maja predsedniku komisije za AODM.
3.	Do prihodnje seje naj tov. Kalan pripravi spisek vseh upravičencev do ločitvenega dodatka.
Zapisnikar:
Mojca Poljanec Overovatelja:
Leo Dobnik Anton Demšar
Predsednik UO:
Vinko Florjančič
UO Ravne
SKLEPI
I. seje UO PE z dne 11. 5. 1967
1.	za predsednika UO PE izvoljen Stanko Kostanjevec.
2.	Za namestnika predsednika UO PE izvoljen Karel Ficko
Predsednik UO PE:
Stanko Kostanjevec
UO Jesenice
SKLEPI
I. seje upravnega odbora PE »Gradis« Gradbeno vodstvo Jesenice, ki se je vršila dne 11. 5. 1967
1.	Za predsednika upravnega odbora PE »Gradis« GV Jesenice se izvoli tov. Viljem Zrim.
2.	Za namestnika predsednika upravnega odbora PE »Gradis« GV Jesenice se izvoli tov. Ljuba Tarman.
Predsednik UO PE »Gradis« Jesenice;
Viljem Zrim
lETO IX. ŠT. lil
Ljubljana, junij 1967
IZ VSEBINE:
S Tudi letos ne bo lahko (2, str.)
B Investitor o naših v Opatiji (5. str.)
9 Novi člani DS o problemih (3. str.)
@ Obisk pri podjetju »Vranica« (8. str.)
GLASILO KOLEKTIVA PODfETfA »GRADIS«
Vrednost proizvodnje naj bi bila za 7,4 % večja kot lani. Za to bo potrebno za 7,6 % Vec UD režija pa bo za 8 % večja. Izvoz bo manjši
Prve dni junija t. 1. bo delavski svet podjetja sprejemal letošnji 8°spo(larski načrt našega podjetja, ki ga je ob sodelovanju vseh po-ovnih enot pripravila komisija delavskega sveta za perspektivni !1°gram in razvoj ter letni gospodarski načrt podjetja.
2,	Planirani proizvodnji naj se ustrezno planirajo ure in število zaposlenih. pri čemer naj se računa z določnim dvigom produktivnosti v primerjavi z lanskim letom.
3.	Pri planiranju posameznih ele-
sikTJn!0’ ?a bo bralce našega gla- razpoložljive kapacitete v podjetju, m'nto‘v' kiTestavljajo'Vrednost pro-čilnost,“l ta -°’-kaksn,e S° SP 01 Zna' na drugi strani pa trenutna angazi- izvo(|nje. kot tudi pri določanju 5,11 letošnjega plana.	ra n ost poslovnih enot z deli in ------.............--...• •	i.
Kom d* j r 9i piana.	ranost poslovni n enot z oeii m medsebojnih sorazmerij nai služijo
dajani , Ja delavskega sveta je pri ustrezna perspektiva do konca leta. za izhodišče rezultati, ki smo jih juuju navodil za nrmravo nlanov	i,.......i: ...... 1.1_ i..,..
Jfnju. navodil za pripravo planov ovnih enot pri sestavljanju pla-n_ ,Za. Podjetje kot celoto težila za
naslednjim:
|J- Vrednost proizvodnje naj .temelju x!a	bolj realnih osnovah.
I ostevane naj bodo na eni strani
l30aBgEEEiEB|
Zakaj ukiniti
terenski Matek
{akaj ukinjati terenski dodatek? i Vedlogu komisije za analit-0 oceno delovnih mest zasledi-, 7°. l,led drugim tudi predlog o se(tanjega terenskega doni ka il °. upedbi dodatka za lo-,no življenje. Predlog namreč o/oca, da bi imeli pravico do odatka za ločeno življenje deroči pod temile pogoji:
~ da ni samskega slami, j, da je stalno bivališče družine oddaljeno najmanj 10 km od de-1°°nega mesta in 3- da se ne vozi vsak dan domov.
•	sedanjega terenskega do-V,.al.Dendar največ polovico, bi v‘ločili v osnovo za delitev oseb-
n,h dohodkov.
Z realizacijo tega predloga bi Povzročili v podjetju vrsto spre-•sistemu delitve osebnega °'l°dka, ognili bi se negodova-rm 1,1 neP°trebni jezi, ker nepo-delavci dodatka za ločeno i,,y.enle sploh ne bi dobivali, pa c 1 opravičenost ostalih delao-°,do ločitvenega dodatka bi se ocno razlikovala, če upoštevali predlagano dvodimenzionalno n 0 ?a določanje dodatka. rinjes,,]e’ da obravnava terenskih s . *tk°v zasluži večjo pozornost, i.h znasajo terenski dodatki o ne-40 n!11 Podjetjih tudi več kot rhi" .^sobnih dohodkov. Terenski dni- - so 0 gradbenih podjetjih -aJ različni. V nekaterih pod-so terenski dodatki sicer veli 11 Pa učinek deta, drugi ga iz-0 drugih oblikah, toda ralo ga ni še nobeno podjetje, l„jfrenski dodatek izplačujejo /m * Sosednji Avstriji. Tako ima jr. kvalificiran delavec 20.9J ši-: tja za vsak koledarski dan. Če delavec zaposlen zunaj kraja,
J r le sedež firme, potem se ta da ,1 poveča na 11.40 šilinga na „ "j 1 Jem primeru imajo praoi-i do dodatka tudi samski v zne-n	šilinga. Ta dodatek dobi-
‘lo delavci tudi med boleznijo, se nahajajo v Avstriji.
(j j.oključevanjem terenskega do-, ka p osnovno bi se povečale jr d< dajatpe od osebnega dohod-uk ^r"%° vprašanje pa je, ali ta j reP. da neporočenim ne pripada | lil.ariji terenski dodatek, ne bi se bolj v škodo že tako nizkih be'i'1' dohodkov nekaterih grad-u'llL delavcev, kot pa gonilna si-j.a dvig produktivnosti dela. Pa ni~ kakšno nadomestilo bomo ' acali delavcu za delo na terenu?
•	rveda bi bila idealna rešitev, če
,D?S, dodatek vključili v osnovo,
K ut se ta dodatek štel tudi v Pokojninsko osnovo. Toda to bi "!(Jra/a napraviti osa gradbena Grapja n Jugoslaviji in ne samo
bodimo vzor na področju orga-‘zacije. tehnologije, kvalitete de-a> novih metod dela itd., ne pa arn> kjer smo najbolj občutljivi.
Lojze Cepuš
V ispreiju koristi deiavoev
Pred občnim zborom sindikalnega odbora podjetja
Občni zbor sindikalnega odbora podjetja je pred vrati. Zopet bomo položili obračun svojega dela za preteklo obdobje, predvsem pa se pogovarjali o prihodnjih nalogah.
Res je, da je sindikalni odbor v preteklem obdobju sodeloval pri reševanju vseli važnejših vprašanj, toda v razmerah reforme še vedno ni našel svojega pravega mesta. Verjetno bomo morali v prihodnje več sodelovati na področju planiranja, delitve dohodka ter preiti od načel k načrtnemu in strokovnemu izvajanju nalog. Še posebej pa se l/omo morali bolj zavzeti za zaščito v vseh primerih kršenja pravic iz delovnih razmerij delavcev. Razpravljati bo potrebno tudi o integracijskih vprašanjih in enotnejšem poslovanju podjetja ter o stimulaciji strokov-
bili dosegli v preteklem letu.
4. Delitev dohodka poslovnih enot naj temelji na vnaprej določenih merilih, ki morajo biti sestavni del letnega gospodarskega načrta, Ta merila naj bodo taka, da bodo zagotavljala poslovnim enotam pri večjem dohodku večja sredstva za osel/ne dohodke delavcev in večja sredstva za sklade ob istočasni večji obveznosti do skupnih potreb podjetja. In seveda obratno. V njih naj bo izraženo tudi načelo, da naj enakemu dohodku (din/h) poslovne Nadaljevanje na 2. str.
DRAGI TOVARIŠ TITO! OR 75-LETNICI TI VSI ČLAN! KOLEKTIVA »GRADIS« ŽELIMO VSE NAJBOLJŠE IN KLIČEMO, ŠE NA MNOGA LETA!
Opatijski rekordi G
Deset dni pred rokom v Opatiji zgrajen do tretje gradbene faze objekt de Pariš« — Bomo držali tudi rok 15. julij?
»Hotel
Dne 14. januarja letos smo z investitorjem podpisali pogodbo.
n jakov. Tudi analitična ocena delov- čez tri dni so prvi delavci ze odpoovali v Opatijo na novo gradbišče, nili mest bo še vedno važna točka	,	.
25. maja mo v Opatiji ze zaceli postavljati velikega »VVaitza«, do 31.
prihodnjih razprav. Vso pozornost pa bo treba posvetiti usklajevanju notranjih odnosov ob istočasnem utrjevanju delavskega samoupravljanja.
Kot bodo morali samoupravni organi tudi v prihodnje jo r i vseli za
januarja so bila opravljena zemeljska dela. In 28. aprila — 10 dni pred rokom, ki je bil določen za 8. maja — smo novi objekt spravili pod streho. To so opatijski rekordi pri gradnji novega hotela »Hotel de Pariš«. Rekordi, na katere smo lahko ponosni in kakršne zmorejo
deva h zastopati in zagovarjati pr- samo res velika, sodobno organizirana gradbena podjetja, venstveno koristi podjetja, njegove prosperitete in razvoja, bo moral
sindikalni odbor ob ^istih, zailcv:ih q gra(|njj novega hotela v Opa- vrli tega še polovico objekta pod-zastopati prvens e^ o^ stalisca po- tijj smo na kratko že poročali v kletenega. Celotna vrednost grad-
zeinlja, dva dni pred koncem ajirila pa je že na licu mesta stal devet-etažni objekt.
Seveda pa so gradnji botrovale še posebne oko’Arine, ki so gradnjo naredile še težjo. Najprej je treba omeniti težak, skalnat teren, ki je terjal kar precejšnje količine razstreliva in rušenj, vrli tega’ jia so na tem mestu tudi globoke kraške jame — domači strokovnjaki jim pravijo vetrnice — ki segajo menda prav do morske gladine. Marsikdaj so morali naši graditelji temelje betonirati tako, da so se oprli na levo in desno stran skalnate votline.
svojevrsten objekt, ki združuje ho- 5 »0 milijonov starih dinarjev. N aer- n a tem kraškem terenu polnem telsko stavbo s samopostrežno trgo- te so pripravili v opa ti iškem pro- vrtač ie bila nmi l.-ni ™n«iav.
rT , samopostrežno trgo- te so pripravili v opatijskem pro- vrtač, je bila vse prej kot cnostav-vino. Hotel tinancira gostinsko pod- jektivnem podjetju »Opatija-pro- no jn lahko delo. Vrli tega je svoj jetje iz Opatije »Kvarner« samo- jekt«; glavni projektant je inž. arh. delež k težavam prispevalo tudi po
postvezno trgovino ali 1-market pa Zdravko Bregov a e, statiko pa je ob-	"	“	......
ljubljanska »Prehrana«.	delal inž. Mate Senj a novic. No, iz-
•i •	,	• i i	\ lij i »mu ud ivi
lat cev' -“čl Tu o vri n d'i k ata'.'’"" '	" P^-j!"ji..,š„t®v!!k:i,I“ašf?a j1,'®!®- ’Folbo benih jn obrtniških del znaša okrog Toda, že gradnja temeljev v skal-
Seveda pa je sindikalno delo v veliki meri odvisno od hotenja iz zavesti članov, zaupanja svojih sodelavcev ter odgovornosti, ki jo čuti sindikat do svojega članstva.
Na skupnem sestanku bomo poleg o že omenjenem razpravljali tudi o izobraževanju, stanovanjskih problemih, nesrečah pri delu, skratka, o vseh problemih, ki se postavljajo pred nas.
Zato že danes apeliramo na vse delegate, ki se bodo udeležili občin -nega zbora, da se na razpravo že
manjkanje načrtov, kajti ko smo „	v	podpisali pogodbo, je bil prijirav-
Kakšna sta omenjena objekta? Ta/.alec >.e- kot že veste, naše pod- Ijen komaj idejni projekt, medtem - -..............’	jetje oziroma točno — <rr«rllwmn 1—	——	-1---• --x-i *-!-	---
»Hotel de Pariš« je pravzaprav 9-etažna zgradba, ki ima naslednje 'ocs vo 411 > ia klet, pritličje, inštalacijsko Ali smo v
gradbeno
ko je glavni načrt šele nastajal. Tako so naši graditelji ob polni pod-Opatiji res zabeležili Pori i" razumevanju nadzornega organa in hkrati projektanta-stati-ka inž. Mateja Senjanoviča jiravza-
etaže
etažo, 5 etaž s posteljnimi sobami takšne rekorde, kot je zapisano v
in ji ra v na vrhu etažo za strojnico, uvodu ? Verjetno beseda rekord ni	.	.
V hotelu bo 90 sob z 270 ležišči	samohvala, saj nam je izrazil vse	Prav	sproti	reševali	projektantske
(francoska zakonska postelja, vrb	priznanje tudi nadzorni organ inve-	*n	proizvodne	naloge.	Tn^če	pomislU
vnaprej	temeljito	pripravijo.	Občni	tega pa v vsaki sobi še rezervno le-	stilorja. Sicer pa menda tudi laiku
zbor bo	predvidoma	junija.	žišče). Stavba supermarketa »Ere-	nekaj pove dejstvo, da je bila še
Lojze Cepuš	hrane« je nizka, pritlična, ki ima	konec januarja na gradbišču gola

mo še na izredno kratek rok od podjiisa pogodbe do tretje faze — pogodbo smo podpisali 14. januarja, rok za 3. fazo pa je bil 8. maj — lahko spričo vseh omenjenih okoliščin verjetno brez samohvale govorimo o rekordih v Opatiji.
Sicer pa je k rekordnim dosežkom prispeval svoj delež tudi ves kolektiv, ki je sodeloval in še sodeluje pri gradnji tega objekta. Ljudje — približno 80 delavcev — so ves čas delali nepretrgoma noč in dan, in to v dveh popolnoma enakovrednih izmenah po 11 ur. Isto velja za strojnike oziroma žerja-viste, ki so prav tako dali na tem gradbišču celega moža. Niso samo skujmo z drugimi delavci noč in dan prav pošteno garali, marveč so tudi v najkrajšem času žerjav postavili in tudi demontirali, pri čemer je spet v znatni meri pomagal naš znani avto-žerjav »Lorain«.
Nadaljevanje na 2. str.
Na gradbišču Nove Jarše, kjer gradimo za tržišče. Dobra iu kvalitetna stanovanja so vedno vnaprej vsa rasprodana
NADALJEVANJA S PRVE STRANI ★ NADALJE
Nekaj n-3 bo prav. Ali je moja plajba narobe ali je pa ukinjen terenski dodatek
Letešnji plan
enote iste dejavnosti ustiezajo enaki osebni dohodki na uro, enaka sredstva za sklade na uro in seveda tudi enake obveznosti na uro za skupne potrebe podjetja.
V duhu prednjih načel pripravljen predlog plana za podjetje v celoti predvideva:
1.	Vrednost proizvodnje v višini 190,781.700 N din (brez obrtniških storitev 163,214300.N din), kar predstavlja v primerjavi z doseženo vrednostjo proizvodnje v preteklem letu povečanje za ~,4%>, oziroma brez obrtniških storitev za 10,1 %>.
2.	Da bo potrebnih za realizacijo te naloge skupno 8,821.200 ur, od tega 7,775.100 efektivnih ur. V primerjavi z doseženimi urami v lanskem letu pomeni to povečanje števila ur. in sicer pri vseh urah za 7,6%, pri efektivnih urah pa za 5,5 1/
3.	lir. ''/.atija obračunskih enot v tujini j bi bila letos za 33,2% nižja ’ani doseženih, in sicer naj bi znašala 11.900.000 N din. Skladno s tem se planira za te enote tudi nižje število ur kot lani. Po planu je namreč predvidenih vseh ur 407 tisoč, efektivnih pa 396 tisoč, kar predstavlja pri vseh urah 43,3%, pri efektivnih urah pa 44,1 % manj kot lani.
Poseben dei gospodarskega načrta tvorijo še:
4.	Predračun režije podjetja, ki izkazuje skupno za 9,507.000 N din stroškov, od česar odpade na samo režijo centrale 4.451.260 N din. ostalo, tj. 5,035.740 N din pa na skupne stroške podjetja, ki jih predstavljajo obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva, obresti od poslovnega sklada, prispevki in članarine zbornicam in drugim organizacijam. zavarovalne premije od osnovniii sredstev, stroški za uvajanje nove proizvodnje in nazadnje stroški od stoječe srednje mehanizacije. V primerjavi z lanskim letom predstavljajo gornje potrebe 8% zvišanje. Prvotni predračun režije je bil za ca. 300.000 N din višji pa ga je komisija delavskega sveta za to vsoto znižala.
5.	Predračun skupnih potreb, ki je v primerjavi z lanskim letom višji za 6,4%. znaša 3.654.500 N din. Tudi ta predračun je komisija reducirala, in sicer za 110.000 N din.
6.	Predlog meril za deiilev dohodka poslovnih enot. Po teh merilih, ki temeljijo na načelih, postavljenih v tč. 4 n vodnega dela tega sestavka. naj bi se delil dohodek, ki ga v tem letu ustvarjajo poslovne enote, na del za osebne dolmdke delavcev in na del za sklade. Hkrati pa je s temi merili predvidena tudi delitev samih skladov, in sicer na del za kritje skupnih potreb podjetja in na del, ki ostane poslovnim enotam.
Merila so različna zn delitev dohodka gradbenih enot, različna za delitev dohodka obratov in različna za delitev dohodka biroja za projektiranje. To pa zato, ker je tudi stopnja akumulatlvnosti teh enot oziroma skupin drugačna.
Z nadal jnjimi podrobnostmi in po sebnostmi letošnjega gospodarskega načrta bomo naše bralce — člane kolektiva seznanili po njegovi po-trditvj s strani delavskega sveta — predvidoma torej v naslednji številki »Gradisovega vestnika«.
A. Bačar
PATIJA
Da ne pozabimo: tudi gradbišče v Opatiji je vse prej kot idealno, saj je stisnjeno med stare opatijske hiše, glavno cesto in pobočje, ki se dviga nad cesto. V tako tesnem prostoru vsekakor ni lahko manevrirati in je bila tudi lokacija gradbišča prav gotovo ena izmed oteževalnih okoliščin za naše graditelje.
Kot že omenjeno, smo 28. aprila končali stavbo do 3. faze, zdaj so na vrsti obrtniška dela. celotna hotelska stavba pa mora biti po pogodbi predana investitorju do 15. julija. Vsekakor bo to za naše ljudi v Opatiji močno trd oreh. verjetno nič manj trd ali pa še bolj kot vse dosedanje delo. Toda priznati je treba, da ima naš sektorski vodja Franc Zorko vajeti precej trdno v rokah in je doslej kar dobro zastavil delo z obrtniki in inštalaterji. Pravzaprav je že vse pripravljeno v stilu nekakšnega tekočega traku, tako da se takoj za betonerji pojavijo v stavbi inštalaterji, ki polagajo vodovodne, električne in drage inštalacije. Vsekakor bo rok 15. julij huda in trda preizkušnja, toda naši graditelji zatrjujejo, da ji bodo kos. Tako bo na primer do konca maja električna napeljava v hotelski zgradbi že v celoti položena.
Vzporedno gradimo tudi samopostrežno trgovino za ljubljansko »Prehrano«, ki mora biti gotova do 31. julija. V pogovoru z graditelji tega objekta smo slišali, da bo tudi samopostrežna trgovina do roka zgrajena in predana investitorju, čeprav tudi pri gradnji tega dela stavbe ne manjka raznovrstnih težav, predvsem pri projektiranju in dodatnih delih.
V Opatiji je zdaj celo nekaj več ljudi kot prve mesece (okrog sto), ker postaja delovni tempo- vse ostrejši in se naloge vse bolj kopičijo. rok, ko morajo graditelji predati stavbo investitorjema, pa sc naglo približuje.
Novi »Hotel de Pariš« bo vsekakor pomembna pridobitev za Opatijo. Stavba je po sistemu skelet, stene so iz siporeksa, stropi pa montažni betonski element, ki smo jili sprva izdelovali v ljubljanskem Obratu gradbenih polizdelkov, pozneje pa v reškem podjetju »Betongrad«, saj je prevoz iz Reke do Opatije znatno pocenil te izdelke. Hotel ima seveda tudi centralno kurjavo na mazut in ves sodoben komfort. brez katerega si danes ne moremo misliti modernega hotelskega objekta.
Čeprav pregovor pravi, da ni dobro hvaliti dneva pred nočjo — objekt v Opatiji še ni končan — pa bi vendarle lahko že danes brez samohvale ugotovili, da je Opatija ne samo lep rekordni dosežek za Gradis. marveč tudi naš pomemben uspeh. Na tem konkretnem gradbišču smo znova dokazali, da se lahko uspešno kosamo s komerkoli in da so celo najostrejši roki. ki se zde morda skoraj nedosegljivi in neiz-polnljivi, za nas realnost, seveda le pod pogoji, da vsi kot en mož — od zadnjega delavca do vodilnih organizatorjev proizvodnje — prav krepko pljunejo v roke in zavihajo rokave. S tem uspehom, ki, upajmo, ni zadnji, pa smo si znova zapisali dober red v »redovalnico« jugoslovanske gradbene operative. in upajmo še. da bo sloves o opatijski gradnji šel naokoli po naši deželi, pa tudi čez meje, ter marsikomu odprl oči.

DELAVSKI SVET je razpravljal
Na svoji seji dne 4. maja je delavski svet podjetja potrdil mandat polovici na nove izvoljenih članov, ki jih je delovna skupnost izvolila dne 20. aprila t. 1. Ko so na novo izvoljeni članni delavskega sveta, smo že poročali v prejšnji številki našega lista.
Upravnemu odboru podjetja je potekla enoletna mandatna doba, za katero je bil izvoljen. O delu upravnega odbora v mandatni dobi je poročal predsednik tov7. Janžekovič, ki je izčrpno opisal njegovo delo. Nato je delavski svet razrešil stari odbor in izvolil novega.
Za člane upravnega odbora podjetja so bili izvoljeni naslednji tovariši: Vinko Brglez, ing Ferdo Cvikl, Bernard Gabrijelčič, Stanko Kostanjevec, Janko Košir, Ivan Lovec, Božo Lukač, ing. Borut Maister, Vlado Osolnik, ing. Boris Pečenko. Marjan Primožič. Ignac Šušteršič, Stane Uhan, ing. Jože Uršič in Alojz Zorec.
Za namestnike so bili izvoljeni: Vinko Nevine, Franc Škrabi, Jože Ferfolja, Karel Ficko, Peter Curk, Ludvik Rizmal, Stane Simeonov, ing. Franc Gačnik, ing. Jurij Klovučar, Franc Repovž. Alojz Gregorič, Leopold Ilovar, Vinko Gartner. Mitja Smole in Janez Korpar.
Na novo izvoljeni upravni odbor je izmed sebe izvolil predsednika in namestnika. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tov. ing, Borut Maister, za njegovega namestnika pa ing. Boris Pečenka.
Delavski svet je nadalje dopolnil stalne komisije in odbore ter imenoval nove člane namesto tistih. ki jim je potekel mandat v delavskem svetu podjetja.
Na dnevnem redu seje so bile nato še druge zadeve. Delavski svet je sprejel pravilnik o uporabi sredstev sklada skupne porabe, sklep o priznanju in višini prispevka članom kolektiva k stroškom ob koriščenju rednega letnega dopusta in pravilnik o poslovanju počitniških domov »Gradisa«. Delavski svet je sprejel še načrt o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter imenoval ustrezni štab za to varstvo, ki bo deloval za področje mesta Ljubljane.
Komisija DSP za odobravanje posojil za individualno stanovanjsko gradnjo je predložila v potrdi-
tev predlog za odobritev posojil 29 prosilcem — članom kolektiva — ki nameravajo graditi ali kupiti stanovanje. Delavski svet je potrditev tega predloga začasno odložil do naslednje seje in določil naknadni rok 15 maj za zbiranje in pregled prošenj, o katerih organi upravljanja v enotah še niso razpravljali in še ni bila zbrana potrebna dokumentacija v skladu z določili pravilnika o odobravanju posojil za stanovanjsko graditev.
V razpravi o finansiranju stanovanjske graditve za člane kolektiva so bila mnenja deljena. Ureditev standarda našim članom kolektiva je vsekakor zelo težko rešljiva, spričo majhnih sredstev, ki jih je mogoče nameniti za to. Smotrno vlaganje doseženih že tako nizkih sredstev za razširitev materialne osnove (stroji in druga delovna sredstva), kakor tudi za zadovoljitev in dvig standarda članov delovne skupnosti je velika skrb in težavna naloga delavskega sveta in drugih organov upravljanja v enotah.
Do sedaj je bilo na tem področju glede na nizko akumulativnost naše proizvodnje zelo veliko storjeno. Iz sredstev podjetja je bilo plačanih 480 družinskih stanovanj, v katerih stanujejo člani delovne skupnosti. Poleg tega je bilo članom kolektiva po-magano s posojilom, da so si sami še s svojimi sredstvi in posojilom pri banki zgradili ali kupili stanovanje.
Prav je. da se pravilno usmerja financiranje stanovanjske graditve v sodelovanju z organi upravljanja v enotah, ki najbolj poznajo razmere. Ne bi bilo pa prav, če bi pri reševanju stanovanjskih problemov v eni enoti upoštevali samo trenutno stanje namenskih sredstev, ker je financiranje stanovanjske graditve dolgoročnega značaja in je treba to reševati po enakih kriterijih za celotni kolektiv in po dolgoročnih programih.
Nekateri so menili, naj bi pripravljeni predlog za dokončno odobritev posojil sprejeli in potrdili, naknadno pa tudi druge prošnje, ki bi jih obravnavali po enakih kriterijih, da ne bi sedaj prosilcem, ki so dokumentacijo že pripravili onemogočili pričetek gradnje. Prevladalo pa je mnenje, naj bi počakali še pol meseca, da bi zbrali vse prošnje in potem ured li vprašanje v celoti, zaradi tega pa ne bo občutne zamude, rešitev bo pa boljša.
Z. K.
Esfa Takač	Franc Krautberger
NASI PETDESETLETNIKI
Cas beži in življenja vedno na nevo zorijo. Vsako leto je na Ravnah vedno več sodelavcev spetimi križi. V tem letu bo 50-letnikov kar pet.
Večina izmed njih je že dolga leta pri podjetju in poslovni enoti. Na delu so pustili svoja leta in mnogo pripomogli k uspehu in rasti poslovne enote.
Ob njihovem jubileju jim Ravenčani čestitamo in želimo vse najboljše, da bi se še nadalje dobro počutili v naši sredi.
Atanas Stanojevič	Jakob Prosen jak
50-letniki so naslednji:
ESTA TAKAČ, rejena 16. 4. 1917 v Nuskcvi. ^ poslovni enoti je prišla že 8. 4. 1957 in je zaposlena k°‘ nekvalificirana delavka na sektorju kapitalne >z' gradnje.
JAKOB PROŠENJAK, roj 19. 7. 1917 v Trbojah-Pri poslovni enoti dela že cd 9. 2. 1848 kot VK tesar-
FRANC KRAUTBERGER, rej. 10. 10. 1917 v St-Vidu pri Vuzenici. K poslovni enoti je prhel 3. 2. 1959 in dela kot KV kidar.
ATANAS STANOJEVIČ, rej. 16. 12. 1917 v Medži pr i Leskovcu. Pri poslovni enoti se je zaposli! 13. 3-1984. Po poklicu je KV zidar.
Tudi letos ne bo lahko, razmere na trgu so ostre
Iz poročila dosedanjega predsednika, upravnega odbora podjetja tovariša Lada Janžekoviča na seji DS
Ob primopredaji je predsednik upravnega odbora podjetja Lado Janžekovič obširno poročal o delu upravnega odbora v preteklem obdobju. Zaradi aktualnosti objavljamo nekatere najvažnejše odlom-
ke poročila.
V ospredju vseh dogajanj
Kljub težavnemu položaju, v katerem se je znašlo gradbeništvo po reformi, je bilo v našem podjetju ogromno storjenega posebno na področju gospodarjenja, kakor tudi pri ureditvi vprašanj v interni zakonodaji podjetja.
Upravni odbor je skušal pripomoči k nadaljnjemu razvoju in rasti podjetja kakor tudi k polnejšemu in resničnejšemu uveljavljanju samoupravi j anja.
Kljub težavam obdobja, v kale rem je delal upravni odbor, pa moram priznati da so vsi člani upravnega odbora pokazali močno zavest in disciplino ter da so se zavedali odgovornosti, ki so jo prevzeli, ko so bil j izvoljeni v ta samoupravni organ.
Prav njihovi disciplini in resnosti kakor tudi odgovornosti, k j so jo pokazali pri obravnavanju vseli problemov, se moramo zahvalili, da smo uspešno reševali vse probleme, ki so nastali pred nami. Zalo mi dovolite da se vsem svojim sodelavcem to je vsem elanom u n ravnega odbora podjetja zn sodelovanje iskreno zahvalim.
Pri izpolnjevanju sklepov, ki jih je bil sprejel upravni odbor za izvajanje gospodarskih nalog, ali pri urejevanju interne zakonodaje, je bila značilnega pomena odgovornost članov upravnega odbora, ki so z vsebino svojega delo in vplivu vedno delovali učinkovito pri reševanju konkretnih problemov v kolektivu.
samoupravljanja zavzemal vedno za zvišanje produktivnosti, za boljše organizacijske oblike dela. za zmanjšanje režijskih stroškov itd.
Nam vsem je znano, da se naše podjetje že od vsega začetka gospodarske reforme bori s težavami, za katere smatram, da bodo tudi letos hude. Gospodarska reforma je prvenstveno zavila nadaljnjo investicijsko izgradnjo in s tem seveda zmanjšala obseg investicij do take mere da je potrebna ogromna angažiranost in iznajdljivost, če hočeš nsjreti na tržišču in dohiti delo.
Z nenehnim zasledovanjem liži šča in vztrajnim delom ter z dokaj nizkimi cenami nam je sicer uspelo, da smo leto 1966 zaključili dokaj uspešno, lo se pravi da smo dosegi, predvideni plan.
Veliko je bilo storjenega tudi glede izboljšave organizacije in priprave dela. kljub temu pa moramo ugotoviti, da je prav na tem področju še vedno iskali noiranje rezerve. kakor tudi pri režijskih stroških podjetja in režijskih stroških poslovne enote. ,
Fred novimi nalogami
Smo v poslovnem leiu 1967. ki ho po dosedanjih informacijah in zasledovanju tržišča še vedno krilil' no. Določeni objekti so hiIi <nrejeh prav na meji rentabilnosti / na nuno m, da hi zadržali kvalitetno de-lovno silo. ki smo ji lahko /agoio' vili delo, razen lega pa sum jircvzeh določena dela z namenom da bi _s(’ v nadalje afirmirali na novih inženirskih gradu juh. Razumljivo _Je-da ho to od nas terjalo še večjo angažiranost, posebno pri iskanj1! notranjih rezerv, če bomo hotel' uspešno tekmovati na tržišču s konkurenčnimi podjetji.
Opaziti je. da konkurenčna gradbena podjetja posebno manjša, / skrbi za svoj obstoj sprejemaj0 dela za vsako ceno, kur ima se ved8 za posledico nizek standard grfld' brni h delavcev kar se odraža 113 njihovih osebnih dohodkih, saj s° v poprečju najnižji, če jih primerjamo z osebnimi dohodki delavce v drugih panogah gospodarstva.
Kaj pravijo novoizvoljeni člani delavskega sveta o bodočih nalogah gospodarjenja v podjetju
Dne 20. aprila smo spet izvolili polovico novih čla-n°v v delavski svet.č Na novo izvoljeni člani so svojo odgovorno nalogo že sprejeli.
Tradicija je, da ob takih priložnostih vprašamo na Hovo izvoljene Člane, da nam povedo, kaj mislijo osvojili bodočih nalogah, o delu delavskega sveta in sploh o Sospodarjenju v podjetju.
Letos smo na novo izvotljenim članom postavili dve vPrašanji, in sicer:
Kaj menite, kakšne ukrepe bi moral centralni delavci svet sprejeti, da bi bilo naše poslovanje, finančni Pspeh in sploh gospodarjenje v podjetju še boljše?
Kaj vi osebno predlagate k izboljšanju organizacije *n poslovanja podjetja?
Na postavljena vprašanja so nam odgovorili takole:
@ Krizo smo že prebredli
Maister borut, dipiomira-
111 gradbeni inženir, gradbeno vodstvo Maribor, predsednik Upravnega odbora podjetja:
Vtis imam, da se »Gradis« popasi zbuja, kar se tiče razvoja !n stanja tehnologije, postopkov ter organizacije poslova-Pia. Krizo smo že preboleli. 1'ikakor se pa ne moremo.izkopat; jz pomanjkanja obratnih sredstev. Zato se mi zdi, ha bi morala hiti glavna skrb naši h samoupravnih organov, ha glede tega napno vse sile, h® hi si postopoma ustvarili soliden sklati obratnih sredstev.
Za dosego tega smotra bi se vaorali odreči marsikaterim investicijam in drugim izdatkom, ki niso nujni za naš ob-?‘°j in razvoj, oziroma bi se Jih dalo za nekaj časa odlomiti. Pregledati bi bilo treba tudi ekonomičnost in upravi-
začetnimi gospodarskimi ukrepi bomo tudi reformo prebrodili. Seveda bo potreba še marsikaj spremeniti, kot npr. zmanjšati režijo, združevati nekatere službe, elastičnejše poslovati itd. Povečati pa bo potrebno tudi odgovornost organov upravljanja in vodilnih kadrov.
Delavski svet kot naj višji organ v podjetju pa bo moral pri svojih sklepih dosledno vztrajati. Naša pot mora biti vztrajna in sistematična ter mora voditi k napredku in ne k. stagnaciji. Urediti bo potrebno tudi sistem delitve osebnih dohodkov, toda ne zaletavo in z ustvarjanjem nezadovoljstva, temveč s sistemom, ki 1)0 stimulativno vplival na produktivnost dela in na zadovoljstvo vseli članov kolektiva.
0 Ne samo parola
PAVEL VODOPIVEC, dipl. ing. arh., Biro za projektiranje Ljubljana: Menim, da ni pravilno, če skušamo samo zaradi parole »upoštevajmo reformo« utirati načela reforme. Potrebno je le dobro in brez pooušvan ja gospodariti, saj reformna načela niso odrešilni molitvenik za slabe gospodarje.
pravi analitična ocena delovnih mest, mora centralni delavski svet podjetja biti buden pri sprejemanju dopolnilnega pravilnika, da ne bo ta pravilnik samo predmet nezadovoljstva in hude krvi med posamezniki. Nuditi mora delovnemu človeku tisto, kar si s svojim znanjem, prizadevanjem in prakso zasluži.
@ Naše podjetje je preveč razkosano
cenost raznih gradenj za trg, ki nam vežejo ogromna de-narnn sredstva, oziroma moramo najemati kratkoročna Posojila, za katera plačujemo za obresti znatne vsote.
Ne bi smeli nikoli popustiti Pri iskanju rezerv pri stroških upravljanja v poslovnih enotah in na centrali. Po stroških režije smo med najdražjimi gradbenimi podjetji, kar nam znatno zmanjšuje konkurenčnost
Naši stroji, inventar in material bi se morali hitreje obračati in tako zadrževati manj denarja. Neekonomične zaloge materiala je treba torej zrnanj. s®ti. saj se pomanjkanje gradiva umika ponujanju.
In končno, v medsebojno sodelovanje in poslovanje med Posameznimi enotami je treba gnesti več čuta za skupnost in dati vrednost uspehu celote Pred uspehom posameznih enot.
. Korist in dobiček je treba iskati zunaj podjetja, pri investitorjih in ne pri lastnih enotah. Vsak dinar, zaslužen zunaj podjetja, je desetkrat več vreden kot dinar, pr idol), ■len v medsebojnem obračunavanju.	«
® 'Upoštevajmo mnenje strokovnjakov
.VINCENC GARTNER, stroj-11 i tehnik, konstrukcijski biro centrala Ljubljana: Centralni delavski svet mora biti dctajl-110 seznanjen s poslovanjem Posameznih enot podjetja. Na. mge naj sc rešujejo skupno, De pa tako, da vsak zagovarja sanio svoje interese. Z enotnim delom vseli edinic bo mogoče izboljšati poslovanje, oz. dvigniti uspeh podjetja. Z holjšo organizacijo dela in z Upoštevanjem mnenja strokovnjakov, točnimi pogodbenimi roki, z modernizacijo mehanizacije, bo mogoče kljub Velik; konkurenci dobiti delo.
Ravno sedaj, ko je v raz-
TONE DEMŠAR, vodja tesarske delavnice, Lesni obrat Škofja Loka: Kako naj gospodarimo, velja splošno: Predvsem poceni in gospodarsko, z nenehno borbo za prevzemanje novih del, za izboljšanje kvalitete izvršenih del ter za dvig proizvodnje in vzporedno za boljše in ne slabše nagrajevanje delavcev.
Gledano Gradis kot celoto smatram, da je naše podjetje preveč razkosano. Predlagam, da centralni organi upravljanja vodijo politiko zbliževanja edinic, kajti le tako bomo poslali na prenatrpanem tržišču ugodnejši ponudniki in so-lidnejši izvajalci. Investirajmo pa le v tisto, kar nam bo čim p rej vračalo vloženo.
@ V skupen boj
za zmanjšanje režije
BOŽO LUKAČ, tehnični pomočnik, gradbeno vodstvo Jesenice: Nedvomno položaj na. tržišču ni rožnat. Toda že z
Dobra organizacija dela — pogoj za uspeh
IVAN PURGER, visoko kvalificiran zidar — gradbišče Koper: Ena izmed osnovnih oblik gospodarjenja je dobra organizacija dela, tako na gradbišču kot v celotnem podjetju in prav temu bomo morali posvetiti vso pozornost. Zmanjšati bomo morali tudi zaloge materiala. Glede delitve dohodka pa urediti tako. da bomo vsi zadovoljni.
Delo v organih upravljanja je odgovorna naloga in tega se dobro zavedamo, posebno danes, ko reforma vedno bolj pritiska na naša vrata.
mo znižali lastno ceno, povečali odgovornost nas vseh, kajti reforma ni pisana beseda, temveč konkretno delo na vseli toriščih naše dejavnosti. Kot član delavskega sveta bom prav gotovo zagovarjal le gospodarske ukrepe.
zoru ost	posvetiti analitični
oceni delovnih mest, katera po mojem mnenju, če ne bo v redu, lahko povzroči velike razprtije in nesoglasja. Tudi jaz bom vedno glasoval za napredna ekonomska stališča.
H Nehajmo z nesmiselnimi licitacijami
Alojz Zorec, gradbeni delovodja Maribor: Želim samo eno, da bi imeli dovolj dela, dobre zaslužke ter da bi v gradbeništvu v Sloveniji že enkrat nehali z nesmiselnimi licitacijami.
Podjetju pa želim, da bi dobro gospodarili ter da bi imeli dovolj dela in kruha za vse. Vsekakor pa se bom boril in glasoval za napredna stališča, ki bodo v korist celotnemu podjetju.
Bistvene zahteve za dobro gospodarjenje pri nas so po mojem mnenju dosledno in učinkovito plačevanje po delu, zavzetost za delo in dobri kadri. Vse te tri zahteve so med seboj neločljivo povezane. Odpraviti moramo tudi drobnjakarstvo pri delu in v organizaciji ter velikopoteznost v skladiščih.
Delati in zopet delati
FERDO CV1KEL, gr. ing., tehnični pomočnik — gradbeno vodstvo Celje: Glasoval bom vedno za najboljše predloge. Želim enoten Gradis, v katerem vsi delamo za iste cilje, ter da bogati pozna revnega. Smatram za nujno, da tudi pri nas delujemo za večjo integracijo in specializacijo ob stalnem iskanju novih
Večja enotnost pri izvajanju skupnih del
MARJAN H ER.NEC. visoko kvalificiran strugar, kovinski obrati Maribor: Mislim, da se vloga delavskega sveta podjetja ne bo bistveno razlikovala v primerjavi s preteklim letom, zahtevala pa bo od nas vseli še večji napor, odločilne posege in vztrajnosti na področju gospodarjenja. Delavski svet podjetja je sprejel že vrsto ukrepov in naša naloga
oblik in metod dela. Na splošno smatram, da je rešitev samo v delu, zato naj za vse velja staro načelo, delati in zopet delali.
Več pozornosti dobremu gospodarjenju
Janez Korper, visoko kvalificiran tesar, gradbeno vodstvo Maribor: Reforma je prav go-iovo rodila nove kvalitetne osnove upravljanja v podjetju predvsem za boljše in enotnejše gospodarjenje v podjetju. Zato bomo morali temu vprašanju posvečati več pozornosti.
Urediti bo treba tak sistem nagrajevanja, ki bo stimulativno vplival na naše delo. Mislim, da 1)0 treba posebno po-
|H Reforma ne pozna besed, temveč le konkretno delo
IVAN KERŠIČ, šef komerciale, gradbeno vodstvo Celje: Vprašanje zahteva daljši in temeljitejši odgovor. V kratkih besedah pa lahko rečem samo to. več konkretnih gospodarskih ukrepov, enoten nastop na tržišču ler mnogo manj birokracije in ustvarjanja nepotrebnega nezadovoljstva v podjetju, (AODM, TD. delitev dohodka) skratka, konglomerat tez in antitez; namesto da bi bolj skrbeli, kaj in kako bomo delali, kako bo
W tv valite! a in solidarnost j v cenah — najmočnejši adut na tržišču
JENDA STOVICEK, tehnični pomočnik, obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana: Varčno gospodarjenje je eden izmed osnovnih pogojev za izboljšanje ekonomskega položaja podjetja. Smisel varčevanja pa se mora odražati ne le vštednji z materialom in delovno silo, temveč ga je potrebno ekonomsko utemeljiti in kot takega tudi realizirati na vseh področjih.
@ Vsi vemo, kaj želimo, toda ...
EDO PAHOR, strojni referent, gradbišče Zalog: O organizaciji, programu in razvoju podjetja je bilo že mnogo povedanega tako, da smo si vsi na jasnem, kaj pravzaprav želimo. I oda stvari se počasi obračajo. V tem letu bo moral delavski svet podjetja poskrbeti za tisti desetodstotni premik naprej pri uresničevanju desetletnega programa razvoja Gradisa. Delavski svet podjetja bo moral ukrepati, da se GRADIS bolj angažira na območju ljubljanskega bazena.
Pri odločitvah delavskega sveta je nujno analizirati frcli posledice sklepov v trikotniku finance — poslovna enota — podjetje.
Prav tako je imeti pred očmi, da sta za dobro poslovanje nadvse važni kvaliteta dela in solidnost v cenah, kar oboje skupaj odpira domača in tuja tržišča.
Organi upravljanja se bodo morali še bolj boriti za enotna stališča in načela, ki pa morajo biti v celoti povezana v skupne interese celotnega podjetja. Z začetnimi ukrepi je torej vztrajno in dosledno nadaljevati, jih izpopolnjevati in odpravljati vse ovire, da bodo cilji kolektiva tudi v resnici doseženi v zadovoljstvo nas vseli.
Q Naši kamioni ne smejo stati
VINKO BRGLEZ, šef strojno prometnega obrata Ljubljana: Lahko trdim, da bom skušal vložiti vse svoje sposobnosti, da bi opravičil zaupanje volivcev, ko so me izvolili v centralni delavski svet.
Želja moja je, da bi v naši enoti čimbolj povečali proizvodnost dela, da bi bilo čim man j okvar na strojili. To nas zlasti spodbuja, saj smo si v obdobju skoraj dveh let prizadevali za boljše finančno stanje. V letošnjem letu, kolikor si bo mogoče zagotoviti delo — na terenu vsi delamo — lipam, bomo položaj dokaj izboljšali.
Pripominjam, da so v našem poslovanju še določene slabosti. Tudi te bomo čez čas odstranili. Problem je samo av-topark, ki ga je težko zaposliti. Določene enote ne želi jo, da bi vozili z našimi kamioni. Veliko je privatnih vozil, za katere vsi trdijo, da so mnogo cenejša ■— morda res, zahtevajo pa tudi lepe vožnje. Le v sili zahtevajo naše kamione.
Ne zavedamo se tega. (la mora podjetje za kamionske prevoze plačevati anuitete, če vozi ali stoji. Na to pa večkrat pozabljamo. I udi v tem iščemo ugodne rezultate.
dinamično delo. To ) želja želi samo dobro poslovanje in vseli nas.
je. da le ukrepe v celoti izvajamo. V vseli poslovnih enotah pa bo potrebna večja enotnost pri izvajanju ukrepov in skupnih nalog.
O organizaciji poslovanja pa menim, da se bomo morali bolj prilagoditi tržišču, ter iskati nove perspektivne rešitve predvsem glede angažiranja v inozemstvu.
c
d
I'
v
v,
t
Podjetje »Rad« iz Beograda in naše podjetje se bosta udeležila mednarodne licitacije za gradnjo stadiona v Alžiru — glavnem mestu Alžirije. Namen našega potovanja je bil, da bi se seznanili z razmerami na terenu, z možnostjo nabave materiala in kako je z delovno silo, z eno besedo, kakšne so možnosti za gradnjo.
Sedaj pa najprej nekaj podatkov o Alžiriji. Dežela meri 2,400.000 km2 in ima 11,5 milijona prebivalcev. Gosteje je naseljen obmorski pas (ca. 340.000 km2), ki Je rodoviten in kjer živi 11,000.000 prebivalcev. Ves ostali del, tj. ca. 2,000.000 km2, je puščava Sahara z redkimi oazami. Na tem ogromnem teritoriju, ki je šestkrat večji kot Jugoslavija, živi vsega pol milijona prebivalcev. Ti so pretežno Arabci, Berberi, Mavri In ca. 700.000 Evropejcev, pretežno Francozov. Alžir je poljedelska država, goje vinsko trto, žito, tobak, sadje, oljke. Na visokih planotah v notranjosti se bavijo z živinorejo predvsem nomadi. V zadnjem času so odkrili in še odkrivajo bogata rudna nahajališča železa, niklja, platine, volframa, urana, cinka, svinca, fosfatov, premoga, nafte in ogromne količine zemeljskega plina. Industrija je v razvoju, imajo nekaj kemične, živilske, strojne in petrolejske industrije. V okolici Bena grado velik industrijski kombinat, ki bo uporabljal plin iz Sahare kot pogonsko energijo.
Glavno mesto je Alžir s ca. milijon prebivalcev. Alžirija je bila že zelo zgodaj naseljena. V drugem tisočletju pred našim štetjem je bila pod Egipčani, nato pod Karta-žani In Rimljani. V času preseljevanja narodov so deželo opustošili Vandali, nato so jo osvojili Bizantinci in v VII. stoletju kljub odporu domačih berberskih plemen .'Vrabci. Po razpadu arabske države so prišli v Alžirijo Turki. V tem času so bili posebno znani alžirski pirati, ki so bili strah In trepet vsega Sredozemlja in so prihajali tudi v Jadransko morje. Piratstvo je bil tudi eden od vzrokov, da so Francozi 1830. leta poslali v Alžirijo svoje čete in jo zasedli. Vendar se pa dežela še ni mogla pomiriti, vršili so se upori, od katerih je bil najbolj znan in tudi največji upor Abd-El-Kadra. V drugi svetovni vojni so se izkrcali v Alžiriji Amerikanci. Oboroženi upor za osvoboditev izpod francoske oblasti je izbruhnil novembra 1954. leta. Narodnoosvobodilna vojna je trajala vse do leta 1962, ko je bila po pogajanjih v Evianu proklamirana neodvisna Alžirija.
Novi olimpijski stadion se bo nahajal ca. 6 km južno od glavnega mesta Alžira in bo imel prostora za 60.000 gledalcev. Projekt je izdelala madžarska projektna organizacija, ki projektira sedaj tudi tretjo fazo gradnje, tj. olimpijsko naselje, pomožne prostore za trening, fizkultur-
no šolo itd. Prva faza dela obsega zemeljska dela, ki znašajo ca. 700.000 m3 izkopov in nasipov. Podjetje »Rad« in naše podjetje bosta sodelovala na licitaciji zagradnjo druge faze, ki obsega gradnjo stadiona, oblačilnice in še nekaj manjših objektov. Predvideni rok gradnje je dve leti. Za približno predstavo obsega del naj navedem nekaj podatkov:
Stadion je dolg ca. 500 m širok 400 m, gornja tribuna je visoka 30 m. Izkopa, in sicer pretežno v laporju, je okoli 100.000 m3, nekaj manj zasipa, betona 72.000 m3, raznih oblog z marmorjem, ploščicami in lomljencem 30.000 m2, zgraditi je treba 49.000 m2 avtoceste in pešpoti ter 46.000 kvadratnih metrov parkirnega prostora. Zelo obsežna so tudi dela za ureditev zelenih površin: 31.000 m2 oblog z rušami, zasaditi je treba 100.000 cvetlic in okrasnega grmovja ter 15.000 dreves. Kot je videti, so količine zelo velike, posebno še za rok dveh let, ki pa naj bi bil po želji investitorja že krajši.
Kolikor bi naše podjetje na licitaciji uspelo, bi bilo treba vložiti vse sile, da bi bilo delo res pravočasno n kvalitetno izvršeno, posebno še, ker bi bil to naš prvi nastop v Alžiriji, od katerega bi bilo odvisno, če bi dobili še nadaljnja dela ali ne.
ing. S. E.

ANALITIČNA OCENA
Slabi zobje — 10 točk Ploske noge — 5 točk Dela na zraku + 6 točk ...
Ocenjevanje delavcev se predvideva enkrat letno
Najbolj primeren čas je začetek sezone
V naši analitični oceni delovnih mest — AODM je praksa toliko vredna kot šolska izobrazba. Največje možno število točk po tej zahtevi, ki jo imenujemo A2, znaša 200 točk za več kot 15 let delovnih izkušenj oziroma prakse. Seveda ne dobi delavec 200 točk samo z leti prakse, marveč mora imeti tudi potrebno šolo.
Pri analitični oceni delavca — AOD dobi na primer diplomirani inženir po 15 letih prakse 200 točk, tehnik 110, zidar z izpitom 59 in tako naprej.
Pomembno pri štetju let prakse je vprašanje, kako jih štejemo.
Glavno pravilo je: Štejejo se vsa tista leta prakse, ki jih je delavec opravljal na sedanjem delovnem mestu. Dodatno k temu pravilu se upoštevajo še tista leta, ki jih je delavec prebil sicer na drugem delovnem mestu, vendar je bilo tisto delovno mesto organsko povezano s sedanjim delovnim mestom.
Na primer: delovodji se vštejejo tudi leta, ki jih je prebil na delovnem mestu zidarja, ker bi brez teh let prakse ne mogel zadovoljivo opravljati dela ha delovnem mestu, ki ga danes zaseda — to je delovodje.
V nasprotju s tem se npr. čevljarju, ki je danes, recimo, skladiščnik, ne šteje v leta prakse doba, ko je bil čevljar.
Prav tako se npr. nekdanji kuha-rici in sedanji blagajničarki ne šteje v leta prakse doba, ko je bila kuharica.
Ce pa bi bila sedanja blagajničarka pred tem v gostinskem podjetju v administrativno-finančni službi, bi se ji ta leta priznala za pridobitev stopnje (let) po zahtevi A 2.
Izučenemu delavcu, ki je končal poklicno šolo, se mu praksa med šolanjem ne šteje v leta prakse za pridobitev stopnje po zahtevi A 2.
To je le nekaj primerov, ker vseh, ki nastopajo v življenju, ni mogoče opisati v krajšem sestavku. Zato bodo člani komisije za AODM po
enotah ravnali slejkoprej v duhu glavnega pravila za štetje let prakse.
Opozarjamo pa na dve stvari.
1.	Niliče ne more zaradi izgube točk po zahtevi Al — šolska izobrazba ali zaradi relativno slabše ocene po AODM umetno pridobiti na račun zahteve A 2 praksa pri AOD.
2.	V kočljivih primerih, zlasti za odgovornejša delovna mesta, se je treba posvetovati na širši podlagi, to je v merilu podjetja — zaradi enotnega kriterija. Zato bodo predsedniki komisij za AODM zbrali take primere, ki jih bomo obravnavali in rešili na skupnem sestanku.
Kako določamo stopnjo po zahtevi A 2?
Za izpolnjenih 6 mesecev ali določno 185 dni se prizna stopnja 1/2 (ena do dva); za neizpolnjenih 6 mesecev pa stopnja 1.
V primeru, če ima delavec priznane dobe 6 let, 11 mesecev in 20 dni na določen dan. ko se ocenjuje, potem se mu do naslednjega leta (ocenjevanja) prizna stopnja 5 4 (tri do štiri) — čeprav bo že naslednje dni izpolnil pogoje za stopnjo 4. Tak postopek je opravičljiv iz. več razlogov.
1.	Določeno mejo, to je datum, je treba postaviti;
2.	vsakomesečno popravljanje ocen, to je ocenjevanje, bi bilo zamudno in zamotano opravilo;
5. že v sistemu AODM smo vgradili A 2 — praksa z zelo visoko osnovo in s tem z določeno rezervo.
Ocenjevanje delavcev se predvideva enkrat letno, najbolj primeren čas je začetek sezone.
Še beseda o strokovnih izkušnjah
in pooblastilih za tehnični pa tudi drugi kader.
Znano je, da je pristojnost za priznavanje sposobnosti za opravljanje nekaterih del prešla z državnih organov na delovne organizacije. Naše podjetje bo v okviru centra za izobraževanje organiziralo (po potrebi) ustrezne seminarje in izpite ter tudi izdajalo pooblastila.
Doslej so imeli izpiti oziroma pooblastila neposredno vrednost izraženo v točkah v našem pravilniku o delitvi OD. Odslej bo posebna komisija predpisala, za katera delovna mesta se bodo zahtevali izpiti oziroma pooblastila. Tako na primer šef gradnje ne bo mogel biti nihče brez pooblastila. To torej pomeni, da je vrednost izpita oziroma pooblastila priznana še vnaprej — vendar posredno po delovnem mestu.	Stane Uhan
Eksplozija ob 3 zjutraj
TRETJEGA MAJA OB 5. URI ZJUTRAJ JE KOPRČANE PREBUDILA MOČNA EKSPLOZIJA. SREDI KOPRA JE EKSPLODIRALO 30 KG TONALITA. NA KAMIONU ZASTAVA 620'B. KI GA JE DOBESEDNO RAZNESLO, JE ZLETEL V ZRAK TUDI NAŠ ELEKTRIČAR HUMBERT SLABE.
Ob trej zjutraj sta dežurna miličnika Valentin Hvala in Mirko Bom-bek v Verdijevi ulici v bližini kavarne Lodža legitimirala pokojnega Slabeta. Ko jima je izročil legitimacijo, ju je opozoril, naj gresta stran, če jima je življenje drago. Da bi preverila legitimacijo, sta nič hudega sluteč stopila pod luč v sosednjo ulico. Nista se še dobro ustavila, ko je odjeknila strahotna eksplozija. Obrnila sta se na mesto nesreče Pogled je bil strašen. Od pokojnika Humberta Slabeta ni ostalo ničesar, deli kamiona pa so ležali raztreseni daleč naokrog. Od eksplozije sta bila uničena tudi dva osebna avtomobila. parkirana v bližini nesreče, prav tako so popokala stekla na oknih.
Kaj je gnalo Slabeta v prerano smrt, ne bo nikoli pojasnjeno. Gotovo pa je bil v velikj psihični depresiji. Preiskava je pokazala, da je pokojnik vzel v skladišču 30 kg tonalita in električni vžigalnik. Vse skupaj je vozil po Kopru in ob treh zjutraj žalostno končal svojo življenjsko pot.
Pokojnih Humbert Slabe se je koi 16-letni mladenič vključil v naše vrste v Litostroju. Tu se je izučil za električarja. Pred 11 leti se je zapo slil v Kopru. Zaradi izredne požrtvovalnosti. razgledanosti in pridnosti je bil večkrat izvoljen v organe delavskega upravljanja podjetja.
Ker je vse svoje življenjske naloge uspešno zmagoval, nam je ob njegovi prerani smrti še toliko bolj nerazumljivo to poslednje dejanje, s katerim je na tako krut in tragičen način komaj 36-ietni Humbert končal svojo življenjsko pot.
ODPRAVA DELOVNEGA MESTA, ZMANJŠANJE ŠTEVILA DELAVCEV NA DELOVNEM MESTU, TRAJNEJŠE ZMANJŠANJE
OBSEGA POSLOVANJA IN CE DELAVČEVA DELOVNA SPOSOBNOST NE USTREZA ZAHTEVAM DELOVNEGA MESTA - POGOJI ZA PRENEHANJE DELA BREZ VOLJE DELAVCA
Po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih je odprava delovnega mesta ali zmianjšanje števila delavcev na delovnem mestu razlog za prenehanje dela delavca v delovni organizaciji samo takrat, če je to povzročila izpopolnitev organizacije dela, izpopolnitev delovnega PT0' cesn ali delovnih postopkov ali če je delovno mesto odpravljeno zaradi poslovnega sodelovanja, oziroma spojitev dveh ali več delovnih organizacij.
Za prenehanje dela zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega poslovanja niso potrebni navedeni pogoji. Vzrok za to prenehanje dela je lahko tudi pomanjkanje surovin, zmanjšanje proizvodnje in podobno, tj. da so nastopile objektivne okoliščine, ki so vplivale na zmanjšanje obsega dela oziroma poslovanja.
Trajnejše zmanjšanje obsega dela ali poslovanja pa lahko povzroči tudi odpravo delovnega mesta ali potrebo, da se zmanjša število delavcev na delovnem mestu. Razlika je samo v tern, da v prvem primeru nastopi odprava delovnega mesta oz. zmanjšanje števila delavcev na delovnem mestu zaradi izpopolnitve organizacije dela, medtem ko v drugem primeru nastopi odprava delovnega mesta ali. kar je najpogostejše, zmanjšanje števila zaposlenih zaradi zmanjšanja obsega dela ali poslovanje iz drugih vzrokov.
Zvezni sekretariat za delo pojasnjuje v nekem konkretnem primeru, da ni treba istovetiti zmanjšanja obsega dela z odpravo delovnega mesta, ker bi s tem zožili pravne možnosti delovne organizacije, oa elastično postopa in obravnava določene situacije.
Vsekakor zakon pri tem ni precizen in je treba pri odločitvah organov o prenehanju dela delivca zaradi navedenih vzrokov točno ugotoviti okoliščine, da ne bi prišlo do sporov.
Posebno je vprašanje, ali obstaja možnost za razporeditev delavca na drugo delovno mesto v podjetju, kadar se odpravi delovno mesto oz. zmanjša število ali če se trajnejše zmanjša obseg poslovanja. (O tem, da se lahko sprejme sklep o prenehanju dela delavca brez njegove volje iz prej naštetih vzrokov šele takrat, ko delavca ni mogoče razporediti na drugo ustrezno delovno mesto v podjetju smo pisali že v prejšnji številki našega vestnika.)
Pri izdajanju odločbe o prenehanju dela se premalo obrazložijo vzroki, zaradi katerih je prišlo do sklepa o prenehanju dela. Zakon predpisuje, da mora sklep 6 prenehanju dela vselej vsebovati tudi pravni pouk, kako lahko delavec uveljavlja pravico do pravnega vstopa v delovno organizacijo. Po zakonu je namreč pravica delavca, da ima pravico znova stopiti na delo, če delovna skupnost v enem letu znova vpelje delovno mesto oziroma vpelje podobno delovno mesto ali poveča število delavcev na delovnem mestu, za katero delavec po svojih sposobnostih ustreza.
Brez volje delavcu preneha delo v delovni organizaciji, če delavčeva sposobnost ne ustreza zahtevam delovnega mesta. Pri tem je treba strogo ravnati po 105. členu TZDR, ki predpisuje postopek za ugotavljanje omenjenega vzroka. Na prvo meto vsekakor postavlja zakon strokovno sposobnost,, vendar je nujno, da se upoštevajo tudi druge delovne sposobnosti in elementi delovne sposobnosti v širšem smislu-Kriterij je lahko samo prizadevanje delaven na delovnem mehi. Delavec ima lahko potrebno strokovno izobrazbo ki se zahteva za delovno mesto, vendar iz subjektivnih vzrokov ne dosega niti poprečnega delovnega rezultata. Samo nepopolna strokovna izobrazba še ne more bit' razlog za prenehanje dela, če drugače sposobnosti in učinek dela ustrezajo potrebam delovnega mesta.
Kvaliteta dela je izredno važen faktor za oceno strokovne sposob nosti. Vzeti je treba v poštev dejstva, če delavec dida napake pri svojem delu, npr. kvari material, ne postopa v redu s stroji in drugim’ sredstvi za delo, če je delavec neažuren, torej vsa dejstva, i/ katerih se lahko ugotovi, da kvaliteta dela ne ustreza. Na kratko lahko rečemo: glede strokovne izobrazbe je treba upoštevati strokovnost samo kol pravilo. Nasprotno pa je treba vedno dokazovati. Pri ugotavljanju ah delavec ustreza zahtevam delovnega mesta, je treba oceniti delavca, ce dosega vgaj poprečni; učinke ali skrbi za sredstva pri delu, za stroje, instalacije in pod. ali spoštuje in se ravna po predpisih o varnosti 0T1 delu oz. povzroča nesreče pri delu. Dalje, kakšen je glede discipline, čeprav jo zaradi toga možno izreči tudi ukrep izključitve zaradi kršitve delovne dolžnosti. Važen je tudi kriterij glede izpolnjevanja določil internih pravilnikov, sklepov samoupravnih organov in drugih organov. Zlati to velja za vodstvena delovna mesta.
Postopek pri ugotavljanju, če delavčeva sposobnost ustreza zahtevam delovnega mesta, je zelo podoben tistemu pri ugotavljanju sposobnosti za časa poskusnega dela. je pa vsekakor še temeljitejši, ker je treba upoštevati dodatne ugotovitve, ki jih pri poskusnem delu ni mogoče -v* tudi ni potrebno.
Rajko Zupančič
Dobro in slabo iz Novih Jarš
Kaj pravi Milenko Roš o naših novih stanovanjih, ki jih gradimo v Novih Jaršah
Lani jeseni so se prvi stanovalci vselili v nove stanovanjske bloke v Novih Jaršah, ki jih gradi naša delovna enota Ljubljana-okolica Zdaj je v teh stanovanjskih blokih že več deset stanovalcev, zato nas je zanimalo, kako in kaj se počutijo v novem okolju. Na slepo srečo smo pozvonili v enem izmed blokov, in sicer v tretjem nadstropju Pri Milenku Rošu.
Tovariš Roš, ki sicer našemu kolektivu ni povsem tuj, saj gj že poznamo kot direktorja delavske univerze »Boris Kidrič« in s tem kot sodelavca pri organizaciji marsikaterega našega strokovnega tečaja, Je rade volje odgovarjal na vprašanja. Seveda pa je tudi pokazal kar konkretno na ta ali oni »greh«, ki si ga lahko vsakdo ogleda v stanovanju.
»Preden sem se preselil semkaj v Nove Jarše,« je začel pripovedovati tovariš Roš, »sem tudi stanoval v eni izmed Gradisovih stavb, namreč v montažnih blokih PBM v Vodnata. Torej sem že skoraj .strokovnjak’ za Gradisova stanovanja.«
In kakšne so ocene, ki jih je dal novemu stanovanju tov. Roš?
»Predvsem ne morem prehvaliti novega okolja. To je v primerjavi ? Vodmatom kot noč in dan,« je dejal tovariš Roš. »Tu v Novih Jaršah 'mamo čudovito lep razgled na Šmarno goro, na Polhograjske Dolomite in naprej na Jelovico, vse tja do 1 riglava, ki pa se vidi seveda le °b lepem vremenu. No, pa lokacija seveda še ni vse. Izredno smo zadovoljni s tlorisno rešitvijo stanovanja. Govoril sem z več stanovalci in nisem slišal drugega kot hvalo. Vsa čast arhitektu, ki je projektiral . stanovanje, mislim, da boljše tlorisne rešitve, kot jo imamo v teh stanovanjih, skoraj ni moč narediti.«
tovariš Roš pa je pohvalil še več drugih stvari. Primerjal je stanovanje v bloku PBM in tu, v Novih
Jaršah, in seveda našel precejšnje razlike v prid Novih Jarš. Ni pomembno samo to, da so v teh hišah precej večje stanovanjske površine kot v blokih PBM; tu, v Novih Jaršah, je še več drugih prednosti. Na primer: stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, pohištvo v kuhinji je precej kvalitetnejše od tistega v blokih PBM, v Novih Jaršah je kopalnica ločena od stranišča, v kuhinji imajo dvojno pomivalno korito. Ljudem je zlasti všeč, da so kmalu po vselitvi dobili v neposredni bližini samopostrežno trgovino, ki je zelo dobro založena, nedaleč od blokov je tudi zanja avtobusna postaja, ki omogoča stanovalcem kar dobre avtobusne zveze s središčem mesta. No, in seveda lokacija ob robu mesta nudi še vrsto drugih ugodnosti — zlasti kolikor toliko dober zrak, mir, prijetno okolje. Tovariš Roš je tudi pohvalil projektantovo zamisel, da je v blokih razmestil več garaž, ki so vrh vsega še ogrevane in tudi ne pretirano drage. Žal jih je sicer premalo, toda tisti avtomobilisti, ki so dobili prostor za svojega ficka ali spačka kar v bloku, so seveda na moč_ zadovoljni.
No, kot rečeno, pa nam je direktor Roš pokazal tudi nekaj »grehov«. In, po pravici rečeno, ni jih bilo niti tako malo.
Kaj bi naštevali! Površnost, malomarnost in nasploh slab delovni odnos pri zaključnih jn obrtniških delih. Ce so stranke zelo zadovoljne na primer z lamelnim parketom
ali vinaz-ploščicami v kuhinji, pa je precej pritožb nad stropi in stenami, ki kažejo marsikje grde špranje. Tudi ob oknih so pokazali nekaj tako velikih špranj, da bi vanje skoraj lahko vtaknil cel prst. Na balkonu so na tleh vidni debeli ostanki oljnate barve, ki jo je delavec pozabil odstraniti. Na stropu logie (tov. Roš stanuje v 3. nadstropju) je opaziti že znake zamakanja, kajti logia v četrtem, tj. najvišjem nadstropju, nima strehe in vse kaže, da bo voda začela pronicati skozi betonsko ploščo. Tudi pri oknih in vratih bi našli precej napak: nekaj oken se slabo zapira, površina nekaterih vrat ni gladka, ampak valovita. V enem izmed oken je steklo kar razpolovljeno. Tudi pri centralni kurjavi bi lahko še našli nekaj »grehov«. No, našteti »grehi« seveda niso vsi, vsekakor pa bi se morali naši graditelji potruditi, da bi jih bilo na drugih blokih čim manj.
K. 0. Maribor: Varnost
Dne 15. IV. 1967 je bila demonstracija požarno-varnostne službe pri kovinskih obratih v Mariboru. Ob tej priložnosti je referent VD Kranjc vse člane obrata seznanil z novo sprejetim pravilnikom o varnosti dela, nakar je predstavnik varnostne službe podjetja tov. Lorenčič Jože poudaril pomen varstva pri delu in z živimi primeri poudaril važnost ukrepov, ki jih zakon in pravilnik predpisujeta.
Ker je v sklopu varnosti tudi požarna varnost, je vodja gasilske skupine tov. Senekovič Alojz praktično prikazal delovanje in uporabo gasilnih aparatov in pripomočkov.
Franc Tominc
Poškodb in obolenj za 27'\. mani
»Življenski in delovni pogoji gradbenih delavcev« — to je bila tema, 0 kateri je razpravljal centralni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Plenarne seje, ki je bila v Beogradu 18. maja, sta se udeležila tudi naša člana Drago Janušič in Stane Uhan.
Zelo obširno gradivo je obsegalo zlasti tehnično zaščito, zdravstveno varstvo, problematiko stanovanj za gradbene delavce, prehrano delav-*-ev ter problematiko terenskega dodatka.
Primerjali smo naše podatke gle-Qe števila nesreč, izgubljenih dni zaradi poškodb in bolezni z jugoslovanskimi jn ugotovili, da smo nekaj nadp0pregnj £e se primerjamo z nekaterimi boljšimi podjetji s podboja varstva (»Tehnika« Zagreb), Ot,61? vjdimo, da še zaostajamo. J1, rnjoče pa je dejstvo, da smo v letošnjih prvih šestih mesecih manjšali izostanke zaradi poškodb n obolenj za 27% v primerjavi z nakim lanskim obdobjem, oziroma let	T primerjavi z lanskim
Menimo, da so k temu izboljšanju
pomagali med drugim tudi rezultati široke akcije centra za izobraževanje in varnostne službe podjetja. Večina članov je namreč že seznanjena z varnostnimi predpisi, vtem ko je izpit do danes opravilo že 160 tehnikov, inženirjev in delovodij ter 560 delavcev. Izpiti o poznavanju varnosti pri delu so za vse člane kolektiva obvezni. Predvidevamo, da bodo izpiti končani do konca junija.
Vsi člani kolektiva so izpit vzeli zelo resno ter pokazali zelo pozitivne rezultate.
Na seji je bila izražena tudi potreba po znanstvenem raziskovanju na tem področju. Predloženi sta bili dve konkretni temi, in sicer: »Vzroki in posledice traumatizma (poškodb) v gradbeni operativi in in-
Prvi strokovni izpiti v podjetju
Izpit je položilo prvih deset kandidatov
Strokovni izpiti so bili za gradbeno stroko obvezni vsa leta nazaj. Z njimi so gradbeni tehniki in nženrji dokazovali svojo spodobnost, da lahko samostojno izvajajo ali projektirajo gradbena dela.
" tem ko so doslej polagali te izpite pri pristjnem državnem organu, sonovi predpisi to pristojnost in z njo tudi obveznosti polaganja strokovnega izpita ukinili in prepustili gospodarskim organizacijam, °a same uredijo preverjanje strokovnosti svojih ljudi.
dustriji gradbenega materiala« ter »Poklicna obolenja v gradbeništvu«.
Najbolj zavzeto so elani plenuma razpravljali o terenskih dodatkih. V gradivu centralnega odbora (str. 51) piše: »V vseh republikah razen Sslovenije se terenski dodatki v glavnem utrjujejo na temelju prejšnjih kriterijev, se pravi, da se dajejo tistim delavcem, ki delajo zunaj sedišča podjetja, ali pa tistim, ki stanujejo daleč od kraja proizvodnje.«
Naš primer, ko dobijo terenski dodatek tudi (isti, ki pridejo »na delo v copatah«, ni edini v Sloveniji. je pa redkeje uporabljen v drugih republikah.
Mi smo prikazali vzroke za tako stanje. Končno si nismo sami »skuhali kaše«. Bržkone je sam predpis pripomogel k sedanjemu stanju.
Predsednik sindikalnega odbora' tov. Munjas, je poudaril, da terenski dodatki za neterensko delo zelo kvarno učinkujejo na nagrajevanje po delu. Posebej je tudi poudaril, da so delavci v posebno neugodnem položaju, ko gredo v pokoj ali pa med bolezenskim dopustom, ker se terenski dodatki ne štejejo niti v prvem niti v drugem primeru v osnovo.
Stari in novi objekt za »Veležitar« v Celju
Zelo kratek rok
Na gradbišču »Veležitarja« v Celju so optimisti
Na cesti v trikotu skladišča »Merkur«, »Petrol« in Irase bodoče nove cesle v Trnovlje gradi celjska enota veliko pod no. skladišče za podjetje »Veležitar« v Celju.
Skladišče je zgrajeno po tipskem projektu. Jv 5-ctažna skeletna stavba na 1600 m2 zazidalne površine z vzidanimi in fugi ranimi polji. Skladišče bo služilo za žito v razsutem stanju. Montirana bo posebna naprava za transportiranje žita iz etaže v etažo. Investicijska vsota je 334 milijonov starih dinarjev.
Gradnja žitnega silosa v Celju je nujna, saj je proizvodnja žita v primerjavi z letom 1950 narasla za 50%.
Po podatkih svetovne organizacije FAO sc Jugoslavija glede potrošnje žita nahaja na vrhu lestvice. Podatki za leto 1965 kažejo, da je pri nas potrošnja žita na enega prebivalca 197 kg, v Avstriji 98,2 kg, na Danskem 75,1 kg, na Madžarskem 133 kg, v Indiji 142 kg itd. Le v Turčiji je poraba žita na prebivalca večja kot pri nas — 223 kg.
Z gradnjo smo pričeli 10. januarja 1967, je začel pripovedovati ing. Ferdo Cvikl, z rušenjem starega objekta pa 10. decembra. Sfaro, dotrajano skladišče smo podrli v dobrih dvanajstih dneh, česar brez mehanizacije ne bi mogli napraviti.
Rok za dovršitev objekta je zelo kratek, toda graditelji so trdno prepričani, da bo objekt do 15. junija gotov. Kletni prostori in prva etaža so gotovi. Ker etažee dokončujejo vzporedno, bodo takrat, ko bo objekt pod streho, gotovi še nadaljnji dve etaži.
Na objekiu ni zastojev niti glede materiala niti ljudi. Vse leče brezhibno, kar je prav gotovo zasluga dobrega vodstva. »Ce material pravočasno naročiš, dobiš vse,« je dejal tovariš ing. Cvikl. Ker je rok kratek, delajo v dveh izmenah, in to po 12 ur dnevno. Na objektu je 92 delavcev, od tega 22 tesarjev in 20 zidarjev.
Sklicali smo tudi kratek sestanek graditeljev, ki so med drugim dejali: »Z vsem smo zadovoljni, le dela je premalo, (o pa v Celju ni nič novega.«	L. C.
EK SAMOUPRAVLJANJA
Iz poročil upravnih odborov enot podjetja
Ker je v našem podjetju več teh-n'kov in inženirjev, ki imajo že poboje za polaganje strokovnega izpila, smo se odločili, da bomo v pod-Jetju sami razpisali izpite in tako omogočili prizadetim strokovnim delavcem. da opravijo strokovni lzPit in dobijo pooblastilo za izvajanje del.
, I ryih deset kandidatov je strokovni izpit polagalo pred nekaj Qneyi, drugi se bodo lahko prijavili za jesenski izpitni rok. Polaganje strokovnega izpita v podjetju pred-uleva_ kratko kontrolo tistega zna-?Ja, ki je potrebno z» samostojno 1ZTajanje gradbenih del, poznavanje Organizacije gradbišča, operativne-®a planiranja in predpisov o teh-
nični varnosti. Jasno pa je, da morajo kandidati tudi dokazati svoje znanje o notranji zakonodaji v podjetju, kalkulacijah, jugoslovanskih standardih in o gradbenih predpisih.
Čeprav je vsebina strokovnega izpita močno skrčena, zajema torej vse tisto znanje, ki je za izvajalca del bistveno, da lahko samostojno opravlja proizvodne naloge. Upamo, da nam bodo strokovni izpiti v tej obliki dali dovolj sigurnosti, da bomo izdali pooblnslila za izvajanja del in zaupali odgovorna delovna mesta samo tovarišem, ki bodo v svoji praksi dovolj izpopolnili svoje strokovno znanje.
Ing, A. P.
Ob izvolitvi novih upravnih odborov v enotah podjetja so dosedanji upravni odbori poročali o svojem delu v mandatni dobi.
Iz poročil je mogoče razbrati veliko delavnost izvoljenih organov upravljanja v enotah in smotrnost njihovih odločitev glede uspešnosti gospodarjenja. Viden je napredek, če primerjamo delo za nekaj let nazaj, Lahko bi trdili, da pridobiva samoupravljanje vedno bolj na veljavi in se oblikuje ter dejansko poglablja tako, da sodelujejo pri delu izvoljenih organov že skoraj vsi člani kolektiva posamezne enote in so živo zainteresirani za delo tistih, katerim so zaupali tako odgovorno nalogo, kot je upravljanje z družbenimi sredstvi.
Redna mesečna poročila o poslovanju. ki so jih organi upravljanja v enotah stalno obravnavali, so jim služila za temeljito podlago pri spre-
jemanju takšnih odločitev, ki naj bi dale uspešne rezultate.
K tej splošni ugotovitvi povzemamo del poročila predsednika upravnega odbora kovinskih obratov v Mariboru.
»Slišijo se pritožbe, da člani samoupravnih organov delajo in upravljajo čisto samostojno, da se z nikomer ne posvetujejo, da ne vprašajo za mišljenje člane kolektivu in celo, da delajo nekako tajno ipd.
Ali si lahko dopustimo take očitke?
Mislim da je izvolil kolektiv svoje organe upravljanja zato, da bodo zastopali njegove interese kot celote
Nadalje omenja poročilo, da se družben o-politične organizacije premalo zavzemajo, da bi seznanjale člane delovne skupnosti o sklepih samoupravnih organov in da so premalo aktivne pri pripravljanju pred-
logov. ki naj hi jih sprejeli samoupravni organi iz svoje pristojnosti, V oporo organom upravljanja so bila prizadevanja vodstev obratov za uspešno delo v enoti.
Delovna skupnost enote postaja vse bolj odločilen faktor pri gospodarjenju. Člani kolektiva sc zavedajo, da so od uspešnega poslovanja podjetja in posamezne enote odvisni njihov redni zaslužek in nadaljnji razvoj ter zviševanje standarda.
Zelo pohvalno je, da organi upravljanja prisluhnejo predlogom volivcev — upravljavcev, da sc zavedajo svoje odgovorne naloge in funkcije, ki so jo prevzeli ob izvolitvi. Zaupanje. ki so jim pn dalj volivci — upravljavci, jim nalaga, da svoje delo v redu opravljajo in da se čutijo odgovorne tistim, ki so jim to zaupanje dali. Le tako ho samoupravljanje v podjetju doseglo takšno stopnjo, kak Dno si vsi želimo in samo na takšni podlagi bodo doseženi tudi boljši poslovni rezultati.
»Rade volje bomo plačali premijo«
Predstavnik gostinskega podjetja »Kvarner« z Reke inž. Mate Senjanovič je zadovoljen z našim delom
Kadar je priložnost, jo je treba zagrabiti. Takšna priložnost se je ponudila tudi v četrtek, 18. maja, ko je prišel za en dan v Ljubljano inž. Mate Senjanovič iz Opatije. Kdo pa je inž. Senjanovič? Simpatični in postavni inženir je nadzorni organ in hkrati predstavnik našega investitorja, gostinskega podjetja »Kvarner« z Reke, ki mu naše podjetje v Opatiji gradi sodoben nov hotel.
Inženirju Senjanoviču smo najprej zastavili nekoliko kočljivo vprašanje. Vraša-li smo ga, kako to, da se je podjetje »Kvarner« odločilo ravno za »Gradis«, saj iz prakse v naši ožji domovini — Sloveniji — kar dobro vemo, da razni občinski veljaki le neradi vidijo, če pride v njihovo občino gradit kakšno drugo, tuje podjetje, ki ni iz njihove občine.
»Veste, mi smo predvsem trgovci,« je kratko odgovoril inž. Senjanovič. »In če nam nekdo ponuja takšno ali drugačno blago ceneje kot drugi, ga kupimo od tistega, ki je cenejši.«
Inženir Senjanovič je še povedal, da se je na licitacijah pojavilo precej podjetij, tudi takšna, ki nimajo nikakršnih izkušenj niti referenc. Toda podjetje »Kvarner« se ni zmenilo za lokalne in druge vplive. Odločili so se, da zaupajo gradnjo novega hotela v Opatiji našemu podjetju zato, ker je »Gradis« ponudil najkrajše roke in tudi ugodno ceno.
»Tako smo se odločili za Gradis, saj vemo, da je to veliko in solidno podjetje, z izkušenim kadrom, dobro opremljeno in z bogato tradicijo,« je poudaril inž. Senjanovič.
»In kako ste zadovoljuj z delom pri gradnji hotela?« je bilo naslednje vprašanje.
»Glede na izredno kratek ruk, ki ga je dobil Gradis, lahko izrečem samo pohvalno oceno.« je nadaljeval inž. Senjanovič. Poudaril je, da je Gradis ljub izredno ostremu roku zgradil hotel že pred rokom — kar lo dni prej, kot je določal pogodbeni rok. Stavba novega hotela »Hotel de Pariš« bi namreč morala biti zgrajena do strehe, tj. do tretje gradbene faze, do 8. maja, v resnici pa so slavili »glino* — tako je v smehu dejal inž.Senjanovič — že 28. aprila.
»Kako pa ste zadovoljni s kvaliteto?«
»O tem se sploh ne pogovarjamo,« se je nasmehnil nadzornik investitorja. »Kvalitetno delo je osnovni pogoj; če ne bi na Primer Gradis ali kdo drugi delal kvalitetno. bi delo prekinili.«
Potem je inž. Senjanovič še enkrat poudaril pomemben uspeh Gradisa, ki je v tako kratkem roku zgradil tolikšen objekt in pri tem rok še presegel. »Pri tako kratkih rokih je pomemben vsak dan,« je dejal inž. Senjanovič. »Zato je deset dni naskoka še tem pomembnejši uspeh za Gradis.«
V pogovoru je predstavnik investitorja iz Opatije omenil še razmeroma težavne delovne pogoje (majhen prostor gradbišča, skalnat teren in podobno), kakor tudi druge okoliščine. Zlasti ni bilo lahko zato, ker je podjetje »Kvarner« v zadnjem hipu dobilo kredite za to gradnjo, s tem v zvezi pa se je začela tudi naglica pri izdelavi načrtov. Vse to skupaj — kratki roki, pomanjkanje tehnične dokumentacije, težavni delovni pogoji in podobno —■ bi lahko ustvarilo zelo nervozno atmosfero, tako pri investitorju kot pri izvajalcu,
»Veste znano mi je nekoliko provincij-sko in primitivno naziranje, naj bi bil nadzorni organ stalno skregan z izvajalcem.« je dejal oh koncu pogovora inž. Senjanovič. »Osebno sem prav nasprotnega mnenja: menim, da morata oba lepo prijateljsko iti krepko sodelovati. To nam je z Gradisovimi ljudmi tudi v polni meri uspelo in v tem je verjetno tudi nekaj skrivnosti uspeha. Čeprav čakajo Gradis še velike^ naloge — obrtniška dela — imam v Gradisove ljudi, strokovnjake in delavce, polno mero zaupanja. Prepričan sem, da bo naš hotel do roka, do 15. julija, povsem končan. Morda še kak dan prej: vsekakor bomo mi kot investitorji prav rade volje plačali premijo, ki bi si jo Gradis zaslužil, če bo opravil delo pred rokom, kakor pa če bi mu morali zaradi zamud zaračunati penale. Resnično, raje bomo plačali premijo, kakor pa zaračunali penale.«
V Opatiji gradimo velik 9-etažni hotel za gostinsko podjetje Kvarner in Prehrano Ljubljana. V hotelu bo 90 sob z 270 zelo modernimi ležišči
In tole je tehnični vodja ing. Saša Škulj pri kontroli
Žal nam je v objektiv uspelo ujeli le štiri izmed nešteto pridnih graditeljev
Postavljanje plošče čez nosilce. Danes te seveda hotel že pod streho. Gradbena dela so bila izvršena v rekordnem času, Tu so se graditelji pod vodstvom tovariša Zorka zelo izk azali
Ali je res nekaj ..gnilega v deželi gradbeništva"
Republiški svet sindikatov in gospodarska zbornica SRS sta pripravila posvetovanje o perečih problemih gradbeništva
»Gradbinci bi se morali pogovoriti o marsičem. Nekaj gnilega je v deželi...« je kot zadnji diskutant dejal direktor poslovnega združenja GIPOSS inž. Sergej Bubnov na širokem posvetovanju o perečih problemih gradbeništva v SRS, ki sta ga v torek, 16. maja pripravila skupno republiški svet sindikatov in gospodarska zbornica SRS. Iz našega kolektiva so se posvetovanja udeležili inž. Alfred Pctcln, inž. Branko Vasle, sekretar podjetja Rajko Zupančič ter člani plenuma RO.
Med referatom in materiali za omenjeno posvetovanje tor med večjim delom diskutantov je bilo čutiti določeno neskladje. Medtem ko je gradivo, pripravljeno za posvetovanje, opozarjalo na vrsto slabosti v slovenskem gradbeništvu (zlasti smo lahko zaskrbljeni, da nazadujejo v slovenskih gradbenih podjetjih dohodek, skladi itd., da nas vse republike že prehitevajo glede čistega dohodka, angažiranja v tujini in podobno), pa je več govornikov izražalo drugačno mnenje. Slišali smo, da je zdaj pač reforma in da je čisto prav, če se dobra podjetja vse bolj in bolj razvijajo ter uveljavljajo, medtem ko slabša vse bolj propadajo. Reforma je pač zahtevala selekcijo. Vrh tega je bilo izraženo mnenje, da smo v naši republiki zaustavili investicijsko potrošnjo bolj kot v drugih republikah — to pa se seveda najbolj pozna v gradbeništvu. Več govornikov je menilo, da je pač zdaj recesija in da je gradbeništvo v zadnjih 20 letih doživelo že 4 takšne »oscilacije«, zato si ne kaže preveč beliti glave. Po mnenju nekaterih diskutantov trenutno še ni dovolj denarja za večji obseg investicij, saj smo v prejšnjih letih zgradili brez denarja tisto, kar moramo danes — v reformnem obdobju — lepo plačati.
Kljub pripombam, ki so skušale nekako zmanjšati ostrino kritike v pripravljenem gradivu, pa smo vmes slišali tudi več kritičnih pripomb na rovaš problemov v gradbeništvu. Nekaj govornikov je poudarilo potrebo po tesnejšem sodelovanju, po kooperaciji in integraciji, po čvrstejših dogovorih med podjetji. Nekdo je lepo povedal, da so si gradbinci v času največje konjunkture kar enostavno delili tržišča oziroma interesne sfere, zdaj, ko je reforma, pa se na licitacijah marsikdaj med seboj žro huje kot stekli psi. O poslovni politiki, o licitacijah itd. še marsikje odloča le ozek krog ljudi (ne pa samoupravni organi),. še vedno sc v poslovne zadeve vmešavajo župani in drugi, ki tu ne bi smeli imeti nič opraviti. Skratka, morda pa je res »nekaj gnilega v deželi...«
Naši delavci v Plomino
Kot kooperant zagrebškega podjetja »Tehnika« bomo opravili vsa tesarska dela
Naše podjetje je že jani navezalo tesnejše stike z zagrebškim gradbenim podjetjem »Tehnika«. Te vezi so obrodile sadove letos, ko je »Tehnika« kot najugodnejši ponudnik prevzela gradnjo nove termoelektrarne blizu Plomina. »Tehnika« nam je prepustila kot kooperantu vsa tesarska dela, ki so za L fazo preračunana na 350 milijonov starih dinarjev.
Termoelektrarna Plomin leži prav blizu morja in bo za svoje obratovanje porabila letno okrog 250.000 ton premoga iz bližnjega premogovnika v Raši. Njena moč bo 125 megavatov, z električno energijo pa bo zalagala zlasti celotno področje Istre in Kvarnera, do Reke Opatije m Moščenic vse do Pule in okoliških krajev.
Kmalu po prvomajskih praznikih so naši tesarji začeli prihajati na gradbišče HE Plomin. kjer bomo prevzeli tesarska dela. Na gradbišču Im zaposlenih okrog 50 tesarjev, večji del iz gradbenega vodstva Ljub-ljana. Naši tesarji bodo svoji nalogi prav gotovo kos, saj so si pridobili mnogo izkušenj že pri gradnji ljubljanske toplarne, nekateri med njimi pa so delali tudi v Šoštanju. Večji del tesarjev se bo v Plomin preselil iz Opatije, kjer so tesarji pri gradnji novega hotela že končali s'°je delo. Res je pa, da bomo morali svojo nalogo v Plominu opraviti v zelo kratkem roku, saj imamo na voljo le ISO delovnih dni. To pome-ni, da bodo naši tesarji delali v Plominu vse leto in morda še v Janu-arju prihodnjega leta.
Naloga, ki smo jo prevzeli v Plominu, pa je po vsej verjetnosti šele »prvi zalogaj« in mu bodo slej ko prej sledili še drugi. Omenjenih 350 milijonov se namreč nanaša šele na tesarska dela za I. fazo. torej za glavni pogonski objekt. Ko bo ta končan, bodo prav gotovo prišla na vrsto še druga dela oziroma drugi objekti, za katere bomo — upajmo, da ne bo zadržkov — spet lahko prevzeli tesarska dela.
F??eT“ 1tesarjev iz gradbenega vodstva Ljubljana sodelujejo pri gradnji H E Plomin. tudi tesarji iz Škofje Loke, kjer bodo opaže pri-previjali, vtem ko jih bodo naši delavci na gradbišču samo montirali. \ rh tega pa se v kooperaciji z zagrebško »Tehniko« odpirajo še nove m dodatne naloge, ki nam bodo prav tako prinesle določene koristi. Tako smo pred kratkim dobili nalogo, da postavimo v naselju tri barake za delavce, hkrati pa smo »Tehniki« priskočili na pomoč pri pripravljalnih delih. Vsekakor je naše sodelovanje pr j gradnji HE Plomin nov dokaz, da se nam v pametni kooperaciji obetajo v prihodnosti lepe možnosti, hkrati pa kaže ta primer, da se nam ni. bati bodočnosti, če bomo sposobni držati najostrejše roke in kvaliteto.
Spet je leto naokoli...
Z obiska pri pionirjih bistriške šole
Človek si ne bi mislil, da je že eno leto minilo, odkar sem zadnjikrat videla prekmursko ravnico in pionirje bistriške šole. Pa vendar je tako! Letos sem pričakovala ta dan še bolj z veseljem in radovednostjo, saj so se v tem letu vselili v novo šolo in me je prav zanimalo, kakšna je.
Toda presenečenje je bilo nadvse veliko. 2e od daleč smo v lepem sončnem zgodnjem jutru zagledali belo poslopje, ki se je svetlikalo v drevju. Bila je prav zares nova, lepa in ponosna šola. Nad vhodom, ki je bil slavnostno okrašen, me je pozdravil napis: »NE ZA SOLO, ZA ŽIVLJENJE SE UČIMO«. Kar nekam s strahom sem stopila v široko šolsko vežo. Od tu so nas prijazni upravitelj Stanko in drugi peljali na ogled šole. Imajo res lepo kuhinjo — moderno opremljeno, zelo prijazno obednico, kjer dobivajo pionirji topel obrok, zbornico in pisarne. Iz šolskih razredov, ki so zelo svetli in prostorni, opremljeni s sodobno opremo, se vidi daleč naokoli. Sola ima tudi centralno kurjavo, garderobe. kjer se učenci preoblačijo in umivajo s tuši. Poleg tega imajo še foto-Iaboraforij in fizikalno sobo. Na žalost telovadnice še nimajo, zato pozimi telovadijo v prostorni šolski avli. poleti pa na prostem.
Po pozdravu pionirjev, ki je bil zelo prisrčen, smo gledali program, ki so ga naštudirali učenci posameznih razredov. Bil je zelo lep in pester program in gre vsa pohvala pionirjem in učiteljskemu kolektivu za njihov trud, ki ga vlagajo v delo in razvoj prekmurske mladine.
S celotnim učiteljskim kolektivom smo šli na izlet na Muro. Tu sem si prvikrat od blizu ogledala Muro in pa gostišče »Bobri«, ki je v stilu stavbe na koleh. Poleg nje je znani prekmurski mlin, spremen jen v muzej in verjetno še edini, kateri se je ohranil.
Po prijetnem popoldnevu, ki smo ga preživeli s celotnim učiteljskim zborom, smo se poslovili od Prekmurja, polni lepili spominov in presenečenj na to bistriško vasico.	P. N.
O antikorozijski
za:
v v <* „ H
V novembrski številki našega vestnika sem v skromnih vrsticah nanizal nekaj podatkov in dokazoval potrebo po temeljitejši antikorozijski zaščiti kovin. Kako je pri betonu? Kako je pa beton odporen proti raznim korozijskim vplivom?
Osnovni pogoj, da bi bil beton odporen proti kemičnim vplivom, je, da je gost. da nima por. Agresivni mediji so lahko tekočine, plini ali radioaktivni žarki. Najpogosteje so -to razne tekočine, ki vsebujejo take kemične sestavine, proti katerim beton ni dovolj odporen, če ga še dodatno ne zaščitimo. Silikati so v betonu navadno zelo odporni proti kemičnim vplivom, vtem. ko sc apno pod raznimi kemičnimi vplivi hitro razkraja. Celo mehka voda ga izdvaja iz betona, kar pomeni. da je mehka voda na beton zelo agresivna. oziroma da je beton proti trdi vodi odpornejši. Cela vrsta različnih kislin tudi topi prosto apno v betonu. Tako je že znano, da je običajna kisla voda agresivna. Judi kislina, ki sc pojavlja pr. siliranju živalske krme napada beton. Prisotnost sulfatov omogoča. da se ivorijo kalcijevi aluminosulfati, ki kristalizirajo v velike kristale. Struktura betona se kaj hitro zrahlja in pojavljajo se poškodbe. Tudi mnoge odplake vsebujejo sulfate, če te prihajajo v dotik z betonom, je ta kaj hitro ogrožen. Razna mineralna olja, ki sr ne dajo saponificirali (razstavljati na kisline in glicerin), navadim za beton niso kemično agresivna, kolikor seveda ne vsebujejo kislin. Taka olja pa kaj hitro prodirajo v strukturo betona in zelo zmanjšujejo. njegovo odpornost.
'Zaključek je torej preprost. Kjerkoli se pa javljajo taki agresorji, je pač potrebno proti njim zaščititi beton. To lahko dosežemo z uporabo raznih premazov, z oblaganjem s ploščicami iz plastičnih in drugih mas. nadalje z umetnimi masami, ki sc nanašajo na površino betona s ršpahtl janjem < in podobno.
Navedel bom le nekaj primerov zaščite s premazi. Za zaščito betonskih rezervoarjev za pitno vodo so najboljši bitumenski laki s polnilci ali brez njih. Seveda tak bitumenski lak ne sme vsebovati fenola. Kjer takega laka zaradi črne barve ni moči uporabljati, se lahko izbere za premaz lak, izdelan na bazi klor,kavčuka ali pa na bazi več kompo-nentnih epoksi smol. 11 zadnji .so posebno priporočljivi za zavarovanje plavalnih bazenov. Ti laki se danes dobe tudi v raznih barvnih niansah. Za zaščito opreme h id roti ntral. kanalov za odpadne vode, z it izolacijo pi i talni vodi in podobno so zelo priporočljiva in uspešna premazna sredstva, izdelana na bazi katranskih smol. Kjer pa želimo ali moramo imeti svetle tone. tam pač moramo uporabljati le premaze, izdelane na bazi kior-kavčttka ali epoksi smol. Za zaščito betona v silosih, kjer se silira živilska krma zadoščajo že ceneni bitumenski premazi. Na objektih v industriji, kjer je vpliv raznih kislin izrazit zaščitimo ogrožene betone le z uporabo premazov, izdelanih na bazi epoksi smol. Navedeno področje zaščite je veliko preobširno, da bi ga obdelali v enem takem članku. Na tržišču se pojavljajo že mnogi proizvajalci zaščitnih sredstev. Ti nam bodo tudi radi svetovali in garantirali uspeh.
Prozornost betona
Pravimo, da je gostota betona odvisna od količine por. V sak beton je več ali manj Porozen, čim več ima por. tem bolj je porozen. Pore ptt lahko nastajajo v betonu zaradi nepravilnih gramilacijskili razmerij, zaradi knpilarnosti in končno tudi zaradi uporabe takega agregata, ki je že sam po sebi porozen Znano je tla daje večja količina grobih zrn betonu pogoje za večjo trdnost, vendar “krati omogoča formiranje večjega števila Por. Nasprotno, prevelika količina finih zrn narekuje povečano uporabo cementa. Granu-•aeijski sestav agregata torej še kako odločilno vpliva rudi na formiranje por v betonu.
Kamenine, ki jih mi uporabljamo za beton. so v pretežni večini apnenci. Apnenec (kalcijev karbonat) pa ni izrazito jedra kamenina in vpija vodo — je torej porozen. Nepropustna za vodo sla- samo kremenjak ’n granit. Torej pri izrazito visokih zahtevah betona moramo upoštevati tudi to dejstvo.
Kako nastajajo kapilarne pore? Znano je. “0 je za vezanje cementa v betonu dovolj ‘e ca. 20 °/o vode v primerjavi s količino cementa ki ga dajemo betonu. Zadoščal bi to-ri-j V : C 0.20. Večja količina vode nam torej Omogoča le to, tla beton lažje obdelamo in ga sploh lahko vgradimo.1 Ostanek vode počasi iz.hlapeva, pri tem pa pušča kapilarne Pore.
Bistveno vprašanje je torej zmanjšati V : ( mktor nn najmanjšo možno mero. da hi pa Pri tem ne bila ogrožena vgradi ji vost. Beto-D° torej dodajamo razne dodatke, z enimi zmanjšujemo V/C faktor, z drugim zopet Pospešujemo ali zavlačujemo vezavo itd.
Nti tržišču je danes že vrstit takih dodat-tako domačih kot tudi uvoženih, z razboli ml lastnostmi. Menim da hi bilo potreb-5° s posebnim člankom seznaniti vse naše elane. O tem ho potrebno obširneje sprego-v?riti tako da bi bil o vplivu Ic-iglt se/na Aten čimširši krog sodelavcev, tudi tistih ki jjm ni dostopna domača in tuja strokovna Ate ra tu ra.
Jože Lipovec
V MUZEJU
—	Kaj misliš, ali je gradbeništvo v starem Egiptu tudi kdaj stagniralo?
—	Kaj hočeš, zgodovina se ponavlja.
Sicer pa takrat še nišo poznali licitacij.
Zračni mehurčki na gladkih
betonskih ploščah
Pri vrstah betona, pri katerih želimo dobiti gladko površino, se nam pogosto zgodi, da dobimo površino, ki je polna luknjic zaradi zračnih mehurčkov. Take luknjice nastajajo tudi. če uporabljamo* železne opaže. Betonske površine s takimi luknjicami so neestetske in moramo luknjice zamazati z mavcem ali drugim primernim materialom. Več luknjic. ki nastanejo zaradi zračnih mehurčkov, je opaziti na zgornjem delu opaža.
Kako nastanejo mehurčki?
Tehnika betona, piri katerem želimo imeti gladko površino, im« to prednost, da površin ni trvlm po ražopaženju več obdelovati. Zato pa ta tehnika zahteva mnogo večjo skrb pri ograjevanju betona, na kar pa se redno pozabi. Med mešanjem in vlivanjem betona v modele se navzame betonska masa določene količine zraka, ki se porazdeli po malti — betonu v obliki mehurčkov. Če teh mehur-kov iz betona ne odstranimo, preden začne beton vezati, tvorijo mehurčki majhne prazne prostore, ki se pojavljajo po razopaženju na površini kot luknjice.
Mehurčki sc lahko tvorijo v različnih fazah proizvodnje betona in ograditve in poglejmo, kaj moramo narediti, da bi preprečili njihov nastanek v vsaki fazi dela,
Izdelava betona
Če pri mešanju betona uporabljamo mešalce klasične oblike, tj. mešalce z vodoravno osjo. mešanica med obračanjem mešalca prosto pade in s tem privzame tudi neko količino zraka, ki ostane v betonu. Zato je priporočljivo, da uporabljamo za mešanje betona mešalce z vertikalno osjo, tj. protitočne mešalce. Pri mešanju s protitočnimi mešalci se izognemo padanju mešanice in beton ne more sprejeti zraka v taki količini.
— Mineralne agregate moramo začeti mešati pred dodajanjem vode in cementa. Vodo in cement dodajamo postopoma.
— Uporaba piastifikatorja ali aeratorja da betonu večjo plastičnost in zračni mehurčki zato lažje izstopajo iz betona. Videti je paradoksalno, da dodajamo betonu aerator zato, da bi -iz njega odstranili zrak. Aerator da betonu zrak v obliki mikromcliurčkov in ti tvorijo nekako vezivo med raznimi komponentami betona. Zato so beton lažje zgosti. Ker so ti mehurčki zelo majhni in se med seboj ne morejo združiti, so na površini betona nevidni.
Iztresanjc betona
Višina, Iz katere iztresamo beton, mora biti čim manjša
Če iztresamo beton zelo hitro in z višine, beton p.ri udaren na podlago zapre zraku izhod. Ta zrak potem povzroča zračne mehurčke. Pravilno je, da iztresamo beton polagoma in neprekin jeno, tako da ga z tnale višine vlivamo na že ograjeni beton. Tekoča betonska masa se razliva po površini v počasnem in neprekinjenem gibanju in iztiska zrak iz betona.
Vibriranje betona
Zračiti, mehurčki, ki se nahajajo v sveži betonski masi. se dvigajo. Zaradi vibriranja postane beton bolj tekoč, zračni mehurčki se lažje dvigajo in se na površini razpočijo ali pa se zberejo na zgornjem delu betonske stene ali elementa, ki ga betoniramo. Temu pojavu se izognemo tako. da zgornji del bolj vibriramo.	■
— Zračne mehurčke, ki se držijo opazne stene, moramo najprej odtrgati od stene, da se,lahko dvignejo na površje. Vibriranje moramo zato ponoviti po vsej površini opaža, posebno pa še tam, kjer imamo močno armaturo ob steni, sicer lahko dobimo površino, ki je deloma gladka, deloma pa polna ničli n rekov.
Opaž
Prej na v lažen ali naoljen opaž omogoči lažje dviganje zračnih mehurčkov proti površini.
—	Fino zrnatim površina opaža preprečuje zračnim mehurčkom sprijemanje ob opaž, kar je prav nasprotno od splošnega mišljenja. tla se to dogaja ob popolnoma gladkih površinah opaža.
—	Opaž. ki je nagn jen proti betonski masi, posebno dobro zadržuje zračne mehurčke. Nasprotno pa se zračni mehurčki lažje ali celo sami odlepijo od ploskve, ki se navzgor odpira.
Opažne plašče
Na vse vrste opažev —- iz desk, iz plohov, iz vezanega lesa, kovine in betona — lahko nanesemo zaščitno prevleko. Te zaščitne obloge napravimo zato, da bi podaljšali življenjsko dobo lesu, ki ga uporabljamo za opaž, da ga s tem večkrat uporabimo in da s tem pocenimo gradnjo.
Z večjim ali manjšim uspehom dosežemo z uporabo zaščitnih prevlek naslednje izboljšave:
1.	Beton dobi zelo gladko površino, kar nam omogoči, da stene lahko takoj slikamo in jih ni treba ometavati.
2.	Ugrajevanje betona je lažje in je manj nevarnosti, da bi dobili v betonu gnezda.
3.	Okrepijo se robovi opaža, ki postane odpornejši proti odbijanju in izrabi vogalov, seveda pod pogojem, če je opaž dobro postavljen. Tako tudi preprečimo, da bi pri vogalih štrlela iz površine zidu posamezna mineralna zrna in da bi se iz betona izgubilo cementno mleko. Teoretično bi iakc pomanjkljivosti opaža lahko odpravili s lepilnimi trakovi, praktično pa to ne pride v poštev, ker se lepilni trakovi ne prijemajo naoljene površine opaža.
4.	Olajša se razopa/.evanje, ker zaščitni film preprečuje betonu da bi se spri jel z. lesnimi vlakni. Tu pa je treba pripomnili, da se včasih dobijo tako gladke ploskve, da se plošče prisesajo na beton in da postane zato razopaženje že zelo težavno.
Premaz z oljem olajša razopaženje, v posebnih primerih pa si pomagamo pr j raz-opažatiju tudi s tem, da ntctl opaž in beton vpihavamo zrak. Brez uporabe oljnih premazov se dajo lahko razopažiti le tiste vrste opaža, ki so zaščitene s filmom, izdelanim na bazi silikonov, žal pa tovrstni filmi še niso zadosti preiskani in raziskave še tečejo.
5.	čiščenje opažev med dvema betoniranjema odpade ali pa se močno zmanjša.
6.	Les se stabilizira. Nepropustni film (obloga) prepreči prodiranje vlage v les in s tem prepreči krivljenje lesa. Vedno je boljše, da si izberemo take opažne elemente, ki imajo prevleko na obeh straneh, s čimer dosežemo na vsaki strani elementa enak vpliv vode. Opažne plošče, ki imajo prevleko le na eni strani, so sicer cenejše, toda njihova trajnost je manjša in so zato pri uporabi dražje.
7.	Če je opažna plošča poškodovana, tj. da ima luknje od žičnikov, obdrgnine, luknje od udarcev in podobno, je tak opaž mogoče popraviti tako, da poškodbe izravnamo z mastiksom. nakar je treba ploščo ponovno prevleči s filmom.
Ta popravila so nujna, sicer se opaž kmalu
popolnoma uniči.
6. Ker film zmanjša obrabo opaža in poveča njihovo odpornost, se s tem poveča število ponovnih uporab opaža. Trajnost opaža pa je v naj večji meri odvisna od skrbi za opaž (npr. od vzdrževanja površine, cel vlage, kateri so plošče izpostavljene, od števila prevlek, od pazljivosti pri opažanju — robovi itd.), kot tudi pravilnega ravnanja z n jimi kot npr. od zabijanja in iz vlače vanja žičnikov, razopažanja, čiščenja, skladiščenja, pa tudi od tega, ali tehnično vodstvo na gradbišču pazi it a to, da po opažnih elementih ne hodijo in vozijo.
9. Prevleka s filmom, ki je izvršena v tovarni, je najboljša ter stalne in enakomerne kvalitete (primerna temperatura in pritisk). Delo na gradbišču je samo vzdrževanje taki It opažnih elementov.
Tildi le os...
Nadaljevanje z 2. sir.
Žal je še vedno čutiti, kljub reformi in težnjam reforme, da so lokalna podjetja v boljšem položaju cd drugih podjetij, ki se pojavljajo na tržišču. Več primerov je.: da smo on n drli boljše pogoje dela, boljšo valiteto, krajše roke in v nekaterih primerili celo nižje cene, pa je bilo delo kljub temu oddano lokalnemu podjetju.
Mislim, da v reformi ni mesta za iokalistične težnje, razne poslanske intervencije, familiarne zveze itd., zato bi bilo treba v bodoče toke stvori javno kritizirati in doseči to, do se preneha s sedanjo prakso.
Dogaja se, da lokalnim podjetjem dajejo določena dela po dogovoru brez sodelovanja konkurenčnih podjetij. Nam vsem je jasno, da tako sprejeta dela postavljajo lokalna podjetja v boljši položaj, saj lahko v tokih primerih določijo cene brez kakršnega koli konkurenčnega boja.
Ob začetku reforme smo predvidevali. tako je bilo vsaj nakazano, da bodo manjša podjetja ki niso dovolj strokovno usposobljena in nimajo za svojo dejavnost strokovno usposobljenega kadra, propadla, oziroma da bodo iskala pot k združitvi z večjimi podjetji.
Danes lahko ugotovimo prav nasprotno. Manjša podjetja se vse bolj razvijajo ter prevzemajo dela ž.e zunaj območja, ki so ga doslej obvladovala.
Naš delovni koletiv se bo moral v pivi vrsti spoprijeti z omenjenimi nepravilnostmi. Reforma io zaostrila pogoje gospodarjenja, tako v smeri proizvodnje, kol zunaj nje.
V tem letu se predvideva še nadaljnja zaostritev pogojev gospodarjenja. tako v smeri proizvodnje kot zunaj nje.
Kolikor bodo samoupravni organi našega podjetja in celoten delovni kolektiv nadaljevali začrtano pot tako disciplinirano in vestno kot v pretekli mandatni dobi, sem prepričan. da bomo kljub težavam, ki sem ji It nakazal, uspeli ter s tem postavili čvrste temelje za nadaljnji razvoj našega podjetja ter s tem v zvezi nadaljnjo rast standarda naših delavcev.
Razumljivo je, tla kljub vsemu ni bilo mogoče zadovoljiti vseli, kajti upravni odbor je moral imeti pred očmi koristi podjetja in večine delovnega kolektiva ne pa ozke koristi posameznikov.
Preden zaključim, D se še enkrat zahvalil celotnemu delovnemu kolektivu. kakor tudi delavskemu svetu 'icdjet.ia, ki nas je podprl pri noši it predlogih in stališčih, ki smo jih zavzeli do posameznih vprašanj, istočasno pa hi se zahvalil samoupravnim organom gradbenih vodstev in obl atov, kakot tudi si rokovnim službam na centrali za podporo in sodelovanje.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Trska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno
sprejem v Sarajevu
Na obisku pri naj večjem gradbenem podjetju v BiH — »Vranica« v Sarajevu — Križem po Bosni — 500 let zgodovine Hercegovine — češnje v Mostarju — Nepozabni večer na Trebevicu
Obiskati Sarajevo je doživetje, še posebno, če si toplo in prisrčno sprejet. Takš<m sprejem smo doživeli v gradbenem podjetju »Vranica« v Sarajevu, ko smo tamkajšnjemu kolektivu nedavno tega vrnili obisk.
Ob prihodu v podjetje sta nas pozdravila predsednik sindikalnega odbora podjetja Branko Stojanovič ter generalni direktor Miloš Žarkovič s svojimi najožjimi sodelavci. Po običajnih uvodnih formalnostih se je kmalu razvila živahna razprava o vseh mogočih problemih v gradbeništvu, o delu sindikata, predvsem pa o izmenjavi mnenj in izkušenj in strokovnem področju.
@ V LETU 1967 — 3915 STANOVANJ
Podjetje »Vranica« spada med največja gradbena podjetje v Bosni. Zaposluje poprečno 2500 delavcev. Glavna delovišča ima v Sarajevu, Mostarju, Zagrebu, Osijeku, Tuzli,
Skladišče montažnih elementov v Sarajevu
Skopju in Travniku. Poslovno in kadrovsko politiko vodijo centralno. Letni plan znaša 15 milijard starih dinarjev. Med posebno zanimivost plana za leto 1987 štejemo, da njihov plan v glavnem bazira na proizvodnji stanovanj za tržišče. Tako predvidevajo, da bodo v letu 1967 zgradili 3915 stanovanj, od tega 3623 ali 92 V« za tržišče. V lanskem lteu so ustvarili 4.710,000.600 starih din dohodka. Od tega so določili 3.610,000.000 za osebne dohodke ter 1.100,000.000 starih dinarjev za sklade, torej 77 Vo : 33 °/o, kar je mnogo več kot v našem podjetju. V letu 1967 pa bodo namenili v sklade 30 %>. Pojavili so se tudi na zunanjem tržišču, kjer so v Libiji prevzeli gradnjo islamske univerze v Beidi. V okviru (Union ingenering« pa predvidevajo prevzem večjih del v Bengaziju.
Po uvodnih razgovorih in seveda izdatni malici smo si ogledali delovišča v Sarajevu in okolici. Največje delovišče je na Cengič Vili, kjer v glavnem gradijo objekte montažne gradnje, ki so zelo podobni našemu PBM sistemu. Stolpnice gradijo na Podvožnjaku, pred kratkim pa so dokončali veliko stavbo doma kulture na Grba vici. Med drugim smo si ogledali tudi tovarno montažnih izdelkov.
Po ogledu objektov nas je v domu D IT čakalo svečano kosilo, ki se je ob kozarčku dobre žilavke zavleklo do večera.
e V DOLINI NERETVE
Na poti skozi dolino Neretve nas je spremljal generalni direktor Miloš Žarkovič s sodelavci. Cesta se od Konjiča dalje vije ob 32 km dolgem umetnem jezeru hidrocentrale Jablanica. V akumulacijskem jezeru se nahaja 290 milijonov kubikov vode.
Ustavili smo se v prijetnem počivališču ob samem jezeru. Tu nas je že čakal naš »Mičo«, šef komualne službe podjetja. Zajtrk je bil odličen in še danes mi je žal, da nisem pojedel še porcijo čevapčičev in drugih dobrot, ki so nam jih nudili.
§ PRVE ČEŠNJE
Bližali smo se Mostarju. Vročina je bila velika, saj se je td ‘dan živo sčebro dvignilo na 3P. Zato ni nič čudnega, če so prve češnje ir JugoslhViji’ zrele" ptdv v Mostarju.
Okrog' IT. ure smo prispeli na gradbišče v Mostarju. Tu nas je sprejel šef gradbišča tovarišibžTDehica 'Krčič: Ogledali smo sio bjekte, ki jih v Mostarju gradi »Vranica«. To' so tri velike stolpnice. Vse stolpnice bodo kmalu' gotove' in vseljive.	‘"m--	......
Po ogledu nas je povabila v pisarno, kjer so naš čakale tri velike posode češenj in seveda tudi »težje« podkrbpčild:
Poleg strokovnega dela ekskurzije je bil še ogled drugih zgodovinskih značilnosti Mostarja in okolice.
Šalim Rajkovič, profesor in konservator, nas jenekaj časa peljal skozi burno zgodovino Hercegovine. Pot nas je
Veliko naselje »Cengič Vila« v Sarajevu. Vsa stanovanja gradi gradbeno podjetje »Vranica« za tržišče
vodila v Blagaj k izviru Bune. Veličasten je pogled na strme stene nad izvirom ter na ruševine Stepangrada. V razvalinah Stepangrada so že v turških čash zgradili samostan dervišev.
V zgornjih prostorih je bil han (kavarna), v spodnjih pa prostori dervišev. Dva derviša še vedno ležita v posebni sobi starega gradu. Izročilo pravi, da vsako noč vstaneta, se umijeta in molita k tlaku. To ponavljata že dobrih 400 let. Na grobu je polno brisač, ki jih darujejo še verni muslimani, in vedno manj jih je, ki bi verovali v sedma nebesa.
Nadaljnja pot nas je vodila v Počrtelj. Pravijo, da je mesto ustanovil bosanski kralj Stepan Tvrtko I., toda prvi zanesljivi zgodovinski podatki o nastanku mesta so v pisanem povelju ogrsko-hrvatskega kralja Matije Kor vina.
Počitelj je ena sama trdnjava, v kateri je 500 let zgodovine Hercegovine, 500 let naporov, stradanja, slave in propada generacij, ki so tu žvele in umirale. Mesto samo je bilo utrjeno leta 1465 s finančno pomočjo Dubrovčanov za obrambo proti Turkom. Mesto je brani1 a ogrska vojska in šele leta 1471 je padlo v turške roke. V mestu je posebno zanimiva džamija, ki jo je leta 1562 dal zgraditi Sišman Ibrahim paša.
Če vas kdaj pot zanese v dolino Neretve, ne pozabite si pogledati tega veličastnega spomenika preteklosti.
Nato smo si v Mostarju ogledali še velik spomenik NOB. Tu je pokopanih nekaj čez 300 borcev NOB. Potlej smo si ogledali še druge znamenitosti Mostarja.
Kosilo nas je čakalo v dvorani stadiona *Velež«, ki smo ga pošteno zalili z «blatino« in »žila v ko«. Za zaključek nam je profesor Rajkovič podaril še nekaj lastnega pridelka. Tako smo se dobre volje vračali v Sarajevo. Zvečer so nam na Trebevicu priredili svečano poslovilno večerjo, ki nam bo vsem ostala v prijetnem spominu.
Lepo je bilo v Sarajevu, želimo si še več takih srečanj tako na strokovnem, družabnem in političnem življenju
Lojze Cepuš
f -V>	•• •>
Ž	»Zv-z:	-A ■ ; . . ... . ;	. , A.
Objekt, der-ea ;e pitdjei.ro .»Vran"c;s«.,gg£aitiio h'n
Vili —'ii-jeiii je Ib slanovaaj, gvatiili pa s» .-0
G-uMTt -	O V
'.'AA-Slih&a-. . .	>^,Jvy '.y y, ;£ >v ^... *
ttiSčter*.

Predsednik sindikalnega odbora Vranice tov. Branko Stojanovič ob jablanšškem jezeru
Posvet v Sarajevu, Izmenjali smo vrsto strokovnih, ekonomskih in d ružbeno-poli ličnih izkušenj
Objekt, ki ga gradi »Vranica« na »Cengič Vili« z osmimi montažnimi etažami in 216 stanovanji