21 Številka.
V LJubljani, v pBteh 9. februarja I9Z1.
LIV. leto
Isfca{a ***** dan popoldno isvzaa&sl aedaije ta »rasula*.
•fiao ali t Prostor 1 m/m X ^ m/m za male oglase do 27 /i*/« višine 1 K, od 30 m/m vlfilne dalje kupčtjskl In uradni oblast 1 m/ai K 2*—, notice, poslano, prek!tcit izjave in reklame 1 n:!m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—, Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov nai se priloH znamka za odgovor
Upr*vnlit\o »Slov. Naroda*' ln „Narolna Tiaaaras** Snsilo«« ulica st. 5, pritlično. — Telefon it 304.
—~L---\—m—i r nrn- "i i — ----- -----—
„SlOfoaski Narod1 velja v iagoalavlil t
celoletno iiaprgj plačaa .   K 3^—
polletno 150'—
3 mesečno .*»•»•„ 75*—
1 ......... 25—
* Ltabl|aat ta po posti i V lno&ematvo i
celoletno    .  «  .  • •
polletno.....•
3 mesečno ■ • ■ • •
K420 —
m 105— 35 —
Pri morebitnem povišanju se ima đalJSa naroi.Ana doplačati. Novi  naročniki uai   po3l|ei<> v prvi*  naročnino   vedno   Sjaajr'   po nakjzfiid. Na samo pismeni« naro:ih brez nočitve denaria se ne moremo oilratt.
Uredništvo „81or< Naroda1« Knaflova nlioa St S, 1« nadstropje,
Telefon štev. 34.
Doplae sprejema  le podpisana ln zadostno frankorant.
Rokopisov ne vra.a« ~f**J
Posamezna številka valja 1*20 K
Poitnlna platana v gotovtal.
•w—
IHissiskr dr. Edvard Bsneš na
potu ti Itaiii®*
Ko je antanta L 1914. stopila v frorbo s centralnimi državami, nI imela med svojimi vojnimi cilji razdelitve Avstro-Ogrske. Francija ln Anglija sta bili še med vojno trdno prepričani, da Je obstoj avstro-ogr-ske monarhije, seveda v nekoliko predrugačeni obliki, življenjskega interesa za ohranitev ravnovesja v Evropi. Zlasti francoski državniki so zastopali to stališče z vso trdovrat-nostjo. Ako bi se bil do bitki na Marni, kjer je francoska vojska prvič sijajno potolkla nemško armado , In leta 1915., ko so zmagoslavne niske čete prodrle preko Karpatov na Odrsko ter ogrožale že Pešto in Dunai. sklenil mir. bi Avstro-Ogrska pod fezlom Habsburžanov gotovo živela Že danes In Čehoslovaki na eni strani ter Slovenci. Hrvati in del Srbov bi še danes hlapčevali m tlačanili Nemcem.
Sele. ko se Je posrečilo seda-rrtermi predsedniki! Češkoslovaške republike dr. Masarrku ln niegovemu sedanjemu ministru zunanfih del dr. Edvarda Beneš" uteči v Inozemstvo ter v Parta, Londonu In Petro-gradu ter kasneie tudi v Rimu in Washfngtonu organizirati silno oroti-avstrifsko propagando, so se razmere Jele polagoma spreminjati.
Na Čelo rrotfavstritske propagande le stopfl dr. BeneŠ ter s svoH-mi sotrudnlk! - rofakl ter z našim londonskim »Jugoslovensklm odborom1«, z vsemi silami deloval na to. da prepriča tako javno mnenje v an-tantlnih drŽavah, kakor rudi antan-tine državnike o absolutni potrebi, da se razbite avstro-oerska monarhija, kf Je bila In b! bfla rudi v bodoče kot zaveznica najjačja opora Nem-čfie In predstraža pan germanskega »Dranga nach Osten*. V svolem gla-sllu »La Natlon Tchecoslovaane«. v Številnih brošurah in člankih t francoskih In angleških Ustih, ie soglašal z doslednostjo tn vztrajnostjo kakor Katon aksfjorru da je prvi pogoj za vzpostavitev trafnera mini v Evropi popolno uničenje habsburške državne tvorbe ob Dunavu.
In končno se le posrečilo po dolgih letih trudapolnega dela In po brezprimernih žrtvah pridobit! za to Idejo vso javnost   predvsem pa ne
samo antantlne, marveč tudi ameriške državnike. To delo Je dozorelo šele leta 1918., ko ie antanta sprejela med svoje vojne cilje tudi tezo o uničenju podonavske monarhije.
Da je na razvalinah Avstro-Ogr-ske vznikla poleg: samostojne češkoslovaške, tudi ujedinjena naša Jugoslavija, Je nesporno rudi nemala zasluga drja Beneša in upravičeno lahko trdimo, da se nahaja med tvorci na.se svobodne kraljevine na odličnem mestu tudi Beneševo Ime.
In kakor Je preje z naporom vseh svojih sil deloval na to, da razbije stoletno tlačitefjlco Cehoslovakov ln Jugoslovenov, tako si le stavil sedal za svoi življenjski smoter, da za-sigura življenje in sijaino bodočnost svofi svobodni domovini in ž njo v nerazrušnl zvezi združeni Jugoslovanski kraljevini.
Se so na delu sovrtvrl češkoslovaške In fugoslovenske svobode, ki opravljajo tiho. a vztrajno podzemeljsko delo, da razbijelo Češkoslovaško in Jugoslavijo ter zgrade na njih razvalinah novo Avstro~o grško v obliki podonavske kor federacije. Mala antanta, ki jo je zasnoval dr. Beneš in katere jedro tvorita Čeho-slovaška in Jugoslavija, bi nr.I bil najmočnejši jez proti tem načrtom. Res Je, da se ideia male antante, ki bi naj obsegala vse one države, v katerih Interesu je. da nikdar več ne oživi ob Dunava habsburško gospodstvo, ni posrečila takoj v prvem zaletu, toda dr. Beneš ni mož. ki bo ostal na pol pota ter se ob pojavi prvih težkoč odpovedal svojim široko-zasnovanhn načrtom! Ne motimo se. ako trdimo, da je eden glavnih ciljev nlegovega sedanjega potovanja v Rim ln kasneie v Pariz, da da" v sporazumu z italijanskimi in francoskimi državniki mali antanti, ki ie sedaj omeiena samo na Jngrslavijo in češkoslovaško, tisto velikopotezno koncepcijo, ki si jo le zasnoval v svojem prvotnem projektu. Oloboko smo uverjenl. da bo dr. Benešu uspelo Izvesti do konca nalogo, ki si jo je nadel, da proti vsem evcnfualno-stlm zagotovi obstoj in lepo bodočnost Češkoslovaški in ž nfo na življenje In smrt združeni Jugoslaviji. Zato imamo mi JugoslovenI vzroka dovolj, da iskreno pozdravljamo na J
naših tleh drja Beneša kot sotvorca naše kraljevine in kot stvaritelja male antante. ki naj za večne čase onemogoči povratek nemškega in habsburškega gospodstva.
SPREJFM V MARIBORU.
Maribor, 2. febr. Kl)ub raznim vestem izvirajočim na Dunaju, da čehoslova-^kj zunanji minister dr. Beneš ne potuje preko našega terito-riia v Rim, je mesto Maribor sprejelo čehoslovaškega prvaka z velikimi častmi. Okrog 12. ure pričele so se zbirati pred kolodvorom velike množice ljudi in ie tekom dopoldneva prispel v Maribor rudi ljubljanski čeho-slovaškl konzul dr. Beneš. Par minut pred 13, uro dospel je v Maribor ekspresni vlak. vojaška godha ie zaigrala češko himno: »Kje dom fe moj« v imenu čeh os I o vaške kolonije pa fe ^ozdravil fzstoofvšecra ministra prof. J a n o v s k v. V Imen!! civilnih In vo-laškfh oblasti so pozdravili zunanjega rrrfirttstra dr. Beneša okraini glavar dr. L a j n š i č in general Maister, v Imenu narodnem ženstva pa so-rToga generala Maistra, ki Je Izročila soorogl dr. Beneša krasen šo-pelc. Mala češka deklica Je pozdravila ministra dr. Beneša, za nio na ie govoril starosta mariborskega Sokola dr. Ser ne c. CchoslcrvaŠk! minister zimanfm zadev7 se fe v prisrčnih besedah zahvalil za prflaznl sprefem, povdarja^* da ta pozdrav ne vejla nfermr kot o<?ebi. marveč kot zastopniku čdiosTovaškega naroda, rlgar zveze r Jugoslo\ransklmi braft je vedno toplo podpiral. Na to fe zaoela Ola^bena Matica dve nesml o od vodsr\rom kaoelnlka g. Oskarja Deva. Med odličnimi osebami, ki so prlsTl pozdravit Čehoslovaškega zunanjega ministra fe bil rtrd! general PliveliČ In pollcllski svetnik dr. Senekovič. Na to ie od^el s svorjm spremstvom minister dr. Bene? na obed v kolodvorsko restavracijo, kjer je zapela Olasbena Matica še nar pesmi. Mariborski Sokol I© ves
opravllal službo častna straže. Ob 14. url 30 min. se Je pella! minister dr. Beneš s spremstvom v avtomobilu po mestu In ker *e Imel vlak s katerim se fe hotel odpeljati nanre! znatno zamudo. posetH le s soprogo rud! našo veliko električno napravo na Eali. Oh 16. uri se je minister vrnil na koroški kolodvor, od koder se je po? ure kasneie med prisrčnimi ova-
Aleksander Dumas, sin:
Kiparjeva pravda.
Roman. (DalJeJ
Mati Je odgovorila samo z enim »logom, ki je menda pomenjaJ »ne*.
»Jako vesela sem,« se Je obrnila Iza k meni. kakof da je izrekla materi samo neko misel ki ni v nlkaki tvezi s tem, kar sem govoril prei. »Jako vesela sem, da Je eden vaših prijateljev podoben meni. Boste vsaj večkrat mislili name.«
Sedal je prišla komtesa.
»Pojdi,« je dejala, »greva peš, to ti bo dobro storilo.«
»AH ste pogiedali njene roke?« vprašaja.
»Da!«
»Poglejte Jih na svetlem^ »Dvignila je hčerino roko proti svetlobi, da sem mogel videti njeno izredno lepoto. Potem se le burno oprijela te rokes poljubila lo ie ln dejala:
»Lepa sil Dal«
Te besede so vplivale na otroka kakor kako okrepčilo. Lica so se pordečila, oči so se ti zasvetile in moči so se zopet povrnile. Sli smo.
Spremljal sem dami. ki sta se obrnili proti Champs-Ellsćes. Skoraj
vsi moški, ki smo jih srečavali. so gledali za nami: nekateri so polni občudovanja obstali pred nami, tako da smo jim morali iti s poti.
Zdelo se je. da Iza niti ne opaža vriska, ki ga napravila: menda bi bila hodila tako peš ves dan, ne da bi se utrudila.
Zmenili smo se. da pridem naslednjega dne in da začnem takoi s portretiranjem, in ker sem čutil, da hočeta biti sami. sem se poslovil na trgu Ludovfka XV.
Toda moral sem za njima. Bila je nedelja; na promenadi le valovila gosta množica. Iza je vso pot vzbujala pozornost. Sli sta preks fau-bourg du Roule In sta v Rne Vertc Izginili v veliko hišo. Ondf sta obedovali. In ni Ju bilo več nazaj...
Šel sem k svoji materi tn sem JI povedal vse svoje doživljale, pri-čenŠi z včerajšnjim dnem. Iza Je bila 14 let stara. V osmfh dneh ostavi Pariz. MoJa mati Je prav tako malo slutila nevarnost kakor jaz. Rekla je samo:
»Ta dama ne pozna reda tn Ima malo pameti. To le hudo za hčer. ki praviš, da Je lepa In dobra...«
Oospodu Riezu sem pravil o posetn ln dejal Je: *
»Življenje vam pofasnf vse. Napravite po dekletu lepo doprsno podobo, aH če hoče mati — tudi celo
soho, a za drugo se ne brigajte. Saj nI vaša sestra, niti vaSa hči...«
Naslednjega dne ob določenem časai sta prišli dami v alelier. Začel sem z doprsnim kipom, čegar poteze so prinesle moji sobi »Prebu-Jajne« njeno slavo. V treh dneh sem bil z njo gotov; potem sem oblikoval roke lepega modela ln končno 'njene noge.
Babuška (to laskavo ime je dala komtesi Iza ter pomenia prababica) !e bila tako blazno zaljubljena v lepoto in dražestl svoje hčerke, da bi lih bila gotovo vse razkrila, če bi bil le zahteval. Tako vesela je bfla, ker Je našla občudovalca, ki fe bil njej enak.
Dami sta ostali dalje časa v Parizu In videli smo se nato vsak dan. Iza Je bila pri meni kakor doma; vsakokrat   sva bila po 4—5 ur skupaj.
Ob enajstih sta prišli mati In hči, in lepi dan se je začel. Park rat Je pripovedovala mati s prismlm humorjem smešnlce Iz svoje domovine. Ob takih prilikah sva se smejala z Izo naiinl mladosti primerno na ves glas. Tako bi bil rad živel dalje. Nekega dne sem vzkliknil: »Takole bi rad živel vse življenje.«
»Jaz tudi.« Je dejala Iza. »Mama, ali ostaneva v Parizu?«
»Saj ve*, da to ni mogoče. Kaj pa bo tukaj s teboj?«
cijami navzočega občinstva odpeli il proti Ljubljani.
SPREJEM V LJUBLJANI.
— Ljubljana, 2. februarja. Vlak, s katerim se je vozil minister dr. Beneš, je dospel z dvourno zamudo v Ljubljano šele ob četrt na 8 zvečer. Na peronu, kamor je bil vsled ljub z-nivostl Železniške uprave prost dostop, se Je zbrala velika množica rodoljubnega občinstva, ki je ministra dr. Beneša, čim je s svojo soprogo in s svojim spremstvom izstopil iz ku-peia, pozdravilo z navdušenimi »na-zdar« ln »živio« klici. Skozi gosti špallr, kJ ga Je tvorila množica, se je minister napotil v kolodvorski salon, okusno okrašen z zeleniem in s slikami prestolonaslednika regenta Aleksandra in predsednika dr. Masa-rvka. Tu so ga čak^j predstavite!!! civilne rn vojaške oblasti: vodja deželne vlade dr. Leonid P 11 a m i c. Župan dr. Ivan Tavčar s podžupanom dr. Karlom T r 311 e r * e m. poveljujoči general Oiore-je D o k I ć s svojim adfutantom Mlljkovičem. poverjenik za socialno skrbstvo Adolf Plbnfkar, poštni ravnatelj dr. DebeMak, načelstvo »češke Obce« nadzornik Jan R u Ž i Č k a, čvančara tn Heinlc. povabljenci češkega konzulata plsate?? dr. Ivan L a h. glavni urednik »Slov. Naroda« Rasto Pustoslemšek in dr. R. K r I v i c ter bivši član londonskega Jw?oslovenskeea odbora dr. Oustav O r e g o r 1 n. Vse imenovane je predstav^ g. mrnfstm g. gen. konzul Otokar B e n e Š. V imenu deželne vlade za Sloverrf*o je nozdravf: ministra dr. P! t a m f c želeč mu dobrodošlico. V linerra Ltubljane fe govorp župan dr. Iv. T a vCar, pozdravljaloč odličnega češkega državnika na ljubljanskih tleh. naarlašajoč v svojem govoru bratske stike n^ kulturnem in duševnem polh? med Čehi fn J u gostov eni v prošloslt ln poudarfafoč potrebo, dn se sedal, ko smo si Jueoslo-venl fn čeŠkoc:Jovak! Izvo*evalI svolo neodvisnost, te kulturno vezi prene-so na noUrlčno poffe ter se Iz teh ve-
zi ustvari nerazdružna zveza med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
V svojem odeovoru je minister dr. Beneš omenjal skupno borbo češkoslovaškega in ju2v)slovenskega naroda za uresničenje narodnih Idealov, naglasa', da tvori slovaški del češkoslovaškega In sirver^kl del jugoslovenskega naroda nekak prehodni most med Češkoslovaško re-» publiko in Jugoslavijo ter se s krepkim povdarkoin dotaknil allanso med obema bratskima državama, ki se naj v bodočnosti poglobi tako, da bo zasitrnranu bodočnost tako češkoslovaški republiki kakor tudi v njej zvezani jugoslovenskl kraljevini.
Nato je ga. dr. D e b e IJ a k o-v a Izročila g. ministru šopek na-gljev proseč ga. naj se na svojem potovanju v Rim v ljubezni spominja s'.otisočev našfh rojakov, katerih z!i usoda Je, da so ostali še izven mej svoje svobodne domovine.
V imenu »Češke Obce« Je govoril njen predsednik nadzornik Jan R u ž I č k a. Po končanih službenih pozdrav'h je generalni konzul dr, Otokar Beneš predstavil ministru glavnega urednika R. Pusto-s I e m š k a. d/. Laha, dr. Krivi-c a In dr. O r e g o r l n a, ki Je vse pozdravil kot svoje stare znance* zlasti je bil vesel dr. Oregorina, $ katerim sta med vojno sodelovala v Parizu za uresničenje skupnih narodnih Idealov. V razgovoru z deželnim predsednikom dr. Pitamfcem In generalom Dokićem Je minister izrabil svojo radost nad prisrčnim sprejemom v Mariboru, kjer Je Ime! priliko opažati lep razvoj tega s!o-» venskega obmelnega mesta. Ob trt četrt na 8. je naznanil ataše ljubljanskega češkoslovaškega konzulata dr. Zahorsk^, da Je vlak pripravljen na odhod. Minister dr. Beneš ce Je presrčno poslovil od navzoči ter se vrnil med navdušenimi ovacfjami šoalfr tvorečega občinstva v svoj kupe. Vlak Je malo pred 8. odplhal proti Trstu.
Politične uesfi.
x« Odkop jo »ne ?el emire* Beograd, 2. februarja. Po vfarftJBujl fl^fi koristituant© m je vrMl ministrski svet, na katerem ?© je razpravljalo o izvora ovsa. Sklenilo se je. da so dovoli zn 8000 vagonor ovsa svoboden izvo^. Nadalje so Je razpravljalo o odkunu one-
ara defa jh?no žefeznfre ki tc£e po ha> *om teritoriju. ^e<tn\ila so Jo posebna! komisija strokovnjakov, ki ndnotnjo fe v prihodnjih dnevih ne Punal. da 86 tnmkaj podaja o odkupil južno železnice. Konečno so po reševala tekoča ro* sortna ^pra^anja.
»Zrastem še malo. fn potem se omožim z gospodom Clemenceau-jem. — Kaj ne, da me vzamete?«
»Takoj.«
»To bo lep zaTron,« je rekla mati, »oba nimata niti vinarja.«
»Saj potrebujeva prav malo.« Jo vzkliknila iza.
»Dotlej že še zaslužim,« sem rekel jaz.
»Poslušajte me,* le menila Iza: »ako ne dobim kralja ali princa, ki rrd ga Je mama obetala, potem vzamem vas. Al I velja?«
»Seveda veljal«
»Kako smešno. Če bi te res tako zgodilo!«
In smeiala se le.
»Za enkrat odpotujeva Jutri.« le rekla mati. »In se pač ne vrneva več.«
Ko sem ontjga dne končal, me Je komtesa potegnila na stran bi le dejala:
»Ljubi otrok, ne fenlram se vas. ker spadate takorekoč k familiji. Lahko bi dobila od koga drugega to. česar prosim vas, ampak sami ste mi ponudili, in ^ neprijetne stvari priznava človek samo ljudem, ki jih Ima rad... MoJa hči Je potrebovala mjiogo za potovanje, tako da so naša sredstva pičla. Ali mi morete posoditi 500 frankov?  V Varšavi čaka
name velika svota; vrnem vam denar takoj, ko pridem tja. Ampak Iza ne sme ničesar vedeti o temi«
Najraje bi bil babuško oblel za to njeno zahtevo. Obljubil sem. da pridem zvečer še zadnjikrat In prinesem denar seboj. In ker sta Imel! dami opravka s pripravami za potovanje, ter se nista mogli britrat! za jed, sem ju povabil na obed, kar sta sprejelL
XIII.
SešTi smo se v palači Rova! ob' šestih. In takoj sem babuškl skrivaj vročil bankovec za 500 frankov. Izbral sem za obed najfinejše Jedi z nerodnim bahaštvom mladeniča, ki Je od doma ubog In se ne spozna na take razkošne pojedine. Mati ie mnogo pila In Je govor!!a več kot kdaj prej. Tako »v rožicah« se je pač zapletla v razna protislovja, ki bi Jih bil sfcer opazil Toda bil sem ves prevzet od radosti, da smem biti v družbi teh dveh dam. Iza Je bila kar divja od veselja. Pri pokosilju Je pela kakor maj ptiček In Je Izrekala raz-Ifčne srčne želje v svojih pesmicah, ki le pripovedovala v njih. kal stori vse nekoč, ko bo bogata. Niti najmanj ni dvomila, da pride kdaj 5e do ogromnega bogastva...
2 stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 4. februarja 1921.
27 štev.
s= Iz demokratskega k|uba. Beo-jrad, 2. februarja. Na včerajšnji šefi Jemokratskega kluba je predložil poslanec Manojlo Sokić deiinitirno re> ^akcijo Člana 10. nstave, ki govori o 11* okornem zakonu. Po tem načrtu bi prijele tiskovno pravde ne pred poroto, snarvec pred redno podiSoe. Nadalje Je predložil načrt, po katerem se ministre »apravi odgovorne njLhovo 61ne. Ministri pridejo radi zjorabe svofih uradr nih. oblasti prod redno sodišča in morejo biti ministri samo člani parlamenta.
= Ia aem^oradnickega kluba. Beo-srrad, 2. februarja. Včeraj ni imel aem-)rOradnički klub nobenega sestanka s demokrati ia radikale! radi vstopa v Pasićevo vlado. Zemljoradnički klub je Imel sicer sejo, a se je na toj seji samo ugotovilo detajle k ananim 20 točkam. Za danes se pričakuje nadaljevanja pogajanj na eni strani z * zemljoradnik!, na drugi pa z radikalnim in demokratskim klubom.
z= Neredi v MaceAo rtifi. Beograd, t. lebmarja. Muslimanski poslanci, člani radikalnega ln demokratskega kluba, se v zadnjih dnevih intenzivno bavijo s poročili is Sandftaka in Macedonije, ki govore o pokolju muslimanov v južnih krajih, kjer je bilo baje več mrtvih, ranjenih in batinjanih. Tudi so bile popaljene nekatere vasi. Muslimanski frani demokratskega in radikalnega kluba nameravajo to vprašanje spraviti na dnevni red ene prihodnjih *ef. Foslaneo Efendija Korkut namerava vložiti na ministrstvo notranjih dol interpelacijo ter staviti t parlamentu »azna vprašanja, ob kateri priliki bo navedel vse te slučaje.
šaš Predsednik konstituante dr. Ribar odpotuje v Djakovo. Beograd, 2. februarja. Predsednik konstituante dr. Ribar je odpotoval za 4 do 5 dni t Djakovo.
r= Ustavni odbor. Dno tim. popoldne se je konstituiral ustavni odsek konstituante. Za predsednika je bil izvoljen dr. V e s n i a, za podpredsednika pa dr. T o m J j e n o v i Ć.
= Zaupnica PaSićo. V radikalnem klubu Je ministrski predsednik Paši« one L t in. zahteval izjavo, ali se njegovi tovariši strinjajo z njegovo poli-Hko. Minister Vellzar Janković »e imel eno uro do]g govor, v katerem je naglasak da je sporazum med radlkalci in demokrati zelo važno delo in v veliko korist države. Ta sporazum je treba se poglobiti. Po njegovem govora je radikalna klub odobril politiko in delovanje 9inistrskega predsednika Pa&ića.
ss Madžarska rovarenja v Pecahu. Te dni je obmejna policija zalotila na aborovanju približno 60 oseb, največ tukajšnjih dam, ki so bMele organizirati akcijo, naperjeno proti naSi državi. Namen zborovanju *e bil, demonstrirati po ulicah mesta za to, da čim prej pride semkaj Borthvjeva madžarska vojska. Tajno so hoteli francoskenm majorju Derenu, Članu tukajšnje en-tentni misi fo, podati usten aU pismen protest zaradi sedanje politike naših oblasti, ki so. kakor so oni trdili, dovolile socialistični organizaciji, dift je mest uprava delala, kar je hotela. Preiskava je dognala, da so voditelji te akcije prosili majorja Derena, naj fih ali sprejme in posluša njihovo razlaganje, ali pa da sam pride na njihovo sborovanje. Major Deren pa jo doeoal, sra kaj so gre in je to prošnjo kratko« tnalo odbil. Po dobljenih informacijah so te akcije zasnovali doslej neznani Sorthvjevi agenti iz Madžarske. Od tu* kajenjih oseb je akcijo najbolj podpirala grofica ZIchvjeva. Mnogo oseb, ki nrl tej akciji niso bilo preveč udeležene, so bile obsojene na denarna globe; glede kazni voditeljev akcije pa se caka na rešitev.
=x Za pridružitev nagi Kraljevini. I* Unačo javlfajo, da je posebna skupščina tukajšnje socialistične delavske organizacije soglasno sprejela resolucijo, da se ta kraj pridruži kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sklep izraža želfo, naj se TJnaca potom aneksije spoji s našo kraljevino. To resolucijo Je skupščina predložila mini str« sa notranje posle.
= Za odpravo stanovanjske bede. Beograd, 2. februtrja, V ministrstvu sa socijalno politiko ee je sestavila posebna anketna komisija za odpravo stanovanjske bede v teli nafii državi Anketna komisija bo izdelala načrt, ki naj stopi v veljavo 1. maja. Ministrstvo m socijalno politiko je v rvrho cdprave stanovanjske bode ln zgradbe novih hiš sahtevalo kredit pol milijarde dinarjev.
xat 112.451 opcijskih prošenj za ar* strifsko državljanstvo. Z Dunaja poročajo, da je bilo podanih avstrijski vladi 112.451 opcijskih prošenj za avstrijsko državljanstvo. Sprejetih ie bilo 111.784, odhitlk 634.
-2= Grof C jem in o resftvi AvsGrtJe. Blvai avstro - ogrski zunanji minister
Sof Czernin Je imel v druStvu dunaj-ih industrijalcev govor, v katerem se ie bavil g reSitvifo Avstrije, nagla&a-joč skrajno težke čase, v katerih živi republika ln opominjajoč" vse stranke, naj se odjočijo za skupno akcijo, da se reši Avstrifo pred nepopravljivo pro-pastjov Czernin vidi veliko boljfcevisko valovje, ki se izliva na Evropo, ker ni možnosti po sedanjem stanju evropskih stvari, da bi so dosegel mir med bolj-leviki in ententnlmi driavami. L«kryd Georgeova negotovost in njegovo vznemirjanje se zdita Czeminu prav nevarna »a evropsko pomiritev. V bodočem neizogibnem konfliktu mod državami, nastalimi is vojne, ne more Avstrija prijeti sa orožje za nobeno stran, mora
Ea s vsemi sredstvi pospeševati proti- I oljševiško akcijo. Avstrija kot neodvisna država ne more eksistlrati, zato mora voliti ali združitev z Nemčijo ali podonavsko federacijo. Czernin pravi, |U nrva rešitev predstavlja manjfe »jo*
Oaornin se lovi v svojih izvajanjih in mestoma noče na dan s pravo besedo, govor pa kale končno strašno situacijo Avstrija in kako naj se resi, toga danes pravzaprav nihče ne ve.
*= Bel j Soriško gospodstvo v Odesi. Carigrajski dopisnik »Neue ZOrchcr Zeitungc poroča: Iz Odese je prispel zopet italijanski parnik a italijanskimi ln francoskimi evakuirane! Ker je pristanišče v Odesi podminirano ln ker boljševiki sami dobro ne veda kje so položene mine, se je moral parnik zasidrati 30 km pred Odeso na odprtem morju. Mraz je z naš.u 15 stopinj pod ničlo. Radi mraaa, vlažnosti, pomanjkanja pitne vode ln radi umazanostt, se je tifus močno razširil Kruha nI dobiti v nobeni pekarni. Prebivalci se moralo uzadovoljlti s norčijami, ki jih delilo sovjeti. Sovjetska vlada prejema moko od kmetov v zameno za žeblje, čevlje in obleko. Tatvine so na dnevnem redu. Boljševiki so izropali celo zadnji transport vojnih ujetnikov iz inozemstva. Izredna komisija je odvzela vjernikom vso njihovo novo obleko, obuvalo in inozemski denar po 37 kopejk za en frank. Upor nemških kolonistov je bil takoj nduŠen. Kmetje iz maščevanja ne obdelujoo svoje zemlje ter koljejo krave in kokoši, da jim ni treba dajati mleka in jajc. Delajo le toliko, da ne po-mrjejo lakote. Usmrtitve so na dnevnem redu. Imena umerjenih se ne prl-občujejo več v časopisju, ker ne lzhaia več noben list. Zadnja boliSevIška novotarija obstoji v tem, da se odpošiljajo otroci in Intelektualci z juga na sever in nasprotno. Otroci se pošHfafo na sever v svrho komunistične izobrazbe, na ju« pa radi zdravljenja- Intelektualni sloji, kakor zdravniki. Inženierii L dr. se pošiljajo Iz kraja v kraj, da bi na kakšenkoll način ne mosli uplivati na lokalne oblasti.
x=s Nov! francosfff ministrski predsednik Beoesu. Novi francoski ministrski predsednik Briand je poslal če-Škoslrrvaškermi zunanjemu ministru Benešu brzojavko, v kateri Izjavlja, da francoska republika s posebnim! simpatijami spremlja Beneševo delovanje za enotno organizacijo male antante.
= Francija, Italija In Jadransko vprašanje. Briandov prodramatični govor je povzročil v l tali i precejšno vznemirjenje, ker je Briand le s par hladnimi besedami omenil »veliko zaveznico« Italijo. Briand ia zelo lasno opozoril Italijane na to, da pričakuje Francija za svojo pomoč v jadranskem
vprašanju analogne koncesije z ozl-rom na izvedbo versaillske mirovne pogodbe.
■a Nar d m ko va poslanica. »Times t
poroča Is VVashingtona, da je priobčil novi ameriški predsednik poslanico, v kateri izjavlja: Vsi Američani pozdravljajo stremljenja narodov anglosaške rase za Čim večjo zaupno   in globoko
Srijateljstvo. Ti narodi so prinesli clvi-zacijo v ntjholj oddaljene kraje. Har-ding pa se obrača tudi na druge narode in pravi, da pomeni skupnost angleško- ameriških stremljenj za vse naj-bolše prijateljstvo, tlardlngovo poslanico so sprejeli i velikim zadovoljstvom vsi zagovorniki skupno amerl-sko-angleške akcije za obnovitev sveta.
= Upor Vranglovih čet. »Associated Press« poroča, da so se v Čatnldžl uastanfenl Vranglovi kozaki uprli In razoro?i!l oficirje, "rancoske čete so bile prisiljene postaviti strojne puške, na kar so Rusi pričeli streljati in so ustrelil* 10 Senegalcev ln 2 francoska oficirja, 20 domačih vojakov pa so ranili. Končno se je posrečilo Francozom, da so obkolili taborišče in razorožili kozake.
= Nemščina v AlzacHI-LotarlnglJl.
Generalni komisar za Alzacijo-Lota-ringiio Je na predlog alzaško-lotnrin-škega sveta dovolil, da smelo odvetniki pri porotnih razpravah po izrecni klijentovi želji razpravljati tudi v nem-5kem Jeziku.
= Poljska vlada za izseljevanje. Iz Varšave porocVo, da le fzdal pollskl državni Izseljenski odbor oklic, v katerem izjavlja, da poljska država ne more dati nradnJVom ln delavcem potrebnega dela in da Je zato dolžnost Iz-seljen!*kega odbora, da olajša izselte-vanfe. V ta nnmen se bodo astarrOvfn drfsvnl Izseljenki uradi. Po poročilih poljskega izseljenskega komisarja v VVashlnrtonu se mora računati z izselitvijo 200 000 poljskih državljanov.
= Konec samostojne tikraHuske sovjetske republike. Iz sovjetske Ukrajine poročajo v Švico, da je moskovska boljševiška vlada ukinila ukrajinske samostojne komJsariiate za vojsko, mornarico. Inozemsko trgovino, finance, železnice, delo in pošto. Moskovski komi sari J att prevrnmejo sedaj tudi de lure vse te ukrajinske zadeve
= Koliko sovjetskih repobm* Je v Rusiji. Brezžična brzoiavka iz Moskve poroča, da Je na ozemllu bivše caristlč-ne Rusije 20 sovjetskih republik.
Telefonska fsi brzoiauna pumžSii.
REKA ZAHTEVA UDELEŽBO V KOMISIJI ZA DOLOČITEV MEJ.
— Reka, I. febr. Provizorična vlada le službeno naprosila rimsko vlado, da jed izposluje udeHEbo v ko-mislil za določitev mej med Italijo m Jugoslavijo, Gre, kakor znano, za Delto In Baroi. Vlada upa, da dobi iz Rima gadovoltiv odgovor.
SESTANEK DR. BENESA Z AVSTRIJSKIM KANCELARIEM.
— Gradec, 2. febr. Na današnjem sestanku ČehoslovaŠkega zunanjega ministra dr. BeneŠa m zveznega kancelarja dr. Mayra se Je ponudila priložnost za Izmenjavo nazorov o splošnem političnem; položaju v Srednji Evropi. Razgovor ie bil jako prisrčen in prijateljski. Pokazalo se je veliko soglasje glede smernic, veljavnih za obe vladi. Razpravljala so se vsa za Avstrijo m Ceho-slovaško zadevajoča vprašanja In določil se Je v velikih potezah načrt prijateljskega sodelovanja za pospešitev gospodarskih odnošajev obeh držav. Mnogo se je razpravljalo tudi o prihodnji konferenci r Portorož e. Tudi tukaj sta se oba državnika strinjala v tem. da bo glavna naloga konference ureditev vseh prometnih vprašanj med državami, ki pridejo v poštev. Minister dr. Benefi le Izrazil svofe veselte zaradi sprejema Avstrije v zvezo narodov fn oba državnika sta se ujemala v tem. da bo to sočlanstvo krepilo veri med oboma državama. Sestanek se fe vršil v salonskem vocu ministra na vožnji v Gradec.
NAŠ PRORAČUN ZA L. tv21./22.
-—d Beograd. 1. febr. »Politiki« pfse: V finančnem ministrstvu se delajo priprave za sestavo proračuna za leto 1921./22. Vabljena so vsa ministrstva m ostale državne oblasti, da vpošljejo proračune «a Izdatke. V tekočem mesecu se prične splošna razprava. Do aprila aH nafkasneje do maja bo ves državni proračun gotov.
NASE POSLANIŠTVO V ŠVICL —d Beograd, 1. febr. Naša vlada dementlra kot netofino vest  da namerava  ukiniti  nage poslaništvo v SvlcI.
ITALIJANSKI PARLAMENT. * DEBATA O NOTRANJI POLITIKI.
— Rim, 1. febr. Včeraj >e zbornic* razpravljala o notranji polltlkL Matteottl (soc.) izvaja med drugim, da se dobijo v vsaki stranki budi, nagnjene k slabemu, m nasilneže, ali danes se nahajamo v boju s pravo organizacijo, sestavljeno iz oboroženih skupin v svrho nasilstva bi jbkfcti no store nič uroti nikzv So« l
eijallstična stranka poudarja, da se morajo politični boji vršiti z dostojnimi sredstvi. Fašlstovsko gibanje hoče odtrgati proletarijatu, zlasti kmetijskemu, najnovejše gospodarske pridobitve in tako se mora proletarijat boriti za svoje organizacije proti nasilnežem, ki služijo buržo-azUsktm razredom. Ako delavci kaj zagrešijo, jih zasledujejo oblasti a največjo strogostjo, fašistom se ne »godi nič. Socljalistična skupina se zaveda, da v tem trenotku brani stvar socijalizma, pa tudi države in človečanstva, Sarrocchl (llb.) pravi glede gospodarskih bojev, da naj se vrše prosto ne pa z nasilstvom, kakor to delajo sociiallstične organizacije v Emiliji. Tudi v provinci Ferrara je soc. organizacija izključila iz dela vse one. ki niso organizirani Izvršila so no nasflstva vseh vrst. Omenja tnvazijo v tovarne preteklo poletje, proti kateri nI bila vlada ukrenila ničesar, dasl le bil to težak atentat na privatno last. Priporoča vladi pofHfko. ki ne nasprorule terrieflnim načelom svobode. Dolžll fe bivšega ministrskega predsednika Nlttifa, da fe on s svo4o politiko podžgal fašffzem. na kar ie Mltrl odgovoril, da Je on deloval vedno pomlrie-vafrto In da obravnavani člrrt ne spadajo v čas njegovega ministrstva.
RAZOROŽFNJE PPFBIVALSTVA V BOLOONT.
— Bologna, 1. febr. Redarstvo le podv7oio stroge mere za razoro-ženfe prebivalstva, ki se ima izvršiti do 8. t. m. Po deželi so rarvrščene redarske skupine, ki bodo Imele strogo službo po dnevi In po noči, da se se tevršf razoroženje v pn-Tni meri.
IZMIŠLJENA VEST.
—d RK j. febr. Po fno^em^kih listih razširjena vest o zaroki italijanske prrncezlnjc Jolande s sinom nadvojvode Jožefa je izmišljena.
NEMŠKA ODŠKODNINA, —d Parfi, 2. febr. Poslanci Au-brfet, Levasseur, Rocfer In Bartho-lomy so v zbornici predložili zakonski načrt, po katerem naj Francija nemudema obnovi svoje zahteve, da Nemčija povrne Franciji svoje dolgove. Načrt predlaga, na! Francoska banka rzda bančne nakaznice, glaseče se na nernJke dolgove. Vsota naj bi znašala 150 milijard m naj bi se plačala v obrokih.
AMERIKA IN SKLFPI V PARIZU, —d Parte. f. febr. Kakor piše Pertlnax v enem pariških listov, se sklepi pariške konference V Ameriki kritizirajo, ker niso v skladu z ver-salllsko mirovno pogodbo, ki določa, da m plačilo vojne odikodatoo ru»
deli na 43 let. Versaillska mirovna pogodba določa vsled neposrednega vpliva predsednika VVilaona, da se plačilo odškodnine mora razdeliti kvečlem na 30 let. Le sedanja generacija naj trpL tako je izjavil predsednik VVilson. Nadalje ao v Ameriki proti teinu, da reparacijska komisija nadzoruje vse finančne operacije nemške vlade. Končno se tudi ne strinjajo z \2% Izvoznim davkom, ki bo moral vplivati na trgovinske odno-šajo vseh držav i Nemčijo, tudi na one, ki pogodbe niso podpisale.
PREPOVEDANE ZABAVE V MO-NAKOVEM.
—d MUnchen, 2. febr. »Korres-pondenz Hoffmann« Izjavlja, da ie ministrski svet sklenil, z fcltriš'ljitn dnem prepovedati vse veselico.
NEMČIJA ODKLANJA PARIŠKE SKLEPE.
—d Berlin, L febr. Na današnji seji državnega zbora je podal državni minister Simons vladno izjavo k poslednji noti zavezniških vlad. Očr-tal je najprej potek pogajanj in ie govoril potem o vsebini note, v kat rl ni nobene besede priznavanja za to, kar je Nemčija storila glede razorožitve. Tudi se ne vpoštevajo dosedanja izplačila, ki znašalo skoraj 20 milijard zlatih mark. Tudi ni povedano, če bomo dobili pri premlriu založene zakladnice nazaj. V novem programu je zatorej nejasnost in protislovje. Ugotoviti ie treba, kako velika je storjena škoda. Kar je doslej porabila Francija, se je potrošilo, ne da bi bilo služilo svojemu namenu. Cenitve Izvedencev so se zdele g. Pomcareju prenizke, zato so se povišale. Da bi poslušali nemške izvedence, to ni prišlo nikomur na um.
Sedaj navedena vsota se zdi več kakor samovoljna. Clemcnceau je svoj-Čas sam Izjavil, da ne nameravajo posezati v na^o svobodo ln samostojnost. O carinskem nadzorstvu ni bilo prej nikdar govora. Vladi je jasno, d4 je sedaj ubrana pot nepraktična in neuporabna ln da vodi do gospodarske sužnost! Nemčije. Po poslednjih predlogih bi morala Nem-•*lia skozi 42 let vršiti delo Jetnikov. Mada ne more v tem aranžmanu soornr.t! potrebnih podlag za nadaljnja pogalanm. Nfena dolžnost pa je, da uporabi vsa sredstva. c\a pride do Primernih jasnih pn>t j predlogov. (Rravo!) Po kratki debati o plovnem redu se obravnava odgodi na drugi dan.
OOOOPITfTV KOVSTTTTAVTT!. —d Tieo£T«d. 1. fet>rn«rjn. DanasV njo seio konstituante otvori or^i^rni-rut n*r. Rihnr o r*oI 10. P»-> pro/itanju pr.ro-eija roriflkaetiskejra odseka se volijo rfonl Tnitmitof^jra. odseka in odseka 7& prošnje in prito*1"*'*. — Nato narnnnl pr*vUn/'niV <lr Pi^sr. e\s no *eje n«ta-votvnrne *frnp^t*in** odredilo, đokleff rt«t«vni odsek ne koaea svojom d^la. Ofl^rkn *e daie rok 40 dni. d* ir<lrla aatavo in pri nravi v«#e rn>treJ>no ct*-divo. ^^}fx *q nato rakljuM.
PBGAVICA K A DUNAJU. — fl Orin^i. 1. fr»Tirnnr!a. Kakor po-rora >JIh:>jhuii^korro«pond^n*c, je J v. ploj olx>]o]o r\ pecn^tim lecrarjem Tf;o-pa pk:ip.«vi 2,'» oseb. Od teh jih priilada 18 družbi artiklov, ki se jo kakor jo rlo^niro. eknŽilfl na potov?nju It Tr-StS na Punnj, profkone v Trbižu. Trijo TTirr.ori pofr*»f»t^£rn, le«rarja Isvirajo 0q druco'1 in štirje so ftSStaft mo<l dnna.j-(akim pr^Iiival^t^.tm. Tekom 24 ur ae jo pojavil pnmo \a en primer eni runaj. Od obolelik je doslej umrl snnio e<ion. Dosedanje r.i7-irienje bolezni ne zbuja nobeno bojazni.
It naše kralfeoin^.
— Pasiesvo zdravje.    Beograd. ?. februarja. Kakor se ratrjujo. se |e ftićevo sdravjo znatno rboljealo, d» je pričakovati, da bo v tre-h do Štirih diio^ vih zopet prevsel Bvoje posle.
— General Pranchet d' Ffcperav ▼ IBosni. Sarajevo, 2. februarja. Kakor i poroča iz Beograda, pride francoski general Franchet d' Esperav, ki je pri-nesel mestu Beograd odlikovanje častne legije, v nedeljo v Sarajevo, kasneje pa se poda tudi v Mostar.
—- Samo dopoldanski po^uk v Ijnd-skih Mah. Boo^rnd 2. februarja. Kakor se zatrjuje, fo namerava v b^o~ ^radpkih ljudskih šolah uvesti ie li 1 tri-femskih in socijalnih razlogov poduk samo v dopoldanskih urah in eicer na ni7.je razrede od &^#o pol i-- ure, v vii-jih razredih pa od 8. do 12. ure. Ptf popoldanski oas naj bi se vporabljal za podučne okskursije. telesno vzgojo in gojitev petja. Nastavili se bodo pot>el> ni gimnastični učitelji.
n^oiirešena domoiilns!.
— Iz Istre. Na KoprŠčlni se opaža propadanje slovenske zavednosti, zlasti blizu Kopra m Milja Izpodriva italijanščina slovenščino. Italijanski socijalizam Ima mnogo krfvde na tem. Treba pravočasnega odpora zlasti a društvenim življenjem ter gospodarskhn delovanjem. — Hrvatsko vas Brest nad Buzetom so pre-krščevall Italijani v Bresti, potem v Brestia m nazadnje Je nadelal občinski komisar kraki fme »Olmeto«. Neki Javni urad v Trstu, ki je pozna! to fznremernbo, fe poslal neko pismo v Olmeto, Vso Istro le preromalo to pismo fn po 32 dneh le prišlo v Brest. To so take bedastoče. kakršnih so nnožrt samo italijanski upravitelH! — V OpetH! se snuje žensko udruženje za vso Istro, v društvo bo Imela vstop vsaka poštena Žena tn devoi-ka. DruStvo bo ustanavljalo čitalnice, kniižnfce, skrbelo za predavanja, prireditve itd. Tako ndmženje zasluži vseobčo podooro m razšhi na^ se dp zadnjega sda!
— Za Reko Imajo Italijani tudi polno načrtov, kakor za Trst. in kdor bi verjel tem načrtom, bi moral misliti, da se Izvršilo taki čini. ki dajo obema pristaniščema sijajno bodočnost. Pa Je vse skupaj samo varan ie javnosti. Ker bi bilo naznanilo, da oride iz Italije velika pomoč Reki, predebelo so posegli no Ameriki in razglasili, da se snuje ogromen ameriški načrt, ki bo povečal in razširil reško pristanišče ter rmi dal pogoje za krasno prihodnost Par dni »e ie Sirila ta vest po listih, potem pa io Je reška oblast sama dementlrala. Vsa ta italijanska skrb za Reko Je naperjena proti Jugoslaviji, da bi ne ra^la misel da prava bodočnost Reke ie le v zvezi z Jugoslavijo. Pred vsemi hočejo JugoslavMI odtrgati Delto ln BaroŠ, ne računajoč s tem, da bi. ho-
teč škodovati Jugoslaviji, škodovali Reki! Dalje pa hočejo z raznimi velikimi obljubami ubiti delovanje Za-neilove avtonomaške stranke, ki p.a-vi da se je zgodilo vse, kar je Za nella napovedal: Reško mesto je uničeno, oplerrjeno, trgovine ln to* varne zaprte, občinske blagajne prazne, dolgovi ogromni, korupcija strašna. Zato proč s paraaitl, delinkventi, fašisti!
— Komunistični in sord^rlsti^ni ♦IjavorSftore«. ftoor med komunisti in socijalisti v Trstu se je refell tako. da bo*ta izhajala odslej dva lista in fIht >LavorMore<:. orron komunistov, in >L*voratoro socialista«. Vse prostore s tiskamo v ulici Zudoccho so dobili v svoje t ke komunisti, glede drugega imetja .- } ?o (iomenijo.
— Italijanski vojak - bnriva? na (Vabrtvem. Na Grahovem fGoriftko) so bili aretirani žrpan Andrej Moč^Jk, Andrej GoIjt, Ivan FloiHanMft, Andrej Brovift in Fran Sorli. Uk]enjene so odpeljal? v Gorico v zapore. V Moenikovo gostilno v Koritniei je prišel italijanski vojsk Antonlo Fenottl ter zahteval pijačo in jedi. Ker mu krčmar nI mo^el dnti vsegra kar je hotel, je zaeej Izzivati. PriMo je do prerekanja in vojaks-iaaifSOS so vrgli ia goetilne, knknr )e Baslnf.il. Radi tepa je nastal velik krik In vik in >Piccolo<: vpil*, kakor da M bo ime^a radi tega docrodka Italija podreti! TyepS*»ffa obnaMnja naj se uče Italijani napram Ju^OAlovonotn, pa bodo moffli I nilmi povsodi dobro izhajati. Zaničevati in teptati se pa no?1 ljnd-ie ne bodo pustili od vsakega Italijan-skega vojaka!
— ITmrl je v Tr niti sr. Rvetko M a ft-t elanc mlajši. me«=tnl stavljenik. Rmrt ga je vzela r najlepši njeco%d ?!vljen-slri dohi. Pokojnik |e bil rrizni^ v(v Sf-ak v btoJoib Teklića, kot Bkrvonec pa poštena duJa. ki se je adeleseval ni vseh poljih na^^ca nnrodnesra 7ivTjo-nja v Trstu, delal ln pomagal, kj^r |« mogel. Tržaftke Slovence Je z lagnbo tako vrlega in delavnega mladega moža aadel hud ndaree.
narodno gospo^farstoo.
Premog In tovornlna za morske vožnje.
Lastniki premoffokov to v Nemčiji idra-?enl ▼ državno premogovno evmo. Serfčo odloMIn« vafnottl premoga za ealo gofpo-darstvo Jc drlavna oblast astanovila po;cbei organ, crfavni premogovni svet, kf se peča i premogovnimi vprašanji. Nadzor v premogovnih vnratanjlh ima vlada v minlatrstvu aa gospo daratvo. Z t pred meseci ao bfle podane sahtevt, da se rvliajo cene premogu. Državna oblist nI pristala, ker nI hotrla ^rrmenlti industrije z večjimi proizvajalni •trojki ob času, ko s« Je pocVIa uveljavljati padajoča konjunktura v IndustrM In •• |e vedelo, da jc spričo poapelene ptodukdje t kntkem računati z ooilntmi, znatno cenejiimi cenami ameriškega In ang'aSkega prrmoza. Videlo s« je, da se tudi tendenca za pomorske tovore nagiba odločno v smeri navzdol. Končam januaiji i L je drlavai przmagoval
svft v Kem?ijl sonet sklepsl o Tali^vl ^o zvilaniu prcm^jjovlh cen. RensVo-vf?tf?i1 lW sindikat Je zahteval zvišanje cen za 25 mnrk pri toni (1000 k*) Dr«avni tajnik dr H1 «ch se je v imenu drSivne vlade uprl Iz 07' ov na javno blajlnjo predlogu na zvišan e. T. di predlogu d -lenjega saksonskega sind kita, da se zviša cena ari toni za 1850 mark, ss je zastopnik državnega gospodarstva min; Iratva oprl. PredloTu vzhodno elbijakegs In *r?dnjcga nemškega sindikata za ruiavl premog, da «e cena premoga zv.sa za 370 mark pi toni Jn cena briketov za li70 ma.^, sa vlada ni protivila. V kratkem se SK'iče plenar a s-Ja drTavnrga premogovnega sveti, v kateri bo vlada eoSirne pojvnila svoje stslišie giede premoga. Tako se zooet vidi, kako skrbnost posveča državna oblast v NemJji premogu. Dfiava ve, kaj pomeni preoMg sa aa4osoujo
In za celo gospodarstvo. Gospodarske prilike Nemčije po strašnem porazu niso lahke, ali priznati treba, da se nemška Industrija z vso energijo trudi obvladati težavni položaj Videti Je, da ne brez vspe-ha, zakaj ves svet že zopet računa z nemško konkurenco. Nizka nemška valuta omogoča sedaj uspešno uveljavljenje zlasti na zapadnih trgih. Ko se Izboljša promet in dobimo trgovsko pogodbo z Nemčijo, pridejo nemški produkti gotovo v znatni mr.ožini tudi v naše kraje in sicer sčasoma iz prve roke direktno. Avstrijsko posredovanje bo v mnogih strokah odpadlo navzlic močni eksportni organizaciji, s katero razpolaga Avstrija in zlasti Dunaj. Ta posredovalna vloga se občuteva sedaj ial intenzivno tudi še v prometu s Cefko.
Na svetovnem premogovem trm se je položaj nagloma Izpremenll. Amerika je lani zelo pomnožila svojo produkcijo. Cenijo Jo za lansko leto na blizu 600 milijonov ton. Kar se prej nikdar nI zgodilo, so že v drugi polovici lanskega leta ponujali Amerikanci premog v Evropo, v renske pokrajine celo In Avstrijo, Vsled valute ln visokega prevoza so bile cene ogromne In so šle do 40 dolarjev za tono. Ponudbe so sedal neprimerno cenejše po 12 dolarjev za tono. Tudi v Angliji so premagali sušo, izvozna prepoved je ukinjena. Angleški premog se ponuja že za Avstrijo In sicer na dolgoročen kredit. Francija dobiva velike množine premoga      Nemčije, lastna
produkcija se le dvignila tako* da |e premoga dovolj ln so v nekaterih rudnikih u tesnili delo. Nemčija Js po vojfki Izgubila mnogo premogokopov, Ima pa še veliko premoga In je produkcijo lansko leto močno povzdignila. Usoda važnih llezljskih pre-rnogokopov se odloči v plebiscitu. Avstrija ie navezana pretežno na import premoga, dasl so pričeli z delom na več novih krajih in so tudi produkcijo sa Vi zvišali. Letošnjo zimo se Je položaj napram lanski tudi za zasebni konzum odločno Izboljšal, dasl Imajo seveda še vezano oddalo premoga. Po vseh poročilih, ki prihajajo. Je upravičena sodba, da smo Čvrsto na potu do premagan j a dolgotrajne svetovne premogovne krize.
Za preskrbo s premogom je odločilne važnosti vprašanje tonaže in tovomlne. Pocenitev pomorske tovomlne se kaže ne le na zapadu. Iz Trsta poročajo, da se Je tudi v Jadranskem prometu pocenila vožnja v zadnjih treh mesecih. Vpliva premog, naraslo število brodov, vsled krize v industriji In zastoja v trgovini je padlo število tovorov. Brodovi nimajo tovorov dovolj. Za tovor iz Trsta v Severno Ameriko se sedaj zahteva 15 dolarjev za tono, pred tremi meseci pa so hoteli okoli 30 dolarjev. V Istem času le padla voznina za premog Iz Amerike v Trst od 18 na 0 dolarjev, za žito od 20 na tO dolarjev Padla Je tudi voznina za vožnje na črti Iz Trsta v Južno Ameriko.
Dneune uesfl.
V Ljubljani.
— Razpust višjega šolskeza sveta. Kakor poročajo iz Beograda, je danes izšel ukaz* s katerim se raz pušča viši šolski svet v Ljubljani. Vsa
slovenska javnost, zlasti pa učitelj-stvo pozdravlja ta ukrep z največjim zadoščenjem. Višji šolski svet je bila organizacija, v kateri so doslej skoro neomejeno vladali klerikalci na škodo šoli in učiteljstvu in v nemalo škodo tudi državni mlslL Da je bil višji Šolski svet prava trdnjava klerikalcev, dokazuje dejstvo, da so se klerikalci z vso silo upirali njegovi te>-meljlti preosnovi ter jo skušali še v zadnjem hipu preprečiti. Njihove nakane se niso posrečile. Nadejamo se. da ne bo več v novi korporaciji raznih Nadrahov, ki bi kakor žal doslej, zavirali uspešni razmah našega narodnega šolstva v smeri narodnega in državnega edinstva.
— Potrebna ugotovitev. Prejeli smo: »Slovenec« je široko priobčil neki sodni sklep, s katerim se ustavlja kazensko postopanje proti »Večernemu listu« ki fe živel od same častikraje, in soobtoženi Peganovl družb L Tako je priobčil neko potvor-jeno poročilo o razpravi proti Rezi Pegan. zaradi česar fe dr. Oblak vložil tožbo, da bi Izsledil krivca. Vsi 80 zlezli pod klop ln nihče ni hotel prevzeti odgovornosti za to poročila zato je opustil nadalfrtfe predloge. To zadostuje. »Slovenec« je očividno priobčil sodni sklep, da bi preslepil občinstvo, kako da je vse postopanje proti Pegami v znani zadevi ustavljeno. Toda zadeva proti Peganu ie v polnem teku, in je vesefie najnovejšega njegovega zagovornika prezgodnje.
— Iz sodne slaŽbe. DefcelnosoSne-jT.rj svetniku v pok. Josipu Kovaču v Novem mesta je podeljen naslov ln značaj viš. sodnega svetnika. Vis. pisarniškemu oficijalu v pok. Ignaciju Ga-bricu v Ljubljani pa naslov in značaj pisarniškega ravnatelja.
— Imenovanje. Kakor izvemo, je dosedanji policijski komisar dr. Sene> kcvič imenovan za policijskega svetnika.
— Promocija, Prorreoviran Je bil
na univerzi v Zagrebu za doktorja filozofije g. Fran Bradač, profesor 1.
drž. gimnazije.
— Nedeljski počitek javnih lekarn V Ljubljani se uvede, sacenei s 6. februarjem t |. in sicer tako, da bodo nedeljske dopoldneva tri lekarne odprte, le devet nedeljskih dopoldnevov v celem letu bode odprto po dvoje lekarn. Ker se otvori prihodnje dni sedma lekarna v mestu in sicer na Sv. Petra cesti 78 flekama A- Ustar)- preuredi se tudi nodoijska popoldanska in nočna služba vseh lekarn tako, da bode sedaj vedno po ena lekarna v sredi mesta vrnila službo ob nedeljah popoldne in nočno 6lužbo, in zraven te po vrsti ena perifernih lekarn. V vsaki lekarni morajo biti Čez dan na dobro vidnem kraju označene lekarne, ki vrši nočno službo: kadar so lekarne zaprte, pa morajo imeti na vra/ih dobro čitljiv in razsvetljen naslov službujočih lekarn. Zapirajo lekarne ob 19. ur!, one, ki Imajo nočno slžubo, pa ob 21. uri.
— V spomin pokorni Ani Dimnikov!. Pišejo nam: Stari narodni naši stebri so se začeli rušiti. Pred desetimi dnevi smo pokopali v Litiji našega narodnega prvoboritelja Luko Švetca, v nedeljo, dne 30. t. m. pa smo položili v grob Ano Dimnikovo. posestnico m gostilnlčarko. ki je bila v najširših narodnih krogih znana pod imenom- »slovenska mati«. Z nepopisno marljivostjo je delovala pri vseh narodnih društvih, a vse svoje moči je posvetila procvitu »Chil-Metodove družbe«. Ti vrli uzor-ženi je pok^mlo ljudstvo svojo ljubezen in
3. februarja 1921.
enakega. Naše narodno ženstvo le bilo pri njenem pogrebu Častno zastopano. Iz LJubljane so se ga udeležile naslednje gospe: Franja Ludvi-kova, Milka Potočnikova, Ana Pod-krajškova, Marija Kokalleva, Iva Knelslova, Draga Keržmanova, Ljudmila Roblekova fn Maša Gromova. Zastopale so glavno vodstvo Cl-fil-Metodove družbe. Si Jakobsko. Trnovsko. St Petersko In Prvo mestno podružnico Ciril-Metodove družbe. Splošno slovensko žensko društvo. 2ensko telovadno društvo in Klub Primork. Poleg tega so bile zastopane rudi: domača podružnica Ciril-Metodove družbe, katere predsednica Je bila pokojna. Zagorska in Litijska podnižnica. Nad vse ganljivo je bilo, ko je govorila ob odprtem grob« ga. Milka Potočnikova in v svojem govoru proslavljala pokoini-co kot vzor prave rodoljubne Slovenke. Slovensko ženstvo le pokazalo, kako xna ceniti svoie sovrstnlce. predvsem pa taka kot je bila ta ujgledna, a obenem preprosta pokojnica. »S tugo v srcu.c Je poudarjala govornica, »se poslavljamo od Tebe. draga sestra, NI Te več med nami. TI neumorna delavka, TI odločna ro-doljubka, TI Idealna slovenska mati. M s! se navduševala za vse. kar je jugoslovensketfa, Obfskala si naš ponosni Beograd v času, ko je bilo nevarno ftt med brate Srbe, videla si naSo zlato Prago in slavni Veletirad. Ko Ti je že oblival smrtni not blago lice, si še vprašala, če Je že odšel D* AnrjrmzJo z Reke ln če bosta Trst ln Gorica odrešena. To so bile Tvoje zadnje besede: posvečene so bile naši rreosvobofeni drmrcrvinf. Katera le Tebi v Tvoji velfld ljubezni do svojega naroda enaka? Tvoje telo je oremlmifo, a Tvoje ime bo slovelo širom naše domovine v srcu vsakega Slovenca In vsake Slovenke. Več-naja t! pamfat, nepozabna slovenska mati!« — Cfrllmetodarka.
— Mariborske vesti. Za carinskoga inšpektorja v Mariboru je imenovan Mihael A 6 1 ra o v i 6, dosedanji upravnik carinarnic* v Ljubljani. Minister pravde je podelil Mihaelu C1 s e 1 j n, učitelja mariborske kaimllnice, naslov kazni tniskega nadučitelja, vlffjomu kaznilnlčnezrm paeniko Matiji F a 1 a -tovu pa naarov in znaoaj nadzornika strel.
— TrooVntiene maffifarslre rasarled-
nfce. Madžarska zveza iredentistov jo frdala različne dopisnice s slikami, na katerih se predstavljajo Cenofilovaki. .Tuiroeloveni in Romuni kakor barbari, pod katerimi Madžari robnjejov PoStni uradi so uradno obveščeni, da Imenovanih madlarskih razglednic ne sprejemajo.
— Poroka. Poročil »o jo tnž. Igo Kraut, srozdnl komisar v Krnnju z gdftno. Tln^o J a 1 e n. Tnfcenii- Kraut j« iz znane slovenska rodbine Kraut v Biatrioi nad Pliberkom. nevesta pa hči lesnega trgovca p. Ivana Jalen v Ratečah na (^renjrfkero. Poroka se jo vr-*lla dne 31. Januarja t. 1. na grradu Graben prt Novem mestu. Cerkvene obrede je opravil ženinov strle g. Valentin Krsot, dekan in frrjpnik v TrblliL Bilo srečno?
— Fj*stoiki e*rr1fi karov za rtrznvne nastavljenee se opozarjajo, da vHjafo zn leto 1920. izstavljeni oertifikatt za vožnjo na progah juto* fcelesnioe v
kraljevini Srbov. Hrvatov In Slovencev brez nadaljnih formalitet Pe naprej do 38. februarja 1921.
— Tnvafldski nddeltf poverjenUt-va ca socijalno-skrb razglasi, da no zaloge oblek ea Invalide isčrnane ter se naj tozadevne profr.je aa dobe treh mesecev ne prediagajo. Delna pomoč je mogoč« le ie e čevlji in poriloro, katerih je Se nekaj v zejofrl. TJkrenjnno je pa vse potrebno, da bodo v dohodnem času sredstva na razpolago, da bo mo-
Spoštovanje ob priliki njenega po- poče pomagati vsaj najpotrebnejšim, treba, ki mu Trbovlje io niso riddi JM N priliki a§ ia qDowfr, 4» m
sredstva za te vrste podpore tako omejena, da se prošnjam invalidov, ki so okoli 30% ali manj deU (poklica) nezmožni, ne more ustreči, ne da bi se občutno zapostavili invalidi - hirajci, ki so v bled svoje visoke Invalidnost] in popolne delanezmožnoeti v največji bedi ia le od podpor odvisni. Apelira se v splošnem na vse prosilce, da t^e na prednavedeno ozirajo ter tozadevne prošnje predlagajo le v res nujnih in obzira vrednih slučajih.
— Sprememba posesti. Iz Maribora poročajo, da je prodala hišna pocestnica Srhwub svojo niso v Gosposki ulici st 82 neki zagrebški posojilnici za sveto 680.0U0 K. Hrvatska posojilnica uredi svoje prostore v tej hiši in morajo sedanji najemniki do 1. niija izprazniti vke te prostore.
— Sv. IIj v Slovenskih goricah. Tukajšnje novoustanovljeno pevsko dru^t-vo >Obmejni Zvon< priredi svoj prvi javni nastop dne 5. februarja t. J. ob 7. zvečer v prostorih g- Sfilipoj (Celcer). Na sporedu j© petje, šaljiva poeta in ples, kateri prične ob 5. popoldne. — Vstopnina za osebo 10 K. Ker je čisti dobiček namenjen za tukajšnjo šolsko mladež, se preplačila hvaležno sprejmejo. — Odbor.
— Postritov kontrole na Železnicah v Avstriji. Iz Maril^ora poročajo: Zadnje dni so uvedle oblasti v Nemški Avstriji nt pro£i od Brucka proti Lipnici poostreno kontrolo nad potniki, ki potujejo v Jugoslavijo. Vsled te kontrole imajo vlaki, prihajajoči iz Avstrije, znatne zamude.
— Pristojbina za telefonski pogovor Ljnbljana - Praga znaša 3.50 francoskih frankov ali 42 kron našega denarja za časovne enote.
— Brzojavna pristojbina za Veliko Britanijo je v vseh treh smereh S3.5 cent.
— Otvoritev telefonske centrale v Rušah. V Rušah je otvoriena telefonska centrala z javno govorilnico.
— TečaJH za oevliarie ln krolače.
Urad ra pospeševanje obrti je v ponedeljek dne 31. januarja 1921 zaključil tečala za invalide čevljarje in krojače, ki sta se otvorila dne 29. novembra 1920. V Ljubljani bo priredil zopet prfkrojevalni tečaj za čevljarje, v Celju pa prikrojevalni tečaj za krojače. Interesentje mojstri ln rjomočnlki naj takoj prijavijo svojo udeležbo, in sicer za čevljarski tečaj, ki se bo vršil v Ljubljani, na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, za krojaški tečaj, ki se bo vršil v Celju, pa na krojaško zadrugo v Celju.
— Stekel pes obari zn II  vri? oseb.
Včeraj oopldno je povzročil veliko razburjenje, osobito v poljanskem okrožju precej velik, rujav pes z belimi lisami po vratu. Prišel Je iz smeri Hradecke-ga vasi ter na poti obgrizel reč oseb, med njimi rudi neko ?*»n«ko v roko, ki se je zglaaila na policijski stražnici na Poljanah, kjer so Ji rano obvezali. Ker se Je takoj sumilo, da je pes stekel, pričel so nanj lov, stražniki so nanj streljali, a ni nihče zadel. Končno se je poacečllo poklicanemu konjaču vjeti ga na vrtu Alojzijevisca v zanjko. Preiskali ga bodo, ali je res stekel ali ne. Ker Je bilo več oseb popedonih se surni, da ni isključeno, da sta se pri-tepla v mesto dva stekla psa, osobito zato, ker se izpovedi popadenih oseb gl<*de vellkosd in barve ne ujemajo popolnoma. V interesu poeamemlka je, da se vsak, kosrar je pe« popadel ln obgrizel, javi takoj ne magistrat.
— Umrl Je v Kamniku eden najstarejših meSeanov, posestnik, bivši trgovec Itd., g. Jernej G r a 5 e k, son-stanovnlk Nar. čitalnice v Kamniku, tast odvetnika g. dr. Krauta. Blag mu spomin!
— Smrtna kosa.   V  LJubljani Je
umrla trgovčeva vdova pra. Ana Tri-buč roj. Rflhaler. stara 68 let P. v m.!
Kultura.
Repe rio i r narod nea*a gledališka v Ljnbljani.
Drama: februarja, četrtek: Školjka. Ked D. februar}*- potfk:   Sen kresne noči.
(Dramska    predstava   v« opori).
Ped E. februarja, sobota: zaprto, februarja, nedelja zaprto.
Opera:
3. februarja, četrtek: Rigolatto. Red B.
4  februarja, petek:   Sen kresne noči.
(Dramska predstava). Red E.
5. februarja, sobota: Črečnjev vrt. Gostovanje hudoiestvenega teatra. — I z v. abnm.
fl. februarja, nedelja: Bratje Karamazo-vll. Gostovanje hudožestvenega teatra. — Is v. abnm.
Soholstvo.
— Sokolsko društvo v Spodnji Si-strl vabi na predavanje o splofinem pojmu vzgoje, ki se vrfci v petek 4. t. m. ob pol 20, v telovadnici ljudske šole v Siaki. k
— Sokol Litija - Šmartno priredi v soboto 5. t. m. veliko mažkerado v Sokol skem domu v Litiji. Pričetek ob 20. uri. Vstopnina za Osebo 8 K, za maske v predprodaji v frlavni trafiki 4 K. Posebna vabila se no bodo izdala 1», dobrodošel vsakdo. Za goste bodo na kolodvoru pri vseh večernih vlakih vozovi na razpolago. Zdravo I Odbor. k
— »Ob luuanem svrtu« jo naslov M. maskarado ljubljanskega Sokola, katera se vrši na pUfttui Wok v v^ph. prostorih Narodnega doma. 1% naslova je razvidno, da je vsaka dostojna ma-tka dohrodoiliL Opotekamo pa, d* m
bode vršila stroga kontrola. Vstopnina za člane 20 K, toda le v predprodaji, za nečlane in zvečer pri blagajni 30 K. — Opozarjamo na predprodajo vstopnic,
ki so vrši v soboto dne 5. t. m. od 4. do 7. ure zvečer, v nede]j<> dno 6. t. m. <>d 10. do 12. ure dopoldne in v r>otiedelj"k dne 7. t. m. od 4. do 7. zv«*cer. Ulovilo vstopnic je omejeno. — Sestanek članic in članov ljubljan^krjra Sokola* kateri *o voljni sodcjova.i pri mask a ruti na pustni eorek, vtM se v četrtek dne 3. t. m. ob 8. zvečer v telovadnici. OUonom t,o zaiooro poravnati tudi članarino za ieto 19LJ1 * kdor je $o ni ploAal.
Sokol In Gasnno drušivo v škofllci priredita na pustno nedeljo ob 3. uri popoldne domačo zabavo s predstavo. Jagriie na ražnin. pečena kuretina itd. K obilni udeležbi vabita odbora.
Dmitnie vesti ie urirseltH.
— Gostilničarjem in kavarnarjem!
V potok, 4. t. m., prirede £o<^t i ini carski
in kavarniški aslulbenoj v Narod-nem domu s^'oj pleOaJ Venček, Čepnr čisti dobiček j« namenjen ovite* strokovno šolo za go tilnl irsl i in V v varniški &ara£cai, Vabimo tovarilo froetilničarjo in kavarnarje i : t'»varv ueo kavarn«r!.<- in gtfostilniČarb ka* kor vse cenj. občinstvo, < v | r čim največjem številu to prireditev*, ker pro za dobro stanova ko itvar. Na-(Vjniitvo >Zadruge gostilničarjev in kavamariov4 v T o»i 'liani. — Fi *n Kavčič, načelnik, Fran Krapom, podnaoelnik.
— PUntoiskl Dlcs se vr'i v Mariboru dno 5. februarja t. 1., (pustno Soboto) v GOtzovi dvorani.
— Veliki pustni korzo. Vstopnico rs >Slavčc\o mtSkerodo b<* dobe v prednmdsji v trgovini g. L. Cenaetaj AVolfova ul. in na dan prirt »od 9. do 12. ure dop. v rK >ri*v LJnJonaj Vstopnina ra nečlane ■" ! i i Člane 20 K
toda le v pro<iprodaii.    ' lh  ' bU
se   letos ne   razpotij i > top
Folofcon.
Proslara odllkouanl^ Bcorj?r^>\
Na banketu je imel general Fran« ehot d' Eeperav nastopen govor: >Go-spod prc(lpednik! Sprejem, ki mi ga jo pripravilo Vače mesto, jo bil nenavadno časten. Veljal jo francoski vojski, katero predstavliam jaz. Vesel sera, da se nahajam v okrilju glavnega m* ?a naro<la, ki se je po tolikih stoletjih trpljenja in junaštva ujedinil in se združil okrojr star klavne dinastije Karag-iorprjevićev. S spoštovanjem pozdravljam Ni Vel. kralja Petra, junaškega borilca iz leta 1870. na ravninah Lolro in leta 1S75. na hercegovskih planinah, junaka žolozno^a značaja, ki je v najbolj kritičnih čapih vzdržal ravnotož'e. Klanjam se Nj. Vis. prestolonasledniku Aleki^vndru in dvisrnorn avoio a" » v čast prestolnici države Srbov. Hrvfov in Slovencev. Dratri tovariši! Z veseljem sera sprejel nalogo, da ponesem Vasorrru mestu častno odlikovanje Francije. Najbolj me veseli pri izvrševanju te misije to, da se nahajam med zastopniki slavne srbske vojske, ki sem Jo znal ceniti na bojnem polju in na katero me odslej veže visoko dostojanstvo, r katero me je izvolil povzdigniti regent Aleksander. Našel sem Vas žalostne radi fmrti vojvodo Mi&iča. Vendar vojvoda Misič se je smatral srečnega, da je doživel čas ko se je niogrv va domovina resila sovražnika, ki je proti Vašemu glavnemu mestu naperil prvi ogenj svetovne vojne. Leta 1914. je Vaša vojska sama vzdržala naval avstro * ogrske armade, ki jo je
nadkrilila. bodisi po številu bodisi PO orožju. Vojvoda Putnik io bil lahko v0** nosen na dve svoji veliki agl: »r.o na Car • planini in on<> na bregovih Kupnika, ki ie za dolgo časa zadri l1» sovražni naval. Nemci fo morali pH« peljati novih Sel in Vat napasti i.: I a-ledfa, da so morali zlomiti \ ?š odpor t veliko močjo. Neizmerna energija Vas SejM suverena, kralja Petra, je omela obvladati vso tekočo, »ia jo bilo mogoče vkoratkatl v Albanijo. Po) reor :a-nizaciji je morala Vaša vojska na Kajmak - Oalamu zopet pričeti vojsko in zavzoti Bitoij. 'Tedaj ^o tudi Bolgari občutili moč Vaše voi-ke. Ko so dno 15. septembra 1018 francosko * srbske čete z orat^kim elanom in pod roofim vod-tvom zavzelo Vrbovo, tkh bro-polje In Veternik i ^ otvorile vrata v domovino je bila vsa vojska elektrV zirana vsled navdušenega poziva prin« ca Aleksandra, vrgla se jc nad Bovral« nika z navu^ifienietn, ki ga je n - na pqny> *rb=kn vojska. Srbija Jo bila «».->vo-Lojona v še.^tih tednih in odpoa* o^rod-rjih velesil je bil zlomljen V veliko srečo pi štejem, da *pm Vam mogol zapovedovati tekom to epopefe ln da sem mogel imeti okrog sobe taka vojake, kakof so bili vojvoda V vojvoda ?*ofanovič in vojvodi Pečic. Ce sc Francozi in Srbi skupno lavojovaH take zmage, nikoli ne \y» mogočo eireti vezi, ki so nas tedaj združilo. r» vi g ara Časo na zdravje srbski vojski in arb* skirn častnikom«.
Ilalnoueiša poročila
VESTI Z REKE, — Reka« 2. februarja. »Vedetta d* Italia« priobčuje zakonski načrt provlzorlčne vlade, zadevajoč volitve v konstltuanto. Volilno pravico imajo moški in ženske, ki so stari 20 let; reški prostovoljci ki so stari IS let. Izvoljeni morajo biti stari najmanj po 24 let. Mesto Je razdeljeno v dva volilna dela: mesto m podobčine. List se bori proti predloženemu proporcu. Italijanaši se boje nastopa Ju-Koslovenov pri volitvah in Izvajajo, da bi utejrnllo ob številu 60 delegatov priti v konstituanto 12 do 16 Hrvatov. Volitve so bile razpisane na dan 28. februarja, pa so sedaj preložene. Najbrž bodo sredi marca ali še kasneje. — Mesto je sedaj mirno. Karablrpertf imajo nalooro. odstraniti usiljive leirijonarje. — V ladfedelnlco sta postavljeni italijanski ladji »Istria« in ^Da!mazia«. — »Tribuna« pravi, da potrebuje mesto za svojo obnovo okoli 30 milijonov lir. Brezposelnost je velika. Strašne so posledice D' AmumzfJeveEa divjanja na Reki.
ITALIJANSKI PARLAMENT. — Rim. 2. februarja Nadaljevala se je debata o not ran: i politiki. O a 11 a n I (soc) hvali med drugim rusko proieiarsko diktaturo, ki bo sčasoma uvellavlla režim Jednakosti In pravičnosti med človeštvom. Itali}anska vlada voli izmed mnogih sredstev napram nasllstvu najslaMe sredstvo: meščansko volno. Razoroženje v provinciji f!mflIH ne bo popolno, mnrveč bo le nasilen čin proti delavstvu. Meščanstvo protežira fašiste v boju za svojo eospodarsko prevlado. O a r o s 1 (kom.) izvaja, da Je vlada s faSistl vred odgovorna za nasilstva. Nacionalist D' A y a 1 a očita komunistom, da se tu z besedami bore proti vladi. Kadar potrebujejo oblast. Jo pa kličejo na pomoč. Nastane vik In krik. komunisti napadejo D* Ayalo Garosl Jc končno poudarjal, da bi fašizma se bilo. ako bi as ne trpela vladna moč, proletarijat pripravila bol za svoje vstajenje In pričakuje rasno dneva, ko bodo njegovi Ideali trlumfiraB. Calo (Rin-nov.) pravi, da Je bila velika napaka soc. Stranke, da Je ustvarila stanje revoiucljo-narnega duha, brez revolucije. In še celo s prepričanjem da Je revoluciia Se nemogoča. Ni nasproten razredni organizaciji, aH organizacije ss n« smejo pretvoriti v nasilna sredstva proti onim. ki jim ne pripadajo. Dolžnost vlade ie. da varuje rešpekt vlade pred zakonom in da prepreči, da državno oblast prepreči privatna oblast Debata se bo nadaljevala.
PODPORA AVSTRT.TT. —d Dnnaji, 8. februarja. Kakor poroča >Neue Freie Preesec iz Rima, ima mednarodna finančna družba za podporo Avstrije te naloge: preskrbi naj avstrijski industriji kredite za nabavo sirovla, dvigne naj gospodarstvo in
preosnuje železnice. Dno 10. feornaziaj se bodo v Parizu zbrali zastopniki teh skupin, da bodo storili končnoveijavna zklope. Po nadaljnem poročim se bo prejkone dne 25. februarja vrMla konferenca avstrijskih nasledstvenlh držav v Portoroee pod predsodstvom italijanskega delegata. Izključena bo vsv ka politična debata, ker žele to Italijani.
Gosprlars^e nssfi.
—g V Medjimnr.ia prepovedan: sejmi. Iz Maribora nam peročajo, da io vlada pr«"povedala v>]ed lesarje, rai> sajajočega v Mcajimurju, do preklic* vse te prostore.
BORZE.
Zagreb, L fe:>rnarji Borza, Devize: Berlin 521—230, Italija 521 do 525. Ixmdon 540—0. Newvork 140 do lil. Newvork ček 133—110. Psriz 9S0— (i90, Praara 191, flvica 0—2.VJ0, Dima j 21.70—21.85. Valute: Ameriški dolarji 135—135, carski nih-lji CCV-70, francoe-ki franki 0—980, napoleondori 45^—405. nemške marko 218—228, romunski leji 200--202. italijanske Ure 513—Mr.. tnrSke lire v zlatu 520—0, čeboslovaške krone 170—0, souveringi 560—0. _
Poizvedbe.
Kdo ve kaj? Kdor bi kaj vedel o Herminu Samec, rojenem v Trstu leta
18S9, zprlasil se je zadnjič v avt^rjFtri 1020 iz mesta Tomsk. Sibirija, je na-;»rosen, da sporoči njegovi materi na naslov Ivana Samec, Roiano, Scala Santa It. 180. Trst Stroški se povrnejo.
— Ii^rnbf! ne je temno rjav t s sivo rjavo svileno podlogo, v vrednosti 400 K, v sredo ponoči ob po4 12. uri od kavarne Ilirije 6kozi Kolodvorsko nI ico do Sodnijske ulice C.o konzu-ma. Najditelj se pros! da pa odda proti
Srimerni nagradi pri uprav ni &tvi SL aroda. _
Glavni urednik: Rasto Pu5toslem§ek. Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čuditi! 6 dvojnatih ali ? veliki Specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
AH trpite na počasni prebavi?
Ka slabem anetitu? Zaprtin? Proti temu pomagajo prave Fellerieve Elza-krojdicc! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot ln poštnina posebej, a najceneje. Eveen V, Feller, Srubica dooia. Elzatrg it. 238. Hrvatska. A.
4« stran.
.SLOVCNbKl PIAKOD-, đtnt 4. februarja
27. štev.
HlSn v sredini mesta,
pripravni! za trgovino, se proda. Ljubljana, Ftorijanska uiica št. 10. Pojasnila daje g. Leo JelovSek, Vrhnika. 705
I
Vila na Bledu
z vsem pohiStvom, sc proda, Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 731
fififrillaj ** raf* »vjctli, prodaje dokie z,-nSlllMQ lih« traje, uz cijenu od 23 K po neto kg trg. tvrdka a. Pikzeka naslj. a Va/afdlta. 748
ISCe se £agsDodia
strokovnjak v !a«ni obrti, za večje podjetje, zglasirJ se je pri g. Frane Do-tomea, SkoljB Loka. 803
Zoneslllveso Kurjača
sprejme KoH nafta tovarna w Ljub-Usnl. 7©5
Nadmllnarja sprejme
valjčni mUn. KeoŽeojeni mlinarji Imajo prednost. Naslov pove upravnico Slov. Naroda. 779
|fT m-il.n   stare, le dobro ohra-«\lo|7IITS   njrnr stelaŽe  in i delne. Ponudbe pod .Trgovina 773" na upravo Slov. Naroda, 773
Dobro molilo kolo brez tevi
ter dobri ikornjl s itibalami ceno na prodaj. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 753
Št, 2437. ref. V.
S20
XB|ifl lUel dv«vL|aa$iM?f^a«^ pod .iHtlaa W na uprave Slovenske, ga Naroda._ 706
gospodinjo, 5£
Ijafl vsa a gospodinjstvu spadajoča dela, ^<*a vdovec fNastov pove uprava Slov Naroda. 794
UradniSka menza v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 9, sprejme
Dm kozi,
mlekarirt s4a aaprodaj.
breji, švtearsk pa* me, dobri Daaajska e. 47.
7M
Voeraf priklatil se je Pz Črneč stekel pas v Lfaalja na In to po različnih krajih mesta ngriiel ve5 Kadi.
Vsled tega se favna pasiva vse, ki bi kili od kakor šnegakcl! al bodi paa vesraj, to |e v sredo, ugrUeni, da •o v svojem lastnem in v interesa someščanov, takef danes ali Tsa| fnfcrl Javijo v mestnem flslkafo (Mestni dom) pri mestnem ztfraraikn med uradnimi urani, to |e od 8» sjvtrai do 2. pop«, da se jih preteče tn ugotovi njih zdravstveno atsnie.
Kdor bi se ne odzval zapado strogi kazni.
Mestni magistrat ljubljanski
s
dne 3. februarja 1921.
Jfesrčna soba s hrano ";. ]■>
dbc t navedbo poklica pod . ' •!•.,•.- i S08' sa upravo Siov. Naroda, ao*
Iščem veščo kuharico
z dobrimi »pričevali ta Zagreb Več pit g. štefae,   Gssseska   atlca S, I. m d u
__771
11 Hromiš pravil Boniisiib preprog
se prod* po zelo nizki ce«l pil Ha a ksvte. Žldeveta aHea t. 7fll
lirejns so iznrloN Mitarlrtinja.
ki ie zmožna ttenograf }e a strojepisja ter km Igo vodstva proti dobri plači in vse) otkrbi v hilt. Ponndbe aa tvrdko fcibaei Onahea. Visara para. 776
Bobrt iZBiin trpnii mm.
dobro izurjena prodnjsrika tn trgovski tifamarC poštenih staršev l dobro ioiftko itobrazbo se aprr|mc pri Karle Ciaiaeriek trge visa z mesanla blagom Seveica et> Sari. ©00
Hine
i-brano, naravno. hek» alt cviček, novo ali staro, po vrlo niski ceni na malo a veliko poit!|a v poslan h eodlk trgovina vina Ciglar Stubica, Hrvatako uit orje.
4fll
S*i*rw> potefessf* pfcrvjcf i.
?pr«jme se .akoj
V globoki Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, stari in prastari oče, gospod
irsovsk! pomožnih
mcsnne rtroke, prvovrstni! moč in o* »no«.  Trgov. Sterk, Črnomelj.
i;
kuharico.
Gospodarska  zveza  v Ljubljani
ectdala rtadksr ? ItBrtaa v rretab
po ceni K 67*R0 za kg bito za ntto franko postaja Ljubljana, dokler traja zaloga. 794
Potnik,
v Sloveniji dobro uveden, z najboljšimi referencami, se išče za ta kojinji nastop. — Ponudbe pod .Potnik 790* na upravništvo .Slovenskega Naroda'. 7U0
Krompir
jedilni, la zajamčeno zdrav (pozimi nabran), ajda« čista, za mlevske namene, več vagonov nudi najceneje Firma Bacha*
Račje pri Mariboru. 786
Remisfioearia in ftladlftoika
za nai oddelek na veliko z nastopom takoj iščemo. Reflektiramo samo rfa vešče, okretne in samostalne sile z daljšo prakso. Prepis svedočeb z zahtevo plače poslati na „M^tallum- d. d. Zagreb. 792
r
Znano trgovino
Fr. Seunig
LJUBLJANA, M.rljlo tj-j t.
Naročite takoj
Ljubljanski Zvon
letnik 1921.
Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik je bogato založen s celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. ■ - Izide v novi opremi. Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna iS K. Naročnina se pošilja na Upravništvo »Ljubljanskega Zvoni*4. Ljubljana,  Sodna ulica 6. 591
Notar
dr. Andrej Kuhar
odpri svojo pisarno
v Ljubljani, KcloCvorska al. il 1
posestnik ta častni član ter astamovttell Nar. ettalnice
v Kamnika.
dne 2 svečana t 1. prevideu s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. TrSplo blagega pokojnika se bo dne 4. svečana ob 15. po cerkvenem blagoslovu preneslo na Žale k večnemu počitku.
Zlato mofiso uro
tistemu, kdor wi preskrbi pralno s^bo s separstntra vhodom v meatu event Rofni dolini Glineah xz takoi ali najkasneje do iS. t m. Dopisi pod: .Prazna soba 767" na uprav. Stov. Naroda.
tm i*k: H* Losa li L lim. 11,080
Pisali stroje llniii*
popravljj strokovnjak speciialUt v četrtek, »etek in soboto. Prijave sprejema fiavns i9\o%2 pisalnih stro'rv Re-rmnrton tvrdki K. A. BCremar, S«. '■ t.« c 21, tetelo« 444. 80!
Vsem, ki ste ga poznaB in spoštovali kot moža neomadeževanega značaja, nesebične požrtvovalnosti in velike dobrotljivosti, naznanjamo, da je umrl
posestnik
na nalpronetnejsent krah: glavne ceste sredine rudnika Vode-Trbovija ia h. ■ za miMrs^o obrt se za iakojtnjo našel tev proda. Vrf se izve prt !G. TOPLAK. Trbo\iJe. S03
~Wf lepojdlra
razpošilja v »rigfnalnih aabo}1h po naj-niljl ceni  Aađrei  Vntar,   trfovine i nesenim   ktafeai ia tfetetatari pridelki Padre^M.   teiU  Sraeac Beiekra|taB
7r<5
Trfiouskl sotrudnlb
se apreime pod ufodniaal pofoji v man.itru meettt. Pi god. popolnoma ir-vežban v mešani stroki, specialno ie v mano laktu ml. Naslov pove uprava Slov. Naroda. T*
r 72. letu svoje starosti.
Knssak u Pivki, 27. Jan. 1021
Sorodniki.
I
Najina preblaga mamice gospa
Vrtnarji! dajnt ia presojo
dobrih semen, sporočamo, da eo nam pravkar Iz Inozemstva dospe'a semena. Odda-emo jih t največ roosroeo «ran-cl|o. Cenik posltemo ne zahtevo. Trgovina a semeni, A Beanp-j L|*k4|naia; Wollova «L lt. 787
Prodn se trgovino
v najlepšem
Štajerskem.
r-fo-
s čevlji In klobuki atom  meeta  na Spodnrm Lahko te priloii manttfaktura aH drago. Kapitala se potrebuje pol milijona kron.   Naslov  pove upravništvo Slov Narod«. 806
trgovčeva vdova
let
je včeraj ob 4. uri sjptraj v starosti 68
nenadoma Izdihnila svojo blago duSo.
Pogreb se vrBi danes Četrtek ob pol 4. nri popoldne iz Cankarjevega aabrešja št. 7 na po-kopališče na Viča.
LJUBLJANA, dne 8. februarja 1921.
Josip in Anica Tribuč.
fiDoHeu Inrttru ie ep. kipelniH'
Ker ae radi telesnih roikodb, sadob Ijrnfh v vojni, a godbo ne morem več ukvarjati, prodam svojo precejšnjo zalogo •zvrzinth koncertnih in plesnih ko-msdov sa polnofitevllno gocibT na pl j hala in lok po nizki ceni.  Mflel Kes« I ftraltiBt v Trtovljab it. » srn '
S ||        •   • godala, lokr.
\š I H 111 Ml II pinaifl In potrr';> ■ llIflullliE Wl ne. Strune na lllllllllll^      drobno   ta dt-
lilij ■lil [a belo. Sperjali* ■■■•■■■■|wf tete: ReMance. Black Bads, tlite itd. Popravile iz prv« roke, strokovno in eeno. A. Stnttć, Lfaalisma,   Stlenbsrgi va  al. S.
cr?Siim gostilno M štofilo». 15.
PoatreZba solidna, na
t Mookaro
• *
Mašinsko ulje, Regal 0, najboljeg kvaliteta, prodeie na veliko u drvenim buradima, i mustre šalje na zahtev Jovaa Jovasovio 1 Soiap.! HoofiTad, frersBke mllca      9. TeieluH 13 — 23.
315
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
Dvdfni ti^kirotttmlrfrJ mite-rijaJ, aatoasko Mezo, raiR-Itn itHzftj Mtert|gi m me-tsrlt. . »nit« i!to eontrdte
Gjorgje Gruiić
B«wrr>. Miletsaa ttL 15.
Vabilo
na
ni občni zbor
Lklilile Me Rraiiiskili caraili w\m i Tma?eni pri Binki Bistrici
ki se vrsi v t?e«*n!|o, đne 20. tebmnrja 1921, ob 2. uri pcpoldne v Trnovem ta« st 84«
O H e v H \ REOi
1. ) Poroalo in polofitev računskega sklepa za poslovni leti 1918
in 1919 po upravnem svetu.
2. ) Poročilo nadzornega sveta.
3) Sklepanje o porabi čistega dobička.
4. ) Volitev upravnega sveta.
5. ) Volitev nadzornega sveta.
6. ) Prememba pravil:
a) prenos vpisa družbe v register v Trst.
b) prememba firme in sedeža družbe.
c) zvišanje delniSke glavnice v svrho povečave tovarne.
d) prememba delniškega kapitala v lire.
Delničarji ki hočejo izvrtevati pravico do glasovanja, morajo najkasneje 3 dni pred občnim zborom založiti svoje delnice v Trnovem b. št. 84 ali pa pn g. Danilo Majaronu, odvetniku v Ljubljani.
Ručunski sklep z dokazili in predloge se lahko vpogleda v pisarni tovarne testenin v Ilirski Bistrici.
Upravni svet«
VIz!fkef kDoerte In pisemski papir s firmo kakor osako-:: vrstne drage tiskovine ::
Izuri nje toCno
4$
„Narodna tiskarna .
flafToCllii gprelema tniM Jlaroilna knjigarna". TTjj
A VI 870/20/8
Surovo olie
z« Dieeelova in druge motorje ae proda v sodih franko Logatec promptno po ntzkl cen! Ponudbe na Adolf Kerdla. LJobljaaa, Beataevaeva atica I. 786
Izvrstna
vila
v Maribora,  ga 4)0000 dinarjev na proda)    Vprašanja  na  J. SeeueJad poatao laseSep gtavaa pasta, sU-
804
doni čem, TOlilo^emnikom in upnikom inozemoa
Viljelmina Kordin, trgovčeva vdova na Dunaju, VII., Andreasgasso 1, pristojna v Ljubljano, jugoslovanska državljanka, Je 17. oktobra 1920 umrla. Odredba poslednje  volje ddo. novembra ie Je nalla.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so avstrijski državljani ari tu bivajoči tuja", se poživljajo, da svoje zahteve do zapuščine pri podpisanem sodišču prijavijo do 25. februarja 1921. Sicer se zapuščina brez ozira na te pravice lahko izroči inozemskemu oblastvu aLi od njega določeni osebi.
V tuzemstvu bivajoči dediči to potom avstrijskega sodišča prosili za provedbo zapuščinske obravnave. Zunanji dediči In volilojemniki se poživljajo, da v navedenem roku prijavijo svoje zahteve in povedo, ako zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu. Sicer se bo, ako inozemsko oblastvo samo ne bo zahtevalo odstopa, obravnavalo tu in sicer samo z Ccdiči, ki se prijavijo.
Okrajno sooiUs nsaban, odd. VL
26. decembra 1920.
Zm praUzflUlfli
Dr. RnmiBdi
odpravka: ptesritllkl oodja Joho.
59
04