NJI2fxHCA t CELJE __ yyyšfc RUDNIK LIGNITA VE1INJE petek, 29. oktober 1993, številka 8 teto XXVII POČASI IN S PREMISLEKOM Glede na to, da šele začenjamo z intenzivno kampanijo v zvezi z lastninskimi certifikati, je zelo dobro, da pričakovanja ljudi niso preveč visoka in da imajo do njih relativno realen in trezen odnos. Ljudem je treba povedati, da certifikati določeno vrednost imajo, da pa se bo šele čez čas pokazala njihova realna vrednost oziroma tržna vrednost delnic, ki bodo kotirale na borzi. ^■e dni, ko državljani Slovenije | prejemamo lastninske certifi-I kate, se pričenja proces lastninjenja družbenega premoženja. Družbena lastnina bo v naslednjem letu dobila znanega lastnika. Certifikate, ki smo jih dobili, bomo lahko zamenjali za deleže družbenega premoženja (delnice) podjetja, kjer smo zaposleni, za delnice tistih podjetij, ki se bodo odločila, da del premoženja ponudijo v javno prodajo ali pa jih bomo zamenjali za delnice investicijskih družb. Mnenja o tem, ali smo projekt lastninjenja dobro zastavili, so zelo različna, tako v strokovni javnosti kot med državljani nasploh. Dejstvo je, da se je privatizacija postali, pa je odvisno od tega, ali nam bo v prihodnjih letih uspelo povečati učinkovitost gospodarstva in seveda tudi od odločitve, kako uspešno bomo zamenjali certifikat, ali bomo uspeli dobiti delnice "pravega" podjetja. Zato vsekakor ni odveč nasvet mag. Toneta Ropa, državnega sekretarja v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj: Glede na to, da šele začenjamo z intenzivno kampanijo v zvezi z lastninskimi certifikati, je zelo dobro, da pričakovanja ljudi niso preveč visoka in da imajo do njih relativno realen in trezen odnos. Ljudem je treba povedati, da certifikati določeno vrednost imajo, da pa se bo šele čez čas pokazala njihova realna vrednost oziroma tržna vrednost delnic, ki bodo kotirale na borzi. Velja si zapomniti: Pravila so postavljena tako, da se vrednost certifikata ne glede na inflacijo ves čas lastninjenja ne spreminja. Ko se bomo odločili, in certifikat zamenjali za delnico, odločitve ne bomo mogli več popraviti. Verjetno je vprašanje, ki najbolj zanima večino zaposlenih v rudniku, kako je z lastninskim preoblikovanjem v RLV oz. kdaj bomo certifikat lahko zamenjali za delnice rudnika. RLV je podjetje, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena. Za vsa taka podjetja je zakon določil, da so dolžna najprej ugotoviti, kolikšen je delež države v kapitalu podjetja. s katero bo predpisala, kako se ta delež ugotavlja. Ko bo vlada potrdila izračun, ki ga bomo pripravili v strokovnih službah rudnika, bodo izpolnjeni pogoji, da pripravimo program lastninjenja tudi za RLV. Mislim, da bo program pripravljen in sprejet v drugem četrtletju 1994. Takrat bomo torej certifikate lahko zamenjali tudi za delnice rudnika. Po oceni bo okoli 80 % premoženja pripadlo državi. Za lastninjenje bo torej na voljo 2Q % vrednosti našega podjetja, kar bo prav gotovo dovolj, da bodo vsi, ki bodo želeli certifikate zamenjati za delnice, ki jih bo izdal RLV, to lahko tudi storili. pričela. Ali bodo certifikati denar Vlada bo sprejela posebno uredbo, Janko Lukner, dipl. soc. lASlNINIhNII LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE PODJETIJ Prestrukturiranje in privatizacija slovenskega gospodarstva zajema proces sanacije slovenskih bank, prestrukturiranje javnega gospodarskega sektorja, individualno sanacijo podjetij in prenovo podjetij, privatizacijo stanovanj in procese denacionalizacije. K temu projektu spada tudi lastninsko preoblikovanje podjetij. Osnove za lastninjenje so postavili Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij terštevilni drugi podzakonski akti. Po tej zakonodaji se bo družbeni kapital olastninil in dobil znanega lastniki. Lastninska preobrazba naj bi bila končana 5. junija 1994. Sedaj so aktivnosti povsod v polnem teku in tako je tudi v našem podjetju. V tej številki Rudarja začenjamo pisati o posameznih delih lastninskega preoblikovanja RLV. Uvod v to tematiko smo naredili s prispevkom o otvoritveni bilanci, prihodnjič pa bomo skušali nekaj več napisati o lastninskih certifikatih. Ker želimo, da bi s tem prispevkom odgovorili na čim več vaših vprašanj, vas vabimo, da nam napišete, kaj vas konkretno zanima. Skušali bomo . Uredništvo OTVORITVENA BILANCA Ker se po projektu lastninskega preoblikovanja podjetij lahko lastninijo vsa podjetja z družbenim kapitalom, je vsakem od njih treba ugotoviti vrednost tega kapitala. Ta pa se ugotavlja na podlagi otvoritvene bilance s posebno metodologijo ali na podlagi ocenitve. Tudi RLV je podjetje z družbenim kapitalom. Odgovore na vprašanja, kako pri nas poteka izdelava otvoritvene bilance, smo poiskali in dobili pri Zdenki Berlot, diplomirani ekonomistki, ki je vodja računovodske službe v gospodarskem sektorju RL V in je odgovorna za izdelavo otvoritvene bilance v skladu z zakonom. Rudar: Kaj je otvoritvena bilanca? Berlot: "Otvoritvena bilanca je inventura premoženja podjetja. Potrebno jo je izdelati zaradi postopka lastninjenja, zaradi vodenja knjig v letu 1994 po slovenskih računovodskih standardih in nenazadnje zaradi tega, da ugotovimo naše realno premoženje po skupno predpisanih merilih. Naslednji korak pri izdelavi otvoritvene bilance pa je njena druga varianta, ki zajema še vsa dogovorjena izločanja in pripojitve premoženja." Rudar: Projekt otvoritvene bilance je praktično zaživel junija letos. Kako ste zastavili delo? Berlot: "Za izvajanje omenjenega pro- jekta smo imenovali projektno skupino, ki jo vodi Dragica Kotnik, za posamezna področja vrednotenja pa so imenovani nosilci nalog. Projekt je bil razdelan na naloge in roke. V grobem iz celotnega projekta izhaja, da je treba pretežni del naloge opraviti v računovodski službi, s tem da je zagotovljeno sodelovanje zadolženih za tehnična področja in pooblaščenega cenilca za nepremičnine. Skrajni rok izdelave otvoritvene bilance je 10. december 1993 s predložitvijo bilance na Delavskem svetu RLV." Rudar: Kako je potekalo delo pri izdelavi otvoritvene bilance dosedaj in kaj vas še čaka? Berlot: "Sestavljanje otvoritvene bilance pomeni, da je treba po posebni metodologiji in ob sodelovanju pooblaščenega cenilca najprej ovrednotiti vse nepremičnine podjetja. Naj pojasnim, daje pooblaščeni cenilec oseba, ki jo za cenilca za nepremičnine s certifikatom imenuje Agencija za prestrukturiranje gospodar- stva. Nadalje je treba ovrednotiti opremo, material, drobni inventar in gotove izdelke; stanovanja, počitniške in športne objekte; naložbe, terjatve, obveznosti; investicije v teku. Vse te postavke je treba vpisati v poseben obrazec otvoritvene bilance. Dela pri tem je ogromno, ker je treba vsako postavko v knjigovodski evidenci po 31.12 1992 prevrednotiti. Na primer: treba je bilo prevesti na nove vrednosti 39.687 inventarnih številk opreme in okoli 20.000 artiklov zalog materiala spraviti na zadnje cene leta 1992. Tu je še lastninjenje hčera, ki pomeni za otvoritveno bilanco RLV izpolnjevanje enega dela obrazca bilance. Pri tem se je treba najprej odločiti, kako se bodo lastninila hčerska podjetja in o tem odločata skupaj matično in hčersko podjetje. V času izdelave otvoritvene bilance je prišlo na področju lastninjenja podjetij energetike do uredbe, ki opredeljuje, kako ugotoviti delež države v teh podjetjih. Sedaj ob zahtevnem delu sestavljanja bilance veliko naporov vlagamo še v ugotavljanje tega deleža." Rudar: Se pri izvedbi projekta srečujete s kakšnimi posebnimi težavami? Berlot: "Vsa zakonodaja v zvezi z lastninjenjem je izrednp zapletena, v marsičem nedosledna in celo v navzkrižju. To nam povzroča nemalo težav. Sicer pa poteka sodelovanje vseh, ki delamo v projektni skupini v redu, vmesni roki so izpolnjeni in ocenjujem, da bo otvoritvena bilanca v delu, ki se nanaša na vrednotenje opreme, materiala, sredstev družbenega standarda, naložb, terjatev in obveznosti, izdelana v roku. Nekaj težav je pri vrednotenju nepremičnin. Ob vsem tem moram poudariti, da nam je pri delu v veliko pomoč dobro soodelovanje s službo informatike." Rudar: Kakšen je postopek potem, ko je otvoritvena bilanca pripravljena? Berlot: "Ko je otvoritvena bilanca pripravljena, jo je do 31.12. 1993 treba oddati Službi družbenega knjigovodstva po stanju 1.1.1993. Drugo pa je, da je otvoritvena bilanca del celotnega programa lastninjenja. Posebnost otvoritvene bilance RLV kot dejavnosti posebnega družbenega pomena je, da je za nas obvezno oddati otvoritveno bilanco SDK le v delu, ki ne bo predstavljal državnega premoženja. Kako bomo ta del ugotovili, pa je odvisno od pravil, ki jih postavljata vlada in Agencija za prestrukturiranje gospodarstva. Z otvoritveno bilanco se ugotovi delež kapitala, na podlagi katerega se izdajo delnice. Kako bo v našem podjetju s tem, pa je odvisno še od zakonodaje v okviru energetike. Na celoten potek izdelave otvoritvene bilance gledam optimistično! Vloženega je bilo veliko dela, veliko ga bo še pri razdeljevanju na državni in družbeni (preostali) del kapitala, ob tem pa se trudimo, da čimbolj razčistimo dileme, ki jih postavlja zakonodaja." ............. wsir SLIŠALI SMO NA RADIJSKIH VALOVIH... v torek, 19. oktobra, je bila tema oddaje Studio ob 17. h na prvem programu Radia Slovenija oskrba z energijo in obratovanje energetskih objektov v Sloveniji, govora pa je bilo tudi o lastninskem preoblikovanju energetike. Gosta oddaje sta bila tudi Boris Sovič, državni sekretar za energetiko, in mag. Franc Zerdin, dipl. inž. rud., v.d. predsednika poslovodnega odbora RLV. Povzemamo nekaj misli obeh. Boris Sovič: "V energetiki je skoncentriran izredno pomemben del premoženja gospodarstva, poleg tega pa ta panoga pomembno prispeva k bruto domačemu proizvodu. Delež energetike je vsaj tako velik kot delež kmetijstva. Zakoni o lastninskem preoblikovanju definirajo nekaj časovnih okvirov, eden se izteče v začetku novembra, in kot kažejo podatki, aktivnosti lepo tečejo. Izhodišča glede lastninskega preoblikovanja energetike so: tisti del, ki je povezan z oskrbo z energijo iz omrežij, naj bi bil v okviru gospodarskih javnih služb na državnem ali kasneje na lokalnem nivoju. Del, ki se nanaša na proizvodnjo električne energije, pa bo izven tega režima. Del, ki je že dosedaj bil podvržen tržnim razmeram, bo tak tudi ostal (prodaja naftnih derivatov...)." mag. Franc Žerdin: "Rudniki bodo delniška podjetja, v katerih bo imela večino delnic država. Po knjigovodskih izračunih je RLV vreden okoli 30 milijard SIT, brez stanovanjskega sklada pa okoli 23 milijard SIT. S certifikati so delavci RLV dobili okoli 16 milijonov DEM in prav toliko še vsi bivši zaposleni in upokojenci RLV. Tako je mogoče govoriti le o okoli 10% deležu lastninjenja, če bi vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci vložili svoje certifikate v RLV... Na deponiji je v tem mesecu okoli 550.000 ton premoga, kar je več kot predvideva elektroenergetska bilanca. TE Šoštanj obratuje normalno, prav z namenom ustvarjanja zalog.V TE Šoštanj bomo iz RLV oddali do konca leta približno 800.000 ton premoga, vjanuarju, februarju in marcu prihodnjega leta pa 960.000 ton. Po naši oceni in oceni odgovornih v ELESu bi to moralo zadostovati za polno obratovanje, seveda, če ne bo prišlo do kakšne okvare. Tako smo pripravljeni na izpad NE Krško v zimskih mesecih, kot vem je predviden uvoz okoli 250 GWh električne energije, dovolj premoga pa je tudi na deponiji v Trbovljah. Če pri vsem tem ne bo preveč moteč element ekologija, bodo lahko termoenergetski objekti delovali zelo dobro... V Velenju tečeta poleg izgradnje čistilnih naprav še dve pomembni ekološki investiciji. Prva je izgradnja zaprtega krogotoka za odpadno vodo, ki je potrebna za transport pepela na odlagališče pepela. Doslej je odtekala v veliki meri v jezero in v Pako, do konca tega leta pa naj bi bila končana investicija, ki bo omogočala, da bomo to vodo vračali v proces transporta pepela. Z drugo investicijo bomo v RLV poskušali vračati pepel in kasnejše produkte odžveljevanja v odkopane prostore. Gre za prostor za odkopom, kamor bi radi koristno vračali gips, ki bo odpadni produkt odžve-pljevanja, oz. pepel. Računamo, da bi lahko na leto vrnili v jamo 100.000 ton gipsa, to je količina, ki jo bo proizvedel blok IV. TE Šoštanj." ctj TEŽAVE NA ODKOPU C k+40 V JAMI PESJE Odkop C k+40 v jami Pesje je pričel delovati 22. februarja 1993. Zaradi potreb po proizvodnji smo odkop vključevali tako, da je ob pričetku obratovanja zaostal za sosednjim odkopom B približno 40 metrov. Odkop je nato kljub občasnim težavam na križišču napredoval z dobrimi rezultati do začetka julija. V tem obdobju je odkop prišel nad staro Becorit progo, kar je pomenilo dodatne velike težave na križišču (zdrobljen premog, pretesarbe), padec napredka odkopa pod en meter, zvračanje sekcij proti povratni strani odkopa in zelo zdrobljen premog na prvi polovici odkopa. Sekcije so bile velikokrat zelo nagnjene in nasedene, kar je povzročilo veliko zračnost v vseh spojih in že tudi vidne deformacije podporja. V avgustu in septembru so bile težave nekoliko manjše, zamenjane so bile tri zlomljene osnove in enojne vezi, na nekaj sekcijah pa so še ostala delno deformirana prijemališča enojnih vezi na osnovah in enojne vezi, kar v normalnih pogojih ni oteževalo napredovanja. V takšnem stanju je odkop zadovoljivo napredoval do torka, 12. oktobra, ko je na odkopu pri prehodu sicer dobro zalitega prečnika, zaradi izredno hitrega povečanja pritiskov, zvrnilo sekcije na prvi polovici odkopa. Kljub velikemu prizadevanju vseh sodelujočih pri reševanju, se je stanje na odkopu slabšalo do sobote, 16. oktobra. Z raznimi ukrepi in z velikim prizadevanjem moštva na odkopu, je uspelo uravnati sekcije in odkop premakniti naprej. Posledice zvrnitve sekcij so tako hude (vidno je bolj ali manj poškodovanih 20 sekcij), da odkop v takšnem stanju ne more več napredovati. Sanacija poškodb na obstoječem odkopu bi bila časovno in varnostno izredno zahtevna in v nobenem primeru takšna, da bi odkop lahko napredoval v normalnem stanju. Osnovna usmeritev v rudniku je, da iz čim manjšega števila odkopov pridobimo načrtovano proizvodnjo. Zato morajo biti vsi odkopi v brezhibnem stanju, kar omogoča zanesljivo obratovanje. Iz vseh navedenih vzrokov smo se v tehničnem vodstvu rudnika odločili za de-montažo omenjenega odkopa, izdelavo nove komore in montažo druge odkopne opreme, kar bo omogočalo optimalno proizvodnjo s tega odkopa. v.d. tehničnega vodja RLV Marjan Kolenc, dipl. inž. rud POVZETEK PROIZVODNJE JANUAR - SEPTEMBER 1993 OBRAT PROIZVODNJA POVPREČKI ODSTOTEK DOSEŽEN POVPREČEK osnovni načrt mesečni načrt doseženo osnovni načrt mesečni načrt na osnovni načrt na mesečni načrt PRELOGE 1.106.130 1.056.900 1.120.210 6.044 5.775 101,27 105,99 6 293 PESJE 1.083.210 1.032.300 1.015.490 5.919 5.641 93.75 98,37 5 705 ŠKALE 620.750 728.200 735.360 3.392 3.979 118,46 100,98 4.063 PRI PR A VE 179.410 185.400 188.440 980 1.013 105,03 101,64 1 059 2.989.500 3.002.800 3.059.500 16.336 16.409 102,34 101,89 Tli S S? m lAdlUlViNII Izobraževanje iz dela Diana Janežič VELIKO IZKUŠENJ, MANJ ZNANJA Vse življenje se učimo, pravi slovenski pregovor. Znanje, pridobljeno na katerikoli stopnji izobraževanja, pa hitro zastari. V vseh poklicih ga dopolnjujejo, v nekaterih pa skoraj povsem zamenjujejo delovne izkušnje. Te same po sebi niso dovolj za dobro, varno in uspešno opravljanje delovnih nalog. Zato je bila konec leta 1992 na pobudo tehničnega vodstva RL V imenovana skupina, ki naj bi izdelala idejni projekt dopolnilnega izobraževanja za skupinovodje v jami. Z izvedbo tega projekta naj bi skupinovodje pridobili strokovno-tehnična znanja iz rudarstva, elektro in strojne stroke ter osnovno znanje za vodenje. Projekt je bil letos izdelan. Pri njegovi pripravi so sodelovali: Alenka Verbič iz kadrovsko-splošnega sektorja, Branko Ivan Pečovnik Fošner za znanja iz elektro stroke, Anton Juršnik za strojno področje in Ivan Pečovnik za rudarstvo. Pripravljene programe za posamezna področja so obravnavali in s svojimi predlogi dopolnili obratovodje, končno pa ga je potrdil tehnični kolegij. Osnovni cilji tega programa so: dvigniti nivo splošnega praktičnega znanja ter pridobitev novih specialističnih teoretičnih znanj za potrebe pridobivanja premoga v RLV, izboljšati, kvaliteto delovnega mesta, zmanjšati stroške, zagotoviti večjo varnost pri delu, postopno spreminjati medosebne odnose v skupini, zbuditi zavest o potrebnosti periodičnega dopolnilnega izobraževanja skupinovodij, povečati konkurenčnost delovne sile za opravljanje posameznih delovnih opravil. Takšen program izobraževanja, torej program, ki poteka iz dela, ki je zajel tako veliko delavcev, toliko domačih strokovnjakov kot predavateljev, in je zelo obsežen, je v našem premogovniku organiziran prvič. Namenjen je ljudem, ki imajo veliko delovnih izkušenj, opravljajo odgovorna dela z modernimi stroji in so v verigi vodenja delavcev začetni, a zelo pomem- ben člen. Zato bo odselj vsak delavec, ki bo postavljen za skupinovodjo, moral opraviti to obliko dopolnilnega strokovnega izobraževanja. Ko so bile oblikovane skupine, skupno enajst, je bil za vsako od njih izdelan poseben program, katerega vsebina je bila prilagojena članom skupine. Izobraževanje ene skupine je bilo razporejeno skozi teden dni, od ponedeljka do petka, in je zajemalo skupaj 40 ur predavanj. V izvedbo predavanj je bilo vključenih 24 domačih predavateljev, ki so strokovnjaki na svojih področjih. Za svoja predavanja so pripravili gradivo in povzetke. Leopold Mikek Program se je v praksi začel izvajati v ponedeljek zjutraj, 4. oktobra. Takrat je v učilnico nad reševalno postajo RLV sedlo prvih 30 skupinovodij. V tednu od 18. do 22. oktobra je tekel izobraževalni proces že v tretji skupini in nekateri med njimi so povedali: Ivan Pečovnik, predavatelj za področje tehničnega rudarstva: "Vsi udeleženci tega programa izobraževanja so pokazali veliko zanimanje zanj. Najprej so bili zadovoljni že s tem, da so se v tej sestavi srečali in se tako bolj spoznali. Pokazali so zanimanje za novitete, ki jih uvajamo v jamo ter za tehnologijo in stroje, ki že obratujejo, pa jih vsi niso poznali. Zato smo organizirali skupinski ogled naj novejšega odkopa v jami Škale. Pozorno so sledili predavanjem in postavili veliko vprašanj. Ta pa niso bila lahka, saj so to delavci, ki dobro obvladajo svoja delovna področja. Jaz imam desetletne izkušnje s poučevanjem; učim srednješolce na CSŠ Velenje, bil pa sem že vključen v oblike izobraževanja odraslih. Opravljen imam izpit iz pedagogike andragogike. Na predavanja sem se temeljito pripravil, ker vem, kako odrasli, posebej rudarji, reagirajo in se obnašajo ob takšnih priložnostih. Ta program izobraževanja bi ocenil kot zelo primerno obliko in z eno besedo "zadetek v polno"!" Leopold Mikek, skupinovodja hidravlike jama Škale, obrat Jamska mehanizacija: "S tem izobraževanjem sem zelo zadovoljen, moti me le to, da sem ga doživel šele po skoraj dvajsetih letih dela v RLV! Konkretno naj povem, da delavci za psihologe tako dolgo nismo vedeli, zakaj so v podjetju. Saj veste, zato so, da v skrajnem primeru zdravijo "nore", nismo pa vedeli, da lahko nudijo pomoč vsakemu delavcu... To ni kritika, temveč samo hvala, da smo Vito Čanč takšno obliko in vsebino izobraževanja vsaj mi, ki še nismo v pokoju, dočakali! Glede strokovnih predmetov imamo nekaj znanja še iz šole, tukaj pa sem morda pogrešal več praktičnega dela. Kar smo slišali o zakono- daji, osnovah elektrotehnike in delovanju informacijskega sistema pa je zelo koristno." Vito Čanč, skupinovodja strojne vzdržbe na izvozu, obrat Klasirnica:"S seminarjem sem zelo zadovoljen. Pohvalil bi način organizacije, predavatelje in vsebino. Slabost pa se mi zdi to, da opravljamo izpit takoj po zadnji uri predavanj. Kdor je resno vzel udeležbo na tem seminarju, bi bil bolj zadovoljen, da bi izpit opravljal čez dva, tri dni, da bi se nanj pripravil. Seveda, če so smisel izpita dobri rezultati. Znanje, ki sem ga tu pridobil mi bo koristilo pri delu, pa tudi sicer. Na primer, zelo odkritosrčno bom povedal, da psihologov nikoli v življenju nisem maral. Tukaj pa smo vzpostavili način komuniciranja, ki nam je bil vsem zelo všeč. Skratka, moja ocena seminarja je odlično in takšnih oblik izbraževanja bi moralo biti več!" Anton Juršnik, predavatelj za strojno področje:" Za skupinovodje dosedaj nismo imeli nobene oblike izobraževanja. Sode- Anton Juršnik loval sem pri pripravi gradiva za del predavanj iz strojništva in na ustreznem seminarju za predavatelje pridobil nekaj znanja za predavanje odraslim. Moji vtisi so dobri, kot slišim, so takšni tudi vtisi udeležencev. To, da se pozitivno odzivajo, ima dobre posledice tudi na naše delo, saj je tako lažje podajati znanje. Če bo to postala stalna oblika izobraževanja, potem bo treba nekaj stvari spremeniti, dodelati, izboljšati - učne pripomočke, vsebino, način predavanja... Kakorkoli, pa je to dober način za dvig kvalitete dela, zmanjšanje stroškov, usposabljanje delavcev... Vem, da so v nekaterih podjetjih, na primer v Revozu, v tem pred nami, zato bo tako treba le nadaljevati v skladu s cilji podjetja." I/015I5A/I VAN ir Kadrovsko-splošni sektor Aca Poles. dipl, pedagog V NOVI IZOBRAŽEVALNI SEZONI Še pred dvema desetletjema so primerjalne prednosti držav slonele predvsem na naravnih bogastvih. Danes jih ustvarja predvsem človekovo znanje. Že celotno zadnje desetletje spremljamo, kakšne brezmejne razsežnosti dobiva izobraževanje odraslih v razvitem svetu. Govorijo o eksploziji izobraževanja odr&slih in o znanju, ki je postalo eden najmočnejših tržnih "produktov". Tudi za podjetja trdijo, da preživijo le tista, ki se zavedajo, da so bogastvo podjetja ljudje, njihove sposobnosti in znanje. Tudi v našem podjetju smo že pred leti med vrednote, ki jih postavljamo na prvo mesto, zapisali v slogan človeka, delo in znanje. In izobraževanje kot področje nadgrajujemo in ustvarjamo skupaj, izhajajoč iz resničnih potreb in vizije podjetja. Želimo, da izobraževanje postane pomemben del življenja podjetja, s čimer se lahko ponašajo redka, še zlasti netržno usmerjena podjetja. Ker vemo, da uspešnost podjetja ni odvisna le od dobrih zamisli in načrtov ožjega vodstva, ampak od ustvarjalnosti, znanja, usposobljenosti celotnega kolektiva, snujemo lasten sistem izobraževanja zaposlenih, ki bi podpiral sistem razvoja kadrov in ki bi perspektivno zajel slehernega sodelavca. Doseči želimo največjo možno usklajenost med potrebami podjetja in interesi posameznika. Ko smo pred leti na enem izmed seminarjev razmišljali o viziji podjetja, je večina ocenila, da je naša vizija tudi visok nivo znanja zaposlenih. O tem konkretnem cilju in o paleti drugih posebej intenzivno razmišljamo ob vstopu v novo izobraževalno sezono in v tej smeri zastavljamo naše delo. In kateri so drugi cilji, ki jih želimo doseči tudi s pomočjo izobraževanja? ■ Dolgoročno - spreminjanje organizacijske in poslovne kulture podjetja, kar se navezuje na celotno Izobraževanje In na druga področja In aktivnosti v podjetju. m Visok nivo znanja v stroki. Načrtujemo pridobivanje in izpopolnjevanje strokovnih znanj v številnih standardnih tečajih in seminarjih, v okviru izvedbe obsežnega projekta izobraževanja skupinovodij, v opredelitvi aktualnih dopolnilnih znanj za nadzornike in poslovodje in v usmerjanju sodelavcev na kvalitetne seminarje v zunanje institucije. Perspektivno naj bi bila pridobitev aktualnih znanj pogoj za zasedbo delovnega mesta. ■ Strokovnim znanjem dodati interdisciplinarna in splošna znanja. Nadaljujemo z jezikovnim jn računalniškim izobraževanjem, načrtujemo izobraževanje za komuniciranje podjetja navzven in splošno izobraževalne aktualne in zanimive teme, ki jih bomo ponudili vsem, ki si to želijo. m Uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Že nekaj let vodstveni delavci pridobivajo znanja s področja komuniciranja in vodenja in spoznavajo vodenje kot proces, kjer gre za kompleksnost medsebojnih odnosov. Tudi v prihodnje jim želimo ponuditi znanja za vodenje letnega razgovora, za vodenje s pomočjo ciljev in za ugotavljanje delovne uspešnosti sodelavcev. Postaviti nameravamo tudi sistem izobraževanja bodočih vodij. m Zmanjšanje stroškov poslovanja. Prvič načrtujemo pridobivanje osnovnih in aktualnih znanj z ekonomskega področja, apliciranih na konkretne razmere v podjetju. ■ Sodobna in fleksibilna organizacija podjetja in dela. Vodje bodo pridobivali znanja o teamskem delu, projektnem vodenju, vodenju s pomočjo ciljev. Za ustvarjalno sodelovanje in za delo v projektnih teamih bomo izobraževali tudi strokovne delavce. Tako zastavljene cilje na področju izobraževanja zaposlenih bomo lahko postopoma realizirali le s skupnim nadaljnjim delom z vodstvom podjetja in ob nadaljnjem sodelovanju številnih strokovnih sodelavcev v podjetju. Z njihovo pomočjo ugotavljamo potrebe po izobraževanju, skupaj pripravljamo nove in aktualiziramo stare programe izobraževanja, pripravljamo učbenike in druge učne pripomočke, prevzemamo zahtevne naloge prenosa znanja na sodelavce... Zelo si želimo, da bi tako sodelovali tudi v prihodnje. Naše vodilo pri pripravi in izvedbi izobraževalnih aktivnosti bo tudi v prihodnje strokovnost, visoka kvaliteta in sodoben pristop. Tako v prihodnje. Gotovo pa smemo trditi, da tehnološko tako visoko razvit proces pridobivanja lignita, ki nas uvršča med največje podzemne premogovnike na svetu obvladujemo, proučujemo in razvijamo z visoko usposobljenimi kadri, ki so se oblikovali v dosedanji skrbi podjetja za človeka, njegovo znanje in razvoj. /z revije VVorld Mining Equipment 3/93 Slavko Hostnik, dipl, inž, rud. - sektor za raziskave in razvoj POSKUSI HIDRAVLIČNEGA TRANSPORTA ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA IZ TERMOELEKTRARNE "VALES PO!NT' NA ODLAGALIŠČE PEPELA ni! mm mm mm mm «1« s * mm sm wm wm $mm mm. mm mm mm e mm * mm »it V tem zapisu so strnjeni rezultati poskusov pilotne naprave za transport goste pepelne mase, ki so jo postavili pri TE Vales Point v Novem južnem VValesu v Avstraliji. Pilotno napravo so razvili, da bi preučili možnosti hidravličnega transporta EF pepela iz TE na odlagališče pepela. Pri tem naj bi bil pepel zmešan z vodo tako, da bi bila zmes čim gostejša. EF pepel je bil doziran v mešalec skozi presipno cev, količino pretoka pa je nadzirala posebna dozirna naprava. Pepel se je mešal v mešalcu z dvema mešaloma ob dodajanju potrebne količine vode. Mešalec je bil direktno spojen s sesalnim delom tovali po suhem postopku oziroma s čim manj primešane vode, kar bi pocenilo visoke obratovalne stroške, zmanjšalo veliko porabo vode in obremenjevanje okolja. Napredki na področju črpalnih sistemov so že omogočili izboljšanje transportnih D PAS sistem črpalke. Črpalka je bila dvocilindrska, tipa "Putzmeister" s posebnim sistemom krmiljenja - "S" kanal. Njena zmogljivost je bila 45 t/h pri tlaku 60 barov, kar je zadostovalo za pogon goste pepelne mase skozi cevovod dolžine 1740 m in premera 150 mm. Za zbiranje podatkov in nadziranje tehnološkega procesa je bil predviden računalnik. Meriti je bilo potrebno tele parametre: tlak v cevovodu, pretok goste pepelne mase, pretok vode, moč črpalke, moč mešalca, temperatura cevovoda, razlika tlakov na vsakih 10,6 m in nivo pepela v dozirnem lijaku. UVOD Razpoložljivi sistemi transporta suhih pepelnih mešanic se že nekaj let uporabljajo v večini TE, ki so v upravljanju družbe Pacific Povver iz Novega južnega VValesa. Trenutno pa tečejo raziskave ugotavljanja lastnosti mnogih alternativnih vrst pepela in razpoložljivih sistemov, ki bi obra- naprav za transport suhih pepelnih mas. Suh transport pepela je namreč cenejši, saj zahteva manj zemljišča za deponijo, manjšo porabo vode, operativni stroški pa so tudi nižji. V tem članku je podan kratek pregled literature o hidravličnem transportu pepelnih mešanic. Naslednji zapis pa opisuje pilotno napravo za transport goste pepelne mase v TE Vales Point. TE je locirana južno ob Nevvcastla na osrednji obali Novega južnega VValesa. Pilotna naprava omogoča transport pepelnega emulgata z nad 50% trde substance. REOLOGIJA EF PEPELA Obstaja velika različnost fizikalnih in kemijskih lastnosti EF pepelov ene TE ali med dvema TE, ki se s časom spreminjajo. Reološke lastnosti mešanic EF pepela se prav tako spreminjajo s časom v odnosu na posamezno lokacijo oz. v odnosu med dvema regijama (Bunn and Chambers, 2,3). Bunn (2) se je ukvarjal z reološkim preučevanjem EF pepela, dobljenega iz treh različnih TE na področju Novega južnega VValesa. Pri tem je uporabljal cevne viskozimetre. To preučevanje je potekalo z mešanico iz EF pepela, stabilizirano pred preizkusom. Stabilizacija je bila dosežena tako, da so EF pepel najprej zmešali z vodo, nakar je zmes mirovala 24 ur, pred uporabo pa so jo še enkrat premešali. Rezultati so pokazali, da se pepelna zmes v razponu 60% < Cw < 70% od različnih virov obnaša različno in da je zelo občutljiva na spremembe pH in temperaturo. Meritve mej tečenja po Bunnu (3) opravljajo s posebnim instrumentom (VANE SHEAR), ki pokaže porast zgoščenosti strdka s časom. V primeru EF pepela iz TE Vales Point, zmešanega z vodo v razmerju Cw=65%, se od začetne vrednosti 20 Pa po treh dneh konsolidacije asimptotično približa vrednosti 500 Pa. Ko so napolnili menzuro višine 100 mm s sveže zmešano pepelno goščo in jo pokrili, so po treh dneh dobili 10 mm višine gosto odcejene vode nad zgoščenim pepelom. Na osnovi tega podatka o odcejeni višini vode je mogoče tudi oceniti trdnost pepelne usedline. Večje odcejene vode, večja je trdnost usedline, ki se s sušenjem le te še poveča. Lazarus in Sive (4) sta izvajala reološke raziskave na E F pepelu iz Južne Afrike. Pri tem sta si pomagala s cevnim viskoz-imetrom z lasersko nastavitvijo (Balanced Beam Tube Viscometer - BBTV). Dobljene rezultate sta uredila in primerjala z rezultati meritev istega pepela, dobljenih pri poskusnem transportu pepelne mešanice skozi cevovod. Uporabljen EF pepel je bil dobre kvalitete, velikosti delcev d50=17 mm in relativne gostote trdno/tekoče 2,23. Reološka raziskava je potekala s pepelno goščo Cv do max. 30%. Navedena relativna gostota in Cv sta dala Cw=48%. HIDRAVLIČNI TRANSPORT VISOKE KONCENTRACIJE GOSTE PEPELNE MASE Karakteristične poskuse hidravličnega transporta gostih pepelnih mas sta izvajala Lazarus in Sive (4). Pri tem sta uporabila I I I Ul M VMM Vi V SVIM centrifugalno črpalko, primerno za obratovanje goste pepelne mase z vrednostjo 20% < Cw < 48%. V primeru kontinuirane izvedbe poskusa je bil uporabljen zaprt tokokrog. Pretok snovi po cevovodu je znašal 100 l/s ob dani hitrosti 6,4 m/s. S tem poskusom je bilo dognano, da je za tiste transportne sisteme pepela od TE na deponijo, ki uporabljajo centrifugalne črpalke, priporočljiva največja vrednost Cw=48%. Izvajanjem poskusov se je priključil tudi Verkerk (10). On je ugotavljal dogajanja v cevovodu pri hidravličnem transportu goste pepelne mase različne gostote, od redke do zelo goste. Kot osnovni pepel za poskuse je uporabil EF pepel iz TE Grootvlei v jugovzhodnem Transvaalu, ki mu je primešal kotlovni pepel iz TE Kelvin pri Johannesburgu. Opravil je dva poskusa: ■ poskus z redko pepel no goščo v zaprtem cevovodu pri uporabi centrifugalne črpalke, ■ poskus z gosto pepel no maso v zaprtem cevovodu pri uporabi PDF črpalke (posi-tive displacement pump). Pepelno goščo je transportiral po poskusni zanki cevovoda pri uporabi različnih koncentracij gošče, in sicer X-krat v časovni enoti. Najvažnejša ugotovitev teh poskusov je bila ta, da je Cw=45% predstavljal mejno vrednost pri uporabi centrifugalne črpalke. To je praktično isti rezultat kot v primeru Lazarus in Sive (4). Če pa je Cw večji od 45%, je potrebno uporabiti PDP črpalke. Navedeni poskusi z uporabo PDP črpalke so bili opravljeni tudi s pepelnimi goščami, katerih gostota je znašala 65% < Cw < 74%. Gošče so se pretakale po cevovodu 0120 mm na dolžini 125 m. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da je gradient padca tlaka rahlo naraščal do vrednosti Cw=72%, kjer je prišlo do hitrega skoka. Ugotovljeno je bilo tudi, da se hiter porast padca tlaka zgodi hkrati s spremembo viskoznosti pepelne gošče. Viskoznost slednje se je spreminjala od pretežno tekoče do zelo zgoščene - Cw=69%+-1%. Nad to koncentracijo se je pričenjala pepelna gošča v cevovodu strjevati do meje Cw=74%, nad njo pa se je proces strjevanja intenziviral do nastanka zamaškov. Za gostotekoči hidravlični sistem so želeli doseči območje obratovanja blizu te koncentracije, vendar naj bi pepelna gošča še imela lastnosti tekočine. Takšno pilotno napravo, ki je bila postavljena pri TE Standvvell v Oueen-slandu za potrebe raziskovanja možnosti kontinuiranega mešanja in črpanja zelo gostih mešanic EF pepela, je opisal Singh (5).Ta naprava je bila dimenzionirana za kapaciteto transporta pepelne gošče v višini 1,67 l/s. Opremljena je bila tudi z mešalno posodo z mešalom, dozatorjem EF pepela iz silosa prek dozirnega ventila, dovodom vode, PDP črpalko in cevovodom dolžine 140 m ob 0=38 mm. S poskusi, ki so jih izvajali na omenjeni napravi, je bilo ugotovljeno, da je možno kontinuirano transportirati goste pepelne mešanice do koncentracije Cw=72%. Črpanje v zaprtem cevovodnem sistemu je pokazalo, da so padci tlaka, ki sledijo rutinskim prekinitvam delovanja sistema, ponovljivi ne glede na periodične ustavitve. Ugotovljeno je bilo tudi, da ni razlike pri podatkih o padcih tlaka med zaprtim sistemom in transportom skozi cevovod. Tu se pokaže skladnost med teoretičnimi prognozami v reoloških podatkih in eksperimentalno dobljenimi rezultati z zaprtim sistemom cevovoda 0=38 mm. Pri 0=52 mm covovodu pa so teoretični podatki nižji od eksperimentalnih. Razliko gre pripisati nižji hitrosti pepelne gošče v debelejšem cevovodu in operativni hitrosti, ki je pomembna spremenljivka in zahteva natančno prilagajanje reoloških lastnosti pepelne gošče pri izvedbi poskusa. Singh (5) je sklepal, da so reološke lastnosti pepelne gošče odvisne od: 1. porekla EF pepela, to je, ali je pepel iz TE Tarong ali iz TE Gladstone, 2. velikosti delcev EF pepela, to je pepelne gošče z enakim Cw, razen tistih iz različnih področij ESP, ki se obnašajo različno in 3. takih za primerno zmešanje pepelnih vzorcev, razvrščenih iz vseh ESP področij v različnih časih. Singh je tudi ugotovil, da je odlaganje EF pepela po metodi hidravličnega transporta glede pepelne mase praktično. Pepelna gošča se je na deponiji izkazala kot stabilna, tako da je bila potrebna zgolj minimalna zajezitev odlagališča, pa tudi izcedna voda se je pojavila v zelo malih količinah. Ta pilotna naprava je bila leta'1988 prenešena k TE Gladstone. Dolžina jeklenega dela cevovoda je bila 850 m, plastičnega pa 50 m. Premer cevi je bil 38 mm. Kapaciteta črpalke je bila omejena na 1,25 l/s. Podatki o pepelni gošči, zmešani iz EF pepela iz TE Gladstone pa so: gostota je 1,600 Kg/m3, razmerje trdno/tekoče Cw=66,5%, potreben tlak 2000 KPa, hitrost 1,1 m/s in pretok 7,2 t/h. Ob naštetih podatkih je znašal ekvivalent viskoznosti goste pepelne mase 0,09 Pas, Reynoldsevo število pa 730. ZAPOLNJEVANJE RUDNIKA Ena od bistvenih prednosti transportnih sistemov goste pepelne mase, zmešane iz EF in kotlovnega pepela, je v tem, da se lahko taka zmes odlaga v podzemne ali površinske premogovnike. V podzemnih premogovnikih je na ta način možno zago- toviti utrjevanje stropa, zaradi česar se povečata varnost in proizvodnja. Verkerk (8,9) se ogreva za možnost odlaganja odpadnih produktov, nastalih pri separaciji zlate rude, v opuščene rudniške prostore. Kot argumente za to navaja: 1. velike količine odpadkov kot posledico rudarjenja, ki se kopičijo in postajajo velik problem za okolje, to so predvsem vizualni polutanti in drenaža kislin, 2. reciklaža lesenega stropnega podporja v rudniku, 3. z zapolnitvijo opuščenih jamskih prostorov se zmanjša volumen zračenih prostorov, zato se zmanjšajo tudi stroški zračenja, 4. odkopavanje zaprtih žil postane možno z zapolnjevanjem izkopanih predelov, 5. dodatna utrditev stropa vpliva na večjo varnost. Podrobnosti o programu zapolnjevanja rudnika svinca in cinka na gori Mt. Isa je podal Sive (6). Uporabljenih je bilo več različnih tipov zapolnjevanja z dodajanjem cementnih odpadkov, grobozrnatih agregatov ali kombinacije obeh. VIRI (1) Bunn,T.F.:Dense Phase Hydraulic Conveying of Power Station Fly Ash and Boltom Ash; Srd Intl. Conf. on Bulk Materials: Storage, Plandling and Transportation, Nevvcastle, Australia, 1989, pp. 250-255. (2) Bunn.T.F., A.J.Chambers and C.M.Goh: Rheology of some Fly Ash Slurries; povvder handling & procesing Vol.3 (1991) No.3, pp. 221-226. (3) Bunn.T.F. and A.J.Chambers: Characterisation of Fly Ash Slurries; Conference 5: Cost Effective Bulk Materials Plandling, Mech 91, IE Aust, July 1991, Syd-ney, pp. 50-59. (4) Lazarus,J.H. and A.VV.Sive: A Novel Balance Beam Tube Viscometerand the Rheological Characterisation of High Concentrate Fly Ash Slurries; Ninth International Conference of Hydraulic Transport of Solids in Pipes, Rome, ltaly, 1984, pp. 207-226. (5) Singh,B.: Continuous Mixing and Pumping of High Density Fly Ash VVater Slurries: Laboratory and Pilot Plant Studies; Seventh Conference of Electrical Povver Supply lndustry, Brisbane 1989, pp. 1-13. (6) Sive.A.VV.: Hydraulic Transport-A Revievv, Srd Intl. Conference on Bulk Materials, Storage, Handling and Transportation, Nevvcastle, Australia 1989, pp. 327-335. (8) Verkerk,C.G.: The Current Status of Hydraulic Back-fill T echnigues in South Africa; bulk solids handling, Vol.3 1983, No.1, pp. 993-94. (9) Verkerk,C.G.: High Density Transport Revievv of a Number of Systems Proposed and Operating in South Africa; International Conference on Freight Pipelines, Sendton 1986. (10) Verkerk,C.G.:The Transport of Fly Ash and Boltom Ash in a Slurry Form; Mechanical Engineering Transac-tions, Vol. ME12 1987, No.3, pp. 122-128. dalje prihodnjič M < I I IN I IIII Al m Komisija za šport in rekreacijo RAZPISUJE tekmovanje v odbojki Tekmovanje bo potekalo v telovadnici osnovne šole Šalek. V prvi ligi igra osem ekip, druge pa po sistemu izpadanja takoj po končanih tfekmah prve lige. 1. kolo -16. novembra Skupne službe : Prakt.izobraž. ob 16.30 J. mehanizacija : Jamske gradnje ob 17.00 Jama Preloge : Jama Pesje ob 17.30 Klasirnica : Priprave ob 18.00 2. kolo - 23. novembra Prakt.izobraž. : Priprave ob 16.30 Jama Pesje : Klasirnica ob 17.00 Jamske gradnje : Jama Preloge ob 17.30 Skupne službe : J. mehanizacija ob 18.00 3. kolo - 30. novembra J. mehanizacija : Prakt.izobraž. ob 16.30 Jama Preloge : Skupne službe ob 17.00 Klasirnica : Jamske gradnje ob 17.30 Priprave : Jama Pesje ob 18.00 4. kolo - 7. decembra Prakt.izobraž. : Jama Pesje ob 16.30 Jamske gradnje : Priprave ob 17.00 Skupne službe : Klasirnica ob 17.30 J. mehanizacija : Jama Preloge ob 18.00 5. kolo -14. decembra Jama Preloge : Prakt.izobraž. ob 16.30 Klasirnica : J. mehanizacija ob 17.00 Priprave : Skupne službe ob 17.30 Jama Pesje : Jamske gradnje ob 18.00 6. kolo - 21. decembra Prakt.izobraž. : Jamske gradnje ob 16.30 Skupne službe : Jama Pesje ob 17.00 J. mehanizacija : Priprave ob 17.30 Jama Preloge : Klasirnica ob 18.00 7. kolo - 28. decembra Klasirnica : Prakt.izobraž. ob 16.30 Priprave : Jama Preloge ob 17.00 Jama Pesje : J. mehanizacija ob 17.30 Jamske gradnje : Skupne službe ob 18.00 OKTOBER - MESEC VARSTVA PRED POŽARI Če odkrijete požar, ostanite razsodni. Če požar ogroža ljudi, se je treba najprej lotiti reševanja. Ljudi je treba čimprej spraviti iz ogroženega prostora. Začetne in manjše požare lahko pogasimo tudi sami z ročnimi gasilnimi aparati, ki bi jih morali imeti v vsakem gospodinjstvu. Pri gorenju trdih snovi si moramo pomagati z vodo, ki jo polijemo na jedro požara. Z vodo pa ne smemo gasiti goreče masti, bencina, nafte, olja in podobnih snovi. Če ognja ne moremo pogasiti, takoj pokličemo gasilce. Pokličemo jih na telefonsko številko 93! Tudi če zgornja navodila poznate in bi jih upoštevali, boste seveda še vedno najbolj računali na pomoč gasilcev. Zato so gasilci na gašenje in pomoč v nevarnih situacijah vedno pripravljeni oz. svoje znanje in sposobnosti neprestano obnavljajo. Prav tak namen je imela tudi osrednja taktična reševalna gasilska vaja v RLV v mesecu varstva pred požari. V soboto, 23. oktobra, je za vajo zagorelo kar na dveh mestih: v proizvodnih prostorih Mizarstva Velenje in v prostorih ovčereje in konjereje v Škalah. V Mizarstvu so pogrešili enega delavca, močno se je dimilo in obstajala je nevarnost eksplozije silosa. V Škalah so bile iz hlevov spuščene vse živali, ki pa so bile zaradi dima in ognja seveda zbegane. Ker na obeh mestih požara niso mogli obvladati sami, so pokli- cali na pomoč gasilsko enoto RLV, ta pa še gasilce GD Velenje, GD Šoštanj in GD Pesje, zaradi lokacije enega požara pa še veterinarsko postajo Šoštanj. Gasilci vseh teh enot so s skupnimi močmi oba požara obvladali, in to tako dobro, da je bila ocena vseh, ki so vaji prisostvovali kot strokovni gledalci, dobro, uspešno. Posebne pohvale pa so bili deležni še gasilci rudniškega gasilskega društva, ki je prav letos ponovno oživelo. Njihov gasilski dom v sklopu rudniških objektov na Starem jašku je bil obnovljen, gasilci pa so v več vajah pokazali veliko stopnjo pripravljenosti in usposobljenosti za akcije. Tudi zato so bili letos izbrani za nosilce osrednje gasilske taktične vaje v mesecu varstva pred požari. Diana Janežič EE NE PARKIRAJ! POŽARNA POT... RAZPORED TELOVADNIC ZA SEZONO 1993/94 DAN TERMIN TELOVADNICA PANOGA OBRAT Ponedeljek 18.00-21.00 TV D Partizan Šoštanj namizni tenis RLV Torek 19.00 - 20.30 Center srednjih šol mali nogomet veterani 18.00-20.00 Osnovna šola Pesje odbojka - moški RLV 16.30 - 18.00 Osnovna šola Šalek rokomet RLV 18.00 - 20.00 Osnovna šola Šalek odbojka RLV 20.00 - 21.00 Osnovna šola Šalek odbojka - ženske RLV Sreda 19.00- 20.30 Center srednjih šol mali nogomet člani Četrtek 19.30-21.00 Osnovna šola Gustav Šilih rekreacija - ženske RLV 19.30-21.00 Osnovna šola Bratov Mravljak košarka, odbojka J. Prelooe Petek 19.00-21.00 Osnovna šola Anton Aškerc košarka Klasirnica 19.00-21.00 Osnovna šola Livada košarka J. mehanizacija M Sl Andragoško društvo Slovenije UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Z oktobrom se je začelo novo študijsko leto univerze za tretje življenjsko obdobje. Sedemletne izkušnje, velika udeležba upokojencev v izobraževalnih krožkih ter njihova zavzetost kažejo, da je ta dejavnost za upokojence zanimiva in potrebna. Prva srečanja v posameznih dejavnostih so že bila, toda še je čas, da se jim pridružite! In kaj vse vam ponujajo letos? Pogovorna nemščina I. Center srednjih šol (rumena stavba), krožek vodi Marija Klemenšek, pogovorna nemščina II. Center za socialno delo, krožek vodi Manca Potočnik, pogovorna angleščina I. osnovna šola Miha Pintar-Toledo, krožek vodi Magda Žist, pogovorna angleščina II. prostori Društva upokojencev Velenje, krožek vodi Nena Mijoč, likovni krožek, osnovna šola Miha Pintar-Toledo, krožek vodi Anton Skok, zoodovinsko-etnološki krožek, prostori krajevne skupnosti Levi breg, krožek vodi Jože Hudales, slovenski prazniki in običaji. Center za socialno delo Velenje, krožek vodi Slavka Mijoč, ročna dela, prostori Doma upokojencev Šoštanj, krožek vodi Marija Kuzman, ustvarjalno pletenje in ročna dela, prostori Doma za varstvo odraslih Velenje, krožek vodi Slavka Mijoč, 31. oktober, dan reformacije 31. oktober je v cerkveni zgodovini zelo pomemben datum, ki ga katoliška cerkev iz razumljivih razlogov za to ne šteje, je pa zelo pomemben za protestantizem. Za kaj gre? Na začetku 16. stoletja je katoliška cerkev, katere zunanji blišč in nezmerno življenje njenih dostojanstvenikov sta goltala obilo denarja, skorajda bankrotirala. Zato je papež Leon X. leta 1513 obnovil staro prakso, s katero so nekateri njegovi predhodniki zbrali precej denarja: prodajal je odpustke! Odpustek za greh je bil košček pergamenta, s katerim se je grešniku, seveda za denar, skrajšal čas, ki bi ga moral prebiti v vicah, če bi umrl v grehu. Tak način se je hitro sprevrgel v pravcato trgovino in kajpada so bili ljudje ogorčeni. plavanje, zimski bazen Velenje, krožek vodi Marjan Pistotnik, plesni krožek, osnovna šola Šmartno, krožek vodi Tanja Meža, krožek za ohranjanje gibčnosti, ena skupina v telovadnici osnovne šole Bratov Mravljak, Gorica Velenje, druga skupina v telovadnici osnovne šole Livada, krožke vodi Vida Žolnir; Prvič bodo v tem šolskem letu začeli z delom: krožek začetne nemščine, postori Društva upokojencev Velenje, krožek vodi Vinko Šmajs, krožek za gledališče. Center za socialno delo, krožek vodi Marija Kolar, krožek slikanja na svilo, prostori Ljudske univerze Velenje, krožek vodita Jadranka Mrak in Mirjam Šibanc, pohodništvo in zdravilna zelišča, krožek vodi Anica Podlesnik. Za vse dodatne informacije pokličite Slavko Mijoč v Center za socialno delo Velenje po telefonu 853-031 ali 854-365, vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Nenadoma pa se je na vratih cerkve v VVittenbergu v Nemčiji pojavil protestni plakat, napisan v latinščini. To seje zgodilo 31. oktobra 1517. Avtor plakata je bil Martin Luther, nekdanji redovnik v avguštinskem samostanu in učeni profesor filozofije na univerzi v VVittenbergu. V znamenitih 95. tezah je ostro napadel prodajo odpustkov za grehe. Kasneje se je spravil nad celotno cerkveno upravo in zahteval, naj bo evangelij edini izvor vere. Zahteval je tudi, naj bo Cerkev skromna in obredi v nemškem, ne v latinskem jeziku. Njegove ideje so padle na plodna tla in kmalu je vsa Evropa govorila o njegovih tezah. Nemčija se je razdelila na dva tabora, reformacija pa je postala versko in duhovno gibanje proti razkošju in razuzdanosti v katoliški Cerkvi. Reformacijsko gibanje je hitro zajelo vso Evropo in prodrlo tudi na slovenska tla. Na Slovenskem se je začelo leta 1523 v Trstu, ko je škof Bonomo - kljub prepovedi avstrijskih vladarjev - sprejel nekaj reformatorskih nazorov. Ideje so se hitro širile med meščanstvom, plemstvom in tudi duhovščino. Na začetku je bil pri nas to predvsem boj za reformo katoliške cerkve, kasneje pa je prerasel v družbeno borbo proti vladarjem. To je na Slovenskem privedlo tudi do obeh velikih kmečkih uporov v 16. stoletju. Končni rezultat slovenske reformacije pa je veliko večji: dobili smo svoje knjige v slovenskem jeziku, šolstvo in kulturne ustanove, z reformacijo je dobil slovenski narod nove temelje in pričelo se je slovensko narodno življenje. Od leta 1992 praznujemo 31. oktober, dan reformacije, v Republiki Sloveniji kot dela prost dan. 1, novembetv dan spomina na mrtve Prvi november je praznik spomina na mrtve. Takrat se spominjamo svojih najbližjih umrlih. Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu. Verovanje v drugo, posmrtno življenje je staro toliko kot človeštvo, ki je takoj, ko se je začelo zavedati sebe in končnosti, torej smrti, to spremenilo v nekaj boljšega in lepšega oziroma slabšega in hujšega. Krščanstvo je prevzelo verovanje v drugo, posmrtno življenje in umrle primerno počastilo. Svetnikov so se spominjali na njihov god, mučencev pa z javnim čaščenjem. Število mučencev in svetnikov pa je zlasti v Dioklecijanovi dobi tako naraslo, da ni mogel vsak dobiti svojega godovnega dne in je bilo povsem naravno, daje Cerkev določila poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučencev skupaj. Tak dan je bil od začetka 7. stoletja v Rimu 13. maj, dan posvečanja starega rimskega Panteona v cerkev Marije Device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je na ta dan papež Gregor III. v baziliki sv. Petra posvetil poseben oratorij vsem mučencem, poznavalcem in pravičnikom, torej je to praznik vseh svetih - dan mrtvih. Za 13. maj so množice romarjev prihajale v Rim in kmalu se je pokazalo, da v tem letnem času v mestu primanjkuje hrane za domačine in številne tujce. Žato je Gregor IV. praznik vseh svetih prestavil s 13. maja na 1. november. povzeto po slovenskem almanahu 92 DVA PRAZNIČNA DNEVA ODŠII SO \ PO HOJ Edvard RATNIK, upokojen 30. septembra Rodil se je 21. septembra 1947 v Lokavcih pri Gornji Radgoni. Poročen z Vido, rojeno Beškovnik. Od 12. avgusta 1971 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1992 v Jamo Škale, kjer se je tudi upokojil. Leta 1973 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in izpit za kombajnista. Bil je dejaven v delavskem svetu in pri udarniških delovnih akcijah. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Stanislav ESIH, upokojen 31. julija Rodil se je 5. novembra 1946 v Tepanju pri Celju. Od 11. novembra 1982 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa od leta 1964 v RSC. Leta 1982 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Izobraževanju. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1992 v Jamsko mehanizacijo, kjer se je tudi upokojil. Opravil je izpit za rudarskega inštruktorja. Sodeloval je pri udarniških delovnih akcijah. Milan JEVŠNIK, upokojen 31. julija Rodil se je 21. septembra 1946 v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Poročen z Anico, rojeno Pečnik. Od 3. septembra 1980 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že leta 1964. Leta 1980 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v jami Škale. Leta 1985 je bil premeščen v Izobraževanje, kjer se je tudi upokojil. Leta 1976 je opravil izpit za kombajnista in leta 1985 tečaj za mentorja rudarskega praktičnega pouka. Sodeloval je v udarniških delovnih akcijah. Nagrajen za 20 let dela v RLV. 1967 se je zaposlil kot kvalificirani kopač je Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1983 v Priprave, kjer se je tudi upokojil. Leta 1974 je opravil izpit za strelca v metanskih jamah, leta 1978 pa je končal šolo za rudarske nadzornike. Bil je dejaven v organih političnih organizacij in pri udarniških delovnih akcijah. Nagrajen za pet let članstva v jamski reševalni četi in za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Avgust KOREN, upokojen 31. julija Rodil se je 29. avgusta 1947 na Vranskem. Poročen z Majdo, rojeno Tamše. Od 10. maja 1968 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvami pa že od leta 1962. Leta 1968 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1977 v Zračenje, kjer se je tudi upokojil. Leta 1976 je opravil izpit za rudarskega nadzornika. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. t' Mijo JESEN, upokojen 14. oktobra Rodil se je 7. avgusta 1946 v Brezju pri Čakovcu, Hrvaška. Poročen z Ano, rojeno Praunseis. Od 1. marca 1968 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1965-66. Leta 1968 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1992 v Priprave, kjer se je tudi upokojil. Leta 1970 je opravil izpit za polkvalificira-nega in leta 1972 za kvalificiranega kopača. Opravil je tudi izpit za inštruktorja uvajanja učencev. Bil je dejaven v samoupravnih organih in pri udarniških akcijah. Dobitnik reda dela s srebrno zvezdo, priznanj za krvodajalstvo (za 58-krat darovano kri) in za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Ivan KERSNIK, upokojen 31. julija Rodil se je 1. januarja 1945 v Celju. Poročen z Angelo, rojeno Rojnik. Od 19. septembra 1967 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka pa že od leta 1964. Leta Jože SKOK, upokojen 31. julija Rodil se je 13. septem- '4 bra 1946 v Dobletini pri Celju. Poročen z Marijo, rojeno Peternel. Od 16. septembra 1966 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani električar v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer se je tudi upokojil. Leta 1966 je opravil dopolnilni izpit za delo v metanskih jamah. Bil je dejaven v delavskem svetu in pri sindikatu. Nagrajen z zlato medaljo dela in za 20 let neprekinjenega dela v RLV. JožeSERDINŠEK, upokojen 17. avgusta Rodil se je 2. marca 1945 v Strajni pri Mariboru. Poročen s Terezijo, rojeno Kolačko. Od 23. marca 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1967 je bil premeščen na Klasirnico, kjer se je tudi upokojil. Bil je dejaven v samoupravnih organih in pri udarniških delovnih akcijah v Velenju in okolici. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Ivan GRADEČAK, upokojen 31. avgusta Rodil se je 10. junija 1943 v Kuzmincu na Hrvaškem. Poročen s Frido, rojeno Rihtar. Od 19. novembra 1968 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1965. Leta 1968 se je zaposlil kot polkvalificirani strojni ključavničar v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1970 je opravil izpit za kvalificiranega ključavničarja. Bil je aktiven športnik in dobitnik več priznanj v kegljanju. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Rudolf NONAR, upokojen 5. septembra Rodil se je 10. aprila 1944 v Breznem pri Slovenskih Konjicah. Poročen z Alenko, rojeno Hranjec. Od 4. avgusta 1975 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvami pa že od leta 1962. Leta 1975 Se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami zahod, zdaj jama Preloge, kjer se je upokojil. Bilje dejaven v sindikatu. Dobitnik več priznanj za krvodajalstvo in nagrade za 20 let dela v RLV. ODŠLI M V IDILI Leopold ZUPANC, upokojen 21. avgusta Rodil se je 31. avgusta 1943 v Dobravi pri Slovenj Gradcu. Poročen s Kristino, roje neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot mizar v glavnem skladišču, kjer se je kot vodja skladišča tudi upokojil. Leta 1986 je opravil izpit za delo z ročnim elektro vozičkom. Bil je dejaven v samupravnih organih. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Vili LESJAK, upokojen 30. septembra z N Rodil se je 26. marca 1948 v Vinski gori. Poročen z Jožico, rojeno Timpran. Od 11. novembra 1982 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že od leta 1963 v rudniškem delu RŠC. Leta 1982 se je zaposlil kot kvalificirani rudar v obratu Izobraževanje, leta 1990 pa je bil premeščen v Priprave, kjer se je tudi upokojil. Leta 1983 je opravil izpit za samostojnega strelca, bil pa je tudi inštruktor praktičnega pouka. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Jožef MILOŠIČ, upokojen 30. septembra Rodil se je 4. februarja 1942 v Vidmu pri Ptuju. Od 6. decembra 1975 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1965-67. Leta 1975 se je zaposlil kot nekvalificirani delavec v Zračenju, kjer se je tudi upokojil. Od 1. aprila 1975 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že od leta 1963 v RŠC. Leta 1975 se je zaposlil kot rudarski nadzornik v jami Škale. Leta 1987 je bil premeščen v Priprave, kjer je delal do upokojitve. ■ . k Boris BOŽIČ upokojen 30. septembra Rodil se je 17. decembra 1947 v Karlovcu. Poročen z Marijo, rojeno Zajc. Od 2. aprila 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Klasirnici. Bil je večkrat premeščen, nazadnje v Jamski transport, kjer se je tudi upokojil. Leta 1968 je opravil izpit za kvaliciranega cirkularista, leta 1982 izpit za kvalificiranega kopača in leta 1984 za strojnika diesel viseče lokomotive. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Od 1. septembra 1967 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1965. Leta 1967 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v Jami vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje v Jamski transport, kjer se je tudi upokojil. Leta 1973 je opravil izpit za polkvalificira-nega kopača. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Anton GREGORN, upokojen 7. oktobra Rodil se je 12. junija * 1943 v Cirkovcah. V* Poročen z Milico, rojeno Avberšek. Od 22. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani strojni ključavničar v jami Vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer se je tudi upokojil. Leta 1979 je opravil izpit za strojnega delovodjo in leta 1984 izpit iz hidravlike. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. A M Rafael OROZEL, upokojen 3. oktobra Rodil se je 4. avgusta 1946 v Slovenj Gradcu. Poročen z Angelo, rojeno Caf. Od 1. julija 1974 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že v letih 1963-67. Leta 1974 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v Klasirnici, kjer se je tudi upokojil. Bil je dejaven v organizaciji Rdečega križa in v planinskem društvu. Sodeloval je v udarniških akcijah izgradnje Velenja. Dobitnik več priznanj na delovnih tekmovanjih ter nagrade za 20 let neprekinjenega dela v RLV. Franc MOVH, upokojen 31. julija Rodil se je 8. avgusta 1941 v Šoštanju. Poročen s Štefanijo, rojeno Goršek. Od 3. aprila 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani klepar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer se je tudi upokojil. Leta 1965 je opravil izpit za polkvaiificira-nega in leta 1970 za kvalificiranega električarja ter istega leta tečaj za delo v metanskih jamah. Nagrajen za 20 let neprekinjenega dela v RLV. SMEH JE POL ZDRA VJA Osman SELIMOVIČ, upokojen 30. septembra Rodil se je 2. maja 1944 v Zelinji srednji v Bosni in Hercegovini. Poročen z Akifo, rojeno Duranovič. Od 25. avgusta 1980 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1972. Leta 1980 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami Pesje. Leta 1981 je bil premeščen v Jamo Škale, kjer se je tudi upokojil. Ivan MEH, upokojen 5. septembra Rodil se je 3. februarja 1944 v Paki pri Velenju. Poročen z Eriko, rojen Žebevc. Rade JAUZ, upokojen 3. oktobra Rodil se je 4. decembra 1956 v Jarugah pri Pri-jedoru, BiH. Poročen z Miro, rojeno Milijevič. Od 19. novembra 1976 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Vzhod. Leta 1986 je bil premeščen v jamo Škale, kjer se je tudi upokojil. Milan GROBELNIK, upokojen 31. maja Rodil se je 28. julija 1947 v Plešivcu. Poročen z Dragico, rojeno Plevnik. Upokojenec Janez je umrl In na pogrebu so znanci spraševali: "Od česa je umrl?" Napačno vprašanje! Pravilno se glasi: "Od česa je živel?" Mlad par je med odmorom zapustil plesno dvorano. Čez čas sta se vrnila žarečih lic in v pomečkanih oblekah. K dekletu je pristopil drug plesalec In se ji priklonil: "Vas smem prositi za naslednji odmor?" Starejši gospod je na koncu Tržaške vzel v avto mlado štoparko in se zapeljal proti morju. Bilo je zelo vroče in zapeljal je v senčen gozdiček. "Ali bi mlada dama klicala na pomoč, če bi kaj poskusil?" je previdno vprašal. "Ali bi gospod pomoč potreboval?" stran 12 RUDAR V 1 A/MM11.. OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE... ...skrbi, obveznosti, stroški, breme, ...bogastvo, veselje, smisel življenja. Minila sta dva meseca novega šolskega leta. Pred šolarji v osnovnih šolah so prve počitnice. Mini počitnice, le teden dni. Pa vendar zna tudi en sam prost dan šolarja povzročiti staršem sive lase. Kdo bo poskrbel za otroka, kaj bo počel doma, kod bo stikal, s kom se bo družil. ste nazadnje spuščali zmaja, kdaj ste nazadnje prebrali pravljico, kdaj ste nazadnje izgubili partijo "črnega Petra", kdaj...? Ne opravičujte se, saj se nimate komu. Storite to v tem tednu, ko ima vaš šolar počitnice. Naj vam skozi igro pokaže, kako velik je že, kaj se je v novem šolskem letu Celje - skladišče D-Per 65/1993 BI!«« COBISS o U LMIX v v o i n v i iv 111 * .. Že veste, kaj bodo počeli vaši šoloobvezni otroci med enotedenskimi počitnicami, prihodnji teden? Pošljite jih v plesni tečaj, ki ga bo v organizaciji rudniškega sindikata izvedel plesni klub Urška iz Velenja! Tečaj bo potekal od torka, 2. novembra, do petka, 5. novembra, v telovadnici osnovne šole Gustav Šilih v Velenju, in S s I I' St U Če vas glede vsega tega boli glava, potem je vse v redu. Huje je s starši, ki si teh vprašanj ne postavljajo. Njim je vseeno. Bo že kako... Lepo bi bilo, če bi lahko imeli skupaj s svojimi osnovnošolci proste dni tudi starši. Prilegle bi se jim, da bi tudi sami malce izpregli, prilegle bi se za boljše družinske odnose, za krpanje tistih lukenj v odnosih mati-otrok-oče, ki jih hote ali nehote vrtajo vsakdanje obveznosti, naglica, nestrpnost. Pomislite, kdaj ste nazadnje sedli na tla v otroški sobi in z otrokom zgradili veliko hišo iz lego kock? Kdaj ste nazadnje s svojo osnovnošolko previjali njene medvedke in punčke in jim "kuhali" mlečno kašo? Kdaj naučil v šoli, kakšne težave mu motijo srčni utrip, kakšne šale sedaj krožijo med sošolci. Neponudite mu tedna brezskrbnih počitnic. Življenje brez skrbi je tako dolgočasno. Naj ga "skrbi": mi bo očka sezidal tovornjaka, bova z mamico našla tisto knjigo iz njenega otroštva, koliko sestavljanke bomo naredili danes, kdo bo zmagal v naši najljubši družabni igri, bova z mamico šivali... Teden dni je tako kratek, lahko pa je tako poln. In vedimo, starševstvo je najtežja, najzahtevnejša in najljubeznivejša naloga v našem življenju. Diana Janežič sicer: ob 9. uri za učence od 5. do 8. razreda, ob 10.30 za učence od 1. do 4. razreda. Plesni tečaj je za otroke brezplačen. S seboj morajo otroci prinesti copate. Prijave zbira tajništvo sindikata, soba 205 v upravni zgradbi RLV v Novih Prelogah, ali po telefonu 16-12, do četrtka, 28. oktobra. Še to! Plesni klub Urška vabi v plesni tečaj tudi delavce RLV. Vsako soboto ob 20. uri v Domu krajanov v Škalah bo plesni tečaj, ki je ob predložitvi delovne izkaznice RLV za naše delavce brezplačen. PROŠNJA Prosim očividce dogodka na parkirišču v Novih Prelogah v sredo zjutraj, 20. oktobra, v katerem je neznan voznik poškodoval moj osebni avtomobil Alfa 33, naj me pokličejo na telefonsko številko 13-28! (Kovač) RUDAR da zaradi nadplanske proizvodnje, manjšega odvzema premoga pri vseh odjemalcih in nadplanske količine premoga na deponiji v tednu od torka, 2. novembra, do petka, S. novembra, v RLV ne hftiiift rfelgli. Delavci, ki še imajo redni dopust za leto 1993, ga za te štiri dni lahko koristijo, sicer pa so ti dnevi plačani 80-odstotno. Delavci, ki bedo zaradi tehnoloških obvez te dni morali delati, imajo plačano 100% dnino. Glasilo Rudar izdaja Rudnik lignita Velenje - Ureja redakcijski odbor: Diana Janežič (odgovorna urednica), Ivo Avberšek-Hans (tehnični urednik), Božena Steiner, Aca Poles, mag. Boris Salobir - Naslov uredništva RLV, Partizanska 78, 63320 Velenje, telefon 853-312, interno 18-15-Naklada 4000 izvodov - Tiska Tiskarna Bizjak Velenje