25. štev.	V	Ljubljani,	sobota	2.	julija	1921.	 Leto	11.
Izhaja tedensko.
Poštnina plaCana v gotovini.
Uredništvo:	Narodni	dom,
Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru.
Posamezna šteuilha stane K 1*50.
Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. Telefon št. 77.
Karočnina: Mesečne fi hran.
Glasilo NSS v Jugoslaviji.
Jugoslavija.
denar in vse dragocenosti. Oropali . so tudi poštni voz. Pri tej priliki je Mio mnogo oseb in uslužbencev |
Svetovni pregled.
' Ustava sprejeta.
Ljubljana, dne 1. julija 1921.
Na Vidov dan opoldne se je vršilo v konstituanti glasovanje o sprejetju ustave. Za ustavo je glasovalo 223 poslancev, proti ustavi pa 35 poslancev, 161 poslancev pa je pri glasovanju ni bilo navzočih. S tem je naša ustava sprejeta.
Je to važen trenutek v življenju našega naroda, saj se je s prejetjem ustave postavilo ftaše ujedinjene na prave temelje. Kdo bi tega ne bil vesel, kojega srce ne bi utripalo radosti, ko vidi izpolnjene naše najiskrenejše želje.	i
In vendar. Ne najdemo pravega veselja, temna slutnja nam pravi, da bi moralo biti drugače, da to, kar se je zgodilo ne bode našemu narodu v srečo. Ni nobenega dvoma, da smo mi prvi med prvimi, ki smo za najtesnejše ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vendar je gotovo, da smo ravno mi tisti, ki bi radi videli našo državo močno in srečno.
Zakaj po tem naše veselje ni popolno? \
Naše veselje je skaljeno, ker vidimo, ker smo prepričani, da je temelj, ki se je položil, tak, da stavbe ne bode držal. Radi tega smo žalostni, radi tega ne moremo vriskati veselja. Oni, ki so bili na krmilu, oni, ki so nam dali to ustavo, ne ljubijo naše države, oni ljubijo samega sebe, oni ljubijo svoje politično strankarstvo in slična tej ljubezni je sprejeta ustava. Ker ne ljubijo naroda, kakor ga ljubimo mi, ker si ne želijo močne in srečne države, kakor si jo želimo mi, zato je njih delo vredno njihovega mišljenja in ne bode imelo odseva v narodu.
Zdi se nam, da celo pristaši naših vodilnih strank, ne kažejo pravega veselja-nad sprejetjem take ustave. Članke, katere so prinesli naši demokratski listi so vodeni, čuti se, da niso pisani s srcem, da jih je narekoval hladen razum, oni razum katerega gonilna sila je računanje. Kako tudi ne, kakor rdeča nit se je vlekla skozi celo razpravo o ustavi — kupčija za glasove.
Toda mi ne obupamo, ker trdno verujemo v srečo našega naroda.
Prepričani smo, da bodemo izbojevali našemu narodu vse pravice in zato kličemo vse Slovence, ki so dobre volje, na delo, edino le z delom je mogoče doseči uspehov.
Srbski glasovi o sprejeti ustavi.
Beograjske »Novosti« pišejo: Ta Vidov dan (dan sprejetja ustave) mesto da bi značil začetek srečnega časa miru in reda, znači ravno temu nasprotno. Šele od danes naprej začenjajo težki in ogorčeni boji, boril se bode (lun z nočjo, pa šele iz te nove borbe bo prišla za nas svoboda, prišel bo Vidov dan, oni Vidov dan, kateri bi moral biti že danes. Namesto, da bi naš sivi kralj danes ves srečen rekel: Moj trud in moje borbe so kronane z uspehom in sedaj si morem mirno odpočiti, bo vzkliknil: Še ni vse dovršeno. Moj narod še ni svoboden. Nerazsodnost in koristo-lovstvo ljudi, katerim je poverjena skrb za državo, ki niso dorasli mestom katera zasedajo, niso dorasli ulogi katero hočejo s silo igrati v zgodovini.
Vsaka beseda, ki bi jo dodali, bi bila izvajanju »Novosti« le v kvar.
Junaški Tone Kristan.
Socijaldemokratični klub je glasoval proti ustavi, pri glakovanju je manjkal le Tone Kristan. Je pač težko zameriti se bankam, delavci
pa itak ne bodo zvedeli, si je mislil . unak Tone Kristan in korajžno ostal doma. Pri glasovanju se je konsta-tiralo »nema ga«.
Atentat na prestolonaslednika.
Ko se je peljal regent Aleksander po položitvi prisege na ustavo po ulici, da izvrši pregled čet, Je bila vržena s poslopja ministrstva za javna dela, ki se sedaj gradi bomba. Regent je ostal nepoškodovan. Napadalec je menda, tako pravijo, komunist.
Sokolsko slavje v Osjeku.
Na Vidov dan se je vršilo v Osjeku veliko sokolsko slavje. Navzočih je bilo nad 8000 Sokolov.
Naša vojna odškodnina.
Pretečeni mesec se je obdržala v Parizu konferenca, katere so se udeležili vsi finančni ministri držav, ki so se bojevale proti Nemčiji. Ze lansko leto so se vršili dogovori med posameznimi državami, koliko naj dobi vsaka od odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija. Kakor nam poročajo časopisi so se na navedeni seji zjedinile države na vsote, katere imajo dobiti. Tako je pripadlo naši 5:51 % od one odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija. To bi bilo 2 1U milj arde zlatih nemških mark. Ob enem se je ugotovila tudi razdelitev odškodnine, ki jo imajo plačati Avstrija, Bulgarija in Ogrska, od te odškodnine odpade na našo državo 15 %.
Naša valuta.
. Naša država je ena nerazrešljiva uganka. Bogata zemlja, neizmerni podzemeljski zakladi, neprodirni gozdovi, ne preveč zadolžena in kljub temu ne more nikamor. Naš denar nima nobene vrednosti. Valute drugih držav se dvigajo, se popravljajo, le naša valuta vedno pada.
Ta teden nam je javil brzojav, da je naša krona padla na borzi v Cu-rihu na doslej nepoznani najnižji nivo 3:90 centimov in to na dan, ko bi morala biti sprejeta naša ustava. Nepretrgoma so nam trobili naši demokrati, da'bode ugled naše države neznansko pridobil, ko bo sprejeta ustava, ki so jo demokrati izdelali. In sedaj vidimo kako izgleda tisti ugled, ki so prerokovali naši demokrati. Naš ugled je padel na ničlo.
Kolikokrat smo mi pisali, da sta nam nasilje in korupcija, ki so jo upe-ljali demokrati, silno škodili. Nadvse pametni Pašič je rekel, da mu nič ni na tem, ako ostanejo Hrvati in Slovenci izven parlamenta. Tem ljudem ni imponiralo ničesar drugega kakor lastni žepi in dobički. In posledice se že kažejo, grozne posledice. Ako bodo imeli ti ljudje, demokrati in radikali našo državo še nekaj časa v svojih krempljih, potem se je bati najhujšega.
Napad na osobni vlak.
V sredo 22. m. m. so napadi na progi Uskoplje-Zdlenika razbojniki osebni vlak. Razbojniki so navalili na progo kamenja in strojevodja, ki je kamenje opazil, je še pravočasno ustavil vlak in tako preprečil večjo nesrečo. Komaj pa se je vlak ustavil so začeli razbojniki, k so bili v bližini skriti, streljati na vlak. Streljanje je trajalo 50 minut. Potem je napadlo okrog 30, roparjev preplašene potnike ter jih popolnoma oropalo. Vzeli so potnikom ves
ITALIJA.
Giolittijeva vlada odstopila. Socijalisti
X in kat. ljudska stranka.
Kar smo mi že davno pisali, se je ta teden zgodilo. Giolittijeva vlada je odstopila. Kakor znano, je razpustil Giolitti laški parlament z namenom, da bodo nove volitve izpadle tako, da bode lahko vladal. Toda Giolitti je obračal, volilei so pa obrnili. In volitve so izpadle ravno tako, kakor si Giolitti ni želel. Takoj po volitvah smo pisali, da bode Gio-ittijeve slave kmalu konec in danes moremo poročati, da smo imeli prav. Večina italijanskega parlamenta je z Giolittijevo vlado nezadovoljna in tako se je zgodilo, da ga je večina vrgla pri prvi priliki.
Iz Rima poročajo: Zbornica je dovršila adresno debato. Za glasovanje predložil Turati s tovariši predlog, v katerem izjavlja zbornica, da preide k dnevnemu redu, ker so zbornice in dejanja vlade na polju zunanje, kakor tudi notranje, gospodarske in socljalne politike naravnost nasprotne njenemu stališču. Ministrski predsednik Giolitti je odklonil ta predlog in zahteval zaupnico. Glede zunanje politike je bil predlog odklonjen v imenskem glasovanju z 234 glasovi proti 200 glasovom (0 jih ni glasovalo); ostali del predloga je bil z veliko večino z dviganjem rok odklonjen.
Vsled glasovanja v zbornici je sklenila vlada podati ostavko. Vlada je obvestila zbornico in senat o svojem sklepu.
Giolitti ni padel radi zunanje politike Italije, temveč je padel radi notranje politike, ki je bila politika nasilja in socijalne krivičnosti. Fašisti so se osnovali pod okriljem Giolittija in nasilni, kakor so fašisti, so bili vsi ukrepi Giolittija. Znano je, kako surovo je nastopil proti stavkajočemu uradništvu. Naši demokrati so ga hvalili kot pametnega državnika, (menda zato ker je nam vzel Primorje) ki zna napraviti red, (našim demokratom imponira vsak nasilnež) toda Italijani so ga vrgli enostavno skoz vrata.
Giolitti se je hotel držati s tem, da se je približal kat. Ij. stranki, toda kakor vse kaže to približevanje ni imelo nobenega uspeha. Pač pa se pojavlja v Italiji nekaj drugega, kar bo za naše razmere'novo, pojavlja se namreč zveza med socijalisti in kat. ljudsko stranko. Ta pojav bi ne bil nič novega, nekaj sličnega se pojavlja tudi v Nemčiji, dosedaj le bolj teoretično, zna pa priti v doglednem času do konkretnih slučajev.
Socijalist Turati je govoril 24. m. m. v laškem parlamentu sledeče: »Nova zbornica se nam predstavlja s svojim starim licem. Ojačeni sta se vrnili tisti dve stranki, — socialistična in ljudska — ki sta najbolje organizirani in ki se čutita danes druga drugi bližji, nego sta si bili preje, ker ju druži spomin na skupno obrambo.«
Da spoznamo mišljenje italijanskih socijalistov tudi v drugem oziru, poročamo še, da je zaključil Turati, vodja ital. soc., svoj govor z vzklikom »Živela Italija«. Taki so laški socijalisti in sedaj še le lahko vidimo, kako majhen je en slovenski socijalni demokrat dr. Korun, ki zagovarja v našem jugoslovanskem parlamentu nemške kapitaliste.
NEMČIJA.
Nemci polagoma priznavajo, da so zakrivili vnebovpiioče krivice.
Bivši državni tajnik zunanjega urada baron Schon, ki je bil ob začetku svetovne vojne nemški posla-
smrtno nevarno ranjenih in je sprevodnik Heinrich Otto že podlegel ranam in umrl.
nik v Parizu, je izdal knjigo, v kateri objavlja spomine na pretekli veliki čas. Baron Schon obsoja v tej knjigi jako ostro, vkorakanje Nemcev v Belgijo začetkom svetovne vojne. Posiljenje Belgije je bilo ne samo politično in strategično zgrešeno, temveč tudi ukinjenje mednarodnega prava. Posiljenje Belgije je bil hud madež na lasti in pravici, prineslo nam je zaničevanje celega sveta. Postopanje Nemcev v podjarmljenih deželah, je podvojilo sovraštvo proti Nemcem. Polagoma bodo Nemci prišli na to, zakaj da jih je cel svet sovražil.
AVSTRIJA.
Volitve na Koroškem.
19. m. m. so se vršile na Koroškem državnozborske in deželno-zborske volitve, katerih so se udeležili tudi koroški Slovenci. Slovenska stranka je dobila pri volitvah skoraj 10.000 glasov. Moramo reči, da so se Slovenci izborno držali. Pri plebiscitu je bilo oddanih sicer 15.000 glasov, toda moramo pomisliti, da je moralo po plebiscitu zapustiti ogromno število Slovencev Koroško, ker so jih Nemci enostavno nagnali. Ako upoštevamo tudi znani nemški teror in izborno nemško agitacijo, potem koroškim Slovencem ne moremo odreči našega globokega spoštovanja. V koroški deželni zbor prideta dva slovenska poslanca.
VSTAJA V ŠLEZIJI.
Velesile se nagibajo na stran Poljakov.
Poljska vstaja v Šleziji bode rodila Poljakom dobre uspehe. Poljaki bodo dobili gotovo precej velik del Slezije, ki so jo s plebiscitom zgubili. Znano je, da je stala Francija od začetka vstaje popolnoma na strani Poljske, med tem ko sta Anglija in Italija nagibali na nemško stran. Francija in Anglija sta si skočili celo malo v lase in je izgledalo, da pojde radi Slezije francosko-angleško prijateljstvo v franže. V tem navideznem boju med Francijo in Anglijo so igrali naši slovenski časopisi malo čudno vlogo. Niso mogli igrati druge vloge, ker so tako vzgojeni in popolnoma neorijentirani.
Spominjamo se, da so prinašali naši listi članke, ki so sicer simpatizirali s Poljaki, toda v celoti pa so dvomili nad kakim, tudi najmanjšim uspehom. Je to odsev- slovenske hlapčevske duše, ki se boji vsakega malo smelega poleta. In taka je tudi naša usoda. Intrigirat in brate sovražit še znamo, toda za idealne polete pa smo nezmožni.
Bilo je jasno, da Anglija ne bode zapustila Francije in boj kateri se je bil radi Slezije med francoskim in angleškim ministrskim predsednikom, je bil le navidezen. Anglija Francije ne bo zapustila, ker rabi Anglija Francijo, rekli bi skoraj bolj, kakor Francija Anglijo. In danes vidimo, da se Anglija že približuje francoskemu naziranju v poljskem vprašanju in tudi Italiji ne preostaja ničesar drugega kakor približanje francoskemu stališču.
Nemške čete takozvani »Deut-scher Selbstschutz« so dobile nalog, da -morajo do 5. julija zapustiti sporno ozemlje, medtem pa dobiva Korfanty tajne nasvete od francoskega poveljnika generala Le Rond. Poljakom je predla že huda in Francozi so se zbali, da bi Nemci Poljakov ne vrgli preko meje. Radi tega je ukrenila Francija vse potrebno, da se odpravi nemški »Selbstschutz«
iz šlezije. Interesantno je tudi, da bode odpoklicala Italija svoje dosedanje čete iz Šlezije, ker so tam preveč prijazne« Nemcem in jih bo nadomestila s četami iz južne Tirolske. Torej s četami, ki bodo nastopale z Nemci vse prej, samo ne prijazno.
RUSIJA.
Nova vojska.
Čudne vesti prihajajo iz sovjetske Rusije. Pretečeni teden je nas iznenadila vest, da se nahaja Rusija v vojnem stanju z Grčijo in Japonsko. Kolikor je posneti iz kratko-besednih brzojavk, je napovedala Rusiji vojno Grčija, medtem ko je Rusija napovedala vojno Japonski. Ako so vesti, ki jih je nam prinesel brzojav, da jo Grčija napovedala Rusiji vojno, resnične, potem stojimo gotovo pred važnimi dogodki. Kajti ni misliti, da bi napravila Grčija to na lastno roko. Grke bijejo že Turki dovolj, kaj si bode reva nakopavala še drugo sovraštvo. Grčija je delala tukaj čisto gotovo po nalogu antante, saj so antantini interesi bolj v nevarnosti ali ravno tako v nevarnosti kakor grški interesi. Medtem, ko ne pomeni Grčija antanti ničesar, pomenita antanti precej Turčija in Rusija. Grška pojde prva v boj, antanta pa bo stala ob strani ter v danem trenutku sama udarila.
Napoved vojne od strani Rusije Japonski pa je posledica dogovora med Anglijo in Japonsko, po katerem je dobila Japonska prosto roko proti Rusiji. Na podlagi tega dogovora so začeli delati Japonci na Daljnjem vztoku proti Rusiji precejšnje sitnosti. Podpirali so protirevo-lucijonarje ter sami posegali v boje. S tem, da je Rusija napovedala Japonski vojno si je najbrž sama najbolj škodovala. Sovjetska Rusija špekulira pri tem čisto gotovo na revolucionarni pokret na Kitajskem in morda celo na Japonskem. Toda kakor stvari danes stojijo, ni upati, da bi izbruhnila na Japonskem kaka revolucija, mogoče je, da se zna na Kitajskem kaj zgoditi, toda antantina diplomacija bo že znala nahujskati Kitajce tako, da se bodo sami med seboj pobijali, in tako potem kaka kitajska revolucija ne pride v poštev za druge države. Boljševiki so se začeli tepsti z nevarnim sovražnikom in njih krivda bo, ako pride slovanska zemlja pod oblast rumenega plemena.
Sploh so pa postali boljševiki zelo bojeviti. Te dni se vrši v Mo-
skvi tretji kongres tretje internaci-jonale. Na tem kongresu je govoril sedanji predsednik Sinovjev, da se? pripravlja za bližnjo bodočnost ver lika ofenziva. Trockij zopet je povedal, da bode boj hud in zelo krvav, tudi žene se bodo bojevale.
Čudno je vsekako, da govorijo boljševiki o sami krvi in vojskah, med tem ko so prej vojsko tako sovražili.
AMERIKA.
Bogastvo Amerike. Gospodarske v krize.
Amerika je danes čisto gotovo najbogatejša država. Ima vsega dovolj, ima takorekoč vsega v izobilju. In kljub teinu opazujemo, da Amerika ni obvarovana gospodarskih kriz, da imamo v Ameriki iste gospodarske bolezni kakor pri nas v Evropi.
Nezaposlenost delavnega ljudstva se širi z neverjetno naglico. Danes je v Ameriki nad 3 milijone delavcev brez dela. Amerika pridela in producira več kakor sama rabi in je radi tega primorana, da izvaža svoje produkte. Ker pa je ameriški denar polnovreden in je razlika med vrednostjo evropskega in ameriškega denarja na škodo evropskega denarja naravnost velikanska, ne more Evropa v Ameriki ničesar kupiti.
Tako morajo potem zapirati tovarne obrate, ker nimajo odjemalcev. Ta beraška Evropa dela Ameriki veliko preglavic. Amerika bi rada pomagala Evropi zopet na noge, seveda bi to mogla uspešno le s posojili in sicer le z dolgotrajnimi posojili. In kljub temu Amerika ne stori ničesar, temveč zavezuje trdo svoje denarne Žaklje. To pa radi tega, ker Amerikanci Evropi in njenim narodom ničesar ne zaupajo. Razmere v Evropi so tako razdrapane, da živ krst ne ve kaj vse še zna priti črez to ubogo zaslepljeno Evropo. In Amerikanci se bojijo, da bi ne izbruhnila lepega dne kaka vseevropska revolucija in tako uničila vsa eventualna ameriška poso-. jila. Brez amerikanske pomoči zopet si Evropa ne bode mogla pomagati ne tako, ne drugače. Nova revolucija bi uničila Evropo le še bolj kakor je že uničena. Najboljši vzgled imamo pač v Rusiji.
Človeštvu ne bode pomagalo ničesar druzega, kakor da se spametuje ter z delom duha in rok popravi kar je zagrešilo. Najlepša revolucija nam ne bode dala ne kruha, ne drugih potrebščin ako ne bodemo delali tako, kakor se spodobi ljudem.
Slovenija.
»Begunci.«
Ptuj, dne 28. junija 1921.
Ta beseda neštetokrat izrečena, je bila pred vojno jako redko v vpo-rabi, skoro nepoznana. Šele, ko so se po napovedbi vojne od strani Italije, vozili nesrečni Primorci v ži-
vinskih vagonih v različna taborišča v zaledju, je radovedno ljudstvo vpraševalo od kod prihajajo ti ljudje. — Takrat se je začela izgovarjati beseda »begunci«.
Marsikateri teh nesrečnežev, ki je moral bežati pred sovražnikom
ponoči v sami srajci, je postal od premožnega gospoda, črez noč »berač«. V začetku so se ti nesrečneži brez domov, v zaledju mirno in v obilici živečemu ljudstvu smilili, ali vsled dolgotrajne vojne, so se jih privadili in njihovo srce do le-teh, vsled vedno večje pohlepnosti po bogastvu, je postalo tako kruto in neusmiljeno, da so jih začeli prezirati in sovražiti. — Beseda begunec je postala psovka, ki ima skoro isto zmisel, kakor v zasedenem ozemlju od Italijanov nasproti Slovencem toli rado uporabljena beseda »sciavo«, t. j. suženj. Po preobratu so se skoro vsi ti begunci vrnili na svoje, četudi porušene domove.
Ko so Italijani zasedli Primorje, je račela njihova uprava slovensko ljudstvo preganjati, zlasti inteligenco za prazen nič zapirati in internirati, tako da je bilo mnogo teh prisiljenih zapustiti svojo rodno grudo in iskati si zavetja v bratski slobodni Jugoslaviji. Tako je nastala druga vrsta beguncev.
Nič boljše kakor prvim — vojnim beguncem, se godi drugim. — Kljub temu, da so Primorci, kakor jih drugi nazivajo, najzavednejši del slovenskega naroda, jih smatrajo za vsiljive in ob vsaki priliki poživljajo naj gredo nazaj od koder so prišli.
Zlasti za časa volitev se je pokazala ta mržnja do Primorcev v pravi luči. Primorci, ki ljubijo Jugoslavijo, v kateri jim za enkrat ni dano, da bi v celoti živeli, so takoj obsodili tisto koruptno postopanje strank, ki so tirale to državo v gotovo propast in so stopili po večini v čisto — neomadeževano in narodno NSS. Demokratska stranka je bila vsled svojega, najbolj koruptnega delovanja največ prizadeta. Posamezni, bolj zagrizeni pristaši te stranke, kažejo sedaj ob vsaki priliki svojo mržnjo v vsej svoji nagoti. Ce le morejo zabavljajo črez begunce in na ta. način vlijejo vsakokrat po čašico pelina v njihovo že itak grenko življenje. — če .bi kak priprosti kmetič v svoji nevednosti rekel žaljivko je to oprostilno ali ako inteligent z doktorskim naslovom z namenom tako govori, da begunca, ki se nahaja v njegovi bližini razžali, je vsega obsojanja vredno. — Naloga osvoboditi vse zasužnjene brate izpod tujčevega jarma ne bo še tako hitro izvršena. Dokler trdi odvetnik, da begunec - uradnik pred sodiščem ni verodostojen, ker je begunec in kot tak ne sme pred sodiščem pričati, kakor tudi dokler drugi odvetnik žali vse Primorce z besedami »pfuj Vas bodi vse begunce« in pri tem pljune na tla, dotlej ni pričakovati od njih niti najmanjše pomoči za osvobojenje in odrešenje domovine. Na ta način se ne bode pri ljudstvu vzgojila ljubezen do neodrešenih bratov, temveč sovraštvo do njih. To naj si zapomnijo vsi begunci, ki so mogoče dosedaj
simpatizirali z demokrati, ker oba odvetnika, ki sta izrekla gorinave-dene	besede	šta pristaša	JDS.	—
Ljubi	demokrati, če ste sc	hoteli	na
vsak način iznebiti beguncev, bi bili takoj od začetka pustili oblast zmož-nejšim — nekorumpiranim ljudem, tako da ne bi prišlo do rapalske pogodbe in bi se bili gotovo vsi z veseljem vrnili domov, ker tudi mi se čutimo vsled takega postopanja prave tujce.
Naj bode končano, s priporočilom ptujskim dvem odvetnikom zlasti g.	dr. Š.,	da v bodoče brzda svoj
jezik,	da ne	izreče vse kar	misli.	—
Na podlagi § 19. tisk. zak. prosim, da uvrstite v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi črkami, kakor je izšel Vaš članek »Volilcem Ptuja« v Vašem listu dne 4. junija 1921 št. 21 začenši in končujoč pri besedah »Pri sv. Vidu« — do — elementov sledeči popravek: Ni res, da, bi se jaz pri sv. Vidu p. Ptuju za časa vojne naselil, ampak res je da sem bil med vojno tja dodeljen kot ruski vjetnik.
Ni res, da bi jaz bil zagrizen Nemec, res pa je, da sem po narodnosti in mišljenju »Poljak«.
Ni res, da sem doma iz — »rajha«, ampak res je, da sem doma iz Lodca in poljski državljan.
Ni res, da bi jaz kedaj rovaril proti državi ali še lepo naprej nemoteno proti državi hujskal, res pa je, da simpatiziram z državo SHS in da nisem nikoli izustil protidržavne besede.
Moja obsodba temelji na popolni mistifikaciji oblasti ter je obnova postopanja v teku.
S spoštovanjem
Oton Pile.
Ptuj. Mestna uprava, dobro gospodarstvo. Po prevratu so gospodarji v Mestni hiši najeli pri različnih bankah 2 in pol milijona posojila. Na tekočih računih je dolga tri četrt milijona, na obrestih pa je nateklo 1 milijon. Dolg je bil najet v apro-vizačne namene. Toda v to svrho se. je najetega denarja malo porabilo. Pač pa so krili s tem dolgom večinoma tekoče račune, kajti porabljali so od najete svote za izplačevanje delavcev, uradništva in kar še, po 40.000 ali 60.000 kakor jim je kazalo. Sedaj pa hočejo za sanacijo omenjenega dolga najeti zopet milijonsko posojilo. Danes je denar drag. 12V20/o banke zahtevajo. Pa računajmo! Ako pa se dolg ne krije, za-sežejo banke dohodke mestnih hiš. Edini aktivni podjetji v mestni upravi sta klavnica in žaga. Žal, da je žaga majhna, ter ne'zadošča potrebam.
Nemški hujskači. Ptujski Kasi-tnir, Berbalk, Deutschbauer, Ma-halka in dr: Blanke stikajo, koder gredo in stoje svoje pangermanske glave, ter kujejo naklepe, ki menda niso ne nam, ne naši državi v dobro.
Vipavski:
Iz berila za odrasle.
Na prvem mestu hoče hitro biti vsak, a to je dobro, da do istega ni en sam
korak.
Kdor se najbolj masti, ta zahteva
največ časti.
Uspeh korita:	Okrogel	trebušček,
lica zalita.
Ljudje nas takrat najhitreje razžalijo,
če našo nevednost in naše slabe lastnosti razgalijo.,
Kdor malo preveč dohodkov ima, njegova žena te hitro za cunje izda.
Bratstvo, enakost in prostost, bodo prišla, ko bo ljudem minula njih
norost.
Človek laže, kakor mu kaže.
Po svetu.
Človek, ki deli denar. Tudi to je mogoče v današnjem času. Seveda jc več takih, ki skušajo na vse mogoče načine, izvleči iz ljudi denar, kakor na pr. čestiti gospodje verižniki, pa tudi . bolj „nobel‘' gospodje se kaj radi bavijo s tem delom. Vendar pa je rodil današnji čas tudi človeka, ki razdeluje denar. Vsekako vrlo prijeten človek. Žalibog, da je dosedaj sairto osamljen in jako daleč od nas. Ta izvenredrio simpatični človek živi v Berlinu. Po poklicu je šofer. Pred nekaj časom se je vozil po berlinskih ulicah in delil bankovce na desno in levo. Policiji, ki jc bila do sedaj navajena, da ljudje denar -sicer kradejo ne pa delijo, se je zdela stvar čudna. Ustavila je avtomobil in čudni mož sc je moral legitimirati. Dognalo se je, da je mož zadel ..veliki los" in tako prišel do denarja.
Nihče- mi ne more prepovedati, da zapravljam svoj denar kakor hočem, se je odrezal zanimivi človek, in je dalje delil tisočake.
Skoda, da je Berlin tako daleč.
V Ameriki bodo ženske, ki kadijo, kaznovali. Zakonodajstvo v Ameriki se
bavi s predlogom, ki ne zahteva nič manj kakor to, da se odvadijo ženske kadenju. Ta predlog je stavil v ameriškem parlamentu poslanec Peter Johnson ter je pri tej priliki povedal, kak slab utis napravijo na javnost žene, ki kadijo. Žena, ki kadi, se da edino primerjati s „šnopsar-jem“, je rekel Peter Johnson. Ženske, ki kadijo, postanejo sitne in nervozne. Ka-denje žensk je vzrok mnogim nesrečnim zakonom. Predlog zahteva, da se kaznuje žensko, katero se je zasačilo pri kadenju, z 20 dolarji. V slučaju, da se jo zasači vdrugič, pa s kaznijo loo dolarjev. Ako bi kadila ženska v kakem javnem lokalu, se kaznuje tudi posestnik tega lokala. Da, da, Amerikanci so energični.
Več ladij ukradenih. Ameriška admi-raliteta naznanja začudenemu svetu, da so njej ukradli v Atlantskem oceanu preko noči več poštnih parnikov. To je gotovo najzanimivejša tatvina, ki se je kdaj izvedla. Ameriška admiraliteta obljublja najditelju parnikov vsoto, ki je tako visoka, da nam vočigled naše slabe valute kar sapa zastaja.
Stvar je zanimiva, ker kaže, da je znanost tatov tako napredovala, da' znajo vse ukrasti.
Kronanje romunskega kralja. Koncem septembra t. I. sc bode vršilo v Alba Julija na Sedmograškem slovesno kronanje romunske kraljevske dvojice. Alba Julija je malo mestece, ki ima samo zgodovinski pomen. Tam je prebival Mihael Doboi, ki je prvi ujedinil vse Romune in v mestccu Alba Julija se je izvršilo leta 1919 tudi ujedinjenje Sedmograške z Romunijo. 1 V svrho kronanja se bode zgradila veličastna cerkev, ki bo stala deset milijonov lejov. Svečanosti se bodo vršile z velikanskim razkošjem in je vlada v to svrho dovolila že 120 milijonov lejov. Angleški časopisi, ki so prinesli to novico, so vprašali, kako si more revna in zadolžena Romunija kaj takega dovoliti?
324 milijonov škode vsled povodnji.
Poročali smo že o velikanski povodnji v Bosni, ki je porušila več vasi in uničila poljske pridelke po mnogih krajih. Po dosedanjih vesteh sc ceni škoda, ki jo je povzročila povodenj, na približno 224 milijonov kron. Obenem pa prihajajo še vedno vesti o velikem deževju in tudi snegu v Bosni. Tudi v Srbiji je zapadel sneg na Kopaoniku.
Glava nemške hidre se dviga radi naše popustljivosti, ki ni na mestu Ker pa omenjena petorica ni dovolj brihtna, iznajdljiva in močna, se ji pridružita še dva, to sta en stotnik in drogerist. Kako prijetno je jesti jugoslovenski kruli, še bolj prijetna pa je zavest, da so tustran meje polni želodci, onstran pa sestradani. Hvala za skrb Jugoslavije, da sede Nemci, pardon, Alpski Nemci, pri polnih skledah, zahvala pa je obrekovanje, blatenje in hujskanje. Opozarjamo oblast, da ima pazno oko na ome njene gosode!
Ptujski List javka v številki od 12. junija, da so gledališke predstave slabo obiskane. Čudno se nam zdi, da je začel javkati še le sedaj. Mi smo že dolgo opazovali, kako zelo ponehava zanimanje za predstave mariborskih igralcev; saj to je stara navada Ptujčanov. Skraja vse plamti, da, kar gori za kako prire ditev. Toda skoro, ko opazijo, da je treba tu in tam kake žrtve, bodi si v komodnosti ali tudi morda gmotne, no pa je švignil mrzel curek v zubelj gorečnosti in niti iskrice ni ostala
Prav pravi dopis, da je gledališče vzgojno sredstvo, toda žal, da to sredstvo niti naša inteligenca nfe upošteva. Gledališče so večinoma posečali eni in isti. Prav čestokrat smo pogrešali ravno denarnih mogotcev, ki jih šteje tudi Ptuj precej, četudi so, ker so v provinci bolj sra inežljivi. Priprostega ljudstva skoro ni bilo in se ne čudimo.
Dopis omenja zmerne cene. Mi bi pa ravno pri cenah imeli pripom-niti^ to, kar smo že opetovano pribili. Lože imajo vse iste cene, a vendar niso vse istovredne. Najboljši loži pri uhodu sta zaseženi po okrajnem glavarstvu in mestnem županstvu; najboljši, loži sta toraj brezplačni. Loie pri odru so manjvredne, a stanejo toliko, ko one pri brezplačnih ložah. Po našem mnenju to ni demokratsko. Ko so se sklepale po godbe med upravo mariborskega gledališča in ptujskim konzorcijem, toraj ne z od vlade potrjenim edinim koncesijoniranim upravičencem, dramatičnim društvom za Ptuj, in ravnateljstvom Južne železnice, se je železničarjem dovolil popust 25°/o pri cenah za sedeže. Pri pogajanjih se je to fiksiralo, a konsorcij je pozabil na dane obljube, ter je črtal onih 25°/0. To tudi ni bilo demokrat sko, a tudi ne tako, da bi privabilo občinstvo v gledališče. Nadalje pa je gledališče res potrebno popravila. Kamor se pogleda je nesnaga. Umazane so stene, umazane so lože, cunje vise raz naslonov lož. Prahu vse polno, po kotih in stropih pa vise pajčevine, nevestina pisma. V parterju so stoli potrti, tako, da tisti, ki je plačal polnovredno ceno za sedež, prav težko uravna svojega rojstva kosti na njih. Mestna uprava je podobna hišnemu gospodarju, ki pobira najemnino, a popravlja pa na svoji hiši ničesar. Ako toraj hočete, da se bo hram Talijc zopet napolnil, poskrbite, da dobi notranjost njegova drugo lice, uravnajte pa tudi cene tako, da bodo res demokratske, držite dano besedo, in ne odrivajte edinih upravičencev do gledališča v brezdelje.
Zibika. Pri zadnjih volitvah
28-- ,nov- h 1- se je agitiralo od volilca do volilca. Agitatorji raznih organizacij so si prizadevali pridobiti čim več glasov za svoje kandidate ter so se pri tem posluževali tudi nesramnih laži. Najbolj so se odlikovali pri tem delu klerikalci, demokrati in samostojneži. In res smo šli tem nepoštenim ljudem na limanice in smo volili ljudi, ki se za nas revnejše sloje prokleto malo brigajo. Obetali so nam vse, sedaj nam pa delijo revsuno. Največji škodljivci za nas revnejše sloje so pa samostojneži. Cene umetno dvigajo svojim pridelkom, a kako oni plačujejo delo? Vsak berač je danes na boljšem kakor pošten delavec, ki mora od 9. ure do pozne noči delati za borih 2 ~4 krone na dan. S tem pa naj skrbimo za otroke šolarje, za zvezke m druge šolske potrebščine,
kje je obleka, obuvalo in potrebna hrana. To da misliti. Izmed -vseh izvoljenih poslancev se nam zdita najboljša gg. Deržič in Brandner. Le škoda, da se je tukaj tako malo glasovalo za Narodno socijalno stranko. Sicer so se začele oči odpirati ljudem, in bomo pri prihodnjih volitvah vedeli komu bodemo dali svoje glasove. Zibčani vsi v organizacijo Narodne socijalne stranke. Zibčan.
Tedenske novice.
Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi došlih prošenj sledeča predavanja tekom meseca julija in sicer:	i. V nedeljo, dne
io. julija v Braslovčah (predava ravnatelj Belle o kmetijstvu), v St. Jurju ob Taboru (instr. M. Zupanc o živinoreji), v Starem trgu pri Slov. gradcu (vet. Peršuh o živinoreji), v Mali Nedelji (instr. Jos. Zupanc o vinogradništvu) in v Žabnici pri Škofji Loki (predava višji živinorejski nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji). 2. V nedeljo, dne 17. julija: zjutraj v Sromljah in popoldne v Stari vasi na Bizeljskem (predava višji vinarski nadzornik Skalicky
0 vinogradništvu in kletarstvu), v Čermoš-njicah (predava višji živinorejski nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji), v Gotov-
1 j ah pri Celju in v Mengšu (predava kmet. Svetnik Rohrroan o travništvu in pridelovanju krme).
Kmetijski pouk na osnovnih šolah. S prihodnjim šolskim letom se uvede v višjih šolskih letih vseh osnovnih šol Slovenije obvezen kmetijsko-prirodoznanski pouk za dečke. Posebno sc bo gojilo sadjarstvo in vrtnarstvo. Za nadzornika teh strok sta imenovana ravnatelj Črnagoj in nadučitelj Andrej Škulj.
Kako bomo v bodoče šteli? S prihodnjim šolskim letom se uvede v vseh šolah jugoslovanski način štetja. Dosedaj smo steli po nemškem načinu:	ena	in dvajset,
tri in sedemdeset itd., v bodoče pa: dvajset ena, sedemdeset tri. Tako štetje je pristneje in za začetni pouk tudi laglje.
Kranj se poveča. Deželna vlada je dovolila, da sc veliki deli občine Stražišče priklopijo mestni občini Kranj. Mestna občina mora zato plačati občini Stražišče 100.000 K kot odškodnino za zmanjšano davčno moč.
V Mladiki v Ptuju so razpisana sledeča mesta: 2 nadzorovalnih dam v internatu, mesto bolniške strežnice in v Dija škem domu mesto oskrbnice. — Ponudbe s spričevali in plačilnimi pogoji do 15- julija 1921 (prehrana in stanovanje sta v zavodu prosta).
Priklopitev občine Rožengruna okolišu poštnega urada Sv. Ana v Slov. goricah. S 1. julijem t. 1. se izloči občina Rožcngrund, politični okraj Maribor iz okoliša poštnega urada Zgornji cmurek ter priklopi okolišu poštnega urada Sv. Ana v Slovenskih goricah.
Smrtna nesreča v Kamniških planinah. Pretekli torek se je zgodila na steni zloglasnega Turškega žleba smrtna nesreča. Ponesrečil se je mlad turist in zelo drzen plezalec dijak Karel Tanzher. V ponedeljek sta se napotila omenjeni in dijak Vladimir Kajzelj, sin g. prokurista ljubljanske kreditne banke, čez kamniško sedlo na Okrešelj, kjer sta v plan. koči pustila živeža za več dni. Nameravala sta kljub svarilu ne-katerih starejših članov preplezati severno steno Skute in Ojstrice. Preje pa sta nameravala več krajših tur za vajo. In na steni nad T urškim žlebom jih je doletela nesreča, rauzher je padel pri plezanju v prepad, Kajzelj pa je prišel z ranami na rokah ob 6. zvečer na Okrešelj ter nam naznanil nesrečo. Obema je bil kot dobrima turistoma vsak kotiček v Kamniških planinah znan. Pred kratkim sta preplezala Zeleniške Špice, Oreben z Rinke na Skuto (tu se je ponesrečil pred leti dijak Petrič), Brinškov kamin in greben na planjavo. Lotiti sta se hotela tudi sev. vzh. grebena Kočne, od drznega podjetja ju je odvrnilo slabo vreme. Včeraj se je za ponesrečencem napotila rešilna ekspedicija »Skale« kljub temu, da se je včeraj širila vest, da so našli Tauzherja še živega. Vest se ne smatra za točno. Tauzher je bil zelo navdušen in drzen turist in smučar.
Težka nesreča. V soboto dopoldne — 25. junija — je bila na državnem kolodvoru v šiški med preizkušnjo starega desinfekcijskega aparata velika smrtna nesreča. ^ Vsled parne prenapetosti je počil kotel in so vratca priletela vodji monter-
jev Jakobu Lukmanu s tako močjo v glavo, da je bil na mestu mrtev. Navzoča komisija je ostala skoro nepoškodovana, samo dr. Tičar je dobil lahke kontuzije, ko ga je bil zračni pritisk vrgel na tla.
Mož zabodel svojo ženo iz ljubosumnosti. Vratar v artiljerijski vojašnici v Ljubljani Alojzij Tomažin, rojen 1896 v Žlebih v novomeškem okraju — invalid se je dalje časa prepiral s svojo ženo, na katero je bil jako ljubosumen. Neznosen je postal možakar, ko se mu je rodilo zadnje dete, kateremu ni hotel priznati očetovstva, dasi je mati vedno in odločno trdila, da je on oče. Ljubosumnost ga je tirala tako daleč, da je sklenil prijeti ženo ostro in v slučaju, da mu nezvestobo prizna, odpustiti in se z njo poravnati, na sprotno pa, ako mu nadalje taji, njo in sebe usmrtiti. Ta sklep je tudi deloma iz vršil. Dne 24. ni. m. je šel na kolodvor, kjer prodajajo dalmatinski krošnjarji nože in druge drobnarije, in ker tam ni nikogar dobil, k Staremu Tišlerju v Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer je kupil 3 dern dolg, močan, oster kuhinjski nož. Vrnil se je domov in povabil ženo na sprehod. Obiskala sta dve gostilni, kjer sta- sc dobro zabavala in bila med seboj jako ljubezniva. Na prostoru med gostilno -..Na Zeleni trati" na Vodovodni cesti in predorom pod železniško progo pa je izvršil mož dvojen zločin. Sam pove, da sta ležala z ženo v travi, kjer jo je on prosil in rotil, da naj mu prizna nezvestobo, da se poravnata in pričneta novo življenje. Zena mu je dosledno tajila. 13 krat je nameril nož na njena prsa in ga odmaknil končno pa jo je razljučen z vso silo zabodel v leva prsa. Zena je obležala na mestu mrtva. Nato je hotel zabosti še samega sebe:	Ni pa mu uspelo in sc je le
težko ranil na prsih. Odpeljali so ga v bolnico, ženo pa v mrtvašnico. Pri njem so dobili tudi poslovilno pismo, v katerem pove, zakaj je storil zločin, prosi oprošče nja in želi veselo življenje vsem preostalim.
Surovi pretepi. V gostilni Antona Gale v Grosupljah so se stepli pijani fantje. Pretepli so tovariša Karla Omahna s kamni tako težko, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico Na Podrečju pri Kranju pa je napadel posestnik Jakob Mohorič svojega tovariša Josipa Rozmana z nožem. Zabodel ga je zavratno v hrbet in ga težko ranil. Tudi Rozmana so pripeljali v bolnico.
Nesreča ali kaj? Viktor Baloh, doma iz Most pri Žirovnici, je zgorel 19. junija t. 1. v nekih svislih na potoški planini. Rajni je imel pri sebi baje večjo vsoto de narja. Imel pa je to napako, da je rad žganje pil. Zato se ne ve, če ni mogoče v pijanosti sam po nesreči zažgal, ali pa kdo drugi, kateremu je dišal njegov denar.
Pretep na plesu. V ljubljansko bolnico so pripeljali iz Gornjevasi hlapca Antona Lapajneta, Zabodel ga je med plesom v Ambrožičevi gostilni vsled ljubosumnosti njegov tovariš v levo roko.
Ponesrečen voznik. Na cesti pri Grahovem se je splašil konj voznika Al. Oblaka nekega avtomobila, dasi je ta počasi in previdno vozil, in prekucnil voz čez 2 m globok jarek v potok. Voznik in 12 letna hčerka Ema Oblak sta se sicer rešila, dobila pa sta težke poškodbe. Voz je popolnoma razbit in konj ubit.
Cestni rop. JJa cesti pri Prelogu so napadli trije nepoznani roparji posestnika Antona Mencingerja, Ukradli so mu 440 K denarja, bilježno knjižico, žepni nož in S m blaga za moško obleko.
Za pravice javnih nameščencev.
(Govor poslanca tov. Ivana Deržiča v konstituanti.)
Gospodje narodni poslanci 1 Stara po-slovica se glasi, da se gospodarstvo sodi po gospodarstvu v državi; pod gospodarjem države razumem jaz one, ki jih je izvolil narod in poslal sem, da to državo vodijo: to je narodna skupštiua.
Oddelek VII., ki je v razpravi, govori o sestavi in pravicah te narodne skupštine, katera bodi vrhovno vodstvo jugoslovanskega naroda in ki naj izdela vse one zakone, ki so potrebni, da se bo mogel jugoslovanski narod krepko razvijati in da bo *a jugoslovanski narod res postal to, kar mi vsi želimo. Posamezni govorniki, zlasti ■z opozicijonalnih strank, so se pritoževali, da je večina te ustavotvorne skupščine nekako prešla molče preko vseh predlbgov m amandementov, ki so jih stavili.
Dovolite mi, gospodje, da se jaz v imenu jugoslovanskih narodnih socijali-stov ozrem samo na one člene tega od-
delka, s katerimi se narodni socijalisti nikakor ne moremo strinjati. Predvsem je tukaj člen 70., v katerem ste dali volilno pravico vsem moškim od 21. leta dalje, kjer ste pa rekli v zadnjem odstavku: „Za-kon če rešiti i o ženskom pravu glasa." Predgovornik Jugoslovanskega kluba je naglašal, da je bila ženska volilna pravica za občinske volitve v Sloveniji že rešena s takozvano uredbo, ki so jo podpisali vsi takratni ministri in regent. Toda prihodnja vlada, ki je nastopila, je to pravo uničila: zastopnik Jugoslovanskega kluba se je pritoževal, da noče ta vladna večina, ki obstoji danes v ustavotvorni skupščini, ničesar vedeti o ženski volilni pravici. Jaz mu do gotove mere pritrdim. Na drugi strani mu pa moram očitati, da ne govori odkritosrčno — kajti mi čisto dobro veiiio, zakaj je takrat vlada hotela napraviti neko posebno izjemo za Slovenijo. Hotela je namreč s tem privoščiti eni stranki do absolutne večine za gotovo število let. Če se je danes ta zastopnik tako ogreval za žensko volilno pravico, dvomim, da bi bilo to prišlo iz načelnih razlogov; merodajni so bili v prvi vrsti strankarski nameni.
Pa tudi med moškimi imamo po določbah naše ustave sodržavljane, ki niso enakovredni državljani z ozirom na druge moške. Člen 73. nekako javno demonstrira in javno začrtava pot razvoju, ki ga hočejo gotovi ljudje imeti za našo državo. Ta člen 73. je kratkomalo ogromni masi javnih nameščencev odrekel pasivno volilno pravico. Ta stvar se sploh ni motivirala, ampak gospod minister za konstituanto se je blagovolil izraziti v ustavnem odboru, da o 73. členu sploh ni več debate. V tem 73. členu ste dekretirali, da ne morejo kandidirati za državne poslance policijski, financijski in gozdarski uradniki terN uradniki pri agrarni reformi. Ostalim uradnikom ste sicer dali pasivno volilno pravico, toda ne v njihovem okrožju, ne v področju njihove teritorijalne pristojnosti, ampak v tujem okrožju. Tukaj se vidi, kakor sem že poudarjal, namen kako hočete Vi v tej naši novi državi vladati. Gospodje narodni poslanci! Jaz bi Vas opozoril na eno. Vsaka država, ki se hoče razvijati pravilnim potem, mora skrbeti, da je oni aparat, ki je neobhodno potreben za ta razvoj, da je upravni aparat te države na solidnih tleh. Predpogoj vsakemu razvoju je, da je uprava poštena in pravična vsem. Upravo imajo^ v rokah upravni organi, to je javni nameščenci. Če imate Vi na položajih javnih nameščencev ljudi, ki vedo, da so ku-liji vladajočih strank in da nimajo vseh državljanskih pravic, kakor drugi državljani, potem, gospodje, ne morete pričakovati, da bo državna uprava res poštena in' solidna, ampak v državi bo vladala korupcija, ki bo državo v doglednem času upro-pastila.
Jaz se čudim, da so se našli v tej ustavotvorni skupščini narodni poslanci, ki so po svojem poklicu javni nameščenci, pa so mirne duše kot člani večinskih strank pristali na to, da se javni nameščenci deklarirajo kot manj vredni državljani v državi. Gospodje! Ali se niste nič naučili iz zgodovine? Ali ne veste, zakaj se je zlasti srbski del našega naroda rešil turškega jarma? Turčija je propadla, ker je imela korumpirano uradništvo, ki je bilo odvisno od vsakratne klike, ki je imela vlado v rokah. In zakaj je propadla Rusija? Zaradi tega, ker je imela korumpirano uradništvo. Takrat v letih iqis in 1916, ko je ruski vojak bil Madžara in Nemca na galiških in ruskopoljskih frontah, takrat je odrekel v ozadju upravni aparat, ker je bil korum-piran, in kri ruskega vojaka je tekla v potokih in potokih zaradi korupcije upravnega aparata.
Gospodje! Če hočete tudi v naši državi priti do tega, da bo upravni aparat korum-piran in da bo uradnik in sploh državni nameščenec te ali one panoge popolnoma odvisen od vladajoče klike, potem ste Vi s tem zadali že v ustavi smrtni udarec gospodarskemu razvoju in sploh vsemu razvoju naše države. Jaz bi Vam v podkrepitev navedel samo nekaj slučajev, ki so jako drastični in ki se ponavljajo v naši državi pri vseh upravnih enotah. Dovolite mi, da Vam kot železničar povem samo par primerov, ki karakterizirajo smer našega notranjega gospodarstva v državi. Zal mi je, da moram tukaj pri tem oddelku govoriti o tem. Hotel sem o tej stvari govoriti pri interpelaciji; toda ker gospodje, ki sprejmejo čast ministra, sprejmejo to samo pro forma, da reprezentirajo, dolžnosti pa sploh nikakih ne izvršujejo, ker jih kot strankarji nočc.io poznati, potem, gospodje, je moja dolžnost, da Vam tu pri posameznih oddelkih povem, kje leži vzrok nezadovoljstvu v naši državi, kje’ leži vzrok, da smo v teku dveh let in pol tako daleč prišli. Temu so krivi strankarji, ki smatrajo uradnika za navadnega kulija, ki ne sme imeti svojega prepričanja, ampak se mora ravnati po prepričanju človeka, ki je slučajno minister.
Imamo slučaj iz zadnjega časa, da je minister v ostavki, katera ni bila sprejeta, namreč minister saobračaja, smatral za potrebno, da takrat, ko se je preselil iz poljedelskega ministrstva, ni vzel s Seboj samo svojega klobuka in aktov, ampak je vzel s seboj tudi načelnika splošnega oddelka, da je vzel s seboj osebnega tajnika in služabnika, seveda tudi svoj novi avtomobil.
Imamo slučaj, kjer vidimo, da se postavlja na eminentno strokovno važno mesto v ministarstvu saobračaja gotov srenjski pisar in vsi mogoči drugi pisarji, * zato, ker so ti pisarji kuliji in zastopniki one stranke, ki ji pripada gospod minister, da pa železničarji s 15, 16 in 20 službenimi leti in z vsemi izpiti podajajo ostavke in
hodijo okoli drugih ministrov iz drugih strank, da jih ti zopet sprejmejo v državno službo.
Gospodje! To hočete Vi nadaljevati tudi v bodoče; zato v 75. členu javne nameščence deklarirate kot manjvredne ljudi, ki ne smejo imeti svojega prepričanja in ki se morajo ravnati po prepričanju onega gospoda šefa in ministra, ki ima slučajno dotični resor v svojih rokah. To je žalostna epizoda iz dve in pol letnega skupnega življenja troimenega naroda v naši državi, ki nam je prinesla to, česar smo se vsi bali: prinesla nam je separatizem ne samo v Belgradu, ampak tudi v Macedo-niji, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Dalmaciji, sploh povsod. Vzrok temu separatizmu je to, da so gospodje ministri spravljali svoje prijatelje, znance in žlahto na mesta državnih funkcijonarjev, za katera dotični niso bili sposobni, in sicer samo zaradi tega, da so zadovoljili svoje stranke.
Če pa je javni nameščenec proti temu demonstriral, se niso priznavali zakoni, ampak z naredbo — če ni šlo drugače, celo z naredbo celokupnega ministrskega sveta
— jn s podpisom prestolonaslednika regenta so si gotovi strankarski ministri pomagali, da so javnega nameščenca direktno oropali vseh državljanskih pravic.
Tukaj imamo zopet primer iz sedanjosti. Dne 7. ali 8. junija je izšla nova na-redba o ustroju ministrstva saobračaja, ki govori o neki takozvani generalni direkciji državnih železnic v naši državi, o oblastnih direkcijah, o direkciji rečne plovbe, o direkciji pomorske plovbe in o direkciji grajenja. Ta naredba je vrgla vse postoječe zakone v koš. Še obstojajo tozadevni zakoni, in sicer obstoji prejšnji srbski zakon o ureditvi direkcije državnih železnic, obstoji tozadevni prejšnji ogrski zakon še obstoji avstrijski zakon in še obstoji bosenski zakon. Prva vlada po ujedinjenju je svečano izjavila — to je svečano izjavil tudi naš prestolonaslednik regent Aleksander — da se bodo Obstoječi zakoni tako. dolgo spoštovali, dokler se ne nadomestijo z novimi zakoni.
Toda kaj se je zgodilo? Ti zakoni so se spoštovali samo takrat, kadar je bilo to prav dotični stranki, ki je bila na vladi, oziroma stranki, ki je imela dotični resor v svojih rokah. Ce pa dotični stranki to ni bilo po volji, se je zakon kratkomalo z naredbo ovrgel in se je to proglasilo za' državno potrebo. Taka državna potreba je tudi takozvana generalna direkcija državnih železnic, ker se smatrajo gotovi gospodje za od Boga poklicane, da dobijo jgko visoke naslove zato, da upropaščajo narodno bogastvo naše države in naše zemlje. Oni so kratkomalo potom uredbe, ki jo je dal izdelati gospod minister saobračaja in za katero je dobil podpis prestolonaslednika regenta, izbrisali vse pravice jugoslovanskih železničarjev. Vrhovna oblast je takozvani železniški odbor pri generalni direkciji, ki odloča o vseh stvareh brez ozira na desno in levo. Uslužbenec — bodisi uradnik ali kake druge kategorije
— sploh nima nobene pravice; on se mora diktatu tega odbora kratkomalo pokoriti. To ste Vi vnesli v ustavo v 73- členu. Vi ste s tem indirektno honorirali delo takih gospodov ministrov in ste v ustavi deklarirali javne nameščence za kulije, ki imajo samo dolžnosti, ki pa nimajo nikakih državljanskih pravic.
Neobhodno potrebno je, da imamo v bodoči parodni skupščini ljudi, ki pozrrajo vse panoge gospodarske uprave in sploh notranjo upravo naše države. Gospodje! Jaz sem za svojo osebo prepričan, da so najboljši poznavalci državne uprave oni, ki poznajo to upravo res od vsega početka in ki so sami pri tej upravi delali. Gospodje! Če bo narodna skupščina sestavljena v pretežni večini iz takozvanih prostih stanov, kateri o notranji državni upravi nimajo nikakega pojma, ampak jo poznajo samo od zunaj, potem jaz vdy°' mim, da bo ta bodoča narodna skupščina delala res pravilno in gospodarsko za našo državo.
Vi ste pa uradnikom dostop v narodno skupščino onemogočili in jaz, gospodje, bi Vas opozoril na eno. Če ste že deklarirali javnega nameščenca za brezpravnega, da n« sme imeti pasivne volilne pravice, in če motivirate to svoje stališče s lem, da je to neobhodno potrebno zaradi tega, da se zatira korupcija, potem, gospodje, jaz ne vem, zakaj niste Vi določili tukaj tudi glede takozvanih prostih stanov, da se takrat ne smejo baviti s svojim privatnim poslom, kadar so poslanci. Meni se zdi aa državno gospodarstvo bolj nevaren na primer zastopnik odvetnikov ali bankirjev, ki ima kot tak celo okrožje v svojih rokah, kot pa javen nameščenec; če tak človek postane poslanec, terorizira direktno ne samo eno okrožje, ampak morebiti kar celo pokrajino.
Meni se tukaj zdi, da pri tej točki ni bila merodajna nikaka logika, ampak da so se gotovi zastopniki večinskih strank nekako prilagodili zastopnikom naših jugoslovanskih kmetov, kateri vidijo v uradniku svojega najhujšega sovražnika. Toda jaz mislim, da ni tako izzvenelo iz govora načelnika Zemljoradniškega kluba, da bi se on za svoj klub in za jugoslovansko kmetsko ljudstvo bal uradništva. Jaz sem prepričan, da mora jugoslovanski kmet priznavati, in deloma to tudi že priznava, da je neobhodno potrebno, da mora imeti dotičnik, ki vrši funkcije v dobrobit javnosti, v dobrobit celokupnosti in v dobrobit države, da mora imeti tisti, ki ima državno upravo v svojih rokah, ravno iste pravice, kakor vsak drugi državljan. To mora biti naše stališče, ako hočemo, da uredimo našo državo dobro in
solidno, ako hočemo, da bomo imeli soliden upravni aparat, ki bo delal strogo po zakonu in ki bo neodvisen ne samo gospodarsko ampak tudi duševno, to je politično. Radi tega je neobhodno potrebno, da se javnim nameščencem kakor vsem drugim državljanom moškega spola prizna tudi pasivna volilna pravica. Jaz apeliram na gospode iz centra, apeliram predvsem na one ožje tovariše javne nameščence: uradnike, poduradnike in pripadnike drugih kategorij, ki so kol poslanci v teh strankah. Jaz jih vprašam: kako bodete Vi proti svojim tovarišem javnim nameščencem zagovarjali to deklaracijo ustavo-tvorne skupščine, da so jugoslovanski javni jiameščenci neke vrste neutrum ali nevem kak izraz naj rabim, da oni niso nič, da imajo samo dolžnosti, toda nikakih pravic.
Ce torej člen 73 priča o nedoslednosti ustavnega odbora, dosega ta nedoslednost, svoj višek v IV. odstavku imenovanega člena. Mi smo izvedeli iz neke uredbe — če se ne motim iz I. 1919 — da se je v naši jugoslovanski državi kreirala nova kategorija javnih nameščencev:	to so takozvani
ministri na razpoloženju. Mi naglašamo, da ne priznavamo plemstva, da hočemo biti popolnoma demokratični — potem pa sprejmete v 73. členu tisto krasno naredbo ministrskega sveta, kjer je kreirala nova spe-cics jugoslovanskih ljudi:	to so gospodje
ministri na razpoloženju.
Meni se tako čudno zdi, da se je našla večina v ustavnem odboru, da se sploh najde kak narodni poslanec, ki pristane na to, da imamo neke nadljudi v naši državi, takozvane ministre na razpoloženju. Kaj je pravzaprav to? Ko je bil svojčas pri nas v’ Sloveniji boj in debata o podelitvi mesta upravitelja bivšega Friderikovega fidej-kotnisnega posestva, se je eden izmed vodilnih listov vladajoče stranke izrazil, da so ministri na razpoloženju, ki bodo neka posebna species, ki bodo vlekli gotove denarje za gotovo delo, katero je ta species izvršila takrat, ko je bila aktivna. In, prijatelji, bodimo odkritosrčni: mi imamo danes ministre na razpoloženju, ki so kot aktivni ministri naredili tej naši državi mi-ljardno škodo in ki spadajo pred sodišče, ne pa, da dobivajo honorar v obliki dinarjev kot ministri na razpoloženju. Ce hočete v ustavi garantirati, da imate na eni strani javne nameščence kot kulije vladajočih strank, na drugi strani pa gotovo species nadljudi in ministrov na razpoloženju, potem ste si, gospodje, dali jako slabo izpričevalo, in jaz nevem, kaj Vam bo rekla inteligenca, ki pride za Vami. (Poslanec Brandner:	»To je mogoče samo v Jugo-
slaviji.«)
Ko je moj tovariš stavil vprašanje na g. ministra predsednika, kaj je z naredbo, ki je bila, če se ne motim meseca septembra 1920 predložena začasnemu narodnemu predstavništvu in v kateri je ministrski svet kratkomalo določil posamezne kategorije ministrov na razpoloženju in v kateri je tudi določil gotovo število dinarjev, katero boejo ti ljudje prejemali za to, da so bili par tednov, par mesecev ministri, kjer so, kakor sem že poprej omenil, napravili državi mi-ljardno in miljardno škodo, je gospod finančni minister odgovoril, da je ta uredba še v veljavi in da se dotične vsote izplačujejo. Jaz poznam poslance-ministre na razpoloženju, ki niso hoteli priseči kot novoizvoljeni poslanci, ki so pa lepo spravili v žep denar kot ministri na razpoloženju.
Vzdržujem se nadaljnje kritike o tem, vendar bi-pa poudaril, da je neobhodno potrebno, da se ustavotvorna skupščina, oziroma vladna večina v zadnji uri zave svoje dolžnosti in da pomete s tem 73. členom. Ce bode ta člen obveljal v tej obliki, kakor ga je ustavni odbor sprejel, potem nočem biti sicer prerok, ampak zapomnite si eno: Javni nameščenci vseh kategorij se bodo postavili proti onim ustavotvorcem, ki so jih deklarirali za manj vredne ljudi. Tega javni nameščenci niso zaslužili. Niso bile poprej toliko znane razmere v kraljevini Srbiji, toda prepričan sem, da so srbijanski javni nameščenci vršili napram narodu svojo dolžnost. Opozarjam pa narodne poslance od »preko«, in ti mi bodo pritrdili, da so bili javni nameščenci brez razlike strank in kategorije pri nas v Sloveniji, na Hrvaškem, v Slavoniji, v Bosni in drugod pionirji narodne kulture med jugoslovenskim narodom, da so ti javni nameščenci najhuje trpeli pod madžarskim in nemškim sistemom, da so bili huje preganjani nego vsi prosti stanovi in da je imela celokupna hrvaška in slovenska inteligenca največ opore v hrvaških in slovenskih javnih nameščencih. Danes se pa ti javni nameščenci deklarirajo kot manjvredni* ljudje. (Ugovori posl. Valerijana Pribičeviča: »Nijo istina, da se deklarirajo kao manj vredni.«)' To je resnica, g. Valerijan Pribičevič! Vi ste duhovnik:	duhovniki se ne deklarijajo kot
manjvredni ljudje. Kot taki se deklarirajo samo javni nameščenci. A čisto gotovo je, da bo tako pravoslavna, kakor katoliška in mohamedanska cerkev našla pota, da bo preprečila, da bi se tudi duhovniki namestili kot državni nameščenci.
Opozarjani Vas pa še na nekaj . Vem, da bo završalo po celi državi, ko bodo javni nameščenci, zlasti naši hrvaški in slovenski javni nameščenci, izvedeli, kako jim je danes ustavotvorna skupščina nagradila za vse ono delo, katero so storili za ujedi-njenje jugoslovanskega naroda. (Ugovori v centru.) Jaz vem, da je težko zagovarjati Vaše stališče: zato je bolje, da ne delate medklicev. Kajti ustavotvorna skupščina, katera na eni strani popolnoma diskvalificira javne nameščence, na drugi strani pa preko zakonov direktno v ustavi natura (naprti) ministre na razpoloženju, ta ustavotvorna skupčina ne ve, kaj dela.
Zal mi je, da sem moral te stvari spraviti tukaj pred javnost: žal mi je tudi, da se ni našel noben član vladne večine, ki bi tukaj javno nastopil proti stališču g. ministra za konstituanto, ki v ustavnem odboru sploh ni dal govoriti o tem členu. Ce sem se javil k besedi, da govorim tukaj samo k temu paragrafu, sem to storil radi tega, ker sem globoko prepričan, da bo ta paragraf nesreča za našo državno upravo. Poudarjal sem že, da je predpogoj zdrave in solidne uprave v vsaki državi, ako je dotični, ki ima upravo v rokah, res neodvisen, ne pa odvisen od gotovih strank in gotovih ljudi, ln če mi Vi rečete, da se bo službena pragmatika rešila potom zakona, in da bo ta službena pragmatika garantirala pravico, katerih minister ne bo smel ignorirati, potem Vas opozarjam samo na slučaje in primere, ki se dogajajo pri nas.
Gospodje iz večine . veste, da obstoji »ukazni komitet ministra«, ki ima odločati glede premestitve gotovih uradnikov. Po volitvah v ustavotvorno skupščino je bilo zlasti v radikalskem časopisju polno očitanj g. ministru policije Draškoviču, da je kot minister policije tako razmestil razne srenj-ske načelnike po Srbiji in Macedouiji, da so na ta način pridobili demokrati kakih 20 mandatov. (Ugovori: »To je otročje!«) To ui prav nič otročje, ampak dokaze za te trditve ste lahko brali mesece in mesece v vseh radikalnih časopisih. Na drugi strani se pa da ta ukazni komitet lahko obiti. Mi imamo tozadevno krasen in klasičen primer pri naših jugoslovanskih železnicah. Tukaj je to specijaliteto zopet napravil oni minister v ostavki, ki pa danes v ostavki reprenzen-tira našo državo v Parizu. Šlrfse je za načelnika saobračajne inšpekcije v Skopijo. V celi Srbiji postoji poleg direkcije v Beogradu samo edina saobračajna inšpekcija, ki je od Beograda 400 km oddaljena, to je saobračajna inšpekcija v Skopijo. Ker minister saobračaja ni mogel dotičnega načelnika prestaviti, ker bi morala njegova premestitev priti pred ukazni komitet, je kratkomalo z ukazom strokovno ukinil saobračaj-no inšpekcijo. Tako je z enim udarcem ubil dve muhi. In, gospodje, proti temu ni ne zakonu in ne pritožbe; politik na položaju ministra je obenem tudi najvišja strokovna species za stroko, o kateri nima niti pojma.
Gospodje! t ako se tlajo zakoni in službena pragmatika obiti kadarkoli to minister hoče, če je to v korist gotovi stranki in gotovemu ministru. Tukaj ne pomaga noben pisan zakon. Prepričan sem, da ne pomaga niti noben narodni poslanik iz prostih stanov. Tukaj pomaga samo oni poslanec, ki je aktivno delal v dotični stroki in ki ima pravico, da tudi lahko kandidira in potem bije one ljudi, ki uvajajo korupcijo v upravo. Ce ste rekli, da javni nameščenci ne smejo kandidirati v svojem teritorijalnem področju, ste s tem kratkomalo odvzeli celokupnemu slovenskemu uradništvu pasivno volilno pravico. Jaz sem prepričan, da bo
zmagala pri nas treznost in preudarnost in da bo tvorila Slovenija samo eno okrožje. Potem ne bo mogel slovenski javni nameščenec, če hoče postati poslanec in se boriti legalnim potom proti korupciji, ki je že upeljana, v Sloveniji kandidirati. Kam naj gre potem? Ali naj gre v Macedonijo? Macedonci ga bodo napodili. Ali naj gre v Bosno?
Zato bi jaz, gospodje, še enkrat apeliral zlasti na one, ki ste javni nameščenci, da naj večina v zadnjem trenotku ta paragraf korigira. (Poslanec Milan Pribičevič: »Niko neče n Makedonija: ni Srbi, ni Hrvati, ni Slovenci.«) Gospodje! Naši ljudje so se tudi javili na službo v Macedonijo:	toda
pod pogoji, katere je postavila radikalno-demokratska vlada, hc morejo iti doli. Dokler bodete dopuščali, da so gledališki igralci načelniki železniških postaj, dokler bodo strokovni inženirji s 15. in 2(1. leti službe hodili okoli drugih ministrov, ker jih minister saobračaja ne trpi v železniški službi; dokler bodo vozili na 'železnicah srenjski pisarji; dokler bodo strokovno iz-vežbani železničarji z 20 let službe zaposleni v belgrajski upravi fondov in v drugih službah; dokler se ne najde človek, ki iii tu napravil red — tako dolgo, gospodje tudi ne morete imeti veselih in poštenih javnih nameščencev in dobre uprave. Vi ste tu v § 73. to, kar je delala do sedaj vlada preko zakona in proti zakonu, direktno sankcionirali in ste jugoslovanske javne nameščence brez razlike narodnosti in stranke kratkomalo politično proglasili za brezpravno rajo.
Ustavotvorna skupščina se tu ne zaveda svojih pravic. Toliko manj se jih bo zavedal oni parlament, ki bo izvoljen na podlagi teh členov in ki bo deloval na podlagi naše ustave.
Jaz se ne bom spuščal še v podrobnejšo debato glede ostalih členov, ker itak vem, da so vsi predlogi in prošnje zaman, da je vse bob ob steno. Nimamo pravice podati svojih predlogov in amandementov, ker nimamo deset podpisov. Nočemo pa prositi teh podpisov pri drugih strankah. Večina ustavnega odbora pa se je postavila vedno na stališče, da se denejo vsi predlogi kratkomalo ad aeta, ako ne prijajo poročevalcu ali ministru za konstituanto. Zato apeliram ob koncu svojega govora še enkrat na vse poslance, ki so po svojem poklicu javni nameščenci, da v zadnjem momentu preprečijo tako večine strank na pravice javnih nameščencev. Jaz Vas zagotavljam, gospodje, če tega ne boste storili, boste nosili odgovornost in jugoslovanski javni nameščenci Vam bodo to Vaše delo za njihov dobrobit kvitirali ne samo pri volitvah, ampak tudi še kje drugje. (Odobravanje.)
Odgovorni urednik H. Sever. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Mariborska eskomptna banka
Maribor, Aleksandrova ulica štev. 11.
W Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC.
Prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Mova gostilna
za gradom
shajališče NSS se priporoča z dobrim vinom in z mrzlimi in gorkimi jedili ter se sprejemajo abonenti na hrano.
a m p/D;
vseh vrst
emir*
SITAR
LJUBLJANA
etra ce®
A*®
Pnevmatike
zn nvto in kolesa v v.?eh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine pripofoča po naj-nižjih cenah	11—15
M. KUŠTRIN
Ljubljana
Dunajska cesta št. 20
Telefon štev. 470.
Podružnica: iMur
Jurčičeva ulica št. 9.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne = edino le na domačo tvrdko
Tone Malgaj
13—14
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
Franc Brumat ^
Ljubljana
6—12
#
^ Mestni trg
štev. 25, I. n.
omišlpiSii! Prispevajte za tiskovni sklad!