___ 133 ------ Naši dopisi. Iz Istre 19. aprila.*) — Slovesni dan sreberne poroke Nju Veličanstev je pred vrati. Primerne slovesnosti pripravljajo se po vsi obširni carevini. Tudi vedno zvesti i8terski Slovan , dasiravno dozdaj nemilo tlačen, želi po svoji moči pokazati svojo udanost do presvitlega vladarja. V Žminju, Tiujanu, Pazinu in drugod po vsi Istri, pripravljajo se primerne slovesnosti. Vsako, tudi najmanjše selo, hoče prihodnji četrtek presvitlemu paru prositi obilnega blagoslova z nebes. Zraven presvitlemu tronu vedno zvestega Slovana, hočejo rečeni dan proslaviti tudi — italianissimi. Utegnil bi morebiti kdo misliti , da so se ti v „blaženo" Italijo škileči in v gosposko suknjo preoblečeni kmetje in hlapci spreobrnili in poboljšali? Kaj še! — Naj jim veruje, kdor hoče. Meni so že stara mati pravili, da t stane volk vedno volk, dasiravno včasi dlako in morebiti tudi glas spremeni. — Italianissimi imajo čisto druge namene. Da se v tem ne motim, dokazuje mi pazinska občina, katera ima več podobčin pod sabo. Kakor sem iz gotovega vira slišal, imele bi biti razpisane nove občinske volitve uže pretekli mesec. Toda na občinskih stolih sedijo večinom poitalijančenci, med katerimi so nekateri prav strastni italianissimi, zagrizeni sovražniki siovan3tva posebno v Istri. Ti so se zdaj spomnili, da 17. avgusta minulega leta zvečer, ko je vsa Istra z brezštevilnimi kresi za svojega casarja proti ,,blaženi" Italiji demonstrirala, niso oni rassvetili ne mesne hiše v Pazinu, ne svojih stanovanj. Spomnili so se, da so s tem svojim djanjem žalili ljudstva lojalnost. Spomnili so se še, da je takrat ljudstvo očitno pokazalo, da za italianissime ne mara! No, zdaj so pa občinske volitve tukaj! — Treba toraj prejšnjo napako popraviti. Zato se zdaj pripravljajo in ugibijejo, kako bi slavili tudi oni cesarjev dan, da bi s tem občinske in podobčin-eke voliice na kak način prepričali, da so tudi oni — italianissimi — cesarju zvesti, da tudi oni z ljudstvom enako (?) mislijo in bi tako pri novih volitvah stopet na občinskih stulih obsedeli?! — Kaj, ko bi vam, iahon-čiči, pa vendar le spodletelo? — Jesenski tabor v Dolini pri Trstu ni ostal brez vspeha. Rodoljubi, kateri so ga iz srednje in spodnje Istre obiskali, imajo ga predobro v spominu. Želijo, da bi se sklical tudi v nji- *) Hvala posebna za drago namobljubo. Zaželena „lista" še ni prišla na svitlo. Vred. hovem bližnjem sosedstva, in sicer kmalu. Govoril sem o tem že z mnogimi odličnimi rodoljubi. Vsi so te misli, da bi bil za letos najlepši in najprimerniši kraj za to v Cerovlju, eno železniško postajo od Pazina proti Divači. Meseca junija, če ne še prej, začnejo hoditi nedeljski vlaki iz Puija v Pazin. Železniško vodstvo bi gotovo rado dovolilo, da bi za dan tabora tak nedeljski vlak šel tudi do Cerovlja, kjer mora že taka konja napojiti. Od zgoraj prišlo bi lahko ljudstvo z jutranjim vlakom. 8. dan prihodnjega junija, to je, v praznik sv. Trojice, bil bi prav primeren zato, ker je v Cerovlju že brez tega shod; ko bi se še tabor napovedal, sešlo bi se gotovo obilno ljudstva in vspeh bil bi najboljši. — To podajem v resni prevdarek slavnemu odboru društva „E din osti" v Trstu, z domoljubno prošnjo, naj željo isterskih rodoljubov dobro-voljno spolni, zaspani narod zbudi in silnemu izdaj-skemu lahonstvu gorko zaušnico pritisne, kakor v Dolini! — Za vero, dom, cesarja! Vlada ne bo zoper. Iz Cola pri "Vipavi. {Svečanost v spomin sreberne poroke presvitlega cesarja in cesarice. Napredek o pogozdovanji s sadikami iz tukajšnje c. k. drevesnice.) Tudi nas hribovce veže dolžnost, spominjati se 25letnice poroke presvitlega cesarja. Al pri vsi najboljši volji se mi borni hribovci nikakor ne moremo meriti z drugimi bolj premožnimi vasmi, še manj pa z mesti in trgi. Vendar hočemo storiti kar moremo in zato smo sklenili, da se na večer dne 23. aprila na našem velikanskem Kovku napravi sijajni kres, katerega bode naznanjal strel z možnarji in, ako bode mogoče, tudi rakete poveličevala. Ta kres, ako bode vreme ugodno, bo videti po večem delu Krasa do Občine pri Trstu, da bodo strmeli lahoni irredentavci, kajti izvišeni velikan se bode cel6 v Benetke in v Videm iahoncem pokazal, da vidijo , da tudi naše prosto ljudstvo po hribih iskreno spoštuje svojega vladarja in da vsemu lahonskemu rogovilstvu nasproti pri nas še zmirom velja mogočna beseda: „hrast se omaja, in hrib zvestoba Slovencev ne gane!" — Uže lansko leto,sem ob svojem času poročal „Novicam", da naj si že tačas pridni gospodarji oskrbijo za sajenje gozdnihsadik pripravnih prostorov, in glejtel^res ni bil moj glas zastonj. Oglasilo se je nič manj ** kakor 86 gospodarjev in to večidel iz tukajšnje okolice: iz Vrabč, Grediša, Vrhpolja, Doige poljane, Križnegore in Podkraja in še ce!6 iz Predjame. Razdelilo se jim je iz tukajšoje gozdne drevesnice 125.000 mecesnovih, smrekovih in borovčevih sadik. Res, lep napredek od lanskega leta! Lani je namreč samo za 72.000 sadik oglasil doslo. Tedaj ie tako naprej , da nas ne bodo naši zanamci preklinjali in mraza z zobmi klepetali! Na) vsak pomisli, daje po svoji vesti dolžan, toliko dre-vesic vsaditi in izroditi, kolikor jih je v svojem življenji posekal ali posekati ukazal za svojo korist! Naj se vam, pridni gospodarji, že zdaj za obilo naročbo prihodnjo spomlad priporočam, kajti, kakor zdaj kaže, bode več 100.000 sadik prihodnjo pomlad dobiti, in to — se ve da — brezplačno. Morebiti bode ta ali urii temu oporekal z besedo: kaj bi sadil, vsaj neče nič rasti. Počasi prijatelji! Res je, da vse, kar se sadi, ne raste, al pomisliti je treba, da, če se le deseti del prime in doraste -— kar je pa prav gotovo — se vendar trud stoterno povrne. Tisti pa, ki cel6 preveč dvomi nad tem, kar sem rekel, naj le-sem pride, da mu pokažem smreke , mecesne in borovce na prav slabem svetu in na hudi burji, in prepričal se bode, da se močno moti; videl bo drevesa višja, kakor je vsak junak. A. R., oskrbnik drevesnice. lzpodnanosa 19. aprila. — „Noviceu so v 11. listu 12. marcija objavile naše poročilo, da so o voli t vi predstojnika sosednje občine postojnske 27. svečana t. L ------ 134 ------ narodni odborniki in podžupani iz vasi, namreč: Janez Jež iz Strmice, Andrej Sirca iz Studenega, France Šimčič iz Beljskega, Anton Far lan iz Zagona, Jožef J ur ca iz Velikega otoka, Anton Mihelčič iz Malega otoka in Janez Likon iz Starevasi svojo prejšnji čas vselej stanovitno pokazano narodnost zatajili in se našim nasprotnikom v naročje vrgli, kateri so jih, kakor je ljubljanski Turkom udani ,,Tagblatt" oznanjal, z velikim veseljem v svoj brlog — čem reči — tabor sprejeli v zahvalo, da so ž njimi vred znanega Burgerja, moža sicer kesne glave pa poslužno orodje nemourjev, volili. Da so imenovani podžupani danes kuhani bili, jutri pa pečeni postali, morali so imeti uže poseben važen vzrok. Zato so bili v navedenem dopisu pozvani, naj naznanijo nagibe in se opravičijo, zakaj so svoje politično prepričanje spremenili in z našimi protivniki glasovali, sicer bi se od njih misliti moglo, da so brezzoačajni postali iz sebičnosti. Navedena sedmerica dozdaj ni svojega djanja opravičila, po takem si tudi ne upa zagovarjati ae. Kaj pa si more pošten narodnjak od takih ljudi misliti, ki se kot gosenice levijo! Podnanosci tem odpadnikom — očetu Ježu in njegovim tovarsem — zakii-čemo: ljudstvo si zbira svoje zastopnike, da povzdigujejo za-nj svoj glas, — da zagovarjajo in branijo njegove svete pravice in skrbijo za njegovo gospodarsko blagostanje, a ne, da se s tistimi pajdašijo ia po žvižganju tistih plešejo, ki ga zatirajo s tem, da ga v nem-čurski in magjaronski jarm tlačijo! — Da ne bi se tudi pod Nanosom iskreni naši domačini po hinavskih obljubah nemškutarjev, kateri se sicer nikoli za bornega kmetica ne brigajo, ob času volitev pa ga vselej s priliznjenimi besedami zalezujejo, premotiti dali, in da ne bi se vkoreninila kuga brezznačajnosti in sebičnosti, zato imeli bomo zmirom pripravljene „črne bukve" , v katere bodemo zapisovali take poturice, kakor je sedmerica omahljivih odbornikov občine postojnske. Iz Črnomlja 20. aprila. (Program naših slavnosti o srvbemi poroki Nju veličanstev 24. aprila.) 1. O zori streljanje z možnarji in zvonenje. 2. Slovesna sv. maša (ob 9. uri). 3. Čestitanje korporacij pri c. k. okrajnem glavarju. 4. Slovesnost v šoli. 5. V prostorih strelskega društva: a) Banket ob 12. uri; b) streljanje v tarčo na dobitke od 2. do 5. ure; c) ob Ol/2 uri loterija v korist pogorelcem v Dragovajni vasi in ubogi šolski mladiui črnomaljski. 6) Sijajna ,,beseda" v narodni čitalnici s sledečim programom: a) v„Cestitanje stanov Avstriji", alegorični prizor, spisal F. S.; b) Lort-zing — recitativ za sopran in bariton s spremljevanjem glasovira in mešanim zborom iz opere „Undine" 3. akt; c) Nedved — „Rožica", čveterospev; d) F. Stegnar — „Oblakom", zbor in bariton-solo; e) Herold — čveterospev s spremljevanjem glasovira iz opere 7,Zampa" 1. akt; f) ples. Škofja Loka 17. aprila. — Hitim Vam naznaniti veselo novico, da je zopet vse časti vredni gosp. Blaž Mohar naš župan. Od 20 odbornikov prišlo jih je 17 k volitvi in od teh je dobil on (razen svojega in še enega druzega) 15 glasov kot župao. Zraven njega so bili izvoljeni za svetovalce gospodje: 1. Jan. Tril-Jer, 2. Jan. Moli n aro, 3. Alojzi Krenner in 4. Valentin Sušni k. — Tako sijajin izid volitev, da bi bili v vseb 3 razredih nasvetovani kandidati narodne stranke popolnoma prodrl', in zdaj zopet vsi svetovalci, kakor jih je naša stranka želela , morda še ni kmalu pri kaki volitvi se mogel konstatirati. Zatov slava volil-cem! živio naš župan gosp. Blaž Mohar! S&ofja Loka si je zopet osvetlila svoje lice. Iz Kranja 20. aprila. — V sredo 23. dne t. m. zvečer tudi naša čitalnica napravi svečanost v proslavo sreberne poroke cesarjeve. Po „besedi", ki se začne s slavnostnim govorom in cesarsko pesmijo, je sijajni ples. Da bi pa tudi ubožci mesta vesel spomin na 24. aprila imeli, je za ta večer vstopnina od 50 kraje, do 2 gold. odmerjena. Iz Ljubljane. — Danes se pričn6 tudi tukaj javne slovesnosti v proslavo sreberne poroke cesarjeve. Zvečer je svečana soirea pri gosp. deželnem predsedniku, pred čegar stanovanjem bode, kakor zdolej popišemo, slovesna serenada. Jutri zjutraj bode strel topov z grada naznanil ,,veliki cesarjev dan" in godba bo obhodila mesto. Ob 10. uri je slovesna sv. maša v stolni cerkvi, opoldne pa dobi 500 revnih ljudi dobro kosila zastonj v ljudski kuhinji na strelišči; vse šole 30 ta dan zaprte. Zvečer napravi filharmonično društvo koncert: v gledišči. Uže v pondeljek ste odrinili deputacijt deželnega in mestnega odbora s krasnima adresama na Dunaj : deželni glavar vitez Kaltenegger z deže lnim odbornikom vitezom Gariboldijem, katerima na Dunaji še pristopijo državni in deželni poslanci, — mestni župao Lašan z odborniki Doberlet, Biirger in Klun. Tudi knezoskof dr. Pogačar se je v ponedeljek podal na Dunaj. A dresa, katero je uže včeraj izročila deputacija deželnega odbora presv. cesarju, se v slovenskem jeziku glasi tako: „Vaši cesarski in kraljevi Veličanstvi, presvitli Cesar in Gospod, premiiostiva Cesarica! Veselje in upanje sta prešinila vse dežele široeg* cesarstva, ko je pred pet in dvajsetimi leti svetosrčnav zaveza s prestola avstrijskega poleg sreče Vladarja in Vladarice oznanjala in obetala tudi blagoslov Njima verno udanih narodov. A zopet sedaj, o slavnostni sreberni dobi jedne če-trtnice stoletja, so se zbrali poslanci vseh dežel Av-strijsko-ogerske okolo Najvišjega prestola, polni iskrene hvaležnosti za bogate darove, s katerimi je mili Bog blagoslovil prevzvišeni zakon, z najgorkejšimi voščili in željami, — ozir v daljnost pa jim kaže, da, kakor so* se izpolnovale nade naše dosle, bodo se izpoinovale tudi v prihodnje. Naj dovolite Vaši Veličanstvi tudi prepokorno uda-nim zastopnikom vojvodstva kranjskega, da se z izrazom ljubezni in z globokim spoštovanjem vdeležujejo t© svečanosti; — naj dovolite Vaši Veličanstvi, da razodevamo pri tej priliki preponižno zagotovilo, kako se od nekdaj zvesta kranjska dežela v ljubezni spominja cesarske milosti, katera je v vrsti avstrijskih narodov zagotovila tudi nji samovlastno delovanje, spominjajoč se tudi nebrojnih darov, ki so pritekali tudi nam Kranjcem iz studenca milosti deželnega Očeta in deželne Matere. Naj dovolite Vaši Veličanstvi, da še posebno o tej svečanostni priliki preveselo vzvišena čuvstva neomah-ljive zvestobe in udanosti kronovine kranjske in vseh njenih deželanov, katera goj6 za posvečeni osobi Vaših Veličanstev, kakor tudi za Najvišjo rodbino in dinastijo, iznova izrekamo. Blagoslov božji naj se razliva nad Vaši Veličanstvi in naj se vslišijo naše tople molitve in prisrčae želje, da bi še mnogo mnogo let neskaljeno cvetela sreča Pre-vzvišenemu zakonu; — da se pod žezlom Vašega cesarskega in kraljevskega Veličanstva v Najvišji prislo-vici potrdi: kako v modrosti in velikodušnosti, v ljubezni in milosti Vaših Veličanstev, združeni z zvestoba in navdušene udanosti polno požrtvovalnostjo avstrijskih ljudstev naša skupna domovina raste in napreduje v blagostanju in kreposti! Bog ohrani, Bog varuj, Bog: blagoslovi Vasi Veličanstvi! najvišjo rodbino! vso cesarsko hišo!" ----- 135 ----- — (V čitalnici) v proslavo sreberne poroke Njih Veličanstev dne 20. aprila napravljena slovesnost vršila ae je preimenitnemu namena v vsem dostojno. V primerno olepšani dvorani videli smo na steni sredi dvorane sliki presvitlega cesarja in presvitle cesarice pod »cesarskim orlom med ličnimi zastavami in zelenimi grmiči , nad odrom pa je deželni grb visel med avstrijskima grboma. Gosp. deželni predsednik vitez Kallina, ki je počastil to „besedo" s svojo uavzočostjo, bil je pa čitalničnem odboru slovesno sprejet, pri vstopa v dvorano pa ga je pozdravilo občinstvo z navdušenimi živio-in slava-klici. Pričetek „besedi" je bil veliki zbor ,,Svoji k svojim", ki se je pod vodstvom pevovodje g. Valente jako izvrstno izvršil. Gospa Franja Ravniharjeva je potem govorila po gosp. Cimpermanu zanimivo zloženi in z zgodovinskimi črticami umnoženi slavnostni govor, katerega na čelu objavlja naš današnji list. Med govorom in po govoru, s katerim je priljubljena govornica prav v srce segla vsem nazočim, doneli so mnogo-kratni slava-klici cesarski rodovini. Po koučanem govoru se zopet vsi nazoČi vzdignejo in mnogobrojni možki zbor zapoje cesarsko himno, in zopet donijo gromoviti slava-klici Nj. Veličanstvoma. Prvi del slovesnosti je bil zdaj končan. Po „besedi" se je pričel bal, ki je živabno trajal do 3. ure zjutraj. Med plesom ae je gospod deželni predsednik prepnjazno poslovil, zopet spremljevan od čitalničnih zastopnikov. — Tako smo Slovenci tudi pri tej priliki razodeii vsikdar verno udanost do presvitle cesarske rodbine. — Danes zvečer gre v proslavijenje sreberne poroke Nj. veličanstev godba po celemu mestu, katero spremlja požarna straža in društvo vojaških veteranov. Obojno društvo se snide pred hišo mestne gosposke ob 8r2 uri zvečer in gre z mestno godbo spremljano Čez veliki trg, stari trg in Breg do Turjaškega trga; ondi Be ustavi pred stanovanjem gosp. deželnega predsednika, kjer mestna godba 3 komade svira. Med godbo pevski zbor narodne čitalnice ki je v tem času iz čitalnice tje prišel, poje tri pesmi in sicer takole: najprej poje zbor pesem „Domovina", potem svira mestna godba cesarsko himno, za to poje zbor pesem „Križari na tnoru", po tej pesni svira zopet godba, po godbi poje pevski zbor cesarsko himno in na posled svira godba „Radeckijevo potnico". Po serenadi se poda godba s požarno stražo in družbo vojaških veteranov čez gosposke ulice, glediške ulice, slonove ulice, po dunajski cesti do gostilnice ,,Evropa", od tod zopet po dunajski cesti čez frančiškanske ulice, šentpetersko predmestje in most pri kosami po Poljanah do hiše mestne gosposke nazaj. — (Iz seje deželnega odbora 18. aprila) se sledeče omeni: C. kr. deželna vlada se naprosi, da razpiše 6 baron Wurzbachovih štipendij cesarice Elizabete za vojaške invalide; — dopis c. kr. deželne viade vzel se je znanje, da okrajne blagajnice ostanejo še tako dolgo, da se vpeljejo glavne občine. — (Družbi kmetijski) je deželni odbor izročil 100 gold. v ta namen, da porabi ta znesek za darila takim, ki skažejo , da so letos pridno pokončevali gosenice, metulje, hrošče (kebre), črve in drug kmetijstvu škodljiv mrčes. Drugi pot več o tem. — (Volitve v mestni odbor) so dovršene tako, kakor jih je naš list brez optimizma prerokoval. Tudi v 1. razredu je z blizo istimi številkami kakor lani zmagala tudi letos nemčurska stranka. Od 193 vohlcev, ki so prišli volit, je Jos. Lukman dobil 119 glasov, dr. Schrev in dr. Suppan po 116 in dr. Suppantschitscn 115 glasov. JNarodni kandidatje so dobili po 76 do 70 glasov (Jos. Kušar 76, dr. Poklukar 74, Jos. Stfaelba 73 in Andr. Dolinar 70). — Ne zdi se nam vredno, celih vvodnih člankov pisati e teh volitvah in rekreminacij delati na eno ali drugo stran; vsaj bilo bi le prazno slamo mlatiti , dokler stari volilni red in stara sistema veljata« Zato prav v našem smislu govori ,, Osten" v zadnjem dopisu iz Ljubljane, ko pravi: „Le pravična in poštena, nepristranska in lojalna vlada bo čudeže delala, ker bo vsacemu narodu dala, kar mu gre." Kako pa dandanes še stojimo s to pravico, ilustrira nam prejasno od , ,S1. Nar." objavljeni ukaz dr. Schreva, glavarja nem* Čurskega volilnega komiteta, poslan do c. k. uradnih predstojnikov, s katerim jim naklada, ,,naj delajo na to, da uradniki njihovih uradov (Ihrem Amte angehorigen Beamtenwahler) gotovo pridejo volit, da ne zmagajo narodnjaki". Boljega dokaza memo tega pač ni treba, da se vidi, v kako tesni zvezi pod se* da njo sistemo so liberalci in pa cesarski uradniki, ki stoj i jo pod strahom predrznega ^centralnega komiteta." Take falange prodreti pač ni moči! — (Mestni zdravstveni svet) se imenuje nova komisija, kateri skrb ima biti zdravje ljubljanskih meščanov. V tej komisiji, kateri je bil dr. Val en ta za prvo-mestnika izvoljen, dr. Kovač pa za njega namestnika, so župan Lašan s tržnim komisarjem Tomcem in z tremi mestnimi odborniki (Dober le t, Horak in Lasni k), dva meščana (Gvajec in Santel), dr. Eisl, dr. Ambrožič in dr. Ilner. Mi se tej novi komisiji drznemo nasvet predložiti, naj svojo pozornost obrne na velike, zdravju meščanov škodljive napake, pa pusti malenkosti pri miru. Naj veča in to novejša napaka, ki smrad dela po hišah, pa se čuti tudi po ulicah, je kurjava s premogom (Steinkohlen), ki so ga nam vpeljale zadnja leta najbolj tuje družine, ki so privan-drale v Ljubljano iz mest, kjer zarad velike dragine drv kurijo s premogom. Uže dolgo se kuri v Ljubljani s smrdljivo močvirno šoto, a vendar se ta kurjava ni mogla zelo ugnjezditi zato, ker zaradi nečednosti, ki jo dela v kuhinji, so jej bile kuharice protivne. Do zadnjih let smo tedaj imeli le dva glavna sovražnika zdravju v mestu: starodavni smrad stranišč in pa od 1.1830. smrad kurjave s šoto. Zdaj je pristopil najhuji sovražnik dobremu mestnemu zraku, kateremu celi dan zvonec poje po mestu, in to je premogov smrad. Zdravstvenemu svetu ni treba razkladati, da najhuji strupeni gazi (ogeljno-kisli gaz, ogeljno-vodeni gaz in drugi žvepleni itd. sopari po lastnosti premoga) se razvijajo iz žarečega premoga, ki jih moramo Ljubljančani zdaj vsak božji dan dihati, da si pljuča in čut-nice kvarimo! Res, da je nekoliko cenejša kurjava s premogom memo kurjave s drvi, ker enaka teža premoga in drv daje neki enako toploto , — al uboge so peči, uboga so ognjišča, ki kmalu konec vzamejo po premogovi kurjavi! Ubogi pa so še posebno ljudje, ki morajo sopsti navedene premogove strupe — v deželi, kjer, kakor pri nas, drva nimajo še one prenapete dragine kakor drugod. Žalibog, da kakor nem-čurskega smradu so nam mnogo prinesii tujci v naše mesto, tako zadnja leta tudi smradu premogovega. Mi sicer vemo eno gotovo pomoč zoper to okuževanje našega mesta, in ta je: naj vsak hišni gospodar vsacemu gostaču v pogoj stavi, da ne kuri s premogom, pa bode tega smradu kmalu konec. Morebiti pa najde zdravstveni nasvet kako drugo sredstvo tej glavni zdravstveni nadlogi našega mesta, ki je kot tretja pristopila starejšima dvema. — 16. dne t. m. so bili cerkveno vmesteni: gosp, Anton Mlakar ko kanonik v Novomestu, gosp. Janez Dovič ko fajmošter za Merno peč, g