PRIKAZI IN OCENE Jean-Calude Carrière, Jean Delumeau, Umberto Eco, Stephen Jay Gould, Entretiens sur la fin des temps, Fayard, Pariz 1998, 321 str. Knjiga, k i j e izšla pred le tom dni, prinaša p o g o v o r e o k o n c u časa, pri če- mer se osredotoča na vse tisto, kar j e po- vezano z zdaj že nestrpno pričakovanim p r i h o d o m leta 2000. Praktično vse ev- ropske m e t r o p o l e so tako ali drugače z a z n a m o v a n e s p r i h o d o m m a g i č n e g a leta, s katerim naj bi nastopilo novo tisoč- letje, in zato ni nič presenetljivega, če se temu večplastnemu f e n o m e n u posveča tudi vse več študij s področ ja filozofije in družbenih ved nasploh. Pogovori s Step- h e n o m j a y o m G o u l d o m , ameriškim pa- l e o n t o l o g o m , ki ga slovenski publiki ne- mara ni p o t r e b n o posebej predstavljati, J e a n o m D e l u m e a u j e m , k i j e sicer bol j znan kot zgodovinar imaginarija strahu na Zahodu , Jean-Claude Carriérom, pis- c e m in t e a t r o l o g o m , ter U m b e r t o m E c o m , ki ga p o z n a m o prej kot avtorja svetovnih literarnih uspešnic Ime rože in Foucaltovo nihalo, kot pa avtorja teoret- skih del s področ ja semiotike, so tako po- srečeni odgovor navidezno zgolj na hitro zbrane zasedbe na brkljarijo, ki j o pred- stavlja imaginarij f e n o m e n a leta 2000. Kot bril jantno, in o b e n e m nonša- lantno, pokaže Gould , desetiško štetje, na katerem nenazadnje temelji fascina- cija z okrogl imi obletnicami in mejniki, čeravno navidez temelji na tem, da ima človek pač deset prstov na obeh rokah in j e tako videti nekaj doce la naravnega in samoumevnega, še zdaleč tudi ni nekaj nujnega, saj j e samo dejstvo, da imamo deset, ne pa m o r d a šest, o s e m ali dva- najst prstov na obeh rokah, zgolj naključ- j e evolucije. Desetiško štetje ima najbrž številne prednosti pred dvojiškim, trojiš- kim ali pa dvajsetiškim sistemom, kljub temu pa so Azteki, ki so imeli za osnovo številko 52, kot j e znano, z osupljivo na- tančnostjo izračunali čas, ki ga potrebu- j e Zemlja zato, da obkroži Sonce, ki še zdaleč ni nekaj okrog lega pač pa 365 dni, 5 ur, 48 minut in 45,96768. . . se- kund. Odtod tudi številne zagate s ko- ledarjem, kijih j e gregorijanski koledar rešil tako, d a j e četrtemu oktobru leta 1582 enostavno sledil petnajsti oktober! Salomonska rešitev, ni kaj, ki pa vendarle priča o tem, da merjenje časa ni nena- zadnje nič drugega kot konvencija, ki si- cer do določene mere upošteva nebesno gibanje Zemlje, križi in težave pase prič- no že tedaj, k o j e treba to gibanje uskla- diti, denimo, z gibanjem Lune, da o tem, kaj se zgodi, ko skušamo uskladiti različ- na merjenja časa med seboj - o d krščan- ske Velike noči , muslimanskega Rama- dana, židovskega štetja, kitajskega leta d o indijskih ciklusov itn. -, sploh ne govori- mo. In če j e čas konvencija, po tem velja enako tudi za pr ihod novega stoletja - prihod novega stoletja so, vse o d refor- me v šestem stoletju, kije čas pričela s šte- vilom 1, ne pa s številom 0, ponavadi sla- vili o b letu 01. Čeravno j e m o g o č e na- šteti razloge tako za slavljenje pr ihoda novega stoletja v letu 00, kot tudi v letu 01, in četudi j e atraktivnejša zamenjava štirih cifer (od 1999 v 2000), kot pa zgolj ene same (od 2000 v 2001), gre p o Goul- du za bolj ali manj utemeljeno, tj. bolj ali manj arbitrarno odločitev oziroma do- govor. 205 Prikazi in ocene In tako b o m o prihod novega stolet- j a in tisočletja slavili pač s pr ihodom leta 2000. Ki se nezadržno približuje. Ali, kot napol v šali, napol zares pripominja Car- rière, ki se približuje vse hitreje, saj j e vi- deti, da so urarji vsega sveta v zadnjih de- setletjih interval, ki zaznamuje sekundo, iz umirjenega tiktakanja nekdanjih po- deželskih ur, spremenili v vse bolj in bolj frenetično tiktakanje, s čimer naj bi pou- darili dandanašnji ubijajoče hitri ritem življenja. Prav zmes uničujočega in eno- ličnega ritma na eni strani in preloma s tem ritmom na drugi j e , bi nemara lah- ko pripomnili , konstitutivna za imagina- ry brkljarije prihoda novega tisočletja, v katerem d o l o č e n o vlogo igra tudi celot- na filozofska misel dvajsetega stoletja. Na eni strani ritem stroja - pa naj gre za ma- šinerijo vojne, kapitala, futuristov, roh- nenje ali pa tiho brnenje sodobne plesne glasbe, na drugi pokončanja tega ritma - totalne sprevrnitve ali končne rešitve, ki ga predstavljajo totalitarizmi kot iz- najdba tega stoletja, konca neke dobe , o katerem priča Heideggrov konec meta- fizike, Lyotardov konec velikih zgodb, Fukuyamin k o n e c zgodov ine , novega svetovnega reda oz i roma drugačnega svetovnega ritma, ki ga j e oznanil Geor- ge Bush leta 1991, prisluhnenja druge- mu in drugačnemu ritmu, h kateremu nas vabijo o b koncu stoletja vse številnej- še New age ideologije, in nazadnje, a ne na zadnjem mestu, apokaliptični in do- končni konec tega ritma, o katerem sa- njajo kritiki skorumpirane civilizacije vseh vrst z milenaristi na čelu. Skratka, vi- deti je , da celotno dvajseto stoletje ni po- čelo drugega kot čakalo na svoj konec - j e potemtakem sploh čudno, da se je kar samo skrajšalo za eno ce lo leto? Seveda se leta 2000, o tem so si štir- j e intervjujanci edini, z de lno izjemo De- lumeauja, ki opozarja na nevarnosti, ki prežijo na človeštvo, ne b o spremeni lo nič. Skoraj nič. Apokalipse, ki naj bi pre- žala na človeštvo in ki j o pričakujejo vsi pomembnejš i vidri v zgodovini z Nostra- damusom na čelu, skorajda zagotovo ne bo . Ali pač. Kdo ve. Zgodov ina je namreč že bila priča temu, č emur bi lahko rekli k o n e c časov - pred 65 mili joni let, ko so izumrli dinozavri ali pa pred 250 mili jo- ni let v času t. i. permijske katastrofe. In tudi, če bi bili nekega dne priča tretji sve- tovni vojni, bi najbrž ta pokonča la veči- n o živih bitij, ne pa nujno tudi vseh - v kraterjih, ki so j i h naredi le eksplozi je atomskih b o m b so namreč našli še ved- n o žive bakterije in tudi nekatere insek- te. Edino, kar j e gotovo , kar zadeva pri- hodnos t človeštva, j e , trdijo Gould , Eco , Carrière in Delumeau, d a j e skoraj vse m o ž n o . T e m e l j n i f i lozofski p o u d a r e k vseh štirih intervjujancevje v tem, da ni neke nujnosti, nujnosti štetja in koledar- ja, nujnosti in večnosti takšnega sveta, ka- kršen pač j e , nujnosti razumevanja časa kot enosmerne puščice, nujnosti takšne- ga ali drugačnega k o n c a ali začetka. Ne- mara j e ljudi, kot Gou ld v zgoščeni for - mi navaja Eca, najbolj strah in groza prav naključja kot takega. Eden izmed simp- tomov te groze j e najbrž tudi spontano izogibanje uporabi gramatičnih časov, ki pričajo o subtilnejšem razumevanju in d o j e m a n j u časov in d o g o d k o v . Takšen primer sta, na kar vsak na svoj način o p o - zarjata Carrière in Eco , d e n i m o zloženi prihodnjik in pogojnik, čas, ki edini lah- ko izrazi hipotetičnost in možno , ne-real- no , izginotje pogojnika pa j e za Eca eden izmed pokazateljev nevarnosti zamenja- ve virtualnega z realnim, ki smo m u dan- danes priča. Prav virtualni svet, svet raču- nalnikov, p a j e pravzaprav edini , ki se lahko še najbolj upravičeno boj i priho- 206 Prikazi in ocene da leta 2000, saj ga b o zaradi kratkovid- ma, skoraj g o t o v o prizadel t. i. Mille- nosti programerjev oz i roma kapitala, ki nium Bug. B o m o videli, ga daljše časovno o b d o b j e pač ne zani- Peter Klepec Rosanvallonova utopija družbe kot trga Pierre Rosanvallon, Ekonomski liberalizem. Zgodovina ideje o trgu, Studia humanitatis, Ljubljana 1998, 245 str. V Studii Humanitat is v p revodu Braca Rotarja izšla knjiga Pierra Rosan- vallona Ekonomski liberalizem daje s svojim osnovnim naslovom in bežnim o g l e d o m kazala slutiti, da gre za še e n o zgodovi- n o liberalizma ali liberalne politične mi- sli, čeprav pri tem nekoliko bega pridev- nik » e k o n o m s k i « iz n j e n e g a naslova. Vendar pa že njen podnaslov in avtoijev uvod v n jeno drugo izdajo s pomenljivim naslovom »Misliti liberalizem« pojasnita, da so avtorjevi nameni drugačni , v ne- kem smislu gotovo ambicioznejši. Ker se zaveda, da izraz »liberalizem« običa jno s p r e j e m a m o z zgolj navidezno samou- mevnostjo i n j e zato težko poiskati skup- ni imenovalec m e d »ekonomskim«, »po- litičnim« in »mora ln im« liberalizmom, osnovna določ i tev tega po jma kot »uve- ljavljanja svobode v vseh obl ikah« pa j e oreveč nedo lo čna , si zadaja nalogo , da bi vprašanje l iberalizma pojasnil s po- m o č j o raziskave o nastanku in razvoju ideje trga, kar naj bi tudi prispevalo k » b o l j š e m u razumevanju m o d e r n o s t i « (str. 6 ) . Rosanvallonu izbiro ideje trga za osrednji koncept zgodovine liberalizma in širše c e l o t n e m o d e r n o s t i narekuje njegova ugotovitev, da v ekonomski in politični literaturi 18. stoletja ta ideja ni le »tehničen«, torej strokovno ekonom- ski koncept, pač pa širši sociološki in po- litičen koncept, ki meri na »problemati- ko družbene in politične regulacije« ali upravljanja (str. 6). Ideja trga j e torej po Rosanvallonu ideja samouravnavajoče se ali samoregulativne družbe, torej civilne družbe, ki naj za svoje uravnavanje ne bi potrebovala države ali politične sfere. Ta ideja naj bi bila torej apolitična v stro- gem p o m e n u tega izraza in bi naznanja- la odmiranje politike. V zvezi s svojo tezo o ideji trga kot osrednjem konceptu liberalizma Rosan- vallon poudari tri stvari: prvič, da »nasta- nek ekonomskega liberalizma ni bil le teorija - ali ideologija - k i j e spremljala razvoj produktivnih sil in vzpon buržoa- zije kot vladajočega razreda« (str. 6), pač pa naj bi »zgolj zahteval ali izražal eman- cipacijo ekonomske dejavnost v razmer- j u d o morale« (ibid.). S tem torej Rosan- vallon zavrne g r o b o , redukcionist ično marksistično interpretacijo nastanka, zgo- dovine in pomena ekonomskega libera- lizma, ki obenem tudi zavrača resen teo- 207