Tečaj
XIV.
List 84.
gospodarslke, obertnijske in narodske
Izhajajo vsako sređo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.$ za pol leta2fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr.
V Ljubljani v saboto
18
oktobra 1850
Kako se dajo kmetiški iantje že od mladih
nóg umnega kmetijstva djansko učiti.
Kmetuje se z dobićkom le takrat, kadar pridne roke vodi umno8t. Navadno mislijo ljudjé , da se kmetijstva ni
treba učiti, in da zamore hlapec že gospodar biti, ce le zna bojo učenčiki njegovi s svojimi očmí vidili, da saje gnoj iz hleva kidati, in dekla je že gospodinja, če le kravo černijo zemljo, jo bolj grejejo, pa tudi dobro gnojijo, pomolze. Čudno je to, da Ijudje ravno od kmetijstva mi- po takih očividnih skušnjah ne bojo kmetje več saj za
ložnosti ne bo manjkalo, jim pokazati, kako spomladi v taki zemlji vse hitrejše in veselejše cvetč. — Kadar pride dimni-kar dimnik v šolo ometat, naj vzame učitelj pehar saj in jih pozimi raztrosi po senožeti ; spomladi naj učencem pokaže, kako
trava na tem mestu veliko gostejša in lepša raste, in tako
9
ker
slijo
da se ga ni treba učiti,
čeravno je umno kmetijstvo kakošen plot ali na cesto metali, ampak jih obraćali za do
OlIJV , VI« OV çtt ill HI/MM MVIUJ vvimiiu JV «»"»" ...HVV.JM»» w	---------- J----------—--- — ----------7 " r"" r"	"	"" ««
znanost, ktera se opira na deset druzih vednost.	ber gnoj. Ravno tako skušnjo jim zamore narediti na maj h
Če je fant pri kakem čevljarji večkrat vidil čevlje delati,	nem kosu zemlje z gnojnico, in kmetje ne bojo več pu
- ... . v - . . . , ,«. i •	i»l! J _ I • J. «v « i i.« « • i • v v
bo tudi kakošen par skerpal, pa kako, in koliko bo usnja potratil ! In če šušmári sedaj tudi več let naprej, zmiraj bo le mojster-skaza. Takemu ne bo nobeden rad dal delati,
stili, da bi se z deževnico vred odtékala iz dvorišča.
S takimi pervinami se zamore nauk začeti, ki jih vsak "ojíiko vidi, ošlata, obduha, in ktere tudi mlada glavica igraje
če le vé za kakega drugega dobrega mojstra.
žapopade.
Pri kmetij8tvu je pa ravno nasproti. Kmet se šteje za
Sto in sto kmetov osip uje svoj krompir vsako
kmetovavca , če tudi gnoj in gnojnico troši, da se Bogu >eto, pa vendar prav ne vé: zakaj. Na krompirji pa
y	- -	V	V«. 1 •	V	v,.	,	, .	. .	. .	V ... .
usmili, ker nima pravega zapopadka od gnoja
?
ce tudi zamore učitelj ucencikom pokazati, kako krompirjeve štible
vse svoje delà nerodno opravlja in se mu povsod vidi je mojster-skaza.
?
da
iz semena kvisko rastejo, kako seme le iz tistega delà korenine poganja in na koreninah krompir delà, ki so pod

Malo spoštuje častitljivi stan kmetijski, kdor misli, da zemljo; ce vec se tedaj zemlje okoli semena (celega ali
azreganegm krompirja) nasuje, toliko več zamore korenin pognati in toliko prej so novi krompirčiki z zemljo po-
ha inoga hlapca et naredi
vendar
unen kmetovavec
bilo vse to po starem kopitu ostalo
ako
se ne bili premenili
časi
in bi novi časi ne silili
kmetovavca, da bo mogel drugač orati, ako bo hotel pre orati hovjovje in robidovje starih šeg in starih vraž.
kriti, in to stori, da bolje rastejo in debeleji prihajajo. Tudi jim zamore razložiti, da pozneje ni treba krompirja osipa-vati in da ie zadosti, ako ga le plevéla otrebi , če ie iz
?
Da pa se kmetiški mladini pomaga k potrebnim vedam perva
njiva
bila za cevelj globoko preorana in vsajeni
v kmetijskem stanu in da se ji priložnost ponudi se učiti	krompir za pol čevlja z zemljo pokrit; s tem se ovaruje
kmetijstva, se napravljajo ljudske šole, to je, šole po kme-	tuđi, da se novi mali krompirčiki pri okopovanji in osipanji
tih že tako, da se saj pervine in poglavitni nauki v kme-	«e poškodujejo. Tudi jim zamore pokazati, da na to vižo
tijstvu malo po malem razlagajo v teh šolah. In gotovo	sajeni krompir se zamore zgodaj (rano) spomladi saditi brez
je, da se bo v tem čedalje več storilo, ker mahoma se ne
nevarnosti, da bi mu pomladanski nočni mraz škodoval, in
dá vse prenarediti. Manjka pred vsem še učiteljev, ki so ker po ti poti poprej v zemljo
pride, ne kali
v hramih, kar
v stanu se podstopiti tega nauka, čeravno ljudske šole ne bojo nikoli namena imela, mladino popoinoma kmetijstva
učiti. Dosti je, da se ji le malo po malem očí odpró, da spo
krompirju le moč jemlje.
Naj bojo ti izgledi zadosti. Še sto in sto druzih bi lahko našteli v dokaz , kako se dajo kmetiški otroci že iz
znajo: zakaj to tako, uno pa tako. Da se ji le to razloži. bo dobra glavica začela kmali misliti in ena dobra
mladih nog kmetijstva djansko učiti in tako tista potrebna
>
misel ji bo odperla deset drugih.
podlaga postaviti k visji kmetijski vednosti, brez ktere bo kmetom čedalje težje izhajati.
Da pa učiteljem ne bo velika težava mladino po ti poti
pripravljati za višje zapopadke in jo iz mladih nog učiti Izgled umnega živinorejca — naj bolji n a uk
djanekega -tijstva, bo.o eknsili pokazati v s.edeèem :	drugim.
(Konec.)
Če bi se mlada živina pitala, ki pri dobri klaji tuđi
Naj pelje učitelj učence svoje k gnojnišču, iz kterega
se kadi in ki se pari
9
tu ima lepo priložnost jim razlo
žiti
9
kako se gorkota, tista moč, ktera vse na svetu
9
in jim tako oči- raste, bi se ji mogla, kakor težja prihaja, od tedna do
ozivlja, iz trohnjenja in gnjilenja izbuja vidno pokazati, da je gnoj polju tudi zatega voljo korišten, tedna po enaki postavi pica dokladati.
ker ga greje. sperstenéna stvar
zemlja, ako se pridno gnoji, je čedalje bolj čern a.
Dalje jim zamore pokazati, da vsaka bolj
Kar s pitanjem dorašeni živini teže priraste, je skorej
černkasta prihaja in da tedaj vse meso in mast
9
koža
9
• V
kosti, glava, noge in drobovina
9
ce
ostanejo pri starem; zboljšek gré le na meso in loj. Kar tedaj živina v pitanji več od navadnega vsakdanjega živeža
Na kakem černo pobarvanem (poštrihanem) brunu sonce na-nj sije, jim zamore pokazati, kako veliko gor- za odebelenje povžije, plača z mesom in lojem. Tedaj kakor kej i je memo kakega druzega pobeljenega, in jim tako raz- živina pri pitanji na teži raste, raste na mesu in na loji
9
loček pred oci postaviti, ki je med černimi in temnimi stvarmi in loj v primeri mesa, večidel peti del mesa. Postavimo in pa med belimi in svetlimi : une se razgrejejo hitreje in pitaven vol z 8 centi, ima dopitan 10 centov in 80 funtov močneje, te pa manj in tudi počasi, — potem bojo lahko zapopadli, zakaj gnojno in pridno obděláno njivo
9
žive teže, ima tedaj mesá 460 funtov, loja po 96 funtov.
Je živinče dopitan o, je potiej zaverženo vse, karee
Háíto ^m	mm m^^m^^^mmm
sonce bolj zgreje kot pusto, ne pognojeno. Tudi mu pri- mu dalje poklada; ker se potiej ne pita vec, mar se raje

hujša, ali se ga pa kaka bolehost loti. Sam gnoj je zdaj se dobiček.
ki je od dobro rejene zivavde nar boljsi, kakor
že v drugem kraji rečeno bilo.
je
Pitanje se ne dá nič pohite ti ali p osili ti, ker ima vsako živinče mero vsak dan rasti, in se ne dá prisiliti, da
Krajopisje.
__V
Sv. Marjeta pri Pesnici na Štajarskem
bi
bolj rastlo; pitanje
Popisa! Juri Pavalec.
Nekterekrati že so častiti bravci ..N
pa je nekaka rast.
brali

Od
Pri enakomerni reji ne gré meso in loj vselej enako
merno na vsako govedo, ali na vsako žival; marsiktera ži- V8e važnise čerhniti.
sv. Marjete pri Pesnici na Štajarskem", pa malo se jih mo-
; hočem tedaj jez na kratko
rebiti vé, kje in kakošen je ta kraj
val je močnejsega želodca, krepkejših čev, in se prej odebeli. Pa tudi niso vse klaje enako redivne. Vsaka žival ima neko evojo od natore dobíjeno zmožnost le toliko in ne več ži-
veža na-se vzeti. Će bi tedaj živališče tudi več snedlo in zavžilo, in v čeva poslalo , bi vendar čevne pijavčice ne mogle vsega, kar je redivnega, poserkati in v kri za rejo
in vdebelenje života poslati, taka redivna rec bo tedaj sla po čevah naprej v gnoj.
Kakor pa se živališče bolj debeli in vse svoje mezdre kakor predalčike z mastjó napolnuje, toliko manj je ješče. Toraj gré takému, da je popolnoma dognano, za pičo bolj mehke in prijetniši reci dajati, in ne zmiraj enih, ampak, proti koncu posebno, mu preurjati, dogotovilo.
Da z živino lepo ravnati, ji prijazen in dober biti, ve-
da bo raje jedio iu se
pitanju, in da
po
liko pomaga k dobri reji in k dobrému stane žival hudobna in termoglavna po hudobíi tistega, kiji střeže, je iz brezštevilnih skušinj poterjeno.
Pregled kupćije v našem cesarstvu
v pervi polovici letošnjega leta.
v	o
Časnik „Austria" piše v svojem poslednjem listu:
v
lik m e
k
domaćega blaga se je
I w
juiij
t
t
peljal p r i p elj al
kolik
P
ptujeg
o d n o v c v p t uj e v naše
S d
let
d< i z
t
Iz tega popisa se vidi, da se je ž i t
in
k
liko več kakor
ob tem
ptuje peljal
y
let&j
p r i-
peljalo iz ptujega v naše cesarstvo pa se ga je veliko manj kot lani ta čas.
S hmelj em je bilo pa ravno
obe: dosti
y
ga
je iz ptujega v cesarske dežele pripeljalo kakor izpeljalo.
Tobaka se več na ptuje vozi, odkar ga na Ogerskem
več pridelujejo
Goveje
času, ovác in prešič e v pa manj
živine se je več vpeljalo kakor lani ob tem
y
na p t uj
je peljalo
V • V
manj volov, bikov in ovác, vec pa krav, telet in presicev
v • V
Sladk n e g a
moke za cukrarije seje
vpeljalo
y
k
ra pa vec.
Vina se je iz laške Švajce in Sardinskega veliko več
kot lani vpeljalo, nasproti pa se je tudi iz našega cesarstva čez laško meio veliko več vina, ola (piva), žganja in
spi
rita
lje, se ga
liko
izpeljalo.
Ker je bila lanska letina dobra za o vpeljalo, posebno za obertniške potrebe. Tka ne ga blaga se je veliko več vpeljalo
je ve
pi
jS le
platnéne in volnate robe manj; vendar se iz tega
mm im i y
ne more soditi, da gré domaće tkavstvo rakovo pot brošča, žvepla, kilisolitarja, potašlja, sode, vinskega kamna
y
žveplj
kisline, pavole, pred
konopelj, svile in pavolj
nate preje se je veliko več vpeljalo memo lanskega leta
Da domaće usna rije (ledrarije) več delà imajo
i
se
vidi iz tega , da se je dosti več kož
y
ribi
masti, čresla,
želoda in ježíc vpeljalo in veliko usnja in usnjenega blaga
izpeljalo, veliko
manj pa navadnega usnja vpeljalo
Tudi
lezninarst
si čedalje bolj na noge po
maga; priča tega je, da se je več sirovega železa, jekla, je-klenega dratú in sirovo-vlitega železa vpeljalo, nasproti pa veliko več izdelanega železnega in jeklenega blaga na ptuje peljalo. Ker pa se je tudi sirovega železa dosti več izpe-
ljalo, je to znamenje, da fužinarstvo ni šio rakov
poti
Na severno-izhodni strani Maribora v gornji polovici Pesniškega dola skoro v sredini slovenskih goric leži sv. Marjeta, kamor iz Maribora priti moreš ali memo sv. Petra skoz Nebovo v poldrugi uri hodá, ali pa v eni uri od Pesniškega kolodvora memo dveh velikih opekarnic po vé-liki cesti, od ktere v stran še pred sv. Marjeto proti severa druga pelja skoz Gačniški dol v Jarenino in k St. Jakobu.
^■■■■^■■■■ilMHi^B i	ta-
Sv. Marjeto pri Pesnici so leta 1532 Turki razrušili
y
krat, ko so nasi, kakor pravlica pripoveduje. veliki zvon pri Devici Marii na Gori blizo Maribora prevertali, da bi ne pel
preglasno in ga tedaj Turki ne našli. Poprej pravijo
y
SO
ta zvon na Tursko ćuli in zato je Turčin v te kraje privi-hral. Pri sv. Marjeti je zvon od leta 1567, kterega so cer-kveni starasini sv. Petra kupili, in visí v stolpu, kterega so
tadanji Št. Peterški fajmošter zidati dali. Od leta 1787 je sv. Marjete fara za se, ima svoje fajmoštre , in obsega dele Št. Peterške, Jareninske, Št. Jakobške in Št. Lenartške fare, kterim fajmoštrom se še dan današnji zbirca in groši
je bila tukaj kužna bolezen, ktera je več kakor polovico ljudi pomolila; pripoveduje se, da takrat so vsakega pokopali, kakor hitro se ga je bolezen pri-
dajati morajo. Leta 1680
jela, ce je se ravno ziv bil, in da je tako malo ljudi ostalo,
da v vasi eni
drugega
niso doklicati mogli.
Malo pred sv. Marjeto je velik z drevjem obrašen homec, od kterega se pripoveduje, da je edini proti nebu molil, ko je še včs dol jezero bilo.
eden
Ravno pred cerkvijo blizo mlina sta dva zidana mosta,
Cerkev stoji malo
cez Pesnico , drugi cez Cermec.
vise od ceste na grieku tik Pesnice. Farovz, sola, zdrav-nikova hiša, dvé kerčmi, mesnica, pekarija, kramarija in še
druge hiše okoli cerkve pričujejo, da smo v slovenskem kraji.
osnovana, cerkev
Fara je po cesarji Jožefu osnovana, cerkev pa je dosti sta-rejša, nje unajna stavba ni kaj posebna, zvonik je visok iu poleg njega leži kamen Rimljanov: na vsakem kraji na kamnu spodej leží lev, na sredi med levoma sta dva moža
)
ena
ženska in dva fanta ; zgorej ležita dva leva, na voglih kamna sta dva sužnja. Vse je iz belega poharskega marmora iz-sekano. V zvonik zazidana pa je ženska glava, nad njo se vidi volkinja z Romulom iu Remom. Od znotraj je cerkev čisto prosta in ima le šest nizkih okinj. Na koru, kjer so tudi stare, šerbljave orgije, se bere leto 1765. Cerkev je zvunaj in znotrej slaba, zatoraj se bo prihodnje leto popravila. Lepe podobe križevega pota je namalala gradčka malarica E i s el. Na cerkvenem oboku je blizo vélikega ol-tarja lepa podoba sv. Roka iu ena mala Device Marije, ktero je malal naš verli rojak gosp. Malič, kterega menda nekteri naših bravcev iz Parižke razstave poznajo, kjer ga je zavolj njegove umetnosti lepa hvala zadela. Posebno lepa in krasna je podoba sv. Marjete na vélikem oltarji. Zvonov imamo čvetero; troje jih je bilo leta 1845 kupljeuih; veljali so čez 3000 gold. sr., vlil jih je Juri Steinmec v Celji. Fajmošter so zdaj peti; pervi, Franc Majar, so bili od leta 1785; drugi, Franc Drosg, od 1787; tretji, Jožef Kožuh, od 1807; četerti, Janez Kurnik, od 1843, in zdajni,
Franc Dreisibner, so od leta 1852.
Duš šteje cela fara
1730; šolskih otrok je vsako leto okoli 200. Farani so večidel siromaški, in jih je komaj 94 srednjih kmetov. So-sesk je v celi fari sedem: Derčova, Pernica, Št. Jakobški
dol, Ložene ,
Roperče, Mocna
pokvarjen slovensk; noša je
in Vosek. Jezik se govori národna z nemško namešana. Na spodnjem kraji proti jugu pol ure od sv. Marjete je v vélikem zdaj na suho djanem ribnjaku, kteremu „Pristava'^ pravijo, hiša vsa iz kamenja sozidana ; kamenje so vse blizo
hiše v starem zidovji pod zemlj
našli
>
pravlica pravi
i
da
tam je bilo nekdaj rimsko mesto, ktero je Bog zavolj raz- lim nebom.
pa nikdar več. Precej po rojstvu leži dete 24 ur pod mi
ujzdanega in mehkuznega zemljo pogreznilo.
V •
vljenja kaznoval, da se je v
Ogled po svetu.
Kavkaz in njegovi stanovniki Cerkesi ali Adighé.
Kadar po več letih odgojitelj v boji in govorjenji izur-jenega vojnika na očetov dom pripelje, je velika pojedina. Povabijo vso žlahto, odgojitelja na glas hvalijo in ga obda-rujejo; kot sorodnik ostane potem pri hiši svojega učenca, ki ga bolj ljubi kot svoje lastne stariše.
(Konec.)
^mđ *	9	*	ft
Vede in umetnije niso med Cerkesi doma. Prebivavei Kubau-a in Daghestan-a niso imeli in nimajo svojega slov-atva. Samo pesem in godba, tolaznici clovestva j se niste da padejo raz cloveka. ko
Méd in pelin.
* Pijavke in pa samopašni prijatli so si v tem podobni
pobegnile pred gromom rusovskih topov. Pri priprostem na
rodu
ko so se kerví napile
i
ui
so svoj namen dosegli ; pijavke,
ni ničesa
i
kakor so Cerkesi, so pesmi predmet vse modrosti več dobiti.
samopašni prijatli pa, kadar
ljudstva, in spodbadek junaških pocetij. Ljubav do svobodě in gostoljubnost ste v sercu vsakega Cerkesa globoko uko-
* Ako se ljudem svetuje, naj berejo v svojih lastnih
reninjene
Da so g
ostoljubni , jim je na čast, in razodeva
sercih, se pac malokteremu zunaj tudi lično vezano.
priporoča dobro berilo, če je od
vsede, kadar mu gost veli. Gospodar je s rok, da se ptujcu v njegovi
svojo glavo
njih mirno družbenost. Vsakega popotnika, naj je reven ali bogat, nizkega ali visokega stanů, sprejmejo prijazno in ga posadijo na pervo Kiesto. Hišni gospodar se se le potem
po-
hiši nič žalega přiměřilo ne bode. Kar se smé Čerkesu dalje v čast šteti je to, da svojo ženo spoštuje. Čeravno je po koranu dovoljeno več prilež-nic imeti — zakaj častitljivega imena žene take babe niso
V/
Hočeš hitro kaj doseći, le prav se plazi po kolenih Kozé ližejo včasih zidovje prav
pohotno: misliš
mo
rebiti, da ga imajo rade
Ko bi soli na njem ne dobile
f
bi se ga ne dotaknile. Tudi prilizovavci med nami
take
kozé; le da se prilizujejo sedaj za
to, sedaj
za uno.

n
Kaj si bolan, prijatel
i
da si tako klavern
vredne
vendar Čerkes Mahomedanca v tem ne posnéma. me serce
„Nisem še bolan ne, pa da ne zbolim, mi je rekel dohtar pol manj vina piti kakor sem ga dosedaj pil. Zatega voljo
Pri ženitvah gledaj o na to, da sta ženin in nevesta
kónj I
tako bolí, ker se bojim
vl*
1
da bi prav hudo ne zbolel"
enakega stanů.
Za doto dajejo, kar imajo: dnarja
Ljubezen je smodki (cigari) podobna; kolikor delj
!•■	.	»V	.1 •
?
1
gori, toliko kraj sa prihaja
goved, ovác itd., in da dota domaće loze stane, se k ze
nitvi zberó gostje z mnogoverstnimi dařili.

Roj st
je stopnja v življenje
v «
V r
7
Ijenj
je šola
»
v kteri se clovek umreti učí; umiranje je ojstro ízpra
dom
Kadar je vse opravljeno, pelje ženin nevesto na svoj ševanje ali eksamen v ti
v ta namen se pogovori s posli, da ga k nevesti spu
soli; smert pa je spricalo
člověk živel; kakoršno je to spričál
mísili, > iu uuiiivii OV^	" r	» ~ — "v * """	uuvgft	Awnuiouu jo tu a \
sté , ktera ga že v lepe ogrinjala zavita težko pričakuje. takošno je dařilo na unem svetu
da je
dobro ali slabo.
i
Kadar ženina zagleda, pa začne upiti in na pomoc klicati ter se brani, kar se more; al zadnjič zmaga, jo na konja
se ve da
i
ženin

Cvetlica prave slave raste le na polji zaslúg
posadí, in
oddirja z njo
Smokva iz rok bogatína je kislejša kot lesnika iz rok
Po gostíi se prične zunaj boj, pri kterem skoraj vsak kaj odnese; če koga v tem boji ubijejo, je to slabo znamenje novozaročenima. Komaj je zatonilo sonce, se že pripravljajo na ples. Kak star pevec igra na pljunko in prepeva lepe
ubogega
Novicar iz avstrijanskih krajev.
Iz Istre 15. okt. S.
Iz Volovske
i
čeravno en
pesmi v čast novozaročenim in nazočim gostom. Mladina malo zakasnjeno, Vam moram vendar povedati, da tudi tu obojnega spola se vstopi razločena v dvé versti in začne kakor v Klani razglašajo zvonovi hvalo vašega mojstra
plesati; med plesom pri vsakem skoku z rokami ploskajo in prepevajo, da se vse kadí. V hipu pa si eden mladenčev
V f
ploskanje, godba in petje preneha, in oci
sprosi deklíno, -
vseh so obernjene le na nova plesavca.
Stara navada Cerkesov je tudi, da čev med desetim in dvanajstim letom zašij ej o v jele novo kožo, ktero nosijo do tistega časa, da jo ženin přeřeže s svojim nožem. Pravijo, da dekleta tako povité osta-nejo lepe in da se njih život lepo zraša.
Domaće življenje je kaj čudno. Tako, na priliko, mož svoje žene nikdar ne poljubi v pričo ptujih, in žaljivo je za moža, ako kdo po njegovi ženi in hčerah pobara. Mož se
smé prikazativ v družbo ženskih, pa tudi ženske ne v družbo možkih. Cerkes ima neomejeno oblast čez svojo ženo in svoje otroke; smé jih po svojem sklepu soditi ali celó umoriti, in nihče mu ne reče žal-besede. Nezvestobo žen-
Samasa-ta. Za novo cerkev v Voloski se je neutrudljivi gosp. župnik AlojziKrajnec, v Klani pa častiti gosp. Kl. Marotti prizadjal napraviti novo zvonovje, za ktero verlih faranov ni bilo treba dvakrat nagovarjati, da so z
život mladih dekli- &08P- župnikoma vred donesli potrebnih pripomočkov. Hvala
toraj, komur hvala
gre za poveličanje častí Božje!
Naj
o ti priliki zinem še besedico od prijetne okolice mesta vo-loškega , ki je dobro poldrugo uro deleč od Reke; četert ure od Voloske proti Iki Lovranski je selo (vas) Aba ci a, prav pozemeljsk raj, poleti in pozimi obdan z vedno zele-
ne
nim lavorovim gajem in lepimi verti, med kterimi je posebnega pomina vreden oni gosp. Škarpa, znanega tergovca reškega; v tem vertu stojí krasno poslopje, da si člověk komaj lepšega misliti more. V tem poslopji stanuje ban horvaški. kadar pride v Abacio.
Iz Ljubljane. Že unidan srno povedali, da berž ko stva kaznujejo na smert. Pa tudi ženske imajo svoje pra- se je zvedila vesela novica , da pridejo presvetli cesar in
přiletí h kaki ženi in cesarica v Ljubljano, so sklenili deželni stanovi in mestna se je dotakne, mu preganjavec ne smé nič žalega storiti. županija skerbeti za dostojne priprave slovesnega sprejema
vice.
Ce kak hudodelnik na begu
Vpričo ženstva se maševati je ojstro prepovedano. Ako v Nju Veličanstev. Za okinčanje mesta je bil izvoljen pose-dvoboji kaka skuštrana baba in v obličji odkrita ženska vmes ben odbor, ki je vzajemno določil, kaj naj se napravi tii,
skoči, jenja boj hipoma.
kaj tam. Če bi, kakor nektere mesta na Laškem, hotli za
O vojski so ženske kaj serene; možé naganjajo nad ta namen od ljubljanske mestne županije dovoljeni znesek
po lirah imenovati, bi menda tudi mogli od kakih 40.000
sovražnika, in včasih same meč in puško v roko
vzamejo
Otrok domá izrejevati ni navada, da se ne pomehkužijo. lir govoriti, ne vštevši to, kar bojo deželni stanovi storili.
deželni stanovi delajo po vsi
Za to si poisejo svoje odgojitelje (rednike), ki morejo biti Kakor tedaj ze magistrat in sposobni v govorjenji, junaštvu in v orodji, in jih visoko svoji moči priprave, tako pa skerbé tudi že Ljubljančanje
Y	^.
časté. Odgojitelj odpelje otroka (fanta) večidel kmali po za dostojno unanje olepšanje svojega stanovanja podnevi
in ob noči mestnega razsvetljenja. in ker narava v jeseni
rojstvu, in tako
vidijo starsi svoje dete se le kot moza, ali
338
ne daruje cvetlic pod milim nebom
y
da
ž njimi kinčali
hiše in druge naprave, izdeluje sto in sto umetnih rók na kupe cvetlic. Pa ne samo v Ljubljani temuč celo pot skozi krajnsko deželo, kjer se bojo cesar s cesarico peljali,
se
delajo, kakor se sliši, mnogoverstne priprave za veličasten sprejem; tako, na priliko so si dali Postoj n ča nj e iz Dunaja lepotičarja (dekoraterja) priti, da jim bo jamo ozalj-
šal. Kdaj pa priđete Nju Veličanstvi
y
se
v
se
rem. Angleži silijo naprej, Napoleon pa se noče prenagliti.
Turška vlada je oklicala osnovo prihodnje deželne namestnije v Moldavi in Valahii; od nju zedin jenja v eno deržavo ni duha ne sluha v tem fermanu. — Av-
A
strijanska armada je še zmiraj v teh knežijah; fran cozki časniki so začeli zatega voljo se zlo togotiti gležki vladi je
ne vé; govori se sedaj,
da okoli sv. Elizabete.
zmiraj prav laliii prav

ogerske do
Novičar iz raznih krajev.
30. dan tega mesca je po določbi c. k. dnarstve nega ministerstva zadnji čas za zaméno preklicanega papir natega dnarja, namreč: nakazkov na deželne hodke (Anwcisungen auf die Landes-Einkiinfte Ungarns), deržavnozakladnih listov (Reichsschatzscheine), nakazkov centralne kase (Central-Kasse-Anweisungen) in pa nemških papirnatih šestic in desetíc (Deutsche Munzscheine zu 6 und 10 kr.) Ker po preteku te dôbe se ne bo uslišala nobena prošnja več za zaméno, naj se podviza vsak,
kdor kaj takega dnarja ima, da ga b e r ž odpravi, zakaj le malo dní je še čas, ker 30. dan t. m. mora že na Dunaji biti. — Vsled nekega posebnega primerljeja je c. k. ministerstvo nauka določilo, da sedaj pri napravi novih ljud-
skih šol ali pri novi vredbi starih edino le za to gré, da se vsakemu učitelju toliksni dohodki izmerijo, da more živeti. Ali so že poprejšni ali pozneje dodani prihodki zadostni ali ne, tega nima določiti številka plače, ampak le šolska oblastnija, ktera ima prevdariti vse dohodke šole in pri
gledati na ceno
živeža tistega kraja, kjer živi učitelj.
Dopis knezoškofa graškega do vodja
bogoslo vskih
soi v Gradcu od 25. sept, pravi, da so letos na Dunaji zbrani škofje soglasno prenaredbo v versti in obravnavi bo-oslovskih naukov sklenili, namreč, da v 1. letu se ima raz-
rr
lagati občna dogmatika skozi obé polovici leta, uvod v sv. pismo starega in novega zakona in pa hebrejski jezik z
razlaganjem starega zakona
y
v 2. letu posebno dogma
tika skozi obé polovici leta in pa razlaganje sv. pisma novega zakona; v 3. letu cerkvena povestnica in moralnobo-goslovje ; v 4. pa cerkveno pravo in pastirstvo s katehetiko. V Gradcu so že letos po ti novi osnovi začeli bogoslovje. — V Linču in bližnji okolici je bila preteklo nedeljo ta-
košna huda ura, kakoršna je navadna le v naj večji vroćini
i«
poleti; gromelo je in se bliskalo , da so mislili, da se bliza sodni dan; trešilo je tudi v več poslopij, vendar je strela
fl HHMnMM MIÍH ■■ Na
omamila le nekoliko ljudi
živine
pa je več ubila.
blatni planini poleg Išel-na se je 11. dan t. m. vnel velik
gojzd; k sreči pa so užugali požar
V
ze
drugiv dan.
28.
dan p. m. je na Horvaškem v Planini v Št. Ivanskem okraji stekljíne sumljiva volk ulja 4 ljudi popadla; kmetu Mihelu Bosec-u, kterega je tudi napadla, je vendar obve-
Ijalo, gerdobo za zatilnik zagrabiti in jo tako dolgo deržati, da je na vpitje njegovo pritekel kmet France Pukšek na pomoč in zver ustřelil. Tudi 5. dan t. m. sta v Biškupu dva kmeta ustřelila steklíne sumljivega volka. — Naj ime-nitniša politična novica zadnjih dni je, da je kraljica španj-ska poslovila ministra O'Donela in vse njegove tovarše in namesto njega izvolila za glavarja ministerskega maršala
Narvaez-a. Da je O'Donel že dolgo omahoval in da mu bo kmali zadnja ura bila, je bilo gotovo v sedanjih okoljšinah španjskih, — da pa bo tako kmali padel in da vse
priporočevanje Napoleonovo ne bo nic pomagalo, ni nihee mislil. Ker je bil nok O'Donel že dolgo zastopljen z Narvaez-o m, je vsa ta prememba ministerstva mirno iztekla. Španjci so v 24 letih že toliko vladarstvinih prememb do-živeli, da so vsega vajeni. Kako silno so svojo moč leta 1854 napéli, da so se znebili Narvaez-a in matere kraljičine, sedaj pa so spet, kjer so bili, — kako dolgo pa? le tudi oni sami vedó. — Na Nap o lit ans kem je še vse pri sta-
, an
pa avstrijanska posadka v Moldavi in Va Cem ogorči so židane volje. Novi rusovski konsul v Dobrovniku je přišel 1. dan t. m. na Cetinje in knezu černogorskemu prinesel včs tisti dar (40.000 gold, v zlatu), ki ga je rusovska vlada Cernogorcem vsako leto darovala, ki pa je zaostal poslednje leta zavoljo vojske.
V Azii so najdli novo goro, ki je naj vecja vseh dosihmal znanih na svetu; dosihmal je tisti verhúnec himalajske gore, ki se zove „Kauchinjinga" za naj višjega veljal, ker se dviguje 28.156 čevljev nad morjem; „Dawala-giri" je le 26.826 čevljev visok; sedaj pa je najdel polkovnik Vaux 100 angležkih milj od Kauchinjinge stojećega veli kana
, ki meri 29.002 čevelj, in tedaj preseže vse druge; imé „gora Everest" mu je dal po Everestu, nekdanjemu vodju indiskih zemljomercev. — Cuden, 13 let star otrok je viditi sedaj v Londonu, polovica obraza skor do brade je popolnoma čem a in kosmata, polovica pa bela; sin je nekega francozkega oficirja,
, ki se je v Algjeru v Afriki oženil z neko Grekinjo; sicer je fantič bistroumen. Nikoli se kaj takega še ni vidilo. letošnjega leta: neka babica na je povila unidan čveterčke: ki so močni in zdravi; od 17 otrok te matere jih je še
Spet nov dokaz rodovitosti Virtemberškem, 42 let stara, 3 fantiče pa eno punčiko,
11 živih.
Lovska.
Pustimo zidovje, HajdJ bratje, na lov
Skoz gojzde, lesovje Skalovje in rov.
y
AI risanca poci
Mu pride do diak.
Se enkrat poskoči Pa zverne se znak
y
Katerega mika Le berž na noge, Nasujmo smodnika Dovolj si v rogé.
Po daljni pećini Razbija se strel, Ki plašni zverini Življenje je vzel.
p'jače,
Po čutarah
Po torbah jedi, Kaj kruha al kraće, Kar lakot pođi;
Kerdelo veselo Prihrôpe 'z dolin Tje, kjer je gromelo Kjer dviga se dim.
y
Pa puške na rame In hanžar na stran, Naj ure že rane Se pride na stan.
Ko vidi begiina, Ni konca zdravíc Od šuma in hruma Ne sliši se klic.
y
Svoboda je naša
y
Do naših ograj Zavrela bo kaša,
v	'
Ce zine kdo kaj.
Vse hura! upije, Kar z njimi derví, Klobuke prizdigje In strelca slaví.
Prem dan se zaznava, Nam trobi že rog, Da stresa dobrava Se deleč okrog.
Ni lepšega plena Kot divji skakún, e krogia svinčena
Ga treši bum bum.
v
Cez hřibe, doline Kerdelo vihrá Obiše planine Visokih gorá.
Loviti, derviti
y
Je nam čez use.
7
Divjino streliti Nam lajša sercé.
Kar 'z goše zelene Sernjak přiletí Otet si življenje, Ker smert mu preti.
Saj serčnosti sine Poznajo povsod, K' Diane boginje Obhajamo god.
Zdaj pa se spocimo, Končali smo lov
y
Kosilo zavzimo. Bog daj blagoslov !
V. Karnik
Odgovorni vrednik: Dr. Janex Bleiweis.
Natískar in založnik : JoŽef Blaznik